„Gortea* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprtj. Urednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankirana pignut se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopisi dopisov se ne tračajo ^m^^HH ^^^^^^^H ^^^^^^^^K ^^^^I^I9i I^^^^^^HS^S S^^^^h^H ^^^^HS^^B ^^r ^ ^^^m ^^^^^^^b& TELEFON št. 201 stane na ktto 10 K, za pol let« 6 K. za ectrt leta 2 SO. Opravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini It. 9. L* oglase se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vtn., za ve&rftnj rutis primcren poputt. Powamezne ttevilke stanejo 8 vin. in se piodajajo v raznih gortikih trafikah. Št. 100. V Gorici, v soboto dne 16. decembra 1911 Državni zborš Vsakolt'tna vladiia predloga, nani- reč proracunski provizorij, tudi letos, kot navadno ni molga gladko biti reše- na. - Oeneralna dcbata je bila sicer skoro brez incidcntov zaključena, a koj v zaeetku podrobnc razprave je pretila zborniei nevarnost obstrukeije, ki bi za- vlačevala to ncobhodno potrebno raz- pravo. Laški poslanei so iz ogorčenja, da se jiin ni dovolila pravna fakulteta v proračunskem odsekn sklenili, da se tu- di druga vprašanja nc siiiejo reSiti. I o je naguilo proiifakultetne strankc do na- vidczne spravljivosti, ki se je izrazila v tein. da se Italijanotn na Ijuho vendar št' prt'i! liozieem sc enkrat skliCe prora- cunski odsek, kjer naj se nadaljuje raz- prava o italijanski pravni fakulteti. Ita- lijani so koj pograbili to priloznost. e- ventueliio Se resiti italijausko pravno fakulteto. Obstrukcijski govor je imel le dr. Bugatto, a njeimi so jnicli slcditi še drugi govorniki. V naslednjem naj sledi kratko poro- čilo o dogodkib v zadnjih sejali poslaii- skc zborniee. V torek se je v poslanski .y.bornici nadaljevala razprava o prorauhiskem provizoriju. Oglasil se je k besedi financni mini- ster Zaleski. Minister je govoril o druavnem fi- uančnem polo/.aju in poudarjal, da silno rastejo izdatki. ki dosegajo sedaj /e skoraj tretjo milijardn. Tekoče leto si- cer ni slabo, ne obeta pa tudi nič kuj posebnega. \eliko je Se zastankov. a bremena so že takointako velikanska. narastla pa bodo Se vsled zboljsanja gniotnega polozaja državnih nainesčen- cev. vsled vodnogospodarskih predlog in razsirjenja lokalnih zeleznic. Ylada in Parlament bi z ozirom na sedanji iinau- eni položaj zanemarjala svoje najprinn- tivnejSe dolžnosti naprani splosni bla- ginji. ako bi storila le cn.sam korak. kt bi bil zvezan z novimi izdatki. Posl. dr. S t r a ii s k y je duhoviio in bistro poliijal poneiiieevalno politiko vlade in je v svojih izvajanjili navajal tudi več cfokazov iz slovcnskega na- rodnega boja. V sredo je poslanska zbornica kon- čala splošno debato o proračunskem provizoriju ter je sklenila preiti v spe- cijalno debalo z 238 proti 100 glaso- vom. Za so glasovali Nemcl, Poljaki Čehi in Hrvaško-slovenski klub, proti pa soc. demokrali, Rusini, Italijani in liberalni Dalmatinci. V specijalni debati se je prviogla- sil k besedi dr. Bugatto. ki je govoril italijanski in sicer v znamenju obstruk- cije. Nameraval je baje govoriti šest ur nakar bi sledili drugi italijani in celo socialnodemokratični liberalni Dalma- tinec dr. Srnodlaka. Ker je pa vsled posredovanja ministerskega pndsednika grofa Stiirghka in vit. Bilinskega prišlo do tega da je v četrtek predpoludne imel zopet sejo proracunski odsek, ki se je bavi\ s vprašanjem italijanske prav- ne fakultete, so Italijani opustili obstru- kcijo. V četrtkovi seji poslanske zborni- ce je prišel najprej na vrsto manjšinj- ski predlog poslanca Seitza, naj se po § 14. izdanim naredbam odreče odobre- nje. Predlog je bil z 254 glasovom proti 151 , dklonjen, in sicer ie clasoval nroti odredm po § 14. izdale v času, ko ie b\- j ia zbbriiiai razpuščena in bi bilo uasto- pilo brezpostavno stanje, ki je pač Se litijše, kakor vlada s pomočjo ^ 14. Nato je priSel na vrsto manjšinjsk: predlog dr. J>usteršiča, naj se dovoli vladi budgetni n/ovizor«! !c za doho \ štirih. ne pa šestih mesecev. Pri utenie- Ijevanju tega prcdloga je dr. ^usteršiC izjavil približno sledeče: Dolžnost vlade ie. da vzdrzuje konstitucionalizem in parlamentarizem. \lada se mora brez- pogojno postaviti na tla parlanienta. ZnaCilno za naše razmere je. da se je budgetni odsek. predno je resil prora- Cun. z drugimi recini bavil. Pravzaprav bi se moralo budgetnemu odseku prepo- vedati. da se z drugimi rečmi peča, ka- kor z budgetom. Panes stojimo pred tern, da ali proracunski provizorij dovo- limo ali pa nastopi brezpostavno stanje, o/.iroma $ 14. S parlaüientarncga stali- Sca je torej najbolj pravo zj provizorij glasovati. /ato jc Hrvaško-slovenski klub glasoval za preliod v specialno de- bato. da pride v speciaini debati strogo konstitucionalno staliSce naSega kluba do veljave. Toda iz tega konstitucionai- tkga stalisča nikakor ne slcdi. da bi bilo potreba ulasovati za proracunski provi- zorij je v njenein interest!, ki pa ni kon- ni v pravi'in potnenu besede konstitu- cionalnu in dolgoirajni budgetni provi- zorij je v njenem intcresu. ki pa ni kon- stitticionalen intercs. Cc inia parlament kaj mostva, naj ulasuje zato !e za stiri- meseCen provizorij. I iste strankc. ki bodo za daljši pro- vizorij lilasovale, torej za to. kar grc l>rek«» meje nujno potrebnega. to so vladne stranke. Izjuve vlade glede nje- nib nainenov in ?5 14. niso nikakor jasne in zadovoljive, zato ne ka/.e dovoliti ji dolgotrajen proračun in ji dati toliko ca- sa vso potrebno oblast? Vlada ie gotove stranke za to s tetn pridobila. da je \ r- gla pol inilijarde prednje na mizo. — (lovornik se nato bavi z volivnimi ma- nevri lirvaSke vlade in pripravami istc za volitve. Protestira najenergicneje proti uporabi skupne armade za even- tualna nasilstva proti svobodnim voliv- ceui. Na to prideta ua vrsto nianjsinjska predloga poslanca dr. Korošca. (iovor- iiik iiteineljuje luijproj svoj predlog da se dovoli tri niilijone za podporo za prebivalstvo na jiigu. (lovornik slika bedno stanje južnih provinc, ki so trpc- le zaradi suse, povodenj itd. Ostro biča načiii, kako birokracija nujne zadeve s svojim nespametniin uradovanjem za- vlačuje. Fin. minister. Poljak Zaleskr. seveda ne pozna potreb južnili dežela. seveda, ker liiož iz ministerstva v mini- sterstvo roma. Treba pa je tudi ožigo- sati, kako vlada pri razdeljevanju pod- por v narodncm oziru pristransko po- stopa. Glede tega so se cule nečiivene stvari iz Lstre, kje* se laško prebival- stvo protcžira. Odsek je predlog, da sc za podporo proti elementaruiiu uezgo- dam da 3milijonska podpora, sprejel, vlada pa to odklanja! Nato utcnieljujc govornik svoj predlog, da se dovoli de- želain 12 niilijonov, da se odpomore po- manjkanju živine. Ostro napada soc. de- mokrate, ki zahtevajo vse mo- goče in liernogoče stvari, kmev:kcniu prebivalstvu pa ne privošciio nckaj drobcev, da bi si po ietosnjih katastro- fah odpomoglo. Sicev pa je treba še bol bičati DOstoDanie onih «norarrev«. ki agrarci so vladni agrarci in čisto nava- dni poiitiCni sieparji. (iovornik poz' Ija zbornico, da za njegov predlog v prid prebivalstva glasuje. Nato je posl. Seitz (soc. dem.) ute- ineljeval intnoritetrii predlog, da naj se \z državnih sredstev nakaže deželam 2d milijonov kron v svrlio zboljsanja uci- ttljskih i)lač, pri čemer pa je treba gotf>- svote upo- rabile edino v ta namen, ne pa v kak drugi. Posl. dr. Waldner je poudarjal. da s predlogom posl. Seitza še ni nič sto- rjenega za uc'teljstvo. kajti edino le cim bitrejsa odpravitev finanenih predlog v fiuanCnein odseku podaja možnost s^- nacije deželnib financ in s tern tudi zboljSauja uCiteljskih plač. Končno predlaga resolucijo, v kateri se pozivlja vlada. da naj z vsem pou- darkom izvede akcijo za sanacijo dezel- nih finafic. K besedi se je oglasil v nadaljnem min. predsednik gro( Sttirgkh, da zav- zanie svoje staliSče napram resolucij- skemu predlogu posl. dr. Waldnerja Ministerski presednik je izjavil. da ho vlada z največjim veseljem posdrav- Ijala to. če se bo z obravnavo in svoje- časniiii sprejetjem financnih predlog podaia nio/iiost. nakazaii de/.einim za- kladom veCje zneske in jiin tako zago- toviti večic dohodke, in če bo na ta na~ Cin omogoCeno celi vrsti dežel, da bodo. upoStevaje svoje posebne, od onili v drugih deželah različne razmere in po- polnoma varujoc svojo avtonomijo in svoje avtonomno odredheno pravo, mo- gle storiti za svoje učiteljstvo, kar je za dof.une dežele primemo in potrebno. Nato je utcmeljcval posl. Malik svojo resolucijo. ki jo je odklonil prora- cunski odsek. v kateri se pozivlja vlada da naj neniudoma predloži zbornici zr\- konski načrt v zadevi izpremembe za- kona. (ievornik je po\'darjal v daljseni govoru. koliko nesreč in krivic provz- roča ^111 civilnega zakonika. v kate- rem je zabranjena zopetna porocitcv katoliskib ločencev. Ko je koneal svoj go\ or, so zaceli leteti v zbornico letaki, na katerib ie bi- lo tiskano: »Vim z zakonsko reformo/ Hocenio imeti zakonske može!« Posl. Diamand je zahteval odpravo žganjskega konting. in žganjskih boni- fikacij. ki pomeniajo le darilo 27 milijo- nov najvecjim avstrijskim bogatinom. Nato je bila seja zakljiičena. Včeraj je iioslanska zbornica nadaljeva- la in končala podrobno razpravo o pro- računskem provizoriju. Govoril je tudi posl. Jare, ki je najprej protestiral proti nacinu, s katerim je v četrtek posl. Malik utenie- Ijeval takozvano reformo zakona in zavračal njegove nekvalificirane napa- de na katoliško Cerkev, ki so spadali bolj v špelunko kakor v zbornico po- slancev. Taki napadi katoliške Cerkve ne bodo znišili, pač pa so v stanu žaliti čustva velike večine avstrijskega prebivalstva. Ko sta govorila še glavna govorni- ka je bil vsprejet šestmesečni proracun- ski provizorij z 276 proti 180 glasovom. Potem so bili odklonjeni vsi drugi toza- devni manjšinski predlogi. Malikova r^solucija v zadevi refor- me zakonskeffa nrava ie biln ndklnnif-. Leto XII Danes inia zbornica zopet sejo z dnevnim redotn: nadaljevanje razprave o žefezničarskem vprašanju; prvo bra- nje davčnih predlog; poročilo draginj- skega odseka. Nasilsh/a pri volitvah v hrv. sabor. Naravnost strahovita so bila nasil- stva vlade pri volitvah v hrvatski sa- bor. ki so se pričele včeraj. Mobilizira- no je bilo skoro vse tamošnje vojaštvo in orožništvo in celo od 3. armadnega zbora se je podalo več stotnij na Hrva- ško. da podpira vladno poliiiko na Hr~ vaškem. Tudi iz Ljubljane in Trsta se je baje odpeljalo na Hrvaško več stotnij. To početje so zagrebški listi ožigo- sali. a niso prišli v javnost: kajti pred tiskarnami listov je čakala policija pre- dno so izšli ter jih potem zaplenila. — l.isti so bili včeraj trikrat zaplenjeni, ker so se tiskale tri izdaje. Aretacij je bilo včeraj vse polno. Posebno agita- torje je spravilo redarstvo in orožništvo na varno. Tam. kjer je bilo gotovo, da bo iz- voljen član koalicije so se ali volitve suspendirale, ali pa se je razpustila vo- lilna komisija. Tako so bile v Karlovcu in \ rbovskem volitve suspendirane, ker je volilni komisar izpoznal. da bo go- tovo izvoljen pristas koalicije. V Kore- nici je kandidiral urednik »Srbobrana« Pribičevič. Volilni komisar je razpustil volilno komisijo, ker je vse kazalo, da bo izvoljen Pribičevič. Pribičevič-a pa sc izgnali iz volilnega okraja. Hud boj se je bil v prvem zagreb- škem okraju. kjer sta si stala nasproti ban Tomašič in bivši podban pi. Niko- lič. Pa tudi nasilstvo je bilo tu tako, da se ise da kvalifieirati. Dočim so imele volitve trajati do 5. ure popoludne, je policija že ob 4. uri zaprla dohod v vo- lilni lokal. Tako niso mogli oddati svo- jih glasov mnogostevilni opozicijonalni volivci. Madni (Tomašic-evi) volivci pa so se vedno oddajali svoje glasove. Tu se je izvršilo rnnogo aretacij. ker so se volivci hotels upreti temu nasilju. Volivna komisija pa je konečno sa- ma protestirala proti nasilju in v zna- nienje protesta zapustila volilni lokal. Nato je proglasil volivni komisar,'da je izvoljen ban Tomašič s 4 glasovi ve- čine. Proti tej izvolitvi se bo gotovo vložil protest in ker ban v saboru itak ne bo imel ve0, III. razred K 3. Kanal-Bohinj tja in nazaj II. razred 3.80, 111. razr. K 2. Sv. Lucija-Tolmin- Bohinj tja in nazaj II. razred 3.--, HI. razred K 2. Vožnja s posebnim vlakoni je do- voljena vsakeimi in se bodo izdajali vo- zni listki na postajah državne zcleznice. Poleg posebnega vlaka izdalo je le- tos c. kr. ravnateljstvo državne želez- nke znižaiie ziiiisko-Športne listke za športua in turisticna društva. Podruž- nica slovenskega planinskega društva v! (ioriei ima tudi pravico do teh znižanih voznih listkov. Vsak član društva pa se mora lcgitimirati s posebno izkaznico, katero prcdpisujj zelezniška oblast in mora biti podpisana od društva ter po- leg tega opremljena s fotogrufijo elana. I e izkaznice in sportne listke oddajata ! bode društvoni in njenim Clanoin ledo- želna zveza za ttijski proniet v (iorivi. \'renieiiskii poroeila iz Boliinjske Bistrl- ee bodo razobeSena na kolodvoru c. kr. državne ztleznice v (ioriei. pri deželni zvezi in se bodo objavljala tudi v raz- iiill lokalnih listih. Znizani vozni listki iuiajo letos 5 dnevno veljavnost in se mora nasiopiti vo/.nja le ob nedeijah in prazn.kih ali pa 1 dan pred tcmi dnevi. Deželna zve- za za tujski proniet na Kranjskem v Ljubljani ki vodi športno akcijo v Bo- hinju je lotos sankališOa na novo po- pravila ter dal.i i/.kopati za zaCetnike in dame malo zabavuo sankališCe. Tudi so se markirali razni ski-tcreni, da bode mo7.no simičarjcm prirejati zabavne tu- re v krasno Boiiinjsko dolino. »Podpornem udru^tvu za slovensko visokosdlee na Diuiaju« so darovaii od 1. do 15. t. in.: po Mi K: Dr. Jos. StarC in kanin. mojster Al. Vodttik v Ljublja- ni; po 2o K: dvor. svet. Mill, (labrijel- čič, vlad. svet. Ant. pi. (ilobočnik, sekc. naeelnik dr. \ lad. pi. (iloboenik na Hu- naju. Ant. Hrast v Trstu. dr. Otmar Krajec v Ljubljuui. notar Luka Svetec v Litiji in dr. Henrik Tuma v Oorki; 15 K: podpolk. bar. I. Röscher Rath v (iorei; po 10 K: Rajko Arcc, I. Blus- nika iiasl.. nadsvet. Vck. Furlan. prof. Fil. (iasparin, dr. Kr. Morvat. Minka Hrašovec - Komatin. vlad. svet. Ivan lie, primarij dr. Ivan Jenko, dr. Fr. Jur- tela, K. Krez. Kolinska tovarna za kav. prim., Ivan Maukoc. okr. sod. Ant. Mla- dic, tiksc. knezonadSkof dr. Mill. Na- potnik. prof. Art. Peterlin, gimn. ravna- telj dr. Lovro Požar, Karol !>avnik, dr. Anton Svigelj, dr. Savel Turner, inž. Mih. Vošnjak, dr. Jos. Wilfan in vi.s. inž. Fr. /tužek; 6 K 06 vin.: dr. I. Sehe- guia; po 6 K: prof. Rajko Perušek, dr. R. Pipuš in dr. Fr. Rosina; po 5 K: Jos. Berlisg, dr. Juro Krašovec, Valent. Ko- pitar, Ivan Kranje, teh. prist. Jak. Lah, \r'v. Majdič, Iv. Mejač, župnik I. Omer», Franc Oset, župnik And. FJodpostnik, notar Jožef Rohrmann, ravnatelj Hen- rik Schreiner viš. živ. zdravnik Pavel Skalč, Franc Souvan sin, A. Sarabon, prof. A. Tavčar, Alojz Zajee, Norbert Zanier in I. slov. zal. čaja in ruma v Ljubljani; po 4 K: Jclena Bavdekova, Stefan Rojnik in Lav. Schwentner; po 3 K: dr. Jan Lensch in prof. Jož. Skr- bin.sek; in po 2 K; (). Bernatovič, prof. dr. Ant. 1 >olar, Viktor Kngelman, žup- nik Anton Kolar, Jos. Medica, Rudolf Pcvec, Matilda Sebenikar, prof. dr. Iv. Svetina, Rud. Zdolšek in Mih. 2mavc. — Skupaj: 597 K 06 vin. Darove spre- jema sedanji blagajnik dr. Stanko La- pajnc, dvor. in sodni odvetnik, Dunajl. Bräunerstrasse 10. Božične počitnice se prično na sred- iijiti in trgovskih šolah že z vštetim 2?>. dtccMiibrom. (iledališce v Vidmu na Laškein zgorelo. V \idmu je zgorelo gledališče \ eatro sociale, ^kode je 200.000 Hr. - Zgrajeno je bilo gledališče leta 1700. Drobfinice. Mucenje v ruskih ječah. Ruski ju- stieni minister je uvcdel preiskavo pro- ti ravnatelju jetnišnice v Krasnojaf- skem. ki je silno mučil kaznjence. So- rodniki ietnikov v preiskovalnem zapo- ru pripovedujejo, da je dal ravnatell stiri jetnike posaditi na žarečo železo in jiti zbadati z žarecimi iglami. Jetnikom so potem raztezali ude in uganjali z niimi razne druge stvari. Eden izmed ittnikov je vsled peklenskih muk umrl. drugi je zblaznel. Lakota na Ruskem. Ob Volgi se la- kota vedno bolj ^iri. \ mnogih vaseh so prebivalei že izdavna porabili vse žito in se hranijo sedaj od konjskega mesa in mesa psov ter lubja. Ponekod priha- jajo kmetje v cerkev, da jih duhovnik posveti za smrt. Potem gredo domov In vdano cakajo, kdaj se jih smrt usmih. l'mrljivost prebivalstva je močno na- rasla. Sirupen stüdenec. V Cadoji v Ru- muniji so pastirü v Fogaraških Alpah odkrili stüdenec, katerega voda vsebuje nmogo arzenika. Neki Romun, ki je pil iz studenca. je knialu potem umrl, drugi iimira. Preiskava je dokazala, da sta se zastrupila z arzenikom. — Stüdenec so /aprli in postavili predenj vojaško stra- žo. — t Sestra ANAELETÄ (J0ŽLFA) rERJANCIČ V liall-u pri Inomostu je umrla dne 16. in. m. velezaslužcna usmiijena sestra Anakleta Ferjančič. Dosegla je 62 leto, v svojem poklicu kr>t usmiljenas sestra pa 36. leto. Rojena je bila v Gočnh na Vipavskern. Blaga pokojnica je bila pr- va voditeljica slov. »Alojzijevišča'cT ko % nismo imeli še svoje hiše. V »Alojzijevi- '\ šču je delovala 15 let. Bila je res sreča za zavod, da so nam v začetku poslalt tako razumno, -vareno, pridno in nad vse pogumno sestro. Da se je »Aloj- zijevišče« lepo razvijalo, je v ne majhnl meri tudi njena zasluga. Pokojnica je vse svoje življenje žrtvovaia v ženskl bolnici v Qoriü, v slo. »Alojzijeviščutr in poslednjič v sirotišču v HalSu pri ino- mostu. V svojem življenju je osemkrat zbolela za pljučnico in je tej bolezni po- dlegla. Pogreb je bil v petek na praznik Brezamdežnega Spočetja dne 8. t. m. Priporočamo jo vsej č. duhovščini in vcrnikom v molitev! N. r>. v n.! Magacin s pisarno se oddä v najem v Gorlcl. ulica Sv Antona st. 4. \'cc se izve pri trgovcu g. Abuja ravnotam. ROJK je odprl krojaško delavnico V Toaste IU 23 in se priporoča slavnemu občinstvu in cast, du- hovščini posebno za talarje in vto stroko spadajoča dela. Klobučar Id Horvat v Gorici Gosposka ulSca štev, 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejša klobuke: mehke, trde in ciiindrepo naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najviSjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi ziasti pa preč. duhovščini Postrežba strogo poštena. Rojaki! Spominjajte se ob vsakl prilikl „Šolskega Doma* NajKoristnsjse darilo za Božič ali now leto I Gospodarji in gospodinje. ki žele napraviti družini veselje za božične praznike in novo leto. naj kupijo „Kayser" Siva'ni stroji ki je najboljši in najtrpežnejši. „Kayser* šlvainl StroJ je najpripravnejše za šivanje in umetno vezenje. „Kayser" Slvalnf Stroj teče lahko in tiho na patenti- ranih krogljicah, kakor dvokolesa. nKayseru Šlvalnl StroJ je najmodernejše urejen. rKayser" šlvalnlh StroJ jamčim za dobo 10 let. j«! Pred nakupom naj si vsakdo ogleda v moji trgovini ali IJ| naj zahteva cenl ki mu ga franko in zastonj pošljem. Lastna mehanična delavnica za poprave. Prva velika in najstarejša zaloga šivalnih strojev I6NAC 5AUNI6 - Ö0RKA - NA KORNU 12. Vsem gospodtnjain toplo priporočamo K02.INSK0 CIKOKIJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. ===== v korist obuiejuim sloveucem. čke) strankt: in ie 14 vladuu>\vc\; v i» okrajih je potrebna ožja volitev. Danes se vrše volitve v 14 okrajik, od katerili iih najbrže dohi koalicija 6, drugc pa pravaši. Plača], kmet! Avstrijska državna zbornica kaže se vsakiin dnem boli žalostno lice. V njei je prav mnogo liberalnih poslancev, ki tnislijo le, kako bi škodovali krščan- skemu Ijudstvu in katoliški eerkvt. Ke- daj se bodo volivci spametovali? Kdo se ne sponiinja, s kako srdito- stjo so šli nekateri ob zadnjih državno- zborskih volitvah v ogenj za Hberalnc kandidate. Če si jim kaj prigovarjal, pa so ti odgovarjali: >Saj v državnem zbo- ru ni vera v nevarnosti! Saj je nemo- goče, da bi državni zbor storil kaj pro- ti neločljivosti sv. zakona itd.« Dne 4. t. m. pa se je zgodilo v dr- žavni zbornici nekaj, kar odpre lahko oči vsem. V seji odseka za rovišanje plač državnim uslužbencem je stavil liberalni poslanee Zenker predlog, pu katerem naj bi dobile pokojninotudi pri- težnice državnih uradnikov, ki so se lo- čili od svojib zakonskih žena. In ka] mt- slite, je-li odsek ta predlog odbil? Kaj še! Velika večina članov tega odseka je ta predlog sprejela in ako ga tudi ee- la zbornica potrdi, bomo morali plače- vati tudi priležnice in vlačuge! Ali ra- zurnete sedaj, kmetje in delavci, kaj vse lahko stori državni zbor? V potu svo- jcga obraza boste morali delati, da bo- ste mogli plačevati priležnice državnih uradnikov. Po pravici je rekel neki državni poslanee: »Ako pojde tako naprej, bo- mo imeli v državnem zboru za poslan- ce same liberalne lumpe in nialopridne- že. Ti nam bodo delaii postave in mi bomo morali plačevati in molčati.« Kmetje in delavci! Odprite oči in nikar več ne volite v tako važne za- stope, kakor sta državni in deželni zbor brezvestnih liberalcev! Politični pregled. Volitve v delegaciie. Kakor smo v torek naznanili, so se vršile v četrtek v nalašč v ta namen sklicani posebni seji poslanske zborni- ce volitve v delegacije. Za Goriško sta bila vsled kompro- misa izvoljena za to zasedanje Italijana in sicer kot delegat dr. Faidutti, namest- nik pa posl. Ussai. Olede zastopa Trsta v delegacijah so predlagali tržaški socialistični posla- nci, da bodi Trst zastopan v delegaci- jah po vrsti enkrat od italijanskega li- beralca enkrat od socialnega demokra- ta in enkrat od sloyenskega poslanca tr- žaške okolice. AH italijanski liberalci ni- so hoteli o slovenskem poslancu nič ve- deti. Pri četrtkovi volitvi je odločeval dr. Rybaf-ev glas. Izvoljena sta kot de- legat posl. Pittoni, kot namestnik pa posl. Oliva. Istra bo takrat zastopana od Hr- vata posl. Spinčič, katerega namestnik je posl. Mandie. Delegat za Kranjsko je dr, Korošec njegov namestnik pa dr. Šusteršič. Po- roča se, da bo dr. Korošec ostal dele- gat le v delegacijskem zasedanju pred novim letom ter da bo odstopil svoje mesto po novem letu dr. Šusteršiču. Italljanska pravna lakalteta. V torek je imel enotni češki klub tozadevno sejo, v kateri je sklenil gla- sovaii za nameščenje ital, pravne fa- kultete v Pragi. Tudi nemški »Nationalverband« je imei sejo glede tega vprašanja in v tej seji je izjavil posl. Wol! v imenu nem- ških radikalcev, da pod nobenim pogo- jem ne pripuste v proračunskem odse- ku nadaljne razprave o italijanski prav- ni fakulteti. Z ozirom na to izjavo Je spešno sklicati proračunski odsek še pred Božičem. Toda natncravaua obstrukcija v zbornici je privedia vendar do tega, da je v eetrtek bil zopet sklican proračun- ski odsek ter zopet zaeel razpravljati o italijanski pravni fakulteti. Koj začetkom seie je posl. dr. Ko- roSec protestiral proti temu, da se je v- kljub sklepu tiačefnikov strank, da se pred Božieem ne bo vee skücal k seji proraeunski odsek. isti vendar sklical. Nato je povzel besedo češki posl. Šilinget. ki je izjavil, da bodo Cehi gla- sovali v smislu vladnega predloga, ki določa za zaeasni sedež italijanske pra- vne fakultete Uunaj. V slneaju, da se ta predlog ne sprejme, bodo Cehi glasova- h za Prago kot sedež fakultete. Or. Ellenbogen je v imenu socialnih demokratov izjavil, da bodo soc. demo- kratje glasovali za Trst. Ce ne bo v- sprejet Trst kot sedež fakultete, bodo socialni demokratje glasovali za ono mesto, ki'bo izmed onih, ki pridejo po- tem v postev, najprimeruejše. Nato je posl. Malik (nemški radika- lee) izja. il, da bo, če drugi ne. ou sam obstruiral. Seja se je nato zakljueila. Včeraj je posl. Malik v proraeun- skem odseku nadaljeval svoj obštrukeij- ski govor proti italijanski pravni fakul- teti. Ob 11. uri je bila seja prekinjena, ker je potem začela zborovati poslanska. zbornica. Posl. Friedman je predlagal, naj se tloloei za sedež italijanske pravne fa- kultete kako istersko ali goriško mesto ali pa Trst. Določi naj pa vkida sedež naredbenim potom. Za narodni sporazum v Istri. Minister za notranje zadeve baron Heinold namerava zadnji teden tega le- ta pozvati k sebi voditelje istrskih na- rodnih strank, da se pogaja ž njimi gle- de narodnostnega sporazuma. Ce se po- sredovanje ministra posreči, bode ister- ski deželni zbor sklican v januvarju 1912. Italijansko-turška vojska. Iz Ain-Zare so 12. t. m. rekogno- scirali močni italijanski oddelki zemlji- šče pred seboj. V Bjedimu so našli za- puščeni tabor Arabcev ter ga zažgali. Tudi pri Garianu so naleteli na arabski tabor, iz katerega so zäceli Arabci stre- ljati, a so bili prepodeni. Potem so Ita- lijani tudi ta tabor zažgali. Italijani za- trjujejo, da je nastalo pri Turkih in Ara- bcih pomanjkanje zivil. Nasproti tem vestem pa se poroča iz Carigrada, da je tarn dospela sledeca vest z bojnega polja: V pondeljek so združeni Turki in Arabci z močjo 6000 mož, med katerimi se nahaja 650 mož regularnega voja- štva, napadli italijansko pozicijo pri üzelel-Hail-u, oddaljeno 4 km od Bu- Meliane. Italijani so bili pri prvem na- valu vrženi nazaj ter so izgubili 600 mož in dva topa. Turki so imeli 240 mož izgube. Popoldne so Italijani zopet hoteli v prejšnjo pozicijo. Z močnim ognjem iz topov so prisilili Türke, da so zopet za- pustili pridobljeno pozicijo. Italijani so potem preganjali Türke, ki so se 5Pa hrabro borili. Bil se je boj moža z rho- žem in konečno so se morali Italijani zopet umakniti izgubivši še 240 mož in 3 častnike. Turki pričakujejo ojačenja. Sledile bodo nadaljne bitke. Dotično po- ročilo pravi, da je to bila dosedaj naj- bolj krvava bitka te vojske. Italijanski list »Avanti« javlja, da so v -odajnih krogih v Rimu jako ne- zad^ 'I¦'; s položajem v Tripolitaniji. Turki u Arabci se navidezno umikajo nazaj, da zasedejo boljše pozicije v ta~ mošnjih hribih, ter čakajo na ojačenja. Potem bodo pričeli z vso silo napadati Italijane. V Rimu se boje poraza; zato je v Neapelju 10.000 mož pripravljenih priskočiti, kjer bo treba, na pomoč. Iz Rima se poroča, da bodo vojni stroški za 94 dni, to je od 26. septembra do 31. deeembra 1911 znašali skupno 90 milijonov Hr. Torej okroglo stane Vstaja v Albaniji. Iz Skadra v Albaniji norcvcaio, da je v bližnjih iniriditskih pokrajinah zo- pet z vso silo izbruhnila vstaja. Nad 12.000 mož je pod orožjem, in vsak dan se vrse krvavi boji. \staja sc razširja od due do due vedno bolj, in turške ob- lasti so popolnoma izgubile glavo. Z gotove strani se namiguje, da ima pri tej miriditski vstaji prav go- to vo Italija svoje roke vines, ker ji je mnogo ležeče na tem, da oslabi Turčijo tudi v Evropi vsaj v moralnem poglcdu. Kitajska — republika. lz Lont'ona porocajo, da se danes na Kitajskem proklamira republika. Domače in razne vesti. „Narodni odbor združenlh Slo- vencev" v Goricl je odposlal dne 12. t. m. na vsa županstva na üoriskem uljudno prošnjo v zadevi volitve v tu- kajšnjo trgovsko obrtno zbornico ter jih tem potom še enkrat prosi da isto takoj vršiti blagovole. Vsebina prošnje je tako važnega pomena, da se ne sine zamuditi nobe- nega treentka; računajmo tedaj z vso gotovostjo na bratovsko podporo slav- nih županstev. Nagla smrt. V sredo po 6. uri zvečer se je vračal domov vpokojeni sodni.pi- sarniški oficijal g. France Leban po ulici Vetturini. Prišedšemu do »Oregor- čičevega Doma« se je začelo v glavi vrteti, poprijeinati se je začel za zid, ko- nečno se je pa zgrudil na tlak in ostal je tarn koj nezavesten. lz »Narodne ti- skarne« so koj telefonirali na policijo in zdravnikoma gg. dr. Brecelju in dr. Baderju. Prvega ni bilo doma, drugi pa ni prišel, pač pa je prišel na lice mesta g. dr. Bramo, ki je konstatiral, da ie mrtev. Še-le ob 8. uri 20 min. pa so prišli z mrtvaškim vozom na lice nt- sreče, od koder so ga prepeljali na po- kopaltšče v mrtvaško kapelico. Pokojnik je služboval mnogo let kot gruntovničar pri sežanski okrajni sodniji. Potem je bil premeščen kot pi- sarniški oficijal k deželni sodniji v Trst, in ko je stopil v pokoj, preselil se je v Qorico. Bil je sin pokojnega vadničnega učitelja g. Valentina Lebana. N. p. v m.S Pogreb je bil včeraj ob 2. uri pop. Umrl Je v Goriol v sredo zvečer E. Lebherz, znani tovarnar Žveplenk na trža^ki cesti. Star je bil 80 let. Umrl je nagloma. Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant Ciril P r e in r 1 v Trstu je prideljen v službovanje c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu. Delo ali razpust! Tako so hrumeli 4. t. m. kraški liberalni magnatje zbrani na zborovanju tako imenovane župan- ske (bolje bi bilo: magnatske) zveze v Sežani. Kolovodje te zveze bi v politiki radi kaj bili in zato se silijo in delajo, kakor da bi »kaj bili«; ali kdor je pre- živel nekoliko daljši košček kraške po- litike nego od včeraj, temu so kolovodje te županske zveze le nekaka družbica preživelih ostankov nekdanjega sežan- skega magnatskega pašalika izza žalo- stnih časov namestnikovanja Depreti- sovega. Poznavalec one črne preteklo- sti ima še v tužnem sporninu sramotno dejstvo: da so kraški župani na ukaz magnatskega paše morali z odlikova- njem s častnim občanstvom vzdrževati pokoncu Depretisov namestništveni sto- lec, ko ga je bil že omajal laški ireden- tizem. To igro — seveda v drugi smeri - hočejo zdaj kopirati nekatere kraško- magnatske preostaline, terorizujoč pod plaščem »županske zveze« večino kraš- kih županov, ki naj jim služijo za sta- fažo pri uveljavljenju njih magnatskih kapric. Ali od nekdanjega magnatstva Jim je ostala le še nadutost, kakor obu- boženemu baronu, ki jč s srebrno žlico, če tudi le še neslan močnik. Kako zelo so vlečeni za nos kraški župani od teh magnatskih preostalin, le izpregloduli, kdo du je kriv, da naš de- želni zbor ne deluje, ter vedo, da je za- ključenje dež. zbora pri uamestniku iz- beračil dr. Oregorin, da si je ta dr. Ore- gorin pozneje menda pol jezika obrabil in kolena ogulil, da bi bil dosegel tudi razpust našega dcž. zbora, in to vse iz golega strankarstva. da bi naša stran- ka ne mogla delati v dež. zboru za ljud- stvo. In glejte! Pod patronanco tega dr. Oregorina so magnatske preostaline v Sežani —- zdaj, ko se jim intrige za raz- pust niso posrečile - hrumele: Delo ali razpust. Taka brezobrazuost nam res sapo zapira. Kaj si tnorejo vscga pustiii do- pasti ubogi Kfaševci !! — Dr. Orego- rin si je stekel torej drugi rckord na polju rcsnico ljubccega ljudskega za- stopništva! Za Putovljami Sežana!!! Hotel »Siidbjihn«. Ravnatcljstvo hotela je izclalo malo brošurico s sli- kami kot reklaiuo; seveda le v uem- škem jeziku. Brošuriea piše o hotelu, o cenah, o mestu, ujegovih »vrlinah in le- potah« in tudi o okolici. Seveda ni po- sebne korektnosti, kakor je že pri ta- kih spisih navada. Krajevna iinena so zopet grdo popačena u. pr. Aisovizza, Ossegliano itd. To bi že moralo enkrat nehati. Oa je Oorica klimatičen kraj pr- vega reda, to radi pritrdinio, a kako sc skrbi zato, to je naravnost groza. Kaj stori mesto v tem oziru? Kje je vodo- vod. kje čedne ceste, kjc druge podo- bne ugodnosti, ki iih ima /e vsako me- stece v drugih deželah. Naravnost ne- smisel je tcdaj, če brošitra hvali (str. 16) mestni magistrat goriški, češ, da pospešuje tujski promet v luišem me- stu. Malo več natančnosti bi ne škodilo, knjti vsak otrok v Qorici že ve, da na- ši rnestni očetje ne store v tem oziru prav nič, pač pa laški šovinizeui in nesnažnost in nerodnost po mestu tujce naravnost odganja. Poiitični bojkot. Pod tern naslovom prinaša zadnja »Soča« notico (z Vipav- skega?), v kateri naglaša, da je nekdo dal pojasnila na vse prošnje glede pod- por radi bede. katero je povzročila suša po vscj deželi in tudi po Vipavskeni, da so dognale poizvedbe, da ni bilo takih poškodeb, ki bi opravičile kako po- moč. »Soča« trdi, da glavarstvo ni mo- glo dati takih informacij, in vpraša de- želni odbor, ali urn je znano, kdo je po- dal tako neresnieno pojasnilo. • Stalno je, da deželui odbor ne da »Sočic zahtevanega odgovora, ker ura- di navadno ne odgovarjajo na vpraša- nja, katera stavi zloba. Ker je pa stvar zelo važnu, poziv- ljamo mi javno »Sočo«, naj govori jasno in odločno o tem predrnetu, če ima kai podatkov in korajže. Dr. Tominsek klerikalec. — Zadnja »Soča« je odkrila slovenskemu svetu strašno novost. Neki »Anarhist'' je priobčil namreč v nji dolg članek, v katerem dokazuje čujte, o groza! — da je postal bivši ravnatelj tukajšnje gi- mnazije dr. Tominšek klerikalec. In s čim utemeljuje omenjeni »Anarhist« to svojo trditev. On pravi, da sta hvalila dr. Tominšek-a goriški liberalni list »Corriere Friulano« in pa tržaški ži- dovski list »II Piccolo«. To da je jasen dokaz, da je postal dr. Tominsek kleri- kalec. Kakor se vidi, nastala je v član- karjevih možganih v resnici prava »a- narhija«, vsled Cesar je seveda tudi čla- nkar postal »Anarhist«. Liberalec tožil duhovnika. Občin- ski tajnik v Sovodnjah Milan Peroci, znan iiberalec, je tožil zaradi razžalje- nja časti preč. g. kurata v Qabrijah Valentina Zega, češ, da ga je le-ta obdolžil ponaredbe nekega sejnega za- pisnika starešinstva. Peroci je pogorel, kajti sodnik je obsodil Perocija v pla- čilo stroškov, preč. g. kurata pa opro- stil. — Vojaški zrakoplov od zrakoplovne postaje na Velikih Rojcah je letal v sredo popoludne nad nasim mestom v precejšnji visočini. Vojaški zrakoplovci hndn imeli ob leoem vremenu večkrat SjF^*^*^*^*^*^ Ljubezen gre skozi želodec, stF^^^f^StPS^* zato kuhajte, pečite in pražite samo z jedilno mastjo „CERES". Havodllo, doseöl najboljše čajno snrovo maslo: Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti „CERES" (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Obojo skupaj se raztopi, pn tern se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na Va kg masti „CERES" pride »/8 ütra smetone). Med tem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko časa meša, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje se izloči, jedilna mast „CERES" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporabja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost se veliko zboljša. Po tem navodilo pripravljeno „öajno surovo maslo" se sme glasom veljavnih zakonskih doloöb samo za domaöo potrebo rablti. Razpis dražbe. Občina Srpenica politični okraj To lmin razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda na Srpenici na podlagi projekta, izdelanega po c kr. melijoracijskem uradu v Trstu od 15. sept. 1911. Gradnja je proračunjena na 29.354 kron 42 v in se bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračun kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 1500 kron v denarju ali pupilarno varnjh vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu občinskemu uradu naikas- neje do 6. prosinca 1912. Občina si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb. Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni. Obeinski urad Srpenica. r Župan LOGAR, Odlikovani fotografski atelje Ä. JERKlC, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom — najtopleje. ===== HIS A z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet. Hisa je pripravljena tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let/davka prosta — se proda radi bolezni. Poizve se: Prisojna ul. 5. Najholjše in ipep Mo n Mm pike so moje skupine izdelkov, katere zaradi. nizkih cen in njihove trpežnosti vsem priporočam. It 1 lep čisto platneni damaški prt, k temu 6 ., «„ nn SRDDinS prtičev, 1 ducat belih platnenih obiisalk in 2 If IH Oil ' """I""*_______rjuhi v velikosti 150 X 120 cm " ' Zcfalinifia ' kos 23 m dolgega in 80 cm sirokega platna U lCDfl ¦ 0nU|illlB za srajce. 1 ducat belih finih robcev » 10 QU. Scblinina 35 m ^101'1 K^pih ostankov od 6—12 m II ||2*Ofl . anU|ilM0 dolgih flanele, barhende. zefira in platna II III QU. V, . 1 garnitura volnenih olivne ali bordö barve v y -- SnllDlltQ krasnih zbirkah in sicer 1 pogrinjalo za mizo fl \Lt r 140 X HO cm in 2 pogrinjali za postelju. Ista garnitura boljše vrsle || |j jy, Pošiljam samo dobro in popolno blago pioti povzetju in pošljem v slu- caju, da blago ne konvenira denar nazaj. Torej vse brez rizika. Rudolf Bänmol, tkalnlca platna, N&chod HI. Češko. Kupujte 1 Lekarnarja A. THIERRYjeV BALZAWI. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. AJttvnnPrtgrada I * upoz have * I I Nova podružn>ca I I Corso Giuseppe Verdi 30. | le pri tvrdki Kupujte! Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejenje in vsak prekup drugega balzama sprevarlji- vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. - Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, hripatosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, bolezr,ih na pljučah, posebno pri influenci, zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- lesnem zaporu. zobe bolu in ustnih boleznili, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 6 1 ali 1 vel. posebna bteklenica K 5*60. LEbarnarja THIERRY - Jem nAzaon!y vrtnice je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poskodbe, vnetja, abocese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se redi in stori, da so bolestne operacije i epotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 Skatlji staneta K 360. Kupi se: Lekarna pri ang:elju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro t vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah. Kerševani & Čuk G O Rie:A — Stoln! trgsltev. 9 — |(Plazza Cuomo) ker i^, vani nudi lt^najboljše in najceneje Sivalne stroje. dvokolesa, puške, samokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno knietijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — mastenje grozdjc) orala,|brane itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo lahki tek,šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovarna za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še \cdi o brezšumni. Z „Original Victoria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za .Originalni Victoria* šivalne stroje jamčimo 10 let. IJrvdka EERŠEVANI & CUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- lesa raznih tovarn^ kakor Pu cb, Styjria, Waffenrad, Dürkopp ter*domače|izdelke. Vsak kolesar, kateii kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Č u k dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- nem tudi pvihranil naj- manje K 30, ker tvrdkane vraČuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Keršezmni in Čuk po ceni blago. tvrdka EERŠEVANI &. CUE daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zaštonj in franko. Fottia „Ljubljanske kreditne banke" TfiOI ii J. v J. ____se bavi z vsemi v banöno stroko spadajoCimi posli.------ Hloge na hnjižice obrcstiile po Vwu, «loge v tetniem računu po dognoru. D«inlSk. glavnlca K 8,000.000. Ceiltraia V Ljubljana -Rezervnl zaklad K 800.000.- . PODRUŽN1CE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. -- ¦ ^*-11------