str, 2 „S L O V E N K A- St. 18 Iz Dr. Dežmanovih spisov. O lepoti in negovanji človeškega telesa. Predolgo bi bilo in na marsikaterem mestu za naše štovane čitatelje in čitateljice tudi nezanimivo, ako bi št. 18. ,S L O V E N K A- Str. ,3 prevela besedno, kar je na))isal dr. Dežman o človeškem telesu in njega negovanji. Za naše čitateljice in čitatelje bode dovolj, ako posnamem iz imenovanih spisov le glavne stvari. ,Ko pogledate katerega koli človeka, udari vam naj- prej v oči njegova rast. .\ko človekova rast ne odgova- rja zakonom naravne lepote, ali vsaj pravilnosti, tedaj se ne morejo vspeti tudi druga svojstva lepote. Nasprot- no pa lehko spregledamo na lepej rasti mnoge nedostat- ke pojedinih svojstev. Človeška rast je vedno odvisna od tega, kako so zrastene kosti. Da je rast lepa ali nelepa, ne sodi se samo po ve- likosti in debelosti, po dolgosti ali kratkosti okostnice, neotesana ali drobna, plemenita ali neplemenita rast sodi se tudi po razmerji pojedinih kosti proti celoti, po načinu in smeri, kako so se kosti zrastle med seboj. Razni ljudje imajo vzlic razni velikosti stasa vendar vsa svojstva lepote in prijetnosti. Mero, po katerej se ima soditi lepota rasti, nosi vsak posameznik v sebi : v simetriji ali razmerji pojedinih delov z osebno veli- kostjo kaže se lep, dovršen stas. Za mero in temelj v vsakem posameznem človeku ima se smatrati hrbtenica. Po njenej dolžini in debelosti morajo se razvijati vse ostale forme okostnice. Ako so- dimo tedaj o harmoniji ali lepoti odraslega človeka, so- dili bodemo razmerje pojedinih delov z dolgostjo in de- belostjo hrbtenice. Seveda morajo tudi posamezni deli te- lesa stati v pravem razmerji drug z drugim, Če reče- mo n. pr. ta ali ona gospa ima majhno roko, moramo pomisliti tudi na razmerje njene roke z ramo in laktjo, ki morajo biti dalje v zvezi in povsem razmerni s te- lesom. ^. Ker pa vlada v človeškem telesu simetrija med levo in desno stranjo, zato morajo biti tudi enaki deli obeh polovic povsem soglasne v njihovem razmerji. Po vsem tem zahteva dolga hrbtenica in po njej dolgo truplo tudi dolg vrat, ovalno glavo, dolge roke in noge ; a kratkemu truplu ali kratkej hrbtenici pristojajo tudi kratki deli. Velik in majhen stas radi lepote in pri- jetnosti ne sme prestopiti neke srednje meje, ker bi se to vpiralo estetiki. Pritlikavec in gorostas naj bosta razmerna kolikor jima drago, ne moreta biti niti prijetna niti lepa. Kakor so kosti in njihovo medsobno razmerje pod- laga velikosti, manjini, debelosti in nežnosti stasa, tako .bode tudi njihova mehkost, mišice in salo velike važno- sti za rast. Pravilo je, da čim debeleje so kosti, tem de- beleje morajo biti mišice, a salo mora izpolniti vse ja- mice med mišicami in kostmi ter tako podati posamez- nim delom telesa ono lepo zaokroženo obliko, katera se kaž« najbolje na ženskem telesu. Razlikujemo dve vrsti stasa ; vitek in jedrnat ali ¦okrogel stas. Vitki stas je oni, kjer vsi deli telesa stoje v harmonijškej dolžini nasproti dolžini hrbtenice. Pleme- nita vitkost, to je ona vitkost, ki pripada lepoti in umet- nosti,, teži vedno za višino. Na jedrnatem stasu prevla- duje kratkost vseh delov ter vsi ti deli težijo bolj za ši- rino nego za višino. Od vitkosti in jedrnatosti preiti nam je na suhost in d e b e 1 o s t. Ne govorimo tu le o bolnej suhosti ampak o takej, kojej so podvrženi zdravi ljudje. Ako suhost prekorači meje tanjke vitkosti, ter že mole posamezne kosti In konture mišic izpod svetle, suhe, nabrane kože, taka su- host ne more se zvati lepa. Uzroki, da je človek suh, so razni. Tako n. pr. je slučajna, minljiva suhost, ako člo- vek po letu vsled močneje transpiracije v čistem zraku upada, a zima ga zopet izpolni in popravi. Naporno delo in dihanje v prostem zraku poleg gi- banja osobito po bregeh pretvarja del sala v ogljenčevo kislino in vodo. Tako suši človeka tudi strast, lirepenenje, žalost in v obče vsak živahni pretres duše, koji ne pomaga lepoti, a ako traje dolgo, škodi tudi zdravju. Suhost je pa tudi prirojena ter prehaja od očeta na sina. Takemu slučaju se težko pomaga. Skrofulozna, bledobolna suhost, koja se v mladosti čestokrat zakriva za rdečo, nabuhlo kožo. more se od- praviti le s tem, ako se nadvlada bolezen. Mnogo je osobito deklet, katere se očividno suše, pa trdé vendar, da so zdrave. Pravijo : jed nam gre v slast, probavljamo dobro, volje smo dobre, vendar se su- šimo. Tudi one so to zapazile v zrcalu in iščejo seveda tudi pomoči toda ne v veščakih. ami)ak v domačih, zdra- vilih, v časnikih, kjer se obeča se sijajnimi naslovi v najkrajšem času gotova pomoč. Učinile hi mnogo bolje, da bi še za časa izprašale zdravnika za to očevidno upa- danje, ki bi v večini slučajev, najdši uzrok, lehko po- magal, drugače si pa lehko nakopljejo kakove organične bolezni. Vede, da debele oni ljudje, koji sede vedno v sobi in jedo močnate jedi, posnemali so jih suhotni in če- stokrat so dosegli svoj cilj, iz tega uzroka mnoge gospe spavajo dolgo. Vsak pa, ki se je jel sušiti, ne vede znkaj znaj, da to ni pravi pot in naj nikar ne misli, da nadomesti se samo tako tečno hrano, kar je izgubil na telesu. Saj ni za to, da se krepilna hrana le privede v želodec, nego zato, da se s prebavljanjem pretvori v krv. Za to je treba najprej urediti prebavljanje in zabiti se ne sme, da k normalnemu hranjenju spada tudi pravilno delovanje jeter, pluč in mišic potem pa za- dovoljna, kolikor možno vesela narav. Če bi me kdo uprašal, kako se zdravi suhost, rekel bi mu kratko : pojdi po letu na deželo in zdravi se z mlekom. Ker bi pa rad, da boli popolno razložim, kako se morejo ravnati suhotni ljudje, da si pomagajo čim prej, naštejem nekoliko stalnih pravil, koja so jednako koristna zdravju pa tudi lepoti. (Pride še) Prevela Marica. št. 19. .SLOVENKA« Str. .3 Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeškega telesa. J 1. Na'prej je treba jesti lahne hrane, dokler ni i^re- bavljanje popravljeno. Jed ne sme biti samo hraniva, ampak tudi lehko prebavna. 2. Kdor se poslužuje tečne hrane, mora se tudi bolj kretati in dihati, ne sme pa oslabeti vsled mišičnega kretanja in pota .3. Treba se je vedno hra- niti zmerno in z navadno hrano, katere je človek že vajen, ker množina hrane in neobične jedi slabe probav- ljanje. 4. Vsak teden se je treba dvakrat kopati v topli vodi, ker tople kopeli oživljajo v suhih ljudeh pretvarja- nje v telesu. Vrhu tega si je treba še vsak dan na lahko drgniti život, kar je že Hipokrat priporočal. .5. Treba je zgodaj vstajati in zgodaj vlegati se; bedenje suši človeka. 6. Ko je naposled probavljanje urejeno, pospešimo spo- polnenje telesa z običnimi krepili : mehkimi jajci, dobro gnatjo, ovseno juho, dobrim pivom itd. Znano je, da na vzhodu, osobito v Turškej, mora biti vsaka gospa ali devojka debela, ako hoče biti po ondašnjem menenji lepa. Tam se žene debele uprav na umeten način, ker drugače ne morejo biti ugledne. To umetno debelenje pa obstoja v tem, da se često toplo kopajo in vsaki dan pijó v kopeli že mastno kokošjo juho, v kojej je ukuhan koren tetivice (Smilax Chinae). Po juhi jedo meso dobro rejene kokoši napolnjeno zman- delni in orehi. Mnogo jim pomaga seveda tudi brezpo- sleno haremsko življenje. Tudi v nas je talcih ljudi, ki se vklanjajo tem orijentalnim nazorom ter si mislijo, da mora človek v nekojih službah biti debel, češ da debeli ljudje so take- mu stanu primerneji. V o b č e se pa v Evropi vse boji debelosti : tako možki kakor ženske, osobito pa dekleta. Kakor suhosti more biti človek podvržen tudi de- belosti. Flegmatičen, brezbrižen, zadovoljen človek debeli se mnogo lažje nego sangviničen in nervozen : brez dela človek prej. nego delavni in marljivi ljudje: človek kratke pameti prej nego oni, koji mnogo misli. človek, debeleč se, izgublja v lepoti oblik, v miloti in v kretanju ; razven tega je neokreten, diha težko, srce mu bije močneje in poti se kmalo in mnogo, kar je radi vonjajočcga hlapenja firav neugodno. Opomniti moramo tu-le, da je mnogo lažje zapre- čiti debelost ali zatreti jo takoj od začetka, nego jo ozdraviti kasneje in sicer zato, ker so z debelostjo več- krat združene kronične bolezni krvi in hranjenja. Salo nastaja v telesu, ako ga več pride, ali ako se ga v telesu več napravi, nego potroši, a nasprotno izgi- neva, ako se ga več v telesu potroši nego ga pride v telo. Ono se dogaja, ako se hraniš s takimi jedrni, v kojih je že mnogo sala ali vsaj takih delov, iz katerih se more v telesu napraviti salo. Takova hrana bi bila : surovo maslo, olje, slanina, mastno meso, mastno mleko, mastne testenine, s kratka hrano, koja dela obilo masti, Kakor je kakovost hrane velike važnosti, tako so zopet znatne vse okolnosti, s katerimi se pretvaranje (in s tem trošenje sala) v človeku povišuje ali zmanjšuje. Kako se torej zdravi obilnost ali debelost ? Hipo- krat, katerega imenujemo očeta zdravilstva.pravi : Spavaj samo po noči in na trdem ležišči, sprehajaj se mnogo, tekaj in kretaj (gibaj) se živo. Nek drug moderni zdrav- nik trdi, da ni boljšega sredstva, da se ozdravi debelost, nego po noči učiti se algebre, a po dnevu cepiti drva. Pred vsem moral bi po mojem menenji vsak, kdor je zapazil, da se je začel debeliti in želi rešiti se tega, po- svetovati so zdravnikom, kateri naj ga preišče ni li nje- gova debelost posledica kakove bolezni n. pr, jeter. Če ni v njem nobene organične bolezni, ampak je debelenje le posledica načina njegovega življenja, tedaj mora la način spremeniti, toda ne na mah ampak malo po malo. Mora se paziti na vse dietetične uvete (pogoje), po kojih se zmanjšuje tvoreuje sala, a vže napravljeno salo privodi v kri na razstavljanje in izpelavanje ter s tem je treba pospešiti pretvarjanje v človeku. Ti dietetični pogoji so sledeči : Treba se hraniti s. tako hrano, v kojih ni mnogo kemijskih elementov, od kojih se delo salo Takov element je najprej ogljik, ka- teri je glavni sestavni del v vsakem škrobu, sladkori), gummiju v rastlinskih in živalskih masteh (olju. slanini, loju, možganih, maslu) potem v pivu in v sladkem vinu. Tudi mleka, koje ima v sebi sladkora in masti kakor tudi rumenjakov, treb:i se je varovati. Najboljša pijača je voda, a oni, koji je navajen vinu, naj ga le pije dalje, toda prav zmerno. str. 4 ,S L O V E N K A" Št. 19 Na večer ni nikdar dobro mnogo jesti. Škodljivo pa je lepoti in zdravju, kar delajo nekatere devojke, da bi se posušile : — gladovanje in pitje kisa (oeta). S tem si pokvarijo prebavljanje, dobe krč v že- lodcu, pljuvajo kri in, naposled zbolé za sušico. Treba je pomisliti, da se vse salo izločuje osobito z delovanjem pluč. Radi tega je treba vporabiti vse kar jači dihanje in oživljuje krvni tok, a to je kretanje v zdravem gor- skem zraku, rano vstajanje in sprehajanje ob zori. Tudi znojenje (pot) pospešuje izločivanje sala, zato morejo oni, katerim zdravnik dovoljuje, vporabljati ruske kopeli. Ker znamo, da dišemo tudi s kožo, t. j. da se tudi z delovanjem kože izločuje salo, pospešimo to delovanje kože, ako jo močno drgnemo vsak dan se suhim hrapo- vim suknom. Kjer se ne more z navedenimi sredstvi nad- vladati debelenja in ako dopušča stanje telesa, pomagala bode voda v Karlovih in Marijinih varih, Heilbrunu, Kissingen, Kreuznachu in Emsu. Do katere meje sme se človek odebeliti, da ne kvari stasa ? Da odgovorim na to vprašanje, povem nekoliko be- sedi o takozvanej ženskej»„tailli", t. j. v sredini trupa, o pasu in njegovem razmerju. Narava je ustanovila, da pas zdrave in pravilno odrasle ženske srednje velikosti je v obodu (periferiji) 70 — 76 centim. Prvo število kaže obseg najtesnejšega naravnega ženskega pasa. Vsak cen- timeter, za koji se ta obseg zmanjša, je zdravju na kvar. A kaj pravi moda na to? Moda, ta ljuta okrutnica pravi : 5.5cm. to je mera za nejobilneji pas in to mero hočejo doseči nekatere lepotice z vsemi možnimi sredstvi: steznikom, ribjo kostjo, jeklom, traki, pasovi in včasi stisnejo pas do 3.5cm. tedaj polovico naravnega oboda. Zastonj dokazuješ takim lepoticam, da je to stis- kanje v pasu zdravju prav škodljivo : da od tega trpe vsa urejenja trbušne votline ; da to prouzročuje krčevite in druge nevarne bolezni. Ali ne marajo one za zdravje, samo da so lepe. Da, lepe po nazorih kakovega modnega krojača, ali nikdar po umetniških, po naravnih. Grški umetniki, koji so nam ostavili one uzore vit- kega ženskega stasa : Venero, Cerero, Hebo, Gracije itd. so se držali naravne prej navedene periferije pasa. A same največje privrženke pretesnega ženskega pasa go- tovo bi se zgrozile, ko bi ugledale svojo podobo tako tenkopaso iztesano v golem mramoru. Ako je človeški stas pravilno izveden ; ako ni ne presuh ne predebel ; v obče ako odgovarja vsem zahte- vam prijetnosti v obliki in polti : vendar ni lep, ako mu nedostaje — pravega držanja. (Pride še) Marica. Str. 4 „S L O V E N K A" Št. 20 Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeškega telesa. (Dalje). V zdravili ljudeh, v kterih niso mišice slabe, je nelepo držanje samo navada, katera se vkoreni prav lahko. Kot uzori lepega držanja nam služijo umotvori starih umetnikov. V njih vidimo vedno ono srednje, ni stegnjeno ni skrčeno, mirno držanje, koje tako izredno ugaja tenkovidnemu očesu. Hrbtenica mora stati sredi hrbta, os vratnih kosti (vretence) pa se nagibati malo naprej, da more glava zavzeti napram trupu pravo me- sto ; prsna vretenca ali prsne kosti na hrbtenici, zaokro- živši se nekoliko okoli zatilnika, morajo se ukopati v prsno votlino, v ženskih bolj nego v možkih, a bočna vretenca se imajo izbočiti proti križu. Tako bodo prsa izbočena, trebuh upade, a pleča pridejo v harmonijsko višino in v sklad z glavo in rokama. Glava ne sme imeti svojega težišča (Schwerpunkt) na zatilniku in biti nag- njena nazaj ; tako držanje glave kaže prezirno oholost ali brezobrazno neumnost. Udje ne smejo nikdar biti povsem stegnjeni, ampak treba je imeti roke napol vpognjene v laktu. Tako oso- bito kadar sedimo. Kako neugodno je gledati človeka, kako on žali pristojnost, ko sedi se stegnjenimi rokami in nogami ! Po držanju stasa ravna se hoja m kretanje. Človek, kateri se lepo drži, kreta se vedno lahko in prijetno, a oni, koji se drži otrpnelo-trdo ali vpognjeno, kreta se vedno neslano in nespretno. Najobičnejša kretnja je hoja. Rousseau je trdil, da je narava odločila tudi človeku, da hodi po štirih, ali da bi on bil poznal sestavo človeškega telesa in da bi jo bil primerjal se živalsko, uveril bi se baš o nasprot- nem. Istina je, da deca hodi po štirih ali to zato, ker se še ne zna držati na nogah, kar za nje ni tako lahko, ker se človek stoječ na dveh nogah mora držati v rav- notežji. Hoja se ravna vedno po težišči telesa. V hoji premika se težišče telesa sedaj na eno, se- daj na drugo nogo, pa se lahko doseže, da na to osobito vpliva navadno pokončno držanje. Noge so v ženskih ustvarjene za bolj kratke korake ; ako je ženska hoja prekoračila mejo malih korakov, ako je njena hoja ne- kako „grenadirska hoja", izgubila je vso miloto žen- skega koraka. Večkrat je nelepi hoji uzrok obleka. Devojke, ka- tere so dobile prehitro dolgo obleko, drsajo se hode ter zanemarjajo pravo držanje nog, ker so pokrite z obleko. Tako se tudi s krutimi težkimi suknjami, katere je treba s koleni metati in rivati naprej, nauče devojke na to, da bolj gazijo nego hodijo. Hoja je kakor vsako kretanje potrebna za zdravje. Hoja, ali boljše rečeno šetnja (izprehajanje) je najobič- nejše kretanje telesa, katero delajo ljudje radi zdravja. Naj izpregovorim torej nekaj o šetnji. Se šetnjo spajamo telesno gibanje z dihanjem svežega zraka in z duševno zabavo. To troje je treba vedno imeti na umu iu vršiti. Po zdravoslovnih načelih so sledeča pravila za šetanje : 1. Ne sme se izprehajati takoj po jedi, s polnim želod- cem, ampak je treba čakati eno uro, dokler mine glavno želodčevo delovanje ter se želodčni sok izlije in počne kemijski delovati na jelo. Tedaj bode šetnja prav dobro koristila probavljanju. 2. Početkom šetnje se mora hoditi počasi, potem malo brže a naposled zopet počasi. Držati se mora pri tem ravno po konci, čvrsto, pleča nazaj a et. 20 .S>L.O VE N K A' prsa naprej: 3. Na šetnji je treba večkrat fjloboko vz- dihati, a se ogibati vsakega pušenja. Tuđi roke je treba kretati, seveda samo toliko, kolikor dovoljuje pristojnost, ßospe, koje radi obleke in radi običaja ne pregibajo gornjega telesa, nemajo od šetnje toliko koristi kolikor one matere, katere se na šetnji igrajo z deco in s tem pregibajo vse dele telesa. 4. Da bode šetnja zdravju ko- ristna, ne sme biti duhu naporna. Zato se je treba na šetnji ogibati globokega razmišljevanja in napenjanja fantazije, a gledati, da se je kolikor možno veselo. 5. Dobro je, navaditi se izprehoda pri vsakem vremenu, po letu ali po zimi po dežji, snegu ali vetru. Treba se je seveda primerno oblačiti in čuvati. 6. Za učenjaka, urad- nika in delavca je šetnja najkoristnejša v jutru pred zajutrkom, potem pa, ko je izpil kupico vode.^ Šetnja pa ne bodi ni predaleka ni prehitra. Ako se ne izprehajaš sam, ampak samodrug ali samotretji, tedaj pripravi ve- sel, nenaporen razgovor duh za resen posel. 7. V obče naj se človek seta tako dolgo, dokler se čuti utrujenega. Kdor se grdo drži in grdo hodi, onemu ne more piti kretanje biti lepo. Naj sedi ali stoji, naj pozdravlja ali priporoča se, naj izjavlja vesela ali resna, ohola ali ponižna, komična ali tragična čustva ; vse bode v njem nelepo. Lahkota kretanja obstoja v tem, da se navadimo težino telesa razdeliti na več težišč zajedno ali menjaje in vrste se. Vse telo se mora na harmonijski način stri- njati z vsakim kretanjem. More li biti lep pozdrav, ako samo namignemo z glavo, ali samo podamo roko ? Vse telo se mora pri vsakem pozdravu in drugem kretanju harmonijski strinjati z glavo in roko. (Pride še.) Marica. Str. 2 ,.S L O V E N K A' St. -21 Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji ulovešlvega telesa. (Dalje). Govore o kretaiiji, naj izpregovorim še kojo o pri- stojnosti. V pristojnem človeku pozabimo na nedostatek kakega druzega lepega svojstva, ker iz pristojnosti se razvija niiloba. ukupni izraz harmonijske, ugodne člo- veško podobe. A pristojnosti treba se je učiti, ker ona ni prirojena. Ali žal, da se v sedanjem času prav lahko pozablja na vzgajanje in razvijanje pristojnosti. Seveda se je tega treba učiti v mladosti, dokler se morejo še mišice in členi vravnati, iu ko so slabe navade še lehko odpravljive. Opaža se žalibog čestokrat, &?. se nekateri mladeniči ravnajo preslobodno v obleki in manirah za odraslimi ter mislijo, da so se svojim osornim ponaša- njem dosegli vrhunec naobraženosti, dasi se niso še niti začeli učiti pilstojnosti. Roditelji mislijo, da se vsega tega nauče pri učitelju plesa, ali tu se dan danes več ne uči pristojnosti, čemur niso krivi niti učitelji, ker moderni svet zahteva, da se deca izvežba čim preje, da more kar najbrže plesati valčke polke in druge take plese, kjer gracija ni možna radi karakterja takih plesov in radi prenaglega kretanja. Ne pohajajo se sedaj učilnice- plesa radi pristojnosti in gracije ampak radi veselja in druž- tvene potrebe, da more mladež odskakati nekoliko ple- sov, dasi ni še odrasla za takove zabave V čem obstoja tedaj šola dobrega iu lepega drža- nja V V telovadbi, ako se s telovadbo more spojiti korist in negovanje zdravja z csteticnimi zahtevami, ako se s telovadbo ima doseči lepo držanje razven krepenja telesa, tedaj ima ostati telovadba v gotovih mejah kakor je bilo nekdaj v Grkih, ko niso gledali, da bi bili ljudje le močni ampak tudi lepi. Zato treba učiti mladino, da lepo stoji, lepo hodi in vaditi jo je treba v kretnjah, kolikor jih dopušča človeška narav.. Obilo greši sedanji svet, ker ne mara za pravilno naravno telesno lepoto, temveč teži le za umetnimi, krivimi lepšali. Kdor si lehko napravi taka umetna sredstva ter jih ume narediti po modi, on misli, da je vse storil za lepoto svojega telesa. Ali nek pisatelj trdi po vsej pra- vici, da samo one lepotice, katere imajo naravno, bar- št. 21 ,S L O V E N Fv A" Str. H nioiiijsko arhitekturo telesa, le take, da sc morejo pona- šati SO svojstvi, koja prjjiadajo lepi človeški podobi naj si bo v držanju ali kretanju. Naj izpregovorim še o človeških udih, o rokali in nogah. Nečem tu le sponiiiijati nzijognomike to je one znanosti, po kateri bi hoteli nekateri ugibati o značaju .človekovem in sicer po tem, kako je ustvai-jena in kako je roka velika, o tem izpregovorimo, ko bodemo govorili o negovanju naše kože. Ali pripomnili pa je tu le, da je bila roka od nekdaj eden najplemenitejših delov te- lesa, s kojimi je človek hotel pokazati svobodo v svojem postopanju. Tako je na svetu maloktera vera, v kterej bi se ne rabilo, roke v izvrševanji njenega obreda Ali jili vzdigujemo proti nebu, ali jili pa sklepamo v zna- menje, da se moramo za časa molitve ogibati vsakega dela. Tako tudi prisegamo z roko. lu ni li rokovanje znamenje dobrohotnosti in prijateljstva V Ne zastopa li v našem narodu udarenje roke v roke ktero koli pismo ? Kar se tiče oblike naše roke, odrejena je že od narave in od stare kiparske umetnosti. Njena velikost je relativna, t. j. ona mora biti razmerna (proporcionalna). Roka v pravem pomenu besede ne sme biti ni kratka ni okrogla, ampak podolgasta, a prsti morajo tudi biti vedno tanjši in okrogli. Nohti ne smejo biti preveč izbočeni, ampak ovalni in no okrogli. Tudi beli mesec na nohtu je treba, da se vidi povsem jasno. V obče ne sme roka biti nikdar tako tolsta fdebela), da se v njej izgublja arhitektura njene gradnje, seveda tudi ne suha, da bi iz nje strčali členki in kosti. Obliko roke je treba vaditi že v detetu. Paziti je treba nato, da deca ne sesa prstov, ne grize nohtov in poka s členki, da se ne poreže z nožem ali drugim ostrim orodjem. Kdor želi imeti belo, mehko kožo na roki, naj jo varuje pred solncem in mrakom z rokovicami, a zvečer naj jo pere z vodo in glvcerino. One lepotice, ki morajo po zimi delati v mrazu in v mi'zli vodi, naj si mažejo roke z coldcreamom, ali naj si umivajo roke zjutraj in zvečer z vodo in glvcerino, one pa katerim se roke pote pri delu ali igranju na klavir, naj si jih le obrišejo, a potem osušijo s praškom. Seveda je treba, da se negujejo tudi nohti kolikor možno, kajti tudi najlepša roka bode nelepa, ako so na njej zanemarjeni nohti. Opomniti je še, da se marsikateri prst ne more odlikovati z lepo in naravno obliko radi nelepega obi- čaja, po kojem se nosijo mnogi in težki prstani, kar si- cer izdaje bogastvo dotične osebe, a gotovo ne dobrega njenega ukusa. Običaj, da se nosijo prstani na roki, izvira morda od tod, da so se na prstih nosila vsakojaka sredstva, s kojimi so se imele bolezni in .uroki'' odvračati. Že kal- dejski knezi so nosili prstane. Grki so nosili iz početka samo po en prstan in to, da so ž njim pečatili, a o Ari- stofanu znamo, kako je v enej svoji komediji bičal te- danje gizdaline, ki so nosili prstane do nohtov. Tudi v Rimljanih je rabil nekdaj prstan le kot pečat ; pozne;e so se pa delili prstani kakor sedaj sve- tinjo, kar je seveda znižalo vrednost prstanov, ker se je že takrat kakor sedaj preveč sipalo takih odlik, l'ozneje je postal prstan Rimljanom simiiol ženitve, kar je obdr- žala tudi naša cerkev ter ga podala tudi vladikam v znamenje njihove vezi s ceilcvijo. Razpravo o roki končujemo z besedami nekega pi- satelja : ako se na lepo ustvarjeni roki kaže lina organi- zacija človekova, na držanju in kretanju roke se pa ka e njegova odgojenost in iu\obraženost. Potem kar smo rekli o roki, bode nam tem lažje opraviti nogo. Tudi v nogi ne sme arhitektura kosti biti zakrita z meco. Istotako mora biti velikost in dolgost noge re- lativna, primerna mora biti višini in debelosti vsega telesa. Pravilno ustvarjena noga je spodaj med stopalom in peto lepo izdolbena, ali ako je ta zaokrožek previsok, ne more noga biti lepa kakor tudi ne. ako je noga ploščata. Nahajajo se cela plemena, katerim je prirojena prav neka in samo neka vrsta nog : n. pr. Židje so ploskonogi, a Francozom je prirojena visoka noga. Lepa noga krasi človeka, (joethe pravi o njej : Lepa noga je oni del človeške lepote, koji ostaja ceh) do naj- višje starosti in krasi tudi starko. Pri nogi se pazi seveda najbolj na obliko in na držanje. Eno in drugo treba je gojiti že v mladosti. Zato je treba osobito paziti na formo obuvala. Tako je za mladino prav neprimerno, da se jej dajejo čevlji z viso- kimi rtastimi petami *). Na takih petah se noga rada zvine, kar je lehko opažati baš na ženskem spolu. V starih narodih so bile v običaju tri razne forme obuvala : papuče, cipele in črevlji. Najstarija in najjedno- stavnija obutev ^0 bile sandale, neka vrsta papuč (ki je sedaj prišla zopet v rabo po Kneippovi metodi). One tri temeljne forme obuvala starejših narodov so obdržali tudi v poznejši dobi, samo da je moda na njih kaj menjala. Tako so bile pete iz početka nizke, a v XV stoletju so že bile tako visoke, da so so plemenite gospe morale naslanjati na svojo dvorkinje. In ni li bila smešna ona srednjeveška moda, • ko jc bil rt od čevlja dolg poldrugi laket ter se je moral takov kljun na čev- lju privezati na koleno, ker drugače ne bi se bilo moglo hoditi ? Kakor se marsikatera noga kvari radi forme obutve, tako se zdi marsikatera noga nelepa radi nelepe hoje, a ta je često posledica pretesnih cipel. Zato ne pomaga zakrivati nogo in jo siliti proti njenej naravi v obliko in držanje, koje jej ni prirojeno in koje ni primerno ostalemu telesu. Obžalovati moramo one lepotice, koje slisnivši s težko muko nogo v tesno cipelico šepajo po ulicah na visokih petah nevede, da noga ne sme biti premajhna, ako hoče, da bode lepa in nevede, da uprav s temi tes- nimi cipelicami škodijo i hodu i držanju in zdravju in *) Hvala modi izginile so sedaj vendiir one grde neeste- tične pete kolikor za mladež toliko tudi za odrasle ljudi, a nade- jati se je, da se ne povrnejo nikdar več. Op prel, - str. 4 „SLOVENKA" Št. 21 kar je zanje najhuje samej lepoti. Zaman je siliti narav umetnimi sredstvi v take meje, koje niso in ne morejo biti primerne ; nrav hoče, da na vsak način vrže se sebe to sužnjost ; pa hoče vsak hip izdati svojega okrutnika in odkriti ga svetu. Prav pravi Goethe ! Na peti se s lakta visoko uznesi, Svedj ostat če.š ipak onaj, koji jesi, Marica. št. •2i' ,S L O V E N K A- Str. .H Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeške kože. (Dalje) Kaj je lepota? Mnogi in mnogi, držeči za naj- večjo lepoto ono, kar se približuje uzorom, koje nam je ostavilo grško kiparsko dleto : možem belvederskega Apola a ženam medicejsko Venero, iščejo lepoto v zunanji formi, da, v lupini človeškega telesa, o kojej se bode tu zdaj govorilo. „Lepo je, kar je srcu drago", pravi naš narod, a ker so posameznemu srcu posamezne osebe mile, bila bi potem lepota relativna t. j. vsak bi držal nekaj druzega za lepo. Ali umetniški duh in znanstveni razum ne mo- reta nikakor pristati na to, da je lepoto občutil slučajni osobni vkus pojedinih ljudi. Vzlic vsem raznim pojmom raznih ljudi o lepoti, vendar more biti lepota idealna lepota samo ena in ona mora imeti svoje zakone, svoja absolutna svojstva. Grški modrijan Platon izvaja lepoto in dobroto iz istega vrela, po njem je lepota osobit pojav dovršenosti. Lepota sama po sebi, pravi Platon, je ena, nespremenljiva in neprehodna, popolne ne najdeš v pojedini zemeljski stvari, ali posamezno stvar zovemo v toliko lepo, za ko- likor se ona približuje ideji lepote. Popolno lepoto moremo si le misliti, a ne moremo je gledati nikjer s telesnimi očmi. Za Platonom je še nebroj učenjakov skušalo točno pojasniti pojem o lepoti. Lažje je torej reci : kdo je lep, nego : kaj je ]ei)o? V nekem Goethejevem dvogovoru vpraša nekdo : Kaj je lepota ? A drugi odgovarja : Jaz sicer ne znam, a hočem ti jo pokazati. Nek drugi pisatelj spominja se one sužnje, za ka- tero se je neki knez strastno razgrel baš radi njene le- pote, oboževaje v njej pravi ideal krasote, a si sam ni mogel povedati, kje ima ona to amajlijo, ta čar. Nekoč je odrezal nek zlobni zavidnik lepej sužnji lase in takoj se je jela deva dozdevati nelepa, a knezu se je zdela uprav odurna ter le ko so jej lase zopet zrastli in do- bili prejšnjo bujnost, zdela se je knezu zopet lepa, a nik- dar več tako kakor prej. Iz tega sklepa oni pisatelj, da se v lepoti ne morejo razlikovati posameznosti ter da se lepota z razkrojevanjem uničuje kakor cvet, katerega razstavi botanikar na sestavne dele. Mislim, da ne zgrešim, ako pravim, da je miloba (gracija) glavno znamenje lepote. Grška pravljica pravi da boginja lepote, Venera, ima pas, katerega podeljuje ženskim bitjem, a kateremu ga podeli, podeli z istim milobo in moč, s katero si pridobi ljubezen. Ona pravljica pravi dalje, da si je nekdaj boginja Junona (kojej se lepota ne more odrekati) izposodila oni pas, da bi očarala .Ju- pitra na gori Idi. Junona se ni torej nadejala nadvladati Jupitrovega srca sé svojimi dražestmi, nego še le s pasom milobe. Iz tega, da boginja lepote, Venera, more posojati pas milobe, drugej boginji, je razvidno, da miloba se ne pri- jema lepote ampak da miloba more kakor dar darovan od lepote pripasti tudi bitju, ki je manj lepo ali celo nelepo. In res opažamo vsak dan, da je miloba brez po- polne lepote : nahajajo se žene, kojih ne se šteje uprav za lepe, ali vendar je vsak obožuje, ker oni duh milobe oživlja vsako njihovo delo in daje vsakemu njihovemu pogledu in celo najmanjšemu kretanju nekaj idealnega. Naj se takej ženi nabere koža in pöbele lasje, njena miloba vendar vsled tega nič ne trpi. Tako more tudi biti lepota brez milobe, a taki lepoti pravi naš narod : »lepo je al je slepo". Lepota brez milobe je kakor telo brez duše ; to je ona lepota ki brzo ocvete, milobe pa ne more zatreti ni vreme, ni kaj druzega. Kaj je miloba, koja se najčešče združuje z lepoto, vendar more obstojati tudi brez nje in koja razodeva svoj čar tudi v nelepem bitju? Kaj je miloba, brez koje more sicer obstojati lepota, a more samo po njej dobiti mikavost ? Miloba ovija kakor nekov čar vse telo ; ona je bolj gi- banje nego mir, bolj duša nego telo. Narav podaja lepoto rasti, a duša daja lepoto kretanju. Ni je lepote za člo veka, v katerej bi ne bila deležna zajedno duša in telo.- Najlepša ženska zdela se nam bode grda, ako se njena lepota kaže samo na površji, a barvila, trakovi in visoke pete na cipelicah niso prava sredstva, da dosežeš lepoto. Leichtenberg pravi : Biti ono, kar nisi, je v večini slučajev mnogo težje, nego postati ono, s čimur se de- laš. Zato naj se ženski svet trudi biti raje lepim, nego delati se lepim. Tako sem hotel omeniti načelno misel, po kojej bo- dem presojeval lepoto človešicega telesa in zajedno lepoto kože : ako sem se preveč odda jil, stavite to na rovaš, da sem hotel pokazati, kako more postati po milobi, ki izvira iz duše. vsaka ženska največji umotvor, kojega je ustvarila Stvarnikova roka. Zunanja površina našega telesa je pokrita se zavo- jem, kojega imenujemo kožo. Ona ne varuje samo no- tranjih delov našega telesa, ampak ž njo tudi tipljemo in na njej se nam čisti kri. Koža se prilagodjuje radi svoje prožnosti vsam telesnim formam in ne pretrže se nikjer, dasi je na nekojih krajih tanjša in prozornejša, tako da se iz pod nje vidijo krvne žilice. Koža je dovolj debela in celo na najnežnejših roči- cah debeleja od rokavic, koje varujeje roko. Ona ni povsod napeta ampak je na več krajih obično blizo pre- gibov nabrana in po teh naborih osobito po onih na ro- kah so hoteli stari narodi kakor tudi dandanes ciganke str. 4 ,S L O V E N KA" St. 22 prorokovati bodočnost. Taki osodni proroki so imenovali svojo umetnost božansko, upirajo se na sveto pismo, kjer se pravi : ,in na tvoji roki bode znamenje kakor spome- nik pred tvojimi očmi*. Proroki (Chiromanti) so razliko- vali na roki pet glavnih in sedem stranskih črt. Prva, glavna črta se je zvala črta življenja (linea Vitalis) ; ona začenja med palcem in kazalcem ter zaokrožajoč palec sega do zapestja. Ako je ta črta povsem jasno izražena, pomeni po sodbi ch romantov dolgo življenje. Ona stran- ska črta, ki se je zvala Venerin pas, med kazalcem in sredincem, znači ako je jasno izražena, srečo v ljubezni. Mlečna stezica (via lactea), postranska črta življenske črte, ako je dolga in nepretrgana, znači sposobnost za vednosti in umetnosti. Nočem dalje govoriti o tej nazovi- znanosti, saj vem, da se nobena lepotica več ne boji teh naborov, hočem rajše omeniti onih naborov, kojih se boji malo ne vsaka ženska in s popolnim pravom ; to so nabori na čelu in na licu. Marica. (Pride še.) Str. 6 .SLOVENKA^ St. 23 Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeške kože. (Dalje) Neka Fi-anoozinja je rekla nekdaj : Ko bi me bil Bog pri ustvarjenju človeka uprašal, bila bi mu rekla, naj vse gube telesa spravi v nogin podplat, ker je to edini kraj. kjer bi jih človek mogel imeti, ne da jih drugi vidijo. Uzroki, da nastanejo gube, so razni. Ker je mla- dost doba rastenja, mora biti koža prožna radi polnečih se telesnih form, a nasprotno v starosti, v dobi padanja, je koža medla in za obseg telesa preširoka in se zato nabira. Nadalje vse, kar mršavi telo in zmanjšuje njegov obseg, vse to dela kožo medlo in jo nabira. Zato nabi- rajo žalost, skrbi, duševni napori kožo že mladini ljudem. Poleg tega je še ta nesreča, da se ženskim koža rajše nabira, nego možkim, zato, ker je njihova koža nežnejša. Tople kopeli in toplo podnebje delajo kožo medlo in pos- pešujejo njeno nabiranje. Zato se Turkinjam in Zamor- kam nabere čelo že jako zgodaj, v tem, ko ostaja v mr- zlejšem podnebji delj časa gladko. Mrzla voda, katera naj se vporablja že v detinstvu, bode najbolji lek proti na- borom. Koža varuje ostalo telo, ona izločuje in prijema razne snovi, ona služi za tipanje. Tipanje je občutna pod- laga za spoznanje oblike, velikosti, teže, trdosti, mehkobe in toplote ; seveda je treba, da ?ivci priobčijo občutke mozgu in da jih razum povoljno obdela. Tip je na raz- nih mestih telesne kože bolj ah manj razvit. Najbolj je razvit na konci jezika, na prstih in na ustnicah, a naj- manj je razvit na hrbtu. Kar se tiče izločivanja kože, je to znamenito zato, ker koža s hlapenjem čisti kri od velikih nepotrebnih tvarin. Hlapenje kože se vrši na dva načina : Ali v formi nevidne pare, ali v obliki kapelj t. j. v potu. Hlapenje v formi pare godi se neprestano in po vsej koži, a znoj se javlja samo v nekaterih slučajih (od velikega teles- nega napora, od duševne razdraženosti, od velike vročine) in še tedaj samo na nekih delih telesa. Korist, katero imamo od hlapenja, je najprej ta, da se toplota telesa s potenjem regulira, potem pa zato, da se s tem izločujejo iz krvi neke škodljive snovi (ogljenčeva kislina, dušik). Ako bi se to hlapenje zabranilo, moral bi človek poginiti. Bequerel in Breschet sta za poskus obrila psa in poma- zala mu kožo s firnižem in tako zabranila hlapenje kože, ali pes je po nekolikih urah crknil. Koža je razne barve. Ne mislim tu na črno bojo Zamorcev ali na medeno Indijancev, ampak mislim na različnost evropejske kožne boje. Različnost barve dela to, kar zovemo polt (teint). V Evropi razlikujemo štiri glavne razne polti : belo, rožnato, rjavo in rmeno polt. Bele polti, koja se obično drži za najlepšo in katera je tudi najvažnejša, so navadno plavolasi in rdečelasi, ali na poslednjih je belina polti pomešana obično z rjavo- rmenimi pikicami in pegami. Bek polt v svojej največjej čistobi je podobna belemu vosku, ali najčešće prehaja na rdečkasto ali na rmenkasto barvo. Črnolaso devo bele polti drže za največjo lepoto največ radi tega, ker so ti pojavi redki. Rdečkaste polti so večinoma polne in krvne ženske, a tudi ta je tem lepša, čim nežnejša je. Polt postaja rdeč- kasta od tega, ker je v koži iu pod kožo več krvi. koja se kaže posebno na svetlem rdeče barve. Rrdeče polti so večinoma temno-lase lepotice, a da je ta polt lepa, ne sme biti pomešana s temnimi pegami, kar se često opaža pri čvrstih, kmetskih devojkah. Rjave polti so večinoma oni, kateri morajo mnogo bivati na zraku in na solnci. Če se rjava polt spaja z lepimi lasmi in nežno kožo, tedaj more tudi ona biti lepa, osobito, ako se približuje rdečej polti. Najmanje se ceni rmena polt, če tudi ni vselej po- sledica kake bolezni. Rrmene polti so navadno nagli, jez- Ijivi ljudje, ki se lahko razsrdé. Vsaka teh polti preide lahko vsled bolezni, starosti ali drugih uzrokov v drugo vrsto polti; tako prehaja bela v rmeno, rožnata v rjavo. Osobito opažamo pri de- kletih, katere so do nedavnega bile najlepše rožnate barve, da obledé kar mahoma. Ako poleg bledobe prično še ve- neti, tedaj se lahko za trdno reče z Boileanom, da bo- lehajo na bolezni, proti katerej je več zdravnikov ; saj še O vid poje : .Bledo bodi vse, kar ljubi, ker je bleda boja bo a ljubavi'. Da bi se zakrila nelepota polti, iznašli so ličila. Ličilo se zove ona tvarina, katero vpotrebljavajo, da olep- šujejo po'.t, ali da jo popravijo, ako jo je starost, raz ¦ košje ali strast izgrdila Ali Lafontaine pravi : ,Ne mo- reš se z ličili vmakniti zobu časa ; podrtine hiše moreš popraviti ali podrtine lica nikdar!' Čudno je to v razvoju človeštva, da so navzlic vsej razliki mode in ob čajev rabili ličila tako divji, kakor izobraženi narodi, samo s tem razločkom, da se v izo- braženih narodih Učijo le ženske, v tem ko se v divjih narodih ličijo tudi možki, a ti samo zato, da so videti bolj divji. Kakor je v nas gizdalinov, koji se radi po- našajo z obleko, tako tekmujejo mladi ludijanci v izbi- ranji črt in barv svojih ličil. Težko je reči, kdaj so se začele ženske ličiti. Po preroku Henochu učil jih je temu že pred potopom an- gelj Azaljel. Stari zakon spominja čestokrat ličila. Hiob ime- nuje eno svojih hčera „škatljo raztoka"*^ ker seje r.da s tem ličila Jeremija prerok pravi Sionskim hčeram : Ako se tudi sé zlatom kinčate in lice ličite, vendar Vas bodo zmagalci gnali v smrt" ; a v kraljevi knjigi se pravi : .Po tem je Juj prišel v Izrael, a Jezavelja, ko je to sH- šala, si je namazala svoje lice in nakitila si glavo svojo, pa je gledala skozi okno. Krasotice sirske, babilonske in arabske so sledile temu primeru, a tudi kristjanke se mu niso odrekle. Zato se jezi sveti Cyprian na mlade krist- janke in pravi: ,ne mažite si oči z vražjim raztokom, ampak perite jih z božansko vodo Jezusa Kristusa". Tudi v izboru barve so vladale v raznih narodih razne mode. Stari Bretanjci so se ličili z modro bojo, nekateri Zamorci se ličijo z rdečo, na otoku Sombrero z rmeno in zeleno, a v Tunizu more dekle biti lepo le *) Neko mazilo za lice. St. 23 ,S L O V E N K A' Str. 7 tedaj, ako z indigo modrilom namaže podbradek in tre- palnici. Belo in rdeče ličilo so iznašle že Grkinje, a od njih so ga posnele Rimljauke ; Horacij in Ovidij spomin- jata prav cesto ličil. Menda ni treba niti spominjati, kako je z ličili v sedanji dobi. Spominjati se pa moram besed onega ostro- umnega francozkega pisatelja, ki je rekel, da se ličijo samo one ženske, katerim je več do tega, da ljudem ugajajo, nego da jih ljudje spoštujejo. Glasoviti Louis Mercier spominja iz dobe francozke revolucije razgovora med neko parižko markize in njeno sobarico Marten. Markiza je vprašala sobarico : Kaj je novega ? A ona od- govori : Gospa, govori se o ustaji, katera se gotovo po- javi še danes. — Je-li to možno ? — Da, gospa, govori se o plenjenju, o rušenju in o odpeljatvi ženskih. Slišala sem, da bodo te grdobe vse ženske pobili in pravijo, da one, katere se tem neljudem bodo zdele lepe, one bodo žrtve nedolžnosti.. . Ali, pretrga ji markiza besedo ! Jaz se vsa tresem, obleci me — Marten — hitro — - Marten ^ moje rdečilo sem ! Urno moje rdečilo sem ! Za Boga ! Kakova sem v obrazu ? — bleda — pretrpljena — prava grdoba sem — ubijejo me !.. . Ličila so licu prav škodljiva. Poglejte lice, katere koli igralke (katere so seveda prisiljene, da se ličijo) po- glejte tako lice po dnevu, ko ni še barve na njem ! Njena koža je suha, brez živosti, razpokana, siva in nabrana. Razven tega je v večini ličil takih sestavin, katere so tudi občnemu zdravju škodljive, kakor: svinčeno belilo, sublimat, cinkovo belilo in rdečilo, a isto je, naj se dajajo strupi telesu od zunaj ali od znotraj. Nekatere lepotice (večina teh niti ne ve) jedo ar- senik v malih obročih radi lepote polti. Dasi bi ne smelo biti strupa v nobenem ličilu, na- haja se vendar prav često, a lepotice trpe vsled tega razne bolečine : krč, nezavest, živčne bolezni, omotico, sušico, vcnejo in ginevajo. Odvračaje ženske od ličenja, nečem reči s tem, da naj ne negujejo kože in = teinta = saj smo vsi moški in ženske dolžni negovati kožo, a to radi zdravja, radi družtvene prijetnosti in radi lepote. Ne more biti zdravja brez negovanja kože in tudi družba bi po pravici pre- zirala vsakega, kateri zanemarja svojo kožo; zakon le- pote zahteva od vsakega izobraženega človeka, da se prikazuje v najplemeniteji človeški podobi. Treba je torej vsa lepa svojstva kože negovati kolikor možno. Ta lepa svojstva so : da je čista, da je brez duha, da je bela, gladka, prozorna, da ima zdravo in živo barvo in na- posled, da ni na njej peg ne spuščajev. Kakor se pa raz- likuje umetnost od narave, tako se razlikuje umetno- lepo od naravno - lepega. Glavni pogoji lepote so : zdrav porod, zdrava te- lesna odgoja, jednostavnost življenja in nravnost. Oni, ka- teri mislijo, da je treba še le tedaj misliti na razvijanje lepote, ko so dekleta dorasla, se silno motijo. Kdor je zanemarjal dolžnosti do tedaj, da ue pride več do svrhe. Že pri porodu, da, še pred njim, je treba misliti na to. Zdrava mati, zdrav porod, je prvi pogoj naravnemu ne- govanju lepote. Potem je treba paziti, da se deca raz- vija telesno kolikor možno lepo in dobro. Glavni pogoj negovanja lepote je nadalje redno živ- ljenje tako telesno, kakor duševno. Kdor teži za naravno lepoto, treba da pazi na pravilen način hranjenja. Znamo, koliko vpliva hrana na razvijanje cvetja (kako se razli- kuje oplemenitena rastlina od divje !) znamo tudi, kako dobro vpliva na živino redna in primerna hrana. Kako bi ne bilo enako tudi v ljudeh ? Poglejte bledo in suho lice siromašnega človeka, nabuhlih in popačenih lic, a potem poglejte v premožnej- ših ljudeh spačene oblike nekdaj tako lepih mladeničev in deklic, kateri so se pokvarili tlačeči si želodec s hrano, pokvarili se z razko.šjem in brezdelavnostjo ! Ni-li vsakdo zapazil, da jo po mestih v siromašnih ljudeh tako malo lepih otrok pa če nas tudi od daleč moti lepota njihovega očesa, las, lica, rasti, vidimo od blizo vendar, da so poteze surove, koža nelepa. boja odurna in še več takih nedostatkov ; a evo, na deželi na- hajamo poleg vsega priprostoga življenja in jednostavnih potreb, toliko lepe dece, katerej ni treba druzega, nego bele, mehke od solnca ne zažgane kože in čiste obleke, da bode po mestnem okusu lepa. Marica. (Pride še.) št. 24 .S LO V E N K A- Str. 3, Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeške kože. ' (Dalje) ' Kar se tiče vrsti hrane, trde nekateri fizijologi, da preobilna mesnata hrana ne podivjiije samo telesa, am- pak tudi dušo in nrav, a da je nasprotna obilna rastlin- ska hrana lepoti najkoristneja ; ona oblažuje naravo člo- veško ter podaja telesu mehkeje in blažje oblike. Zato trde zopet isti fizijologi, da je v narodih, koji se bavijo največ s poljedeljstvom, tudi največ lepih ljudi. Poleg hrane treba je še gledati na probavljanje. Kdor hoče, da bode in ostane lep, mora paziti na probavljanje in pa- ziti, da si ne kvari želodca, ker kadar se pokvari pre- bavljanje, delajo se v želodcu mlečne in octeve kisline, ki se rade izločujejo v koži in kvarijo polt. Kdor ima torej tako polt, ki se mu često in lahko skvarja, naj ne je takih jedi, koje napravljajo mnogo mlečne in salovne kisline ; ne sme si torej preveč oblagati želodca ali jesti mnogo sladkorja, mnogo sira ali masti. Tudi bdenje in spanje ter prava mera v obeh ima svoj upUv na lepoto ¦kože. Kdor spreminja noč v dan in dan v noč, kdor lega po polnoči po poznem delu ali jelu, ter spi zopet druzega dne do poldne, naj ne upa, da ostane lep. Naravna le- pota zahteva, da zgodaj legate in zgodaj vstajate. Človek, ki živi po noči, cvete kakor cvet, kojega mesto, da bi solnce grelo, uzgaja se le pri luči, ali celo v temini. Dokazano je, da po. dolgem jutranjem spanji, osobito, če se po njem pereš z mlačno in ne z mrzlo vodo, postane koža mehka in za- buhla. Glavni pogoj lepote je : čistoba, umivanje in kopanje. To spoznavajo izmed vseh narodov najbolj Angleži. An- glež bolj ceni telo nego obleko, ker pravi : kar je bliže koži, to bodi čisteje in lepše ; zato je njegovo spodnje odevalo dražje od zgornjega in radi tega se Angleži pir rejo in kopajo tako često. Kako'je v nas? Koliko je v nas ljudi, koji se umivajo le enkrat na dan in še tedaj le obraz in roke. a samo ob nedeljah menjujejo pei-ilo, samo enkrat se v letu kopajo ali zato menjajo po več- krat na dan zunanjo obleko, koja se vidi. Česar se ne vidi, to za nje ni vredno, da se neguje. Čistoba je, kakor pravi Addison, dojka in hraniteljica milobc in lju- bezni, ona je čuvaj ka zdravja in naravne lepote. Kopanje je koristno iz dveh vzrokov ; ono pospešuje čistoto in krepi telo. To so čutili zakonodajatelji že v najstareji dobi ter so prav sé zakonom silili ljudi na ko- panje, kakor Mojsija in Mohamed. V Grkih in Piiniljanih je bilo povsod javnih kopeli za ljudstvo. S kakimi stroški so se dvigale one veMčastvene zgradbe, katerih ra.?;vali- nam se čudimo še danes. A kaj se stori danes za javna ljudska kopališča, dasi so ona največja [lotreba za ljud- stvo ? Malo in premalo. Vsi, kojim je na srci blagor in sreča narodova, morali bi skrbeti za to, da se dvignejo javna ljudska kopališča povsod po naših mestih osobito pa v Zagrebu (Ljubljani), koja bi moglo ljudstvo upo- trebavati za malo novcev in z malo izgubo casa. Ni treba dragih, od mesta oddaljenih kopeli, ampak treba je na- praviti v njegovi sredi javno kopališče, v kojem bi se mogel za malo denarja, ali ako možno zastonj, vsakdo kopati. Glejte n. pr. Angleže, kako dvigajo povsod javna kopališča, če imajo dovesti vodo od Bog zna kakove daljave. Naposled je treba, da se spominjamo duševnega in nravnega pogoja lepote, po kojih zadobiva ona še-le pravo življenje. Med te pogoje spada najprej delo. Bresposle- nik in lenuh ne more biti nikdar ugoden v pristojnem in nravstvenem družtvu ; on more sicer biti nacifrana goska glumač z ugodno masko ali nobena lepa prikazen. Moža brez koristnega posla primerjal je nekdo bujnemu trnju na obdelanej njivi človeške družbe, a ženo brez koristne zabave metulju, koji se ziblje od enega cveta do druzega, zgubljajo od njih sijajni prah svojih kril, dokler se ne izgubi naposled med plodovitim klasjem. Kdor teži za lepoto, ne sme biti prestrasten, kajti kako more biti lepo, kar ni umeruo, složno ? Dobro vemo vsi, da strasti, ki sé svojo razuzdanostjo rušijo duševno harmonijo, vrezujejo z ostrimi črtami sledove svoje ne- skladnosti v obraz, pačijo in grdijo tudi največjo lepoto. Treba je še dodati, da kdor hoče biti naravno lep, mora nravstveno živeti ; nravstveno.¦^t je ono vrelo, iz kojega zajema telesna lepota plemeniteji izraz ; nravstve- nost podaje pogledu človeški čar, osobito dražest resnosti in posmehu usten, a vsemu telesu ono dostojanstvo, ki premaga tudi surovega človeka. Razuzdani človek, in naj mu je dala narava obličje samega Apola ali Venere, ni nikdar v istini lep in vsa njegova lepota je zaman v očeh nravstvenih ljudi. Str. 4 „S L O V E N K A-' Št. 24 Iz tega, kar sem povedal, sledi, da naravna lepota stoji na istem temelju, na katerem stoji zdravje, zato je povsem resničen izrek, da ne more biti lepote brez zdravja. Da preidem zopet na negovanje kože, naj povem, da se mora vsaka ženska varovati vsakega vpliva, ki bi škodil njeni lepoti. V vsakem času in v vsakem naobraženem narodu vporabljale so žene pihalk, solnčnikov ter paj- čolanov. Solnčnik in pahljača imata varovati teint ženskega lica od prevelike svetlobe, odbijati bliščobo solčnih žar- j kov, hladiti in delati senco. Večji solnčnik (entouscas) zajedno hladi in dela večji prepih, osobito ko je zrak sé solnčno svetlobo jako segret. Pahljače se večinoma zlo- rabljajo. Nekatere lepotice, koje na: bode na koncertu, v gledališču, ali na posetu, ne smejo držati pihalke drugače, nego da si ž njo lice in prsa vedno hhidé. Vroče lice, koje se često hladi s paljačo, ne more dolgo ohraniti svojega teinta pa take lepotice zbolé tudi prav lahko na očeh in v grlu. Pajčolan so izumili, da čuva žensko lice, ali imejte pajčolan le proti vetru in mrazu ne vedno, kajti baš on pokvari teint najlažje, vpUva na pogled očesa in včasi tudi na oko samo. Pajčolan naj bo redek in tenek, črn pa tem bolj, ker on kvari najbolj brst (teint) kože, ker sprejema v se največ solnčnih žarkov. Kožo moramo tudi krepiti in krepi se z umiva- njem in kopanjem. P« umivanju treba se marljivo trti (frotirati) se suho, debelo teračo (brisačo) ali še bolje s flanelasto rokovico, ker se s tem pospešuje krvni tok po površini telesa in to bi imele delati posebno vse one gospe, ki sede mnogo. Tako umivanje se priporoča po- sebno zvečer, predno se gre spat. Po umivanju naj se še koža na licu, na vratu in na rokah namaže z man- deljnovim oljem ali še bolje s cold-creamom. Nadalje ne sme obleka biti pretopla, ker se s tem j jemlje koži potreben zrak in s tem postaja koža mehka, izgublja barvo, srbi itd. Tu se mora opomniti, da bi se moralo bolje gledati na odevanje telesa. Tako so n. pr. gospe po zimi na.zgornjem telesu preveč, na spodnjem pa premalo oblečene. Da se koža okrepi, treba je tudi čistega, svežega zraka in pravilnega dihanja. Kako more n. pr. imeti zdravo kožo ona gospa, ki sedi ves dan zaprta v sobi, kjer je zrak topel, pokvarjen z vonjavami, cvetjem in svetlobo sveč. Poglejte ljudi, ki so po svojem pozivu prisiljeni živeti v pokvarjenem zraku, kako so blede in bolne kože. Kakor zrak, tako je potrebna tudi svetloba za na- ravno lepoto kože. Brez svetlobe ni barve ni cvetja. Cepljenje kožic je glavno in najbolje ličilo. Ono ne samo, da reši smrti toliko otrok, ampak varuje tudi hce od njegovega največjega neprijatelja, od koz (osepnic). Naposled moram svetovati, da se kolikor možno malo uporabljajo kterasibodi umetna sredstva za lepšanje kože in brsti, ker vse kvarijo kožo, ako niso baš osno- vana na temelju znanstva, česar pa nestrokovni svet ne more presojeyati. Zato tudi nečem tu le govoriti o njih, kakor tudi ne o kožinih boleznih, ker se bojim, da bi s proučevanjem o zdravljenju bolj škodil nego koristil. Kdor ne pozna natanjko človeškega telesa, kdor ni opa- zoval začetka, razvitka in nadaljnega širjenja bolezni, kdor ne pozna svojstev in delovanja zdravil, oni naj se nikdar ne zdravi sam. — Tudi najčisteja riževa moka škodi teineta ; treba je torej tudi to sredstvo rabiti le malo, vsekako pa izmivati si z lic predno se leže. Kar se tiče ličil, opomnim samo, da vsak, koji jih vporablja, vzbuja sum, da ali ni bil nikoli lepe brsti, ali da jo je izgubil. Kdor ima lepo brst, temu ni treba ni- kakih ličil. Ninon de Lcnclos je bila v svoji dobi najlepša go- spa na Francoskem ter je bila še v svojem 90. letu nežne, sveže in mlade kože. Mnogi so jo zavidali in mislili, da ima ona kako tajno sredstvo, da si ohranja tako polt. Nekdo od njenih čestiteljev jo zaprosi nekoč, naj te svoje tajne ne nese sabo v grob, ampak naj pove njemu to sredstvo. In res ga je uslišala. Pokazala mu je vrč hladne vode in kos flanele. Ali Ninon de Lenclos ni bila v svojem času samo najlepša, ampak tudi naj- bolj bistroumna Francozinja. Ona je svojemu čestilcu pokazala le polovico tajne ; druga polovica je bila v moči in razvitku njenega duha. Ninon de Lenclos je bila samo zato najlepša, ker je poleg svoje telesne lepote bila najbolj bistroumna med francoskimi gospemi, a jaz sem že rekel od začetka, da ni prave lepote, ako ne sodelujeta zajedno d u h in t e 1 o, Aldrica. Str. 4 „S L O V E N K A" Št. 25- Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji duha in srca. (Dalje) Jean Nevisan je v nekem svojem francoskem epi- gramu dejal, da lepotica ima trideset dražesti na sebi. Jaz pa dodajem, da ženska poleg vseh teh 30terih dra- žesti ne more biti lepa, ako nima duhovne lepote. Kaj je zunanja lepota brez lepote duha ? Nič druzega, nego kip, v kojem je življenskih boj in življenskega kretanja toda brez toplote in milote. Nek Italijan je zaznamoval tako lepoto tako- le : Bila je tako divna, tako božanstvena, pa tako hladna, da sem se, govoreč ž njo, prehladih Ako vzamemo, kakor sem dokazal v prejšnjih raz- pravah, da je milota največji izraz človeške lepote, da baš ž njo človek osvaja in privlači, tedaj moramo trditi, da ona ne prihaja toliko iz zunan ih oblik, kolikor iz notranjega človeškega bistva ; ker se miloba ne izgubi ni tedaj, ko je telesna lepota že davno odcvela. Najlepša slika in najlepša gospa brez notranje lepote, proti kterej je zunanja le nekakov transparent, očara sicer čutila, ali ta čar ni dolgotrajen ter nima onega izraba, koji nas sili, da zunanjost cenimo manje nego notranjost. Zato,se često dogaja, da izobraženemu človeka de- vojka sicer ugaja na prvi mah radi svojih zunanjih svoj- stev ter se mu tako omili, da se v njem vname živi ogenj ljubezni, ali ta devojka, na kterej so njegova raz- dražena čutila spregledala njeno duševno nelepoto, postane mu s časom ravnodušna ; da, osvoji ga celo druga deva, katera ni po zunanjosti ni z daleč tako lepa, ali koja zna osvojiti se svojo duhovno lepoto in milobo, temi taj- nimi čari človeškega bitja. Dogaja se često, da lepe, du- hovite in milobne gospe cenijo kakega moža, na kojem je zunanjost sicer dovršena, ali koji nima znamenj notranje lepote tem manj, čim več občujejo ž njim. Ta notranja lepota nastaja v možkih in ženskih z naobraževanjem duha in srca, z negovanjem misli in ču- stev ter s plemenenjem človeške ukupnosti ; ona se po- kazuje v vseh formah, kretnjah in izjavah človeških, ona vlada s pogledom, s kretanjem, z govorom in dejanjem. Govoreči o odgajanju duha, moramo opomniti, da. treba že v otrocih početi z duševno gojitvijo. Najprej bi se moralo dete, koje se je telesno lepo, razvilo,,takoj navaditi samostojnosti. Treba seveda to sa-, št. 2& „S.L 0:V .E.NfK.A." Str.. 5 mostojnost upotrebavati pri opravljanji malih poslov, za izvrševanje kakove male naloge itd. ter je navaditi, da se samo umiva, ssmo ćeše, samo oblači. Čim prej bo dete v takih rečeh samostojno, tem prej bode postajalo tudi duševno samostojnije. Treba je tedaj, da vsadimo lie v, detetu samostojnost. Potem je treba paziti, da otrok vsa ta mala opravila opravlja brzo ; že dete je treba ufjti, da štedi vreme,^ a blagoslov tega nauka plača se pozneje, Odgoja more uspevati brez šibe, brez psovanja, brez zapiranja, brez pretrgovanja hrane, ako se že za rana oprezno postopa z deco. Kar se tiče daljnega odgojeva- nja dece, trdilo se je v stari dobi (hvala Bogu, da je minolo !), da se deklice, ne smejo učiti pisati, samo da ne bodo mogle sestavljati ljubavnih pisem. Kakor da bi ne zadostovali pogledi ! Pozneje se je odgojevalo, deklice po (3nej metodi, koja je bila obična ,osobito na Franco- skem ter se lehko pove v treh besedah : „držite se ravno pokonci, obračajte oči, ne odpirajte ust'. V sedanji dobi, ko vse napreduje, zahteva se seveda tudi od ženskega spola obširneja in globočja naobraženost. Zato se ne sme le mehaniški vaditi učenk, kar se, žal, čestokrat dogaja n. pr. pri učenju glasbe in petja ali risanja, kjer gre le za to, da učenka mehanično odigra ali odpoje nekoliko pe- sem, ah preri.še nekoliko obhk. Pri učenju vsake umet- nosti bi bilo treba paziti, da učenka dobro razumi bist- nost te umetnosti, a ne, da se nauči le kopirati že go- tovo umetnino. Vsaka učenka bi se morala naučiti vsaj t^iiko pravil umetnosti, da bi mogla vsaj razumeti, zakaj je" ona umetnina sestavljena baš tako, a ne drugače. Razlaganje znamenitih umetnin močno razvija njihovo razumevanje, tako, da se naposled tudi samostalno spoznava njihova lepota in po tem načinu se pride do onega pra- vega uživanja, koje blaži srce in povzdiguje dušo. Povsod so se začela dvigati višja dekliška učilišča, zato bi moral vsak oče in vsaka mati paziti na to, da jim se deklice kakor dečki nauče kakove obrti, da zamo- rejo, ko odrastejo, postati' slobodni in samostojno stati na svojih nogah ne trepetajoče pred bodočnostjo. Imetje, plemstvo in roditeljska čast, ^se to se more izgubiti, a znanje nikdar. Zato nam treba znanja, znanja -in zopet znanja ! A znanja ni brez učenja, brez razvijanja duha. Ako se duh sicer razvija aU omejeno in jednostransko, tedaj izgine s časom vsaki nagon za razvijanje, v kaki drugi smeri. Duh takih ljudi se stisne v mal kolobarček pojmov, a izven teh ne bode ničesa razumel, ničesa cenil. Dolgotrajno, brezmejno napenja^ije mozga je isto tako nezdravo. Imeti se more najslabše posledice, ako se že za mladih nog pretirava in prenapenja duševno delovanje. Kolikokrat čujemo, da je poginil mladenič, katerega znanju in uma se je vse divilo. Prenaglo je živel,, naglo je tudi umrl. Zanemarjž^joč svoje .telo, ubijal je tudi svojega duha, dasi ga je negoval tako briznQ. Telo in duh sta v velikej in ,tesnej medsebojnej zvezi. Boleha li telo, ne- more tudi duh ostati svež in narobe. . . I :Brfiz uma in razuma ni je lepotft. Moža brez inte- ligencije moremo le pomilovati, a lepa gospa bode brez ijje mnogo neu,godnija od nelepe. Z , intehgencijo.. - ople- menjujemo čustvo za lepo in dobru in.-spppolnujemo ukus. Glede dela moram opomniti sledeče : 1.) Delati je treba samo po dnevu. Vsako delo po noči je zdravju škodljivo kakor n. pr. v nekojih službah. V obče bi morali vsi, koji delajo duševno, paziti na to, da- ne napenjajo mozga predolgo tudi ne dolgo z enim in istim delom. Mozgu je treba dosti počitka, osobito mnogo spanja najmanj 7—8 ur. Nadalje ne sme se mozeg tro- šiti v delu, za ktero se nisi dovolj pripravil. Pri dušev- nem delu je treba tudi osobito paziti na hrano in pre- bavljanje, na tok krvi in na dihanje. Zato je treba imeti čist, dovolj topel zrak, jelo mora biti hranilno in lahko prebavno, 2.) Človek more innogo delati, ako si dobro razdeli Čas in moči. Kakor uzor tacega človeka moramo omeniti Pla- tona, kateri v 81. letu,'ali Isokrata, koji je še v U9. letu mogel pisati knjige. Ako je možno, naj se vsakdo pri- vadi na odrejene ure dela ; ker nič ne utruja toliko, ko- likor delo brez prave razredbe. Ure za delo je treba tako urediti, da se začenja telesno ali duševno delati, dokler ni minolo prvo probavljanje v želodcu. 3.) Treba paziti, da opravljamo (mo telesno gibanje, koje je zaostalo radi moralnega dela po duševnem naporu. 4.) Čuvati se je treba prevelikega napora. Ko človek čuti, da mu postaja glava težka, misel počasna, duh raz- tresen, dihanje težko, mišice drhtave, tedaj mora takoj ostaviti delo. Le oni, koji dela, je vreden da živi. Vsak brezpo- slenik je bolan na duši in telesu pa naj še tako kaže svojo zadovoljnost, vidi se mu vendar v vsakem kretanju utrujenost, preziranje samega sebe in vsega sveta, a ta- kov človek propade duševno in telesno, ' Postopanju se je treba ustavljati za rano z gojit-" vijo duševne lepote. Ali prav v tem greši se jako mnogo. Večina ljudi odrašča brez vsake odgoje duševne lepote. Kaj se razumeva v sedanji dobi zn duševno lepoto ? Du- ševno lep je po mišljenju velike večine ljudi oni človek, koji čuti otožno, sentimentalno, ali se igra s poetičnimi frazami, ali kaže nekaj diletantizma v kateri bodi umetnosti. Tak človek je jiogledal malo v estetiko, okusil ne- kaj beletristike, a morebiti tudi sam skoval kakovo pe- smico prigodnico. Evo to je moderna naobraženost brez prave duševne oplenitbe, naobraženost koja ni već vredna od onega kopičenja tujih jezikov, radi katerih se ne zna v maternein ni dostojno pozdianli lamo li pravilno[jimU. Vprašajmo tako, po njenem menen.ji dovršeno naobraženo krasoto, o gibnej sili parnega stroja, o tajnah brzojavne: žice, vprašajmo jo celo o razliki med kuhanjem in peče- njem, pa nam ne bo znala odgovoiiti. Odgoja duševne lepote se je na ta način vrgla le na to, da se omiliš svetu s tem, da imaš pesnike in njihove izreke vedno na jeziku, ali obične in najbliže stvari življenja preziraš, gineš za ustvarjenimi idejali iu za prenapeto romantiko. . Malica. _ , . : . (Pride še.) Str . 4 „SLOVENKA" Št. 2ß Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji duha in srca. (Zvršetek). Potegovati se moramo za resno izobraženost, koja vedri duh in blaži srce. Vsaka doba življenja je ugodna takemu učenju. Tako je bil Sokrat že starec, ko se je začel učiti muzikaličnih instrumentov in Katon se je začel učiti grškega jezika z osemdesetimi leti, a nič mlajši ni bil Plutarh, ko se je jel učiti latinščine. Glasoviti Franklin je bil star že 50 let, ko se je prejel naravoslovnega pre- iskovanja. O tej priliki naj izpregovorim nekoliko o knjigah v obče. Vsaka knjiga nam mora biti družabnica, dokler jo čitamo, a če jo čestokrat ogledujemo, celo prijateljica. Žalostna istina je, da marsikatera elegantna krasotica, ki bi se branila prijeti strganega, umazanega berača za roko, drži često po ves dan v roki knjigo iz katere koli sibodi posojilne knjižnice. In knjigo je čitalo že toliko in toliko ljudi in ta knjiga je po zunanjosti morda grša, umazanejša od roke onega siromaka, a čtivo morebiti še grše. V naprednih narodih spoštuje vsaka ugledna gospa preveč duševne proizvode svojega naruda, da bi si jih izposojevala iz takih knjižnic. Ona si kupuje knjige, kar je velike moralne vrednosti, kajti čestita oseba se sramuje kupovati malovredne knjige ter čita le boljše in plemenitejše proizvode ter si tako s časom napravi malo a izbrano knjižnico, a po izboru teh knjig more se vsa- kega lehko presoditi. Tako bode pa tudi čim dalje manj onih književnih proizvodov, o kojih ne zna kritika reči druzega, neg» koliko kilov tehtajo. Ako je pa treba naobraženosti, razuma, estetica» uglajenega čustv-a, kar se tiče ukusa in pristojnosti, treba št. 26 „SL OY E NK A" Str. 5 je tuđi, da ta svojstva duševne lepote imajo zunanja znamenja, koja more vsakdo razumeti. Duševna lepota se kaže v vsem vedenji, kretanji, govoru, sodbi, tenkočut- nosti, spretnosti, v oduševljenji za lepoto ter v preziranji surovosti in prostote. Duševna lepota dela, da se človek oprezno ogiblje vsega, kar je surovo. To teoretično trditev želim razia.sniti s praktično primero in sicer glede jezika, koji je obično najasniji pojav duševnega življenja. Ako čujemo krasotico, koja nas je očarala-st; svojo divno zunanjostjo, da izgovarja besede krivo naglašene, neizbrane, morda celo nelep di- jalekt, kojega govore kmetje v obližji in ako ona ne izgovarja teh besed povsem jasno, ampak da jih na pol ^požira" ali prenaglo izgovarja : ne čutimo li tedaj takoj nek nesklad med lepo zunanjostjo in govorom? Ako go- vori vrhu tega ne le grdo, ampak tuli slovniški napačno, ali če z govorom kaže priprosto mišljenje, izgine nam njena zunanjost kmalu izpred oči in ona krasotica ne vleče nas prav nič več. Treba je torej paziti pri odgoji, da bo jezik v naši mladeži po izgovoru in obliki ugoden, a po vsebini, da vstreza zahtevam duševne lepote. Često se dogaja, da izraža kdo svoje misli se smehom mesto z govorom, a to samo zato, ker se ne zna izraziti, kakor zahteva du- ševna lepota. Drugo nelepo svojstvo je afektacija, to je, ako se kdo hlini, da čuti in misli česar ne čuti in ne misli, ali pretirava neznatna ali piiprosta stanja duše. Z afektacijo se vedno druži oholost, gizdavost in nedostajanje prave naobraženosti, ona se javlja na sto- tero načinov. Tako smo n. pr. atektirani, ako mešamo v svoj slovenski jezik francoske besede in izreke samo zato, da pokažemo, da znamo francosko, ali ako, slušajoči ka- kovo muzikalno produkcijo, začnemo se ob enem po- grešenera glasu premikati nestrpno, kakor bi stali na ražnji, ali če za neznatno stvar padamo v nezavest itd. ^' Posebne oblike afektacije so: oholost, nadutost ter -koketnost. Ohol človek ne izdaja samo svoje častihlepnosti, •ampak tudi svojo kratkoumnost ; kajti človek, ki je le 'nekoliko dovršen, ne bo se gizdal se svojimi krepostmi .'zaslugami, z lepoto, umom, ne se svojimi naslovi ter ne z obleko, kamo-li se svojim rojstvom ali obiteljskim gr- bom ! V starih alegorijah so slikali in kazali naduto oholost v podobi človeka, koji je vzdignil glavo visoko ter podprl roke, poleg sebe je pa imel našopiijenegapava -in živo podobo neumnosti — puro, ali če bolje pogle- 'damo glavo onega človeka, najdemo v sijajnem nakitu in bujnih kodrih oslovska ušesa.' Oholost in kratkoumnost sta pravi sestri.;?''' I- Nadutost je mešanica dozdevnosti in oholosti. Mar- sikateri gizdalin- kateri se oholi se svojim plemstvoim, Si .domišljuje, da je boljši od drugili in ker sam nima ni. -kakih zaslug,- šopiri se se- zaslugami svojih pradedov ter prezira vse,'kar ni enako njegovemu-TOdu. Naduta lepo- tica ne mara se prikupiti z ljubeznivimi's'Vöjfetvi,'ampak zaht«;vft, da .sei'Uklanja.mo fe njenej tepoti; ¦ ,, . ^,^p^(|t^9pt ni druzega nego^pretirana želja prikupiti sci- Gfotova svojih -čarov, hoče šiloma' ter f ,s prisiljeno j ljubeznjivostjo in umetnimi sredstvi ugajati drugim. Ko- ketnost je vedno mrzka ter more le za kratek čas nav- dušiti prostejša čustva in jiriprostejše duše. Pravila, po kojih se imamo vesti so po priliki in v glavnih črtah sledeča : Tudi oni, ki mislijo o Bogu po načinu nekih filo- zofov, nazivljejo vendar z besedo: Bog to, kar je najviše, najboljše, najmočnejše in najsvetejše. Dolžni smo, da mi- sel o Bogu postavimo v našem srci kolikor možno visoko Ako čutimo, da smo otroci enega samega nebeškega očeta, ne pridemo nikdar radovoljno v nasprotje z na- gonom do dobrega, nagon, katerega nam je dal on sam a s tem odbijemo vse neprijatelje našega duševnega mira, naše prave sreče. Poštenje spojeno s pametjo in stanovitnostjo moramo . imeti vedno pri vsakem delu na umu. Svobodna človeška volja je odsev božje vsemogoč- nosti v človeku, zato glejmo, da je ne opuščamo, ako je njen cilj načelno istinit, pravičen in dober. Bodimo tolerantni, t. j. ne silimo bodisi Hzično ali politično ali moralno v voljo druzega, ampak če vidimo, da, kar on misli ali veruje, ni pravo, skušafjmo mu z mo- drimi razlogi to dokazati ter napotiti ga na pravo pot. Brigajmo se vedno bolj za svojo dolžnost, nego za svojo srečo. Zato delajmo z vsemi silami, da kolikor možno zadostimo svojemu pozivu. Razum in fantazija morata vedno biti v nekakem ravnovesji, ker baš v tem obstoja lepota mirne duše. Sam razum dela človeka boječega, samotarskega, hladnega, a sama fantazija dela ga pa sanjavega in strastnega. Zato ! je jako važno in za d šo zdravo, če se človek oprijema umetnosti ter da ne maši ušes modricam-glasbe, pesni- štva, slikarije, kiparije, ker umetnost blaži in oživlja človeka. Glede odgoje srca je treba dete že od najranije mladosti odgajati za ljubezen. V detetu se pa ljubezen vkorenini, ako ono opaža krog sebe, kako vlada v rodbini duh sloge, ako oče in mati živita drug za druzega z iskrenim požrtvovanjem. Prvi, čut ljubavi mora biti v detetu za stariše, isto je treba, da oče in mati vzbudita v detetu spoštovanje do sebe, ker brez spoštovanja ne more biti ljubezni. Radi tega jg treba, da n*ati, koja je detetu bližja od očeta, vzbudi* t njem to 'Spoštovanje ; zato se mu mora ona dozdevati kot-neko vzvišenjše bitje. ¦ iNejnavadnejša napaka ob negovanji otroškega srca je slepa ljubav do otroka, iz nje prihajajo vsi drugi grehi, kakor pristranost, lahkoumno oprostenje in krivica na- igprotiulrugim. ..: Mati mora torej ljubiti otroka tudi z razumom :ter mora paziti, da dete ne ljubi samo nje, ampak kakor njo tudi očeta, a da se- bratci in sestrice tudi ljubijo -med: seboj. -rt;' Prav je in mnogo pomaga,, da se samostt>jnost raZ- •vije, če starejši otrok pazi na mlajše; ali tega se ne sme dovoliti, dokler ne skušamo njegove dobrote, pravič- .nó.sti; in moralne opreznosti, da se ne vzbudi v starejšem !-detetü¦¦^ nagon za zapovedanje, aiv mlajšem nagon k upora in -mesto; ljubezni bode med. njima le mržnja in prepir. St.r. () .S L OVE N K St. -20 Po zakonu prirode je detetu le mati prva odgoji- teljica ; ona mora skrbeti za njegovo duševno in telesno srećo. Oće more odgajati svoje dete še le pozneje inte- lektualno in moralno, ali temelj, na kojem bode oće zi- dal, postavlja le mati. Mati odgaja duh in dušo detetovo, a oće more to odgojeno dušo in duh poučevati. Sčim pa to doseže mati ? S čistostjo svoje duše, z naobniženjem svojega duha in svojim dobrim vzgledom. I Srečen sin, kojega je rodila taka mati, blagor do- movini, kojej je Bog podel takih mater ! Da, brez takih mater ni stalnih značajev, ni velikih ljudi. Dajte nam Kornelijo, Avrelijo in Atijo pa evo nam Oraka, Cezara in Avgusta ! Ve žene, katere je Bog blagoslovil s poro- dom, negujte in oplemenjujte z vsem maternim požrtvo- vanjem srce svojega deteta ; s tem si postavite trajen spomenik svojej ljubezni in s tem izpolnite najlepše svoje dolžnosti do človeštva in do domovine. Marica.