P«Sfntn# y gofovtn!. Leto XOIM štev. 121 Ljubljana, četrtek 26. maja 1932 Cena 2 Din ^pravoj-^rvoj L oljana, Knafljevi ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124 3!25 3126. Inseratrvl oddelek: Ljubljana, SeJen-buroova 3. _ TeL 3492 io 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenov* ulica St 2 — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana ?t. 11.842. Praha čislo 78.180. \V'>n ?f ->4t 1 | ■ 1 -s' i -. <4- : - v ■ ■> '. NaroCama gna.s« me&eCnc O— L).a, za trjozcm «tvc 40 — D -o. Lj roamitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Te- iefan št 2440 (ponoči 2582). CeMe Korono v ji S Telff Jt 100 Rokopisi sc ne vračajo. — OgLasi po farlfu. Stiska Grčije Vsi napori, da bi se sestavila vlada široke ali republikanske koncentracije, so se dosedaj izjalovili Atene, 25. maja r. Vsa dosedanja prizadevanja predsednika republike za sestavo široke koncentracijske vlade, v kateri bi sodelovale vse večje stranke ter poleg republikancev tudi monarhisti, so ostala brezuspešna. Tudi drugi poskus za sestavo republikanske koncentracije je naletel na take težkoče, da je malo upanja na uspeh. Prva kombinacija je propadla že zaradi tega, ker je Venizelos odklonil vsako aktivno sodelovanje v taki vladi, druga kombinacija pa je naletela na težkoče zaradi odpora vojaških krogov. Pričakovalo se je, da bo dobil mandat za sestavo republikanske koncentracije vodja republikanske unije Papanastaciu, toda proti temu je nastopil general Kondilis kot nasprotnik vsake vlade, ki bi se naslanjala na parlament. Vrhu tega je Kondilis stavil zahtevo, da se morajo aretirati general Pangalos in njegovi vodilni pristaši, ker greze z državnim udarom. Vse to je položaj zelo kompliciralo. Vodja monarhi-stov Kaldaris se ie postavil na stališče, da t>i morala njegova stranka debiti mandat za sestavo vlade, ker so roialisti najmočnejša stranka za liberalci in si zaradi tega laste pravico, da bi oni vodili prihodnje volitve. Voditelji vseh republikanskih strank pa so se temu odločno uprli in nasprotujejo vsaki vladi, v kateri bi ne imeli republikanski elementi odločilnega vpliva. Kljub uradnim demantijem so se snoči zopet razširile vesti, da pripravljajo pan- galisti državni udar. Vojno ministrstvo je takoj izdalo stroge ukrepe in tudi policija je bila alarmirana. Vlada je izdala kratek komunike, v katerem poudarja, da bo vsak peskus kaljenja javnega reda in miru z vsemi sredstvi zadušila. V vojnem ministrstvu se je snoči vršila širša konferenca generalov, na kateri so bili, kakor se zatrjuje, sprejeti važni sklepi o stališču vojske glede nadaljnjega razvoja dogodkov v Grčiji. V vseL. političnih krogih prioisujejo tej konferenci veliko važnost in jo spravljajo v zvezo z namero vojaških krogov, da bi proglasili generala Kondilisa ali Go-natasa za diktatorja. Po odredbi vojnega ministrstva krožijo po atenskih ulicah močne vojaške patrulje in vrše hišne preiskave zlasti v predmestjih, kjer stanujejo večinoma brezposelni delavci. Vsakogar, pri komur najdejo kakršnokoli orožje, takoj aretirajo. V tej splošni nejasnosti se širijo o namerah bodoče vlade najrazličnejše verzije. Tako se med drugim zatrjuje, da bo zahteval general Kondilis, če bo on sestavil vlado. -^'-•oolnoma proste roke napram inozemskim upnikom. Take j po prevzemu vlade namerava Kondilis proglasiti obsedno stanje, uvesti strogro cenzuro in z diktatorskimi ukrepi voditi politično Jn gospodarsko življenje. Finančni program njegove vlade bi obsegal predvsem splošni moratorij za zunanje dolgove, obdavčenje kapitala in zatiranje korupcije. Politična pogajanja v Parizu Pogajanja za opredelitev parlamentarnih klubov - Možnost se večje razcepitve političnih skupin Pariz, lo. maja. č. 0 razgovoru miristr-skega predsednika Tardieuja 6 Herriotom, ki se je vršil včeraj v prisotnosti finančnega ministra Flandina in predsednika republike Lebruna, listi ne objavljajo nobenih podrobnosti, razen uradnega komunikeja. Ugotavljajo san.o, da sestanku ni mogoče pripisovati onega pomena, ki so mu ga hoteli pridati politični krogi. Ker je treba Herriota smatrati za bodočega ministrskega predsednika, se je Tardieu na včeraišnjem sestanku omejil na podrobno poročilo o zunanjepolitičnem položaju, predvsem o razvoju razgovorov na razorožitveni konferenci v Ženevi, o pripravah francoske vlade za lausannsko konferenco in o finančnem položaju v podunavskih državah. Flandin se je v svojem povsem tehničnem ekspozeiu omejil na francoski finančni položaj, ki ni baš sijaien, in na sestavo proračuna za prihodnje poslovno leto. Diskusije na sestanku ni bilo. Tardieu je Ilerriotu obetal, da mu bo danes dostavil obsežno gradivo o aktualnih zunanjepolitičnih zadevah, o katerih so se razgovarjali na včerajšnjem sestanku. Pri tem je mislil predvsem na svoje mnogoštevilne razgovore, ki jih je imel v Ženevi z zastopniki posameznih velesil. V kuloariih poslanske zbornice je bilo včeraj prvič po volitvah precej živahno. Poslanci so se razgovarjali zlasti o poslednjem sestanku Herriota, Tardieuja in Flandina. kakor tudi o novi opredelitvi strank okrog centruma- Iz okolice ministrskega predsednika Tardieuja so v zadnjem času izšle razne akcije, da se cela vrsta frakcij, ki zavzemajo sredino poslanske zbornice, združi v enotno parlamentarno skupino, katere vodstvo bi prevzel sedanji ministrski predsednik Tardieu. Če bi pogajanja uspela, bi se Tardieujev položaj toliko izboljšal, da bi mogel pri razgovorih o sestavi nove vlade in sploh glede nadaljnjega razvoja francoske politike postaviti večje zahteve. Vse pa kaže, da pogajanja ne bodo uspela. Nasprotno preti nevarnost, da se francoske politične skupine še bolj razcepijo. Del radikalne levice pod vodstvom Laurenta Eynaca in Danielona namerava osnovati lastno parlamentarno skupino z imenom radikalna demokratska stranka. Pariz, 25. maja. d. Zastopniku lista »Information«: je izjavil Herriot, da bo v primeru, ako prevzame vodstvo vlade, posvetil glavno pozornost zaščiti francoskih varčevalcev, ker je štedenje glavna moč Francije. Dočim izdajajo drugod denar preko mere, je Francija štedljiva. Zelo ga preseneča bojazljivo razpoloženje varčevalcev gle.ie na bodoči politični razvoj in bo zato delal za obnovo zaupanja v poštene delniške družbe, kar je neobhodno potrebno za oživljenje gospodarskih poslov. Po mnenju Herriota ie zaupanje bolj moralno kakor pa politično vprašanje. Zlorabo zaupanja po gotovih delniških družbah, ki se je pod prejšnjo vlado pogosto pojavila, bo najstrožje pobijal. in evropski sporazum .»Times« o razoroiitvenem in reparacijskem vprašanju Amerižko-angleski sporazum o plačanju vojnih dolgov London, 25. maia. d. V članku, v katerem se bavi s konferencami v Ženevi, Lausannu in Ottawi, poudarj a»Times«, da je uspešna rešitev razorožitvenega in reparacijskega vprašanja neobhoden pogoj za obnovo mednarodne trgovine ter preprečenje katastrofe. Glede na razorožitveno vprašanje pripominja, da ne more biti pravega miru, dokler je kaka država na podrejenem stališču ter ne sme imeti orožja, ki je drugim državam dovoljeno. List smatra, da bi bilo prezgodaj že sedaj govoriti o neuspehu ženevske razorožitvene konference. Izguba upanja v ženevski sporazum bi pomenila izgubo upania v izpremembo sedanjega gospodarskega položaja. Do te izpremembe namreč ne more priti brez zaupanja in brez odstranitve obstoječe politične napetosti. Napetost pa ne bo ponehala vse dotlej, dokler ne bo dosežen sporazum o ureditvi oboroževanja po načelih, sprejetih od vseh držav, ki bi jih mogle uporabljati vse države v enaki meri Zato ne more biti pravega miru in pravega povratka blagostanja, dokler ne bo podlaga oboroževanju ene države inferiorna podlaga druge države in dokler bo oboroževanje enim prepovedano, drugim pa dovoljeno. List poudarja, da so kot pogoj za rešitev vprašanja dolgov potrebni v razorožitvi odločni koraki. Razorožitveni načrt, ki bi oprosti! Nemčijo čustva krivice in ne bi istočasno spravil v opasnost varnosti Francije in njenih zaveznikov, nikakor ni nemogoč. To velja tudi za reparacije. V obravnavanju reparacijskega vprašanja govori »Times« o možnosti določitve končne pavšalne vsote, ki bi zadovoljila upravičene francoske zahteve po odškodnini in obenem prinesla Nemčiji potrebno olajšavo. Kakor stoje stvari, pričakuje ameriška vlada, da bodo njeni evropski dolžniki po 1. juliju zopet obnovili svoja plačila. Amerika bo vsekakor vztrajala na besedilu svoje zadolžnice, dokler ne bodo njeni dolžniki storili vsega, kar ie v njihovi moči, da odstranijo ovire za gospodarsko obnovo. Zato mora ženevska razorožitvena konferenca in lausannska reparaciiska konferenca dovesti do resničnih sporazumov, ako se hoče preprečiti grozeči gospodarski polom. Washington, 25. maja. AA. Angleško-ameriška pogajanja o odplačilu anuitet vojnih dolgov, odgodenih s Hoovrovim moratorijem. so bila končana s sporazumom v glavnih vprašanjih. Sporazum se naslanja v bistvu na prejšnji sporazum v Londonu in bo Anglija plačala anuitete v 10 letih 1. julija 1933 naprej. Wash ingtonski dopisnik »Timesa« poroča, da je bi! sklep britanske vlade, da bo začela prihodnje leto vračati s Hoovrovim moratorijem ukinjena plačila, sprejet v Ameriki z zadovoljstvom. Berlin, 25. maja. d. »Berliner Tageblatt« poroča iz Londona, da je med Anglijo in Francijo že došlo do praktičnega soglasja o načinu obravnavanja reparacijskega vprašanja. Sestanek meseca junija v Lausannu bo imel samo namen, da imenuje podkomisijo, ki naj ukrene priprave za končno rešitev. Nemški moratorij naj bi se podaljša!, vendar pa si prizadeva Anglija za odpravo nadaljevanja nezavarovanih nemških plačil, ki imajo samo še formalen pomen. V tem obstoje vsekakor še resne razlike v naziranjih s Francijo. Odločilna pogajanja se bodo pričela šele po sestanku imperijske konference v Ottawj. -__ Iz železniške službe Beograd, 25. maja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja ie pcstavljen pri direkciji drž. železnic v Ljubljani za višjega kontrolorja v 6. skupim prometno komercialnega oddelka Vladimir Gomiljžek, višji kontrolor na postaji Ljubljana gl. kol. Odpuščen je iz državne službe Stanko Toplak, višji pristav kurilnice v Mariboru. Hitlerjeve! razbili pruski parlament Bitka med hitler jevci, socialisti in komunisti - Zbornična dvorana — Večje število hudo ranjenih poslancev Berlin. 25. maja, eg. Danes 6e je vršila druga seja pruskega deželnega zbora, r.a kateri je bilo izvoljeno predsedstvo. Že takoj v začetku se je opazila v dvorani velika napetost, ki se je zaradi neprestanih medklicev narodnih socialistov in komunistov od minute do minute stopnjevala. Naposled so se razvili v zbornici dogodki, kakršnih nemška parlamentarna zgodovina še ne beleži. Seja se je končala namreč s splošnim pretepom, ki je trajal skoro pol ure. Krasna dvorana deželnega zbora .je strahovito opustošena. Pohištvo je popolnoma ra^b'to, 6tene, dragocene slikarije in razni kipi pa so pomazani in oškropljeni s krvjo in črnilom. Posredni povod za današnje krvave dogodke v pruskem parlamentu je dala včerajšnja nepričakovana napoved komunistov, da ne bodo podpirali narodn;h socialistov. V političnih krogih so bili namreč do zadnjega prepričani, da bodo komunisti podprli narodne socialiste proti socialnim demokratom in tako omogočili izvolitev popolnoma narodno-socialistične-ga predsedstva deželnega zbora. Snogi pa so komunisti na veliko presenečenje vse poiitične javnosti izdali proglas, v katerem pozivajo socialne demokrate in sploh vse delavske kroge v skupno fronto proti ustoličenju hitlerjevsko-faš'stičnega režima na Pruskem. Narodni socialisti, ki Sq bili s tem preokretom na komunistični strani docela presenečeni, so bili zaradi tega prisiljeni dopustiti, da dobe Socialni demo-kratje v pruskem deželnem zboru kot druga najmočnejša stranka prvega podpredsednika. V takih okoliščinah se je danes sestal pruski deželni zbor. da izvoli predsedstvo. Starostni predsednik general Litzmann je otvoril sejo s kratkim pojasnilom poslovnega reda, nakar so sc takoj pričele volitve predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen narodni socialist Kerrl z 262 glasovi. Narodni socialisti so sprejeli njegovo izvolitev z vi.ha.rmim odobravanjem, na strani komunistov m socialnih demokratov pa so se slišali razni medklici, kar je bilo prvi povod za medsebojne prepire. Za prvega podpredsednika je bil nato izvoljen socialni demokrat Wittmaack s 167 glasovi, za drugega podpredsednika poslanec katoliškega centruma Baumhoff z 254 glasov«, za tretjega podpredsednika pa nemški nacijonalec v. Kries z 254 glasovi. Po volitvah je predlagal prvi podpredsednik \Vittmaack, naj se vsi predlogi, ki so na dnevnem redu, tzroče brez debate pristojnim odborom. Zc se je zdelo, da bo ta predlog sprejet in da bo deželni zbor odgoden do 1. junija, ko se je povzpel na govorniški oder narodno-sociailistdoni poslanec Freiberger in zahteval v imenu narodnih socialistov takojšnje sklicanne predlaganega preiskovalnega odlbora, ki naj bi preiskal zlorabe pruske policije in pruskega državnega tožilstva. Ta predlog naj bi se postavil takoj na dnevni red. ker je pravkar prispela brzojavka o nekem prooesu, t katerem je državno tožilstvo predlagalo proti trem narodnim socialistom, ki so se branili v sili, strogo ječo 7 do 10 let. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poslanec Freiberger ostro napadal prusko pravosodje in eocia-lne demokrate. 2e med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja med narodnimi ©ociaili-sri na eni ter socialnimi demokrati in komunisti na drugi strani. Narodno socialističnemu poslancu je najprej odgovoril socialni demokrat Heilmann, ki se je izjavil proti sklicanju preiskovalnega odbora. Narodni socialisti so uprizorili velik hrup, tako, da poslanca Heilmanna ni bik) mogoče čuti. Ko se je nato povzpel na govorniški oder komunistični poslanec Pick, ki je govoril o poslovnem redu, so ga narodni socialisti neprestano motili. Ves razjarjen je Pick zaklical narod-nm socialistom: »Molčite vi, ki imate v svojih vrstah morilce.« Ta medklic je tazval pri narodnffh socialistih silno ogorčenje. V hipu so navalili iz svojih klopi proti govorniškemu odru. Tudi komuisti so planili iz klopi, da bi zaščitili svojega tovariša. Na obeh straneh so se slišali najhujši očitki 'n največje žaljivke. Nekaj časa so se prerekali in prerivali, naposled pa je prišlo do spopada. Narodni Socialisti, komunisti ,n Socialni demokratje so se obdelovali s pestmi in z nogami. Po zraku so frčali razni spisi, aktovke, tintniki in pričela se je splošna bitka. Poslanci so trgali iz klopi predale in lomili stole ter vse, kar ni bilo pribito^ Pretep je trajal skoro pol ure. Narodni socialisti, ki so biH v premoči, so potisnili svoje nasprotike nazaj in naposled so se morali komunisti in socialni demokratje umakniti. Z velikanskim hrupom so narodni socialisti navalili nato še na poslance ostalih strank in jih začeli pretepati, dokler niso naposled ostali v dvorani samo narodni socialisti Ko so videli, da ni več nobenega nasprotnika, Id bi se jim postavil v bran, so začeli prepevati zmagovalne pesmi. Medtem 90 opazili med razbitimi ln razmetanimi klopmi več ranjencev, ki so 'ežali v mlaki krvi nezavestni. Svoie ljudi m narodni socijalisti odnesli v svoje klubske prostore. nasprotnike pa so pustili ležati. Največ ranjencev imajo komunisti. Vsi komunistični poslanci so ranjeni, med njimi poslanci Kremmer, Kunz in Gohlke zelo hudo. Tudi socijalni demokratje imajo okrog 2(1 ranjencev. Mnoge izmed njih so morali prepeljati v bolnieo. Ko se je eden izmed komunističnih poslancev s krvavo obvezo na glavi čez nekaj časa vrnil v dvorano in zaklical narodnim soeijalistam: >Dvajset za enega, tako boste plačali.c so narodni socijalisti zopet navalili nani in ga pretepli. Dvorana nudi žalostno sliko. Pohištvo na tribuni je uničeno, razdejani so vsi sedeži ministrov in tajnikov. Po dvorani leže po tleh noge stolov, deli pohištva, biti tintniki, aktovke, raztrgani ovratniki* kosi obleke, razbita očala in »lični predmeti. Pred predsedniško tribuno, kjer se j® vršiil glavni preitep, so velike mlake krvi. Zvečer so se sestale posamezme frakcij« k seji, na kateri so razpravljali o današnji parlamentarni bitki in o skupnih ukrepih proti narodnim socialistom. F. . • • *v*l 1 v manena sanacija manjšin držav Nasprotstvo med francoskim in angleškim stališčem -Vprašanje nemške narodne manjšine na Poljskem ženeva, 25. maja r. Na majskem zasedanju sveta Društva narodov je prišlo v razpravo tudi važno vprašanje, ki se nanaša na narodne manjšine, šlo je za nemško narodno manjšino na Poljskem. O pritožbi Nemčije je najprvo razpravljal odbor trojice, v katerem so bih zastopniki Francije, Anglije in Italije. Odbor trojice še ni končal razprave, ko se je Nemčija poslužila čl. 12. konvencije o narodnih manjšinah in spravila vso stvar pred svet Društva narodov. Pri tej priliki je poljski zunanji minister Zaleski pokrenil načelno vprašanje, ali sta dopustna istočasno o manjšinskem vprašanju dva postopka in ali ni Nemčija s tem zadala najhujši udarec s tolikim naporom sestavljeni in sprejeti konvenciji o manjšinskem postopku iz leta 1929. Ugovoru Poljske se je pridružil tudi jugoslovenski delegat, pomočnik zunanjega ministra g. Fotič, ki je naglašal, da nastaja za države, ki so prostovoljno sprejele obveznosti po konvenciji o manjšinskem postopku iz leta 1929., vprašanje, ali morejo pristati na dve paralelni proceduri in kako stališče naj zavzamejo napram zaščiti narodnih manjšin, če se bo dopuščalo, da se na ta način iz manjšinskih zadev ustvarjajo politična vprašanja. Glavni namen konvencije o manjšinskem postopku je bil, da to onemogeči in da se razpravlja o zaščiti narodnih manjšin kot o vprašanju splošnega značaja v pomirljivem duhu ter da se skuša najti na$>o-voljnejša rešitev. Opombe poljskega in ju-goslovenskega delegata je podprl tudi francoski delegat Boncour in ni dvoma, da bo vprašanje manjšinske zaščite in manjšinskega "postopka predmet živahnih razprav na prihodnji plenarni seji Društva narodov. ženeva, 25. maja r. Mod vprašanji, o katerih je razpravljal Svet Društva narodov na svojem zadnjem zasedanju je MJo najbolj zainlmivo vprašanje sanacije avstrijskih flinanc. Pni tej priliki se jo namreč razvila debata o celokupnem problemu državnih financ manjših držav, ki so zaradi svetovne finančne krize zašle t težkoče. O vprašanju, kako naj bi se pom&ealo tem državam, se je razvila obširna razprava, t kateri se je izkristaliziralo dvoje stališč, francosko in angleško, ki pa se popolnoma razlikujeta. Francoski predlog gre sa tem, da bi se za sanacujo gospodarsko in finančno ogroženih držav med njimi tudi Avstrije, ino-rad osnovati poseben fond za kratkoročne kredite, ki bi se ga lahko poslužile države, katerih finančni položaj je tak, da z lastnimi sredstvi ne morejo odplačevati svojih inozemskih dolgov. Ta fond bi bil nekako dopolnilo baselske banke za mednarodna plačila, osnoval pa bi se s prispevki držav, ki so že dosedaj dajala tem državam posojila. Izkoriščanje teh kreoaLov in garancije, ki bi jih morale dati posamezne države temu fondu, btf ae določile šele potem, ko bi se dosegel načelen sporar zum o osnovam ju tega fonda. Angleški jpredlog, ki je šel v glavnem za tem, da hi se dovolilo Avstriji novo posojilo, ki pa naj bi služilo v prvif vrsta za odplačilo angfleškega posojila Avstriji, je bil odklonjen že zaradi tega, ker se je postavila Francija na stališče, da Društvo narodov ni poklicano razpravljati o takih •posameznih primerih, marveč mora iskati ukrepov za olajšanje splošne finančne situacije. Končno je Svet Društva narodov našel izhod iz zagate s tem, da je bil ves finančni problem izročen v nadaljnji študij posebnemu odboru, v katerem so zastopniki Francije, Anglije, Italije in Nemčije ter delegati finančnega odbora Društva narodov. Nova japonska vlada Tokio, 25. maja. č. Obe največji parLa* man tam i frakciji sta izjavili, da sta pripravljeni podpirati novo vlado admirala Saita. Saitu je uspelo sestaviti novo vlado, v kateri je sam prevzel ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve. Za notranjega ministra je bil imenovan Jamamota, za ministra vojske general Sanjuro Hajaši, za ministra mornarice pa admiral Kejsuki Okada. General Širakava ni mnrl Paric, 25. maja AA, Ha vas poroča ia šanghaja: Po poročilu agencije Rengo je bil general Ži rakava, o čigar smrti so listi nedavno poročali, včeraj operiran. Operacija je uspela, vendar je zdravstveno stanje bolnika še vedno hudo kritično. feanghaj, 25. maja AA- Japonski konzul demantira vesti o smrti generala širakave, ki je bil ranjen pri atentatu na japonski vojaški paradi v šangfcaju. Turčija vstopi v Društvo narodov Misija Izmet paše v Rimu - Turčija in podunavski problem Rim, 25. maja. ž. Turška ministra Izmet paša in Ruždi bej, ki sta prispela včeraj popoldne ob 16. uri s pamikom »Tevere« iz Carigrada v Brindisi, sta po kratkem odmoru nadaljevala svojo pot v Rim, kamor sta prispela davi ob 9.30. Na postaji so ju sprejeli predsednik vlade Mussolini, zunanji minister Grandi, turški odpravnik poslov, osobje turškega poslaništva in zastopniki ostalih oblasti. Ministra sta se dopoldne poklonila pred spomenikom Neznanega vojaka in v Pante-onu pred zemskimi ostanki italijanskih kraljev. Opoldne sta se udeležila velikega obeda, ob 17. uri sta bila pri prvem sprejemu v palači Venezii. Končno sta zvečer opravila prvi diplomatski obisk pri zunanjem ministru Grandiju, ki je poset uro nato vrnil. London, 25. maja. d. »Daily Telegraph« se bavi z vstopom Turčije v Društvo narodov in pravi med drugim: »Moskovska vlada se ne upira več želji Turčije, da bi vstopila v Društvo na-odov, in Italija podpira v Ženevi vneto kandidaturo turške republike. Italija je tudi pri raznih članicah Društva narodov podvzela korake, da bi dobila Turčija mesto v Svetu Društva narodov«. Izmet paša bo načel v Rimu tudi razna gospodarska vprašanja, med njimi zlasti vprašanje podunavskega sodelovanja. Izmet paša je baje na stališču, da bo Turčija prisiljena skleniti gospodarsko unijo z drugimi državami bližnjega vzhoda, če ne bo sprejeta v organizacijo podunavskih držav. Pogreb ponesrečenih madžarskih letalcev Budimpešta, 25. maja. č. Danes so z ve* fikimi svečanostmi pokopali v Rimu ponesrečena letalca Endresza in Bittava. Od Su-botiišba do Budimpešte so vlak spremljala tri letala, ki so bila ovita s črno kopreno. Na enem izmed njih je bil pričvrsten vijak razbitega letala »Justice of Hungarv«. Vlai je prispel v Budimpešto s četrturno zamudo. Na postaji so krsti prevzeli zastopniki oblasti. Nad postajo so krožila mnoga letala. Krsti so odnesli v sprevodu pred mi-lenijski spomenik. V sprevodu so korakali zastopniki vojske, korporacij, diplomatskega zbora, parlamenta, vlade in društev ter okrog 10.000 ljudi. Spal i r ob cestah in ulicah, po katerih se je razvil sprevod, je tvorilo nad 100.000 ljudi. Pred spomenikom je bila kratka žalobna svečanost, nakar je sprevod krenil na centralno pokopališče, kjer so med salvami častnih čet položih krsti v grob. Novi francoski poslanik na groba Neznanega junaka Beograd, 25. maja p. Novi francoski poslanik na našem dvoru g. Emile Naggiar je danes dopoldne oficielno posetil zunanje ministrstvo, ob 11. pa je bil sprejet pri ministrskem predsedniku dr. Marinkoviču. Popoldne se je v spremstvu vojnega atašeja in tajnika francoskega poslaništva odpeljal na Avalo, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka, prav tako pa tudi na francoskem pokopališču v Beogradu. Železniška konferenca v Dubrovniku Beograd, 25. maja AA. Od 27. do 28. t. m. se bo vršila v Dubrovniku konferenca za izdelavo jugoslovensko-poljske železniške tarife za p-evoz blaga. Razen delegatov naše železniške uprave se konference udeleže tudi delegati poljskih, nemških, češkoslovaških, avstrijskih, madžarskih in rumunskih železnic. Gosp. župnik Janko Barle odložil poslanski mandat Narodni poslanec g. Janko Barle, mestni župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani. nas je naprosil, da objavimo naslednje njegovo sporočilo: Svojim volilcera in vsej slovenski javnosti naznanjam, da odlagam mandat narodnega poslanca v Narodno skupščino. V vseh poslanskih zadevah se odslej obračajte na mojega dosedanjega namestnika g. Ivana Lončarja, župana v Tržiču. Živel kralj! Živela Jugoslavija! V Ljubljani, dne 25. maja 1932. JANKO BARLE, župnik. * Gosp. župnik Janko Barle odklanja vsako izjavo o vroku svoje dalekosežne odločitve. Tej diskretnosti se ne bo čudil nihče, kdor pozna skrajno korektnost in veliko skromnost g' župnika. Sicer pa je itak jasno, za kaj gre. Javno delo g. Barleta, odkar je bil izvoljen za narodnega poslanca, zlasti pa njegovi, ljubezni do naroda in države prežeti govori v parlamentu in na raznih^ shodih pričajo dovoli zgovorno, da njegov odstop ni prostovoljen, marveč izsiljen od njegovih cerkvenih predpostavljenih. Splošno znano je, da je bila ljudem, ki b: v svoji strankarski strasti v naših krajih zopet radi razvneli nekdanjo strupeno medsebojno borbo, pri lanskih skupščinskih volitvah posebno neljuba kandidatura g. župnika Barleta. Proti njemu so naperili ves svoj bes in ga blatili in žalili na najbolj ostudne načine. Dobival je podpisana in nepodpisana grozilna pisma, v katerih so ga proglašali za izdajalca, ako sodeluje v nacionalni fronti. Ko je bil g. Barle v kranjskem srezu kljub temu izvoljen z nepričakovano mogočnim številom glasov, so od zakulisnih voditeljev nahujskani zaslepljen-cl nadaljevali svojo gonjo proti njemu. Kjer so le mogli, so skušali motiti in ovirati njegove shode. Ob enem so neprestano napovedovali, da bo moral g. Barle ali podati ostavko na poslanski mandat ali pa pustiti svojo župnijo. Znano nam je. da se je začel tak pritisk nanj res izvajati in g. župnik, ki je enako vnet duhovnik kakor je vnet domoljub, je bil na ta način pahnjen v hud duševni konflikt. Očividno se je ta pritisk v zadnjem času še povečal in Tardieu in Herriot pri Lebrunu Pariz, 24, maja. Poslovna doba stare francoske zbornice in Tardieujevega desničarskega vladnega kartela se bliža koncu. Politično življenje v Franciji je po volitvah, ki so temeljito izpremenile razmerje sil v parlamentu, do-b !o značaj medviadja in iniciativa je sama po sebi prešla na predsednika republike g. Lebruna. Kot prvi korak v verigi pogajanj, ki se bodo morda vlekla dalj časa. preden bo Francija zopet imeia trdno viado, velja nesporno Lebrunovo povabilo Herriotu in Tardieu i u, da prideta skupno na posvetovanje v Elizejski dvorec. Sestanek treh državnikov se je vršil datnes popoldne in po vsem videzu sodeč, je sedanji predsednik vlade g. Tardieu informiral tako državnega poglavarja, kakor svojega naslednika g. Herriota o zunanjepolitičnem položaju glede na razorožitev in reparacije, v notranji politiki pa predvsem o gospodarskem in finančnem položaju države. Herriot sicer še ni nesporen naslednik Tardieuje-v na krmilu države, vendar ga splošr.o smatrajo za edino osebnost, ki prihaja v poštev za to mesto, in predsednikovo povabilo je dalo samo izraza sedanjemu razpoloženju francoske javnosti. Značilno je. da je državni poglavar pozval oba vodilna politika k sebi takoj po avdijenci francoskega poslanika v Berlinu g. Francois-Ponceta. ki je predsedniku obširno poročal o razvoju dogodkov in o mo-mentanem položaju v Nemčiji. Zanimivo je tudi. da 6ta se oba voditelja nasprotnih taborov prav rada odzvala Lebrunovemu pozivu, kar dokazuje, da je današnji položaj samo po zunajih okoliščinah sličen stanju po volitvah 1. 1924., v bistvu pa se močno razlikuje od njega. Tedaj ie po zmagi levice Poincarč podal ostavko vlade in bil poverjen začasno z vodstvom poslov kakor to pot Tardieu, ali levičarske stranke so odklenile vsaka pogajanja s Poin-carejevim blokom teT se celo vab;1u predsednika Mvlleranda niso odzvale, ki je moral potem odstopiti. To pot je levica daleko mirnejša in se ji tudi ne mudi tako zelo s prevzemom vlade in z jo združene odgovornosti. Na javnost so zelo pomirljivo vplivale izjave g. Herriota, ki neprestano naglasa velikost odgovornosti, ki čaka levico v vladi spričo važnih zunanjepolitičnih odločitev. Po teh znakih se da soditi, da pridobiva misel koncentracijske vlade čedalje več pristašev, in zahteva po vladi kartela levice ni več tako vsesplošna. Vendar pa je kljub vsemu temu zelo verjetno , da bo prišlo vsaj do poskusa, ustvariti vlado levice, ker to formalnost rabijo široke mase levičarskih volilcev. da ne izgube za-imanja v svoje vodstvo. Pri tej začasni rešitvi bi prišli v vlado Painleve, Sarraut. Paul Boncour. Marraud. Pietri in seveda Herriot. ki bi bi! duša vsega kabineta. Kmalu nato pa bi nastopila drn«a etana z razširjenjem večine v smer sredine. Francoska javnost želi. da bi se ta doba pro-vizorija nehala fm prei. ker bi znalo zavlačevanje biti nevarno francoskim interesom v času velevažnih loztanslriih poda jan j. Sestanek treh francoskih političnih veljakov je bil mrzel curek na neosnovane nade, ki eo jih Nemci stavili v zmago le- prišel od take strani in v taki obliki, da se je g. župnik zaradi ljubega miru končno res moral odreči svojemu poslanskemu mandatu. Izvrševanje poslanskega mandata in sploh politično delovanje duhovnikov, tudi onih v dušebrižniški službi, pri nas ni bilo nikdar povod intervencij nadrejenih cerkvenih funkcionarjev, čeprav so mnogi gospodje župniki in kaplani nastopali v politiki na način, ki gotovo ni bil na korist ne cerkvi, ne verskemu življenju. Tudi danes, ko prihajajo poročila, da se zopet eksponirajo razni duhovni gospodje za politiko novega sovraštva in spravljajo del našega ljudstva v nevarnost nedosrledne nesreče, ne slišimo ničesar o prepovedi duhovščini, da se ne sme udejstvovati v politiki- Samo na g. župnika Barleta je bila stavljena energična zahteva, naj preneha s svojim delom za mir, sporazum in medsebojno ljubezen med našim narodom. In to brez ozira na to, da so z žalostno »zmago« nad g. Barletom oškodovani interesi katoliške cerkve, ki jim je odvzet zvest in vnet zagovornik v parlamentu in na vseh drugih odločilnih mestih. Take »zmage« bodo veseli in ji peli hvalo morda gospodje organizatorji pretepaških »zelenih kadrov«, nikakor pa ne cerkev in narod. Se eno stvar bi radi podčrtali ob tej priliki. Da »ni svobode« ali da je vsaj »premalo svobode« je bila ena glavnih parol ljudi, ki so pri volitvah pridigali abstinenco; te klice slišimo tudi danes neprestano iz njihovih vrst. Ne obračamo se na one, ki poznajo le svobodo za udejstvovanje svojega političnega sovraštva, in ne na sfanatizirane zaslep-•ljence, ki o pravi svobodi sploh ne razmišljajo dosti. Obračamo pa se na vso trezno in mislečo javnost, ki se mora pomuaiti na primeru z g. Barletom, da zopet enkrat vidi, kako pojmujejo goto" vi krogi osebno in duševno svobodo. Gosp. župnik Janko Barle se je umaknil, prepričani pa smo, da bo kakor doslej, tudi v bodoče ostal ne le veren služabnik cerkve, marveč tudi zvest in vnet služabnik velike nacionalne ideje. Njegov naslednik kot poslanec kranjskega okraja v Narodni skupščini ie tržiški župan g. Ivan Lončar. Tudi širši javnosti je že znan kot trezen in odličen narodni mož ter vnet in požrtvovalen javni delavec, ki bo gotovo znal dostojno in uspešno zastopati svoj veli" ki okraj v izvrševanju težke naloge svojega poslanskega mandata. vice, misleč, da bo Herriotova vlada z vso širokogrudnostjo ustregla nemškim zahtevam, čeprav morda na škodo Francije. Že dan pred sestankom, ki se smatra kot nekaka neuradna predaja poslov, je namreč g. Herriot dovolil novinarjem intervju, v katerem je na kratko nagilasil osnovne točke svojega programa. Nemci so naravnost zastrmeli, ko so zvedeli za Herriotovo izjavo, da bo morala Nemčija v Lozani najprej opustiti svoje stališče, da ne more in noče več plačevati reparacijskih dolgov. Najprej bo morala priznati vse svoie obveznosti in šele na tej podlagi bo mogoče razpravljati o možinosti, koliko m v čem naj ji upnice popuste. Herriot je v nemških očeh zavoljo te svoje izjave postal kar čez noč najhujši konservativec in Nemci se boje, da ga je Tardieu na sestanku pri predsedniku Lebrunu še potrdil v teh mislih, češ da mu je narisal položaj kolikor mogoče črno in mu v podkreoitev predložil tudi poročila francoskih diplomatskih zastopnikov tz inozemstva. Tudi »Temps«, dosedanje glasilo desničarske vlade, se izraža »lično v svojem uvodniku, kier napoveduje Nemčiji. da »io bo uspeh lo za Tiske konference bržčas močno razočaral, kajti v Lozani se ne bo priznala polna in brezpogojna vrednost enostranskemu razveljavljenju repa-raeijskih obveznosti, kakršno zahteva Nemčija. Tn ta neuspeh bo najbrž močno zmajal položaj kancelaria Briininga«. V težkem razočaranju, ki ga doživljajo Nemci po tako nevšečnem in zanje nepričakovanem preobratu, se nemški tisk oklepa posameznih iziav levičarskega tabora, hoteč jih izkoristiti v svoio tolažbo. Predvsem navak zopet Oaillauxa. čigar iime pa v francoski politiki nf'm>a neoporečnega slovesa, teT izjave popolnoma neodgovornih levičarjev, ki le iz go-ega radikalizm« zahtevajo črtanje reparacij. Že naibli<žji dnevi pa bodo pokazali, da so glavne smernice francos>ke državne politike tako globoko utemeljene v stvarnih potrebah in življenjskih interesih Francije, da jih niti snrem^mba režima ne more bistveno pre-drugačiti. Kralj S« lesifica na nroslavi Beograd. 25. m"!a. p. V navzočnost? Ni. V°1. kralja in kraljice, članov vlade, številnih poslancev in senatorjev ter dru^^ga odličnega občinstva je danes konjeniška brigada kraljevske garde proslavila svojo krstno slavo. Po cerkvenih obredih, ki so jih opravili pravoslavni. katoFški in muslimanski duhovnik, je imel komandant konjeniške brigade general Raketic nagovor na vo-iake. v katerem jim ie pojasnil pomen krstne slave. Ko je <*odba zasvirala državno himno, so priredili vojaki dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju in kraljici. Nato je konjenica kraljeve garde defilirala pred vladarjem in zbranimi gosti. Oooldnf je bila v Gardijskem domu servirana zakuska. ki *ta se je udeležila tudi Nj. Vel. kralj in Vraljica. Nj. Vel. kral? je imel pri tej priliki govor, v katerem je čestital krstno slavo, želeč, da bi garda v izvrševanju dolžnosti do kralja m domovine služila vsem za vzgled. Za česfttike se je zahvalil general Raketič, ki je naglasil, da si bo garda vselej prizadevala izkazati se vredno zaupanja. Po odsviraniu državne himne sta se Nj. Vel. kralj in kraljica poslovila. Vsem krajevnim odborom JRKD za mesto Ljubljano Začasna sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljana sklicuje ustanovni občni zbor za dne 28. maja ob 18. v Kazini II. nadstr. dvorana ZKD z na» slednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika začasnega sreskega odbora. 2. Nagovor delegata banovinskega odbora. 3. Poročilo za« časnega odbora o dosedanjem delu. 4. Volitve odbora. 5. Volitev delega* tov in njih namestnikov za banovin« sko skupščino in državni kongres. 6. Slučajnosti, ^očnejša navodila prej* mejo krajevni odbori te dni. Začasna sreska organizacija za mesto Ljubljana Velik shod nove stranke v Dravinjski dolini Loče, 24. maja. Krasno pomladansko sonce je spravilo v nedeljo zjutraj na noge naše može iz občin Laže, Zbelovo, Sv. Jernej, 2iče, Špita-lič in Loče, da so se zbrali do iutranii maši v Ločah na trgu pred cerkvijo k shodu nove vsedržavne stranke. Pod košato Valan-dovo Irpo so postavili domačini visok govorniški oder prepleten s pomladanskim zelenjem, okrašen z malimi državnimi zastavicami in s kraljevo sliko v sredini. Cira so govorniško mizo zasedli župani in govorniki se je zbralo v trenutku okrog 500 mož m žensk pred govorniškim odrom. — Najboljši vtis je napravila na zborovalce prisotnost priljubljenega g. župnika na shodu Otvorl! b vod8 Je shod predsednik krajevne organizacije v Ločah, mlinar in posestnik g. Anton Košir. Podpredsednik sreske organizacije J1RKD, g. dr. Mejak, je v obširnem govoru na vsakomur razumljiv način opisai politično zgodovino Jugoslavije, pokazal napake Dreiš-njih strankarsko političnih časov, obrazložil jugoslovensko državno misel, naznačil težnje in težave kmetijskega, obrtniškega in delavskega stanu v sedanjih težkih časih, obrazložil delo vlade za olajšanje težkeza gospodarskega položaja v državi, zlasti kmetskega stanu, poudarjal, kaj zahteva nova doba Jugoslovenske politike od svojih državljanov in pozval končno prisotne k vstopu v vsedržavno stranko .Narodni poslanec g. Karel Gaišek je podrobneje raz-tolmači} zakonodajno delo parlamenta in načrt bližnjega zakonodajnega dela Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov ter njih izvajanja burno in iskreno odobravali. Po shodu se ie prijavilo preko 10 Očlanov za vstop v J. R. K. D. Izredno lepo uspelo zborovanje, kakorš-nega Loče še niso videle. Je zapustilo nai-boftši vtis pri vseh poslušalcih in bo imelo za razmah nove stranke najboljše posledice. V nadaljnjih dneh se bodo vršili manjši in večii sestanki g. narodnega poslanca in odposlancev sreskega odbora v raznih občinah konjiškega sreza. Iz Županske zveze v Ljubljani Delovanje Županske zveze je že zelo obširno ter narašča z vsakim dnem. številne občine se obračajo nanjo v raznih občinskih zahtevah, ki zahtevajo danes od vsakega župana mnogo truda in dela. Županska zveza je posredovala na merodajnih mestih v mnogih občinskih zadevah ter opozorila merodajne činitelje na nekatere nevzdržne razmere. Mnogo pozornosti se posveča zlasti finančnim vprašanjem občin glede na nastali položaj, ustvarjen s trošarinskim zakonom. V 1. 1933. bodo prišle skorai vse občine v največje finančne težkoče. ako se ne uredi vprašanje učiteljskih stanarin, ki jih mnoge občine že letos z največjo težavo plačujejo. Županska zveza je opozorila merodajne činitelje na vprašanje pobiranja občinske trošarine, ker tozadevno manjkajo za bodoče vsa navodila. Pripravlja se nov občinski zakon, kateremu posveča Županska zveza vso pozornost, ker hoče sodelovati pri reševanju tega važnega vprašanja. Županska zveza bo pripravljena za vse slučaje, samo želeti bi bilo, da bi občine pri tem delu bolj živahno sodelovale in ne čakale toliko časa z odgovori na razna vprašanja. Tudi tujskemu prometu je posvetila Županska zveza vso svojo pozornost ter se je vršil to^devno zelo lepo uspel sestanek prizadetih občin. Vsi sklepi sestanka eo bili izvršeni ter predloženi merodainim činiteTjem. Glede na novi vozni red je Županska zveza opozorila železniško direkcijo na niegovo nevzdržnost za dolenjske vlake in na nemogočo zvezo 9 Sušakom. Želeti bi bilo, da se to vprašanje že enkrat uredi v ugodnem smislu za vso Dolenjsko in Belo Krajino. Tečaj Žnnanske zveze v Ljubljani Dne 22. t. m. je priredila Županska zveza v Ljubljani celodneven tečaj za župane in občinske odbornike višnjegorskega sodnega okraja v Ivanči gorici. Tečaja so se udeležili vsi župani in več odbornikov ter je trajal od 9. dopoldne do 6. zvečer. Na podlagi strokovnih referatov, v katerih so se obdelala važna vprašanja obračuna, proračuna, mestne kontrole, vojaških zadev, domovinstva in državljanstva ter raznih davščin, se je razvila živahna debata s praktičnimi primeri. Tečaj je vodil predsednik višnjegorskega odbora g. Drolc, ži-vinozdravnik iz Višnje gore, ki posveča stremljenju Županske zveze mnogo pažnje in mnogo truda. Trgovinska konvencija Francije in Rumunije Bukarešta, 25. maja AA. Is poučenega vira doznavajo, da bodo v kratkem izmenjane ratifikaciiske listine o trgovinski konvenciji med Francijo in Rumunijo. Ureditev novega poslovanja pri Ljubljanski kreditni banki Uredba ministrskega sveta o izplačevanju vlog in o drugem poslovanju banke — Komisar ministrstva za trgovino in industrije Beograd, 25. maja AA. Na podlagi čl. 5 zakona o zaščiti kmeta je na predlog ministra za trgovino in industrijo in na prošnjo Ljubljanske kreditne banke iz Ljubljane, ki je zaradi omajanih kreditnih odnošajev, povzročenih so splošni gospodarski krizi in prekomernem dviganju vlog, zašla v težkoče pri svojem rednem poslovanju, ministrski svet izdal to-le uredbo o izplačilnih rokih za vloge in druge terjatve Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani CL 1. Počeni šl z dnem, ko stopi ▼ veljavo ta uredba, mora Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani posebej voditi, upravljati in obračunavati svoje terjatve in dolgove, nastale do tega dne (stare terjatve i a dolgovi), posebej pa terjatve in dolgove, ki nastanejo po tem roku (nove terjatve In dolgova). čl. 2. Nove vloge ee smejo do nadaljnjega plasirati Je v lahko likvidne vrednote na jxr. z eskontiranjem kratkoročnih menic sposobnih za reeskont, z lombardiran em državnih vrednostnih papirjev in podobno. Denarna sredstva od vlog, plačljivih na pokaz, se morajo plasirati v celoti, od ostalih vlog pa 25% v blagajniške zapise Narodne banke ali pa naložiti na ž i rov ni računi Narodne banke, Državne hisotekarne banke odnosno Poštne hranilnice. Izplačilo novih vlog in terjatev Novo vlogo na knjižice in nanje odpadajočo obresti se morajo izplačevati v roK'h, kf so natisnjeni na vlož.iih knjižicah, če se s posameznimi vlagatelji ne skleae drugačen dogovor. Isto velja tudi za nove v:o-gs na tekoči račun. Nove terjatve za vodo*.h nptTkor na te-kečih računih iz trgovskega poslovanja se morajo izplačati takoj, obresti pa pri zaključku računov, če ni drugače dogovorjeno. Dohodki od novih zavodovih terjatev in "vplačane nove terjatve se rao."a.jo uporabiti samo za izplačilo novih zavooovih dolgov in za delno poranavo bodočih tekočih potreb, navedenih t točki 1. člena 3. Izplačilo starih vlog in terjatev ČL 3. Svoje stare dolgove mora Ljubljanska kreditna banka poravnati na spodaj navedeni način in sicer vloge na knjižice in na tekoče račune s 4 in pol odstotnimi kosmatimi obrestmi, če ni dogovorjena nižja obrestna mera, iz razpoložljivih likvidnih sredstev, ki jih bo banka dobila z dohodkom od starih terjatev, z inkasom teh terjatev, z vnovčenjem zavodove imovine, v kolikor ta sredstva niso potrebna za redno .poslovanje zavoda in za nabavo tujih sredstev po čl. 4. 1.) še ne izvršene dispozicije strank na podlagi terjatev Iz inkaso-poslov in na osnovi pologa gotovine, izvršenega izrečno v določen namen, zaostali davek in javne dajatve, obveze, prevzete ob nakupih na javnih prisilnih prodajah v svrho pokritja za-vodoviih terjatev, terjatve iz tekočih računov in vložnih knjižic tujih poslaništev in konzulatov bo moral zavod izplačevati takoj, ko to upniki zahtevajo, odnosno ob dospelosti. Bodoče tekoče potrebe te vrste, režijski in sodni stroški, dolžne obresti na reeskont, lombard in report Ljubljanske kreditne banke pri drugih zavodih se morajo poravnati iz vseh zavodov i h razpoložljivih sredstev po čl. 2 in 3 te uredbe. 2.) Po prvih treh mesecih ali pa že prej, če bo mogoče, pozneje pa po vsakih treh mesecih, bo ravnateljstvo zavoda napravilo obračun glede vseh razpoložljivih likvidnih sredstev in bo v skladu z višino teh sredstev, upoštevajoč potrebe, navedene v točki 1. tega člena, določilo v sporazumu s komisarjem ministrstva za trgovino Ir» industrijo kvote, po katerih bo zavod v roku prihodnjega tromesečja izplačeval na zahtevo svojih upnikov njihove stare terjatve; Terjatve, ki so zastavno zavarovane ali pa iztožene so glede načina izplačila izenačene z ostalimi terjatvami.. 3.) če bo Ljubljanska kreditna banka pred roki, določenimi za obračun v točki 2. imela razpoložljiva sredstva po tem členu, bo komisar ministrstva za trgovino in industrijo dovolil na predlog ravnateljstva, upoštevajoč potrebe iz točke 1. tega člena, da izplačuje v mejah denarnih sredstev svoje dolgove, ki so obremenjeni z ročno zastavo, in da izplačuje na vložne knjižice in tekoče račune upnikov: Vloge, ki »o nastale po septembru 1931, obresti za preteklo polletje na vse stare terjatve svojih upnikov; izseljenske vloge, ki so jih vlagatelji poslali zavodu neposredno iz inozemstva: potrebe za Izplačilo dokazanih pogrebnih In zdravniških stroškov: potrebe humanitarnih in kulturnih društev \i vlog na knjižice in tekoče račune, ki oe glase na njihovo ime; dokazane neodložljive potrebe nrotoliranih tvrdk za mezde, plače in premije njihovim nameščencem in obveze po socialnem in privatnem zavarovanju iz vložnih kniižic in iz tekočih računov, ki se glase na ime dotlč-ne tvrdke. Kvote, usrotovliene po točk* 2. se razglase z javnim oglasom v Službenih novi-nah« in v vseh zavodovlh blagajnah. Kvote, ki jih upniki ne dvignejo v omenjenem tromesečju. se smatrajo za nove terjatve in se morajo prenesti med nove terjatve. Dolžniki se lahko pri teolačilu zavodovih terjatev poslužljo zakonite rtravlce nobo-tanja, ne morelo pa se pobotati terjatve iz vložnih knjižic, če je vloga nastala pred uveliavljeniem te uredbe, a Tvrldob' rV-tn^n1 dolžnik terjatev iz te knjižice potem, ko stopi ta uredba v vezavo, razen tedaj če jo je pridobil po dedovanju. Izjemno se sme tudi s takimi terjatvami d^volit« pobotanje. če je to v korist zavodu zaradi T»1ačila nosovih terjatev. Tako pobotanje sme dovoliti ravnateljstvo samo z odobre-njem komisarja ministrstva za trgovino in industrijo. Spore med zavodom ?n njegovimi upniki srlede izvajanja te uredbe rešuje komisar ministrstva ra treovino In industrijo. Proti njegovem odloku se stranka lahko nritož! v roku 15 dni na ministra za trgovino in industrijo. Reorganlzacila zavoda čl. 4. Takoi ko stoni ta uredba v veljavo, mora ravnateHst.vo Lhihllanskp kreditne bank«» v sporazumu s komisarjem ministrstva za trgovino in Industrijb izdelati nar črt za reorganizacijo zavoda, da se okrepe lastna sredstva, zviša likvidnost, čim bolj znižajo zavodove režije in se čimprej pride k normalnemu poslovanju. Ta načrt s« mora predložiti v odobritev ministrstvu za trgovino in industrijo. Čl. 5. Zavodovi organi, ki so se pregrešili zoper določbe te uredbe, so odgovorni disciplinsko po obstoječih disciplinskih predpisih za uslužbence zavoda, razen tega pa odgovarjajo tudi po splošnih predpisih za vsako storjeno škodo. Upnik zavoda, ki je dobil izplačilo zoper odredbe te uredbe, mora neupravičeno dobljeno vsoto povrniti. Čl. 6. Spore med komisarjem ministrstva za trgovino in industrijo in zavodovim ravnateljstvom rešuje ministrstvo za trgovino in industrijo. Zaščita pred konkurzom CL 7. Dokler je ta uredba v veljavi se stare terjatve proti Ljubljanski kreditni banki (čl. 1), razen onih, ki so navedene v čl. 3 točka 1., ne morejo iztožiti in se v svrho izterjanja takih terjatev ne more proti zavodu voditi izvršbe. Prav tako ge za dobo veljave te uredbe ne more zahtevati otvoritev stečaja nad tem zavodom. Vse pravice, ki so si jih vlagatelj m drugi upniki pridobili na podlagi izvršilnega postopanja v zadnjih 30 dneh pred uveljav-Ijenjem te uredbe, se smatrajo, kakor da niso bile pridobljene. Čl. 8. Ta uredba stop* ▼ veljavo, ko s« razglasi v >Službenih Novi n ah < kraljevine Jugoslavije. Dr. Fran Novak imenovan za komisarja LKB Beograd, 25. maja M. Na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 20. aprila 1932 je postavil minister za trgovino in industrijo g. dr. Frana Novaka, podpredsednika senata, za komisarja pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter mu stavil v dolžnost: 1. da prisostvuje s pravico posvetovalnega glasu vsem sejam upravnega odbora in ravnateljstva tkrnke, 2. da kontrolira vse poslovanje banke, S. da prisostvuje rednim in izrednim pregledom blagajne in knjig banke, 4. da prisostvuje zboru delničarjev, 5. da sklicuje zbore delničarjev, kadar smatra to za potrebno. Ako smatra, da je kak sklep upravnega odbora, ravnateljstva ali zbora delničarjev v nasprotju z družbenimi pravili ali v nasprotju z uredbo o izplačilu vlog in drugih terjatev LKB ali v nasprotju z državnimi zakoni, ima pravico ustaviti izvršitev teh sklepov ter je dolžan o tem obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki odloča v roku 15 dni. Odlok ministra za trgovino tn industrijo je takoj izvršljiv. Ce minister za trgovino in industrijo v tem roku ne Izda svojega sklepa, je ustavljeni sklep upravnega odbora, ravnateljstva ali zbora delničarjev pravo-močen. Da bo komisar lahko uspeSno vrSil svoje dolžnosti, ima pravico zahtevati vsa potrebna pojasnila cd organov banke, ki so dolžni dajati mu vsa pojasnila po svo£ najboljši vesti • Z gori citirano uredbo, M bo najbrž to danes objavljena v >Službenth Novina.h« in bo takoj stop Ha v veljavo, je zagotovljeno nadaljnje ko-riptno poslovanje najstarejšega slovenskega bančnega zavoda Situacija Ljubljanske kreditne banke tei njenih vlagateljev je sedaj zelo olajšana. V interesu vsega našega gospodarstva bo omogočeno, da pride zavod čim prej zopet v normalne razmere. Uredba prinaša popolno zavarovanje pravic upnikov, kar bo gotovo le pripomoglo k temu, da se povrne staro zaupamje javnosti do Ljubljanske kreditne banke, ki ji je bila priznana zaščita po zakonu o zaščiti kmeta le zaradi tega, ker je sicer prišla sa.radi ds.naSnjih nenormalnih razmer v trenotne težkoče, a je aktivna in sposobna nadaljnjega življenja, kajti ajktivnost bilance je izrecen pogoj za uporabo določb § o. zakona o zaščiti kmeta. Shodi pcslaTica Spindleria v sm srezu V nedeljo 22. t m. zjutraj po maši fe narodni poslanec šmarskega sreza, V. Spind-ler, zboroval na prostem pod vaško lipo na Sladki gori. Z zanimanjem so zborovalci, ki jih je bilo več sto, poslušali izvaiania poslanca ter ob koncu stavili razna vprašanja in izročali razne želje. Soglasna sodba je bila. da tako lepega in mirnega shoda na Sladki gori ž*> dolgo več ne pomnijo. Po shodu so se v ožiem krogu položili temelji za kraievni odbor JRKD. Popoldne ob 2. ie bilo zborovanje v L-em-bergu pri Lorenčaku. Dasi so bili Lember-žani, ki spadajo ped župnijo na ?larPd gori, povečini že zjutraj na «hodn na Sladki gon, se ie vendar tudi tu zbralo okro? 30 volH-rev. Po poročilu s. narodnega poslanca je bila izvršena ustanovitev krajevnega odbora JRKD pod predsedstvom g. župana Mernika. — Popoldne ob 4. je bila pri ?mehu v Mestinju seia začasnega sreskega odbora JRKD. ki je spreiel nekaj važnih sklppov. Snoči je bil v Rogatcu ustanovni zbor krajevne organizaeiie JRKD; danes 26. t. m. z jut. ob 7. shod v Sv. Križu, nato v Sv. Emu Na vseh shodih bo poročal rarr*dni poslanec Spindler. . V nedeljo 29. t. m. bo sreska skupšnr-s .TRKD za Smarski srez ob ool 10. pri Hab-janu. Poročali bedo rg.: senator dr. Ploj, narodni poslanec Spindier. član banovinskega sveta Gajšek. predsedstvo začasnega sreskega odbora itd. Izvršila se bo ustanovitev sreske organizacije. V srezu bo do t^ca dne od 32 projektiranih krajevnih odborov JRKD ustanovljenih 25. Popoldne 29. t. m. se bo vršil shod v gei larjevein. na katerem bo narodni poslsne« Spindler poročal zlasti o vprašanju Sotle. Ameriške matere na francoskih bojiščih Pariz. 25. maja AA. Semkaj je prispel nov kontingent mater in vdov amer:šk'h vojakov, ki poidejo na nekdanja franco-sko-nemška bojišča. Vremenski nrerfed Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo. Maši kraji in ljudje Ameriški slovenski pisatelj Louis Adamič (brez suknje, na levi Otona Zupančiča) pred svojo rojstno hišo na Grosupljem v družbi nekaterih članov ljubljanskega Penkluba Ljubezen, Id ubija Rakek, 25. maja. StTašna tragedija, ki »e je odigrala po veseli zabavi v nedeljo zvečer, je zapustila tako silne vtise, da ne bo pozabljena v na- Ivanka Grudnova Sera kraju. Ravno tako kakor ne bo pozabljena, pa tudi ne bo razumljiva, kajti a tremi mladimi žrtvami vred je zemlja zagrnila tudi mnogo skrivnosti ter vsa vprašanja, ki si jih venomer stavljajo žalostni sorod- gična usoda nesrečne Ivanke, ki si je ob snubitvi pač premislila, kakor se premisli po svoji vzgoji in po svojem občutku toliko in toliko drugih mladih deklet. Najbolj skrivnostna je tragedija 241etnega Jožeta Sveta, ki so ga vsi poznali kot zelo mirnega fanta, o katerem ne bi nihče pričakoval, da bi se dal brez pomislekov tn obzirov na običajne življenjske prilike voditi od kakega občutka. Z Ivanko sta si bila dobra že prej, predno se je tako uso-depolno znašel na njeni življenjski poti graničar Milic, in ko je Ivanka tega snubca odbila, se je spet večkrat slučajno kakor na zadnji zabavi sešla z Jožetom. Ivanka in Jože sta najbrž malo pred tragičnim koncem kovala tudi kake življenjske načrte, a so smrtonosne krogle Ivanki vse razdrle, dočim je Jože vse sam zaprl v sebe in si vzel življenje. Jože Svet je nedavno odslužil vojake, pokopali pa so ga danes ob 7. zjutraj na domačem pokopališču. Sprva so stvo ln mnogo staršev lepo uspeli brezplačen koncert v polšniški šoli, ki je bila natrpano polna domačinov. Po pozdravnem govoru šolskega upravitelja, nad vse agil-nega nacionalnega delavca g. Aničiča, ki ie z veliko skrbjo aranžiral koncert in prehrano, se je vršil nad uro trajajoči koncert s komičnimi spevovložki iz mladin skih iger. Domače občinstvo je bilo navda seno nad lepim ubranim petjem rudarskih otrok in ni štedilo v priznavanjem. Po koncertu so bili otroci pogoščeni in so potem vse popoldne prebili v prosti sončni naravi. Med veselimi igrani in petjem ie potekel čas in dasi neradi so se morali mali pevci ločiti od gostoljubnega polšniškega učitelistva in prebivalstva. Nesli so s seboj v temno dolino v srcih sončni dan in šopek, ki iim ga je poklonila polšniška deklica z zahvalo za sončno pesem iz zakajenega Zagorja. Prihodnjo nedeljo bo zbor nastopil v §t. Lampertu ob priliki izleta zagorskega Sokola. Grenčlca Hunvadi Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Jože Svet (H3J In razburjeni znanci, postavila na mrt- ▼o točko. Nikomur ne bo razumljivo, kako je prišel mladi graničar Milič do svojega strašnega sklepa in kako si je predstavljal življenje. Najbolj razumljiva je še tra- Telesno zaprtje, Blaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesa, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, črmasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenele«. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenči-eo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, droge ri j ah in špecerijskih trgovinah. Gjorgje Milič ga. nameravali pokopati že •včeraj popoldne ob istem času kakor Ivanko, odložili pa so pogreb, da bi se ga mogel udeležiti njegov brat, ki je odvetnik v Splitu. Zagorska mladina popeva Zagorje, 24. maja. ▼ teh tefkfh časOi Je ostala naši mladini, katere očetje vihtijo težfco kopačo v temnem radniku, edino še pesem, ki jim razveseljuje drobno, po boljšem hrepeneče srce. Učitelj Janez Kopriva je pred štirimi leti ustanovil v okrilju Glasbenega društva mladinski pevski zbor, prvi v Zasavju. Doma je priredil uspele pevske koncerte, pohitel je pa tndi v najožjo okolico zakajene doline: v sosednje Trbovlje, Izlake, Vransko, Št Jurij pod Kumom, preteklo nedeljo pa na celodnevni izlet na Polšnik. Po maši, kjer so tndi prepevali, so priredili mladi pevci in pevke, ki jih je spremljalo učitelj- Sumfjiva denarna zadeva Ljubljana, 25. maja. Pred dobrim tednom se je namerila v To-mačevo od moža ločena Francka, ki skrbi za tri nedorastle otročiče. Imela je namen, da tam kupi od nekega posestnika primerno stavbno parcelo. Njen ločeni mož Tonček se ji je pridružil in jo spremljal prav do vasi. Ker kupčija ni bila sklenjena, jo je potem spremljal nazaj proti Ljubljani. Počivala sta v nekem gozdiču. Tu je — kakor pripoveduje Francka — Tone potegnil nož in jo je hotel zabosti. V tem trenotku pa so prišli mimo cigani, ki so baje napad preprečili s svojim prihodom. Francka in Tone sta nadaljevala pot proti Ljubljani. Kmalu sta znova počivala. Začel se je prepir in Tone je Francki pograbil ročno torbico, v kateri je bilo okoli 1400 Dim. Tone je zbežal, Francka pa je pozneje zadevo prijavila ljubljanski policiji, ki je nato zasledovala Toneta zaradi roparskega napada. Moža, ki je služil za hlapca v okolici, so izsledili in aretirali. Tonček je bssbs Danes ob 3., 5., 7y4 in 91/4 zvečer! priznal, da je vzel omenjeni znesek, baje pa samo zato, da Francka denarja ne bi zapravila. Policija je Tončka izročila sodišču, ki je proti njemu uvedlo preiskavo zaradi ropa. Zapleteno zadevo bo pač pristojno kazensko sodišče povsem pojasnilo. Pri aretiranem možu so dobili od lepe vsote 1400 Din le še dva stotaka. Postani in ostani član Vodnikove družbe! DRŽAVNO PRVENSTVO na Telovo, dne 26. t. m. ob 17.30 na igrišču SK ILIRIJE JAMSKI (Zagreb): ILIRIJA predtekma ob 16.30: hazenska prvenstvena tekma ILIRIJA : ATENA _ ob 15.: nogometna predigra. 6164 Ob vsakem vremena. 0b vsakem vremenu. Tudi najodpornejše in najtrše dlako hit/ur omohjoa^or in, puAcgo* pod *Gxx£cy pza. btilje. da,gotio-.rrLeJifayhAjznua^tO'pene?, kL.' tyiadjj PulAjy omehča t&L dotgo' mehka obdAZL. 'Ja pena qoteo: Čudna zgodba iz stare kordunaške vasi Nočna napad oboroženih vaščanov na učiteljeve goste — Župnik in 81 »vstašev« pred sodiščem Zagreb, 25. maja. Sodišče v Petrinji je razpravljalo te dni o zadevi, ki bi bila čudna celo za prošlo stoletje. Torišče te čudne in zanimive dogodivščine je starodavna vas Cuntič v romantičnem Kordunu na progi Caprag-Kar-lovac. V čuntiču je bila nekdaj znana trdnjava iz časa turških bojev in tudi dogodivščina, ki se je pripetila lani na Vince-kovo, — na god sv. Vinka — spominja precej na bojevite in burne stare čase. Sredi vasi na hribčku je cerkev z župniščem, blizu pa šola z učiteljevim stanovanjem. Kakor v mnogih krajih, tako tudi v čuntiču župnik Nikola Stanki č in šolski upravitelj nista bila baš prijatelja. Na Vincekovo, ko vsak posestnik vinograda povabi na kapljico svoje prijatelje, je imel tudi učitelj več gostov iz Petrinje. Gostje so se zbirali popoldne in pripravljala se jim je dobra večerja. Medtem pa se je po vasi, baje iz samega župnišča, raz-nesel glas, da se zbirajo pri učitelju neki sumljivi ljudje, ki nameravajo napasti župnika in cerkev. Ta vest je spravila na noge veliko število vaščanov, ki so se zvečer začeli zbirati v župnišču oboroženi s sekirami, vilami, motikami in gorjačami, kakor davni predniki pred turško nevarnostjo. Vesela učiteljeva družba ni imela niti pojma o tej čudni mobilizaciji, stvar pa je postajala učitelju zelo sumljiva, ker so se zvečer okrog hiše začeli zbirati vaščani in so nekateri trkali hudi na vrata, nihče pa ni hotel povedati, kaj hočejo in nameravajo. Ti ljudje so bili nekake patrulje v župnišču in okrog cerkve zbrane par sto mož broječe vojske. Po večerji so učiteljevi gosti — člani petrinjskega pevskega društva »Slavulj« — tudi zapeli, naenkrat pa je vesele popevke prekinil plat zvona. Misleč, da se je zgodila kaka nesreča, so vsi gledali ven in opazili zunaj v temi vse polno ljudi. Tedaj še ni nihče slutil, kaj se pripravlja. Kmalu se je začelo razbijanje po vratih in ko so učitelj ie njegovi gostje gledali skozi okna, so videli, kadar je v temi zaža-rela kaka vžigalica, s sekirami rn motikami oborožene postave, o pravem položaju pa so jih dovolj točno poučili tudi divji klici iz množice, grožnje in psovke. Nekaj učiteljevih gostov je bilo na dvorišču in na te so takoj navalili nahujskani kmetje. Med vikom in hrupom je nastal pravi metež, k sreči pa je bilo temno kakor v rogu in so napadalci padali tudi drug preko drugega. Napadeni so uvideli, da je treba na slepo srečo izkoristiti temo in zmedo in tako si je vsak delal pot skozi gnečo, kakor je pač vedel in znal. Bežali so čez dm in strn ter so se polagoma vsi opraskani, raztrgani in povaljani zbirali v neki gostilni pod vasjo. Tam so najeli avtomobil ter se odpeljali v Petrinje, zaklinjajoč se, da ne pridejo v čuntič nikdar več niti po dnevi, kaj šele ponoči. Epilog te razburljive noči se je, kakor že rečeno, vršil pred sodiščem, ki je obtožilo Kralj Oidipus Premijera v drami. Rofoklejov Oidipus je preživel časovna razdobja. Grški genij je zajel usodo človeškega pehanja in nebanja in jo položi! v roke večnih botrov. V čudovitih verzih ie oblikoval prizadevanja plemenitega človeka, da bi se izmotal iz mreže temnih sil. ki vladajo nad njim, toda prazakoni st.ro njegovo srečo in človek pada iz višin v brezdanji prepad gorja- Oidipus, krali tebanski. je po težkem boju s svoio usoflo spoznal, da se je brez "aslne krivde težko_ pregrešil, njegov ponos se ukloni pred božjo voljo, ponižani človek sprejme nase grenko pokoro. >0, zatorej ne blagrujte zemeljskega potnika, ki življenja dan poslednji v sinji dalji še ima, preden ni dospel do maje žitja svojoga — brez zlac... tako tolmači zbor doživetje. Oidipova tragedija je postala občečloveška lastnina po dedičih sredozemskega kulturnega območja. Odmaknili smo se sicer nazorom grškega človeka, toda blizu nam je usoda človeka, ki se bori z neznanimi zakoni, ki v boju tragično podleže in opere samovoljno krivdo, povzročeno s svojim življenjem. Pesniške vrednote te mogočne človeške tragedije =o postale vzorne za poznejše stvaritelje, prepričevalna tvorna sila ji je ustvarila prvo mesto med tistimi deli, v ka- terih je človek oblikoval svojo lastno usodo. Pesnik je videč, ki je zagledal človekovo bitnost v nedosegljivih, komaj slutenih daljinah. Tragedija je veličastna drama, v kateri se Človek bori z lastno ničnostjo in ie kljub svoji plemenitosti, otroški veri v srečo. vendarle žrtev j>razakonov. Sodobnemu človeku je versko j>ojmovanje grškega človeka tuje. Upira se nazorom, da bi moral trpeti za greh brez moralne krivde. Moderni človek hrani v svojih prsih zakone svoje moralne krivde, zanj ni objektiv-nega greha brez zavestne, subjektivne krivdo. Usoda O i (lipovega življenia pogreša subjektivne krivde. bre7. katere današnji človek ne more občutiti človekove tragičnosti. So-foklej izvaja njegovo usodo iz proročanstva, kateremu se Oidipus ne more izogniti. Od usode mu je določena pot. zoper "katero ie brezuspešen ve9 napor njegove volje. Toda pesnik ne prikazuje njegove tragičnosti v odvisnosti neizbegljive usode, temveč v brezobzirnem boiu za dognanjem lastne feitnosti. Oidipus se zruši, njegova plemenita človečnost ne more odoleti grenkemu spoznanju, da se je na svoji življenjski poti. brez lastne krivde, postavil voprek V9em zakonom človeškega življenja. Problem Oidipove uprizoritve je poizkušal režiser Ciril debevec modernizirati. Sce-nično je razdelil^oder v dva dela. Oidipus stoji ves čas na vzvišenem podiju, ker je režiser zavestno poudarjal njegovo subjek- tivno človečnost. Spodaj stoji zbor tebanskih mestnih očetov, ki j>osega deloma v dejanje, deloma doživlja Oidipovo usodo. Med zborom nastopala tudi pastirja, ki pojasnjujeta Oidipu lastno usodo. Jokaste, Kreon in Tei-resias so ožje zapleteni v Oidipovo doživljanje in tragedijo, zato iih je režiser postavil ob Oidipa na oder. Režiser je pač dosegel, da rase Oidipus v mogočen pojav med ostalimi. toda naložil mu ie težko breme, da sam iz sebe ustvari tudi vzdušje, v katerem se njegova tragedija dokonča. Igralci so posamezne uloge vestno karakterizirali. Levar ie besedo oživil in jo ves čas nijansiral. da bi vzbudil občutje notranjega doživljanja. V izrazih trpke bolesti je bil marsikdaj pretresljiv. Zunaniost njegove pojave je izražala plemenito človečnost. Manj vidno je bilo po-grezanje v spoznavanju svoie usode do končne katastrofe. Njegov Oidij>us je igralsko vsekakor močna stvaritev, čeprav je morda vsled režijskega zamisleka pogrešal tiste prepričevalnosti, ki bi približala gledalcu tragično usodo človtka. ki propade brez lastne moralne krivde. Marija Vera je z življenjskim poudarkom igrala Jokaste ter je značaj svoje uloge vpodobila z globokim poimovanjem. Zemeljska žena je bila v vseh odtenkih kristalno jasna. Skrbinšek je z umerjeno notranjo igro dobro karakterizl-ral Kreona. Lipahov sluga ie posebno v prvih momentih ustvarjal dojem grozote, ki se je odigrala v dvorcu. Plastična sta bila Danes in Plut v svojih ulogah. Debevec je nastopil v Teiresiasu, ki ga je stiliziral v smislu celotne režije. V okviru ostalih glavnih igralcev je rasla njegova podoba drugam, kakor si jo je zamislil. Pogrešal je ti- ste intimne notranjosti, ki jo nakazuje zborovodja, ko ga označuje za človeka >iz onega sveta«. V zunanjosti in besedi je bil bolj patetičen kot iskren. Režiser sam priznava, da je zbor grške tragedije najtežje poglavje pri uprizoritvi. Zbor je sestaven del crrške sacralne gledališke umetnosti in ustvarja vzdušje, v katerem se tragedija odigrava. Pesnik je z recitali zbora priklical grškega človeka v sodoživljanje. Zbor je zdaj aktiven. zdaj pobožno vdan v božjo voljo, ki odloča v iunakovi usodi. Debevec je zbor moderniziral. toda pravega izraza mu ni dal. Izrazna sila doživljanja je bila slabotna, kar je povzročilo, da je glavni igralec. Levar. izgubljal ozadie, iz katerega naj bi rasel. Scenično me je topot režiser občutno presenetil. Notranjemu izrazu mogočne tragedije ni ustvaril adekvatne seenerije. Prostor r? preveč utesnil in na ozVem podiiu, ki ni razodeval nobene globine, se je odigrala tragedija, ki sega v vse dimenzijonalnosti. Občutno pa je motilo osvetljevanje z žarometi. Časih je luč močno iskaki junaka in še potem, ko ga je zajela, ga je nepotrebno osvetljevala. Nenehno se je zdelo, da nekdo od zunai moti dogajanje na odru. kajti begajoča luč ie ustvariala svetlobne ooiave, ki so razblinjali zbranost. Dejanje je v drugem prizoru oživelo, v prvem pa ie vse preveč bremenilo na glavnem junaku, ki je moral črpati iz sebe. Modernizirana uprizoritev ie podčrtala Človeka, ne bi pa mogel trditi, da ga nam je približala. Čeprav je predstava močno zajela gledalca, je ostal nekaterim poslednji čar Sofoklejeve pesnitve prikrit. J. K. župnika in 81 njegovih faranov, da 9o org»* nizirali in deloma tudi izvedli napad na učitelja in njegove goste. Župnik, ki je bil med tem že premeščen iz čuntiča, se jo branil, da ni imel o stvari niti pojma in da ni organiziral napada. To pa so pobijali drugi obtoženci in tudi mnoge priče z navedbami, da je župnik že pred večerom ▼ župnišču govoril z raznimi vaščani o sumljivih in nevarnih učiteljevih gostih ki da je izdal nalog nočnega zvonenja. Po dolgi razpravi, ki je privabila mnogo poslušalcev, je bil župnik obsojen na tri mesece strogega zapora brezpogojno, soobtoženci pa sa bili obsojeni na zapor od 8 do 14 dni. Ugotovitev istovetnosti v Šentjurski gori ubitega napadalca Novo mesto, 25. majv 2,o v nedeljski številki je »Jutro« poročalo o krvavem dogodku, ki se je odigral pretekli teden v zidanici posestnika Franca Lužarja v Šentjurski gori. Pri napadu je dobil Lužar od neznanca 10 hudih ran, tujec pa je bil mrtev najden nekaj korakor stran od Lužarjeve zidanice. Neznancu j« vrgla Lužarjeva žena Aina, ko je videl« svojega moža vsega v krvi ležati na tleh. več kamnov v glavo, ki so tujcu prebili lobanjo, zaradi česar je nastopila smrt Po izvršenem sodnozdravniškem raztele-senju ubitega se je tmplo pokopalo na mir-nopeškem pokopališču. Orožniške poizvedbe so ugotovile, da je neznanec 48 let stari Majdič Jakob iz vasi Trle v občini Ržiše, sraz litijski. Ubiti je bil po poklicu rudar in je bil do leta 1930. uslužben pri neki premog okopni družbi. Pomladne skrbi Bele Krajine U Vašem ciienjenom listu od 22. V. t g. br. 118, strana 4. n člankn pod naslovna »Pomladne skrbi Bele Krajine« napisano je, da sam ja, kao sreski sanitetski referent premešten iz Metlike u Mostar na vlastitu molbu. Moiim Vas nčtivo, da otisnete ti sledečem bro?u Vašeg cij. lista sledeči ispravak: Niie istina, da sam ja premešten iz Mefli-ke n Mostar na vlastitu molbu, pošto ja Mostar uopče ne poznam. Istma je, da sam premešten n Mostar no potrebi službe, a protiv moje volje, pošto nemara nzroka, da bi kao liječnik iz Metlike otišao n Mostar, a pogotovo ti današnioi tcškoi gospodars'koj krizi, kao otac obite-lii napustio olako svojo, vlastitim naporima uvedenu praksn i svoje pacijente iz hrvatskih i slovenskih krajeva metličke okolice. Istina je, da ia nišam nikada tražio pre-meštaj iz Metlike. Radi, za mene, važnih razloga, predati 6u stvar sudn i dati piHike piscu spomenn-tog dopisa da svoja tvrdnin dokaže, pa da čuje istinu o motne premeštaniu i radu. Sa štovanjem M. U. dr. Ivo Pave-šič, liječnik. Metlika, dne 22. maja 1932. Vsak trgovec, spodinja poseti XII. Liublisnski vefeselem obrtnik, gospodar, go- V ? ■ ' 4. — 13. junija 1932 ZAKAJ? Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga, polovično vožnje aa železnici, popust na parobrodib. 700 razstavljalcev, 40.000 m* razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, higi-jenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometra razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po Din 30.— se dobe pr! vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah »Putnika«. Prenočišča preskrbljena. 6034 Ob Qomch *ext;e nudimo datnsfce plašče po globoko znižanih cenah. Trenchcoati iz angleškega gabardina od Din 650.— in modni plašči od Din 350.— dalje. Velika in pestra izbira. Fran Lukič, Stritarjeva ulica štev. 9. 61a Itomače vesti ♦ Izpremembe v banovinskj službi. Z odlokom banske uprave v Ljubljani so imenovani: praktični zdravnik dr. Andrej Ma-tejčič za banovlnskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Jurija ob Pesnici, zdravnik-pripravnik dr, Branko Luk-man za banovlnskega zdravnika združene zdravstvene občine Gornje Lendave; uradniški pripravnik Bogomir Plut za banovlnskega pomožnega knjigovodjo pri banski upravi v Ljubljani, inž. Aleksander Skubic sa banovinskega uradniškega pripravnika j»ni tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, direittor zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Fran šter za banovinskega svetnika pri banski upravi v Ljubljani, uradniški pripravnik Branko Wudler za banovinskega upravnega uradnika pri javni bolnici v Slovenjgradcu, uradniška pripravnica Marija Zupančičeva za arhivsko uradnico pri zdravilišču na Golniku. Banovin-Bki svetnik dr. Prane Logar pa je trajno upokojen. ♦ iz policijske službe. Z odlokom ministra »a notranje zadeve so bili absolventi tečaja policijskih str a žnikov-pr i pravnikov centralne policijske šole v Zemunu razmeščeni na nova glužbena mesta. Naša ožja rojaka Rudolf Guštin in Janez Hodil sta prideljena upravi policije v Skoplju. ♦ Pomočnik bana g. dr. Pirkmajsr v petek ne bo sprejemal strank. KUPI meni, ljubi STRIČEK, samo SLADOLED »PETRIČEK«, za en Dinar al pa dva liževa ga obidva! _ 6186 ♦ >S!užbeni list dravske banovine« objavlja v 41. letošnja številki med drugim: sporazum o kliringu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo; razpis o opustitvi, odnosno preureditvi železniških za-j^urmic in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. ♦ Predsednik pruske vlade v Dalmaciji, PredsedniK pruske vlade g. Braun, ki se je štirinajst dni mudil v Dubrovniku, je predvčerajšnjim z luksuznim parobrodom - Kralj Aleksander« odpotoval v Trst, odko-d ar se po železnici vrne v Berlin. ♦ Zračni promet Zagreb-Sušak. Na Suša-ku se je v zadnjih dneh mudila komisija Družbe za zračni promet. Na Grobni.škcm polju je pregledala kraj, kjer se spuščajo t a tla aparati, ki vzdržujejo zvezo Praga-Zagreb-Sušak. Na Grobniškem polju se bo zgraditi hangar. Promet na liniji Praga-Kagrob-Sušak bo otvorjen L junija. + Spomin prijateljici Stanka Vraora. Te dni je poteklo 90 let, ko je v Saanoboru r mrla Ljubica Kantili-Englerjeva velika idealna ljubav ilirskega preporoditelja rojaka Stanka Vraza. Njej je posvetil Vraz najlepše srvoje pesmi Na njenem grobu se ie v ponedeljek vršila mala komemoracija. Lekarnar Mirko Kleščič je davno preminili ?.eni posvetil kratek govor, pevsko društvo >Jeka« pa je intoniralo žalostrnko >Chemotech-na<, Ljubljana. Mestni trg 10. ♦ Franz-Josefova gre/ičica povzroči takojšnje delovanje prebave. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira (n lika tovarna JOS. REICH. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih, LJubljana, Pod Trančo 2-111. Iz Lfubljane o— Sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljano naznanja, da se morejo poedinci včlaniti v posamezne krajevne organizacije v Ljubljani tudd v tajnišitvu, Kazina, EL nadstropje. u— Iz ljubljanskega občinskega sveta, član občinskega sveta g. Fran Orehek je, kakor izvemo, odložil funkcije občinskega svetovalca. o— Danes ob 11. dopoldne zadnjič >Sln-glng Fool«. ZKD predvaja danes v Elitnem kimu Matici nepozabni Al Jolsonov film >Singing Fool«. Pesem o zlatem sinčku >Sonny boyu« bo spet ganila staro to mla- do. Film je izšel iv reedienji, v novi kopiji in nedvomno si ga bo vsak spet rad ogledal. Včerajšnja predstava, fci je bila zelo lepo posečena, je dokaz, da je ZKD s tem filmskim sporedom ustregla svojim poset-nikom. Naj tedaj nihče ne zamudi tega programa danes oh 11. dopoldne. Cene izredno nizke. u_ Danes zadnji dan fotoamaterske razstave v Jakopičevem paviljonu! Dasi traja že skoraj dva tedna, je obisk še vedno velik, kar je najboljši dokaz, da je obiska vredna. Jutri ob 15. se sestane izvenklub-ska žirija, iki bo določila nagrade za najboljša dela Nagrade so dale tvrdke Geva-ert (500 Din) Perutz (500), Anton Kane (500), Kodak (400), Janko Pogačnik (400) >Adrija< (250) Adanda iz Beograda (200) in člana fotokluba inž. Ludo Michieli (stavek treh izvirnih filtrov za temnično luč) ter Kanlo Kocjančič (svetilko k M'i-ohielijevim filtrom). Vsem, fci razstave še niso videli, priporočamo, da store to zadnji dam, kajti čim večji bo uspeh razstave, tem lažje bo delavni klub rešil svoje nove naloge med katerimi je omeniti prireditev vsejugoslovenske fotoamaterske razstave za časa jesenskega velesejma v Ljubljani! u_J NAD »Jadran«. Na izrednem občnem zboru 24. t. ni. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik cand pihil. Kosmatin Jože, podpredsednik stud. ph.il. Gerželj France, tajnik I. cand. tehn. Roth Matija, tajnik II. stud. pliil. Vadnal Alojz, tajnik ni. stud. tehn. Jeran MIlan, blagajnik stud. tehn. Prosem France, knjižničar 'I. stud. phil. To-nin France, knjižničar II. stud. med. Prein-falk Anton, čitalničar stud. iur. Verbč Boris, gospodar cand. iur. Zore Slavko, arhivar stud. iur. Vargazon Dušan, revizorji: gtud. iur. Hiter Boleslav, cand. iur. Uršič Andrej in stud. tehn. Megušar Maks. u_ Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana — severni del je končno prejelo odlok mestnega načelstva, s katerim se omenjenemu društvu podeljuje pravica gašenja, to je aktivnega sodelovanja pri gašenju požarov in pri reševalnih delih ob priliki požarov aLi drugih elementarnih nezgod. Tej uvidevnosti mestne občine ljubljanske, fci je kljub nasprot-stvom objektivno presodila položaj ln ustregla glede te zadeve prebivalstvu severnega dela Ljubljane, vse priznanje. u_ Nabor za mesto Ljubljano bo L, 2., 3., 4., in 6. junija v Mestnem domu ter se prične vsak dan točno ob pol 8. zjutraj. Naborniki naj si pravočasno oskrbe vse potrebne listine ter naj se strogo drže v po-zivnici označenega dneva in ure. Kdor bi pozivnice ne prejel, naj se takoj zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1 (soba 4), kjer doni vsa potrebna pojasnila in kjer mora proti potrdilu prijaviti vsakdo izpremembo svojega bivališča. Opozarjamo, da so naboru podvrženi vsi mladeniči, rojeni v letu 1912., to vsi doslej še nepregledanl ln vsi doslej začasno nesposobni obvezniki, rojeni v letih 1911., 1910., 1909., 1908., 1907. hi 1901. Po zakonu je vsakdo osebno dolžan skrbeti za to, da izpolni vojaške obveznosti, dolžni pa go Skrbeti za to tudi njegova sorodniki, sicer se uporabijo nanj odredbe ia ČL 45. zakona o Ako Vam je PRIJETNO imet! lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini NOVAK, Ljubljana, KONGRESNI TRG iS nasproti nunski cerkvi " - '' ir-v v: ustroju vojske in mornarice in čl. 51. vojaškega kazenskega zakonika. u— Francoski institut v Ljubljani opozarja, da bo predaval jutri ob 21. g. prof. Marc Vev. Naslov predavanja je: >La Tchč-coslovaqur.e artistique et pittoresques Predavanje, ki ga bodo spremljale lepe ski-optične slike, se bo vršilo v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabimo! u— Pevska vaja mešanena zbora Prosvetnega in podpornega društva »Tabor« bo jutri ob 20. v salonu pri j>Levu«. Vsi in točno! u— Ceskoslovenskd dopolfiovaci škoJa v Ljubljani porada 29. kvetna oslavu ^Dne matek« o 4. hod. odpoledni v mistnosti loutkovčho divadla v Narodnim aome. O hojnou navštevu rodičfr a ditek prosi škol-ni vybor. u— živilski trg včeraj je bil prav obilno založen z vsem' potrebščinami. Iz Brežic so pripeljali lepo glavnato sa.lato, ki so jo prodajali po 8 Din kg. Domače salate iz Trnovega in Krakovega je bilo tudi v izobilju. Goriška pesa je bila od 7 do 10 Din kg. Pristni štajerski šparglji 30 se pocenili in jih je bilo dobiti od 12_16 Din kg, ali šopek po 4 do 5 D>;n. Domačih češenj še nj na trgu, pač pa so se goriške odnosno vipavske pocenile od 24 na 16 Din kg. Na trgu so se pojavili prvi paradižniki iz Gorice po 16 Din kg. Novi goriški krompir so prodajali po 8 Din kg. Perutnina je bila v cenah stalna. Zanimivo je, da je ob tem času prav malo piščancev. TS so zelo dragi to sicer po 20 do 2-5 Din komad. Tržno nadzorstvo nadaljuje po organih mestnega dohodarstvenega urada strogo kontrolo nad mlekom Rezultati preiskave bodo prav zanimivi. Dnevno vzamejo kontrolni organi več vzorcev, 'fci jih državni! higijenski zavod točno preiskuie Po vsebini maščobe 4n kakovosti mleka. V načrtu je, da se se-etavii nov tržni red. O tem bo pač potrebna posebna anketa, fci bi naj upoštevala posebne prilike na ljubljanskem živilskem trgu. Tržni red nameravajo sestaviti po zagrebškem vzorcu. u_ Razni poškodovanci. Trgovski pomočnik Maks N, je pri telovadbi padel s droga ta se hudo poškodoval na vratu. Mizarski pomočnik Kari čuk, stanujoč na Poljanski cesti je imel včeraj dopoldne opravka pri cirkuJarki Pri tem pa je bil MMBMM nekoliko ooofprezen ter mu je oirfcularka odrezala prst na desni roki V št. Vidu nad Ljubljano se je ponesrečila 72 letna Marija Sat ter jeva, ki je doma padla In si zlomila desno nogo. Dninar France šiern iz Predoslja je vozil na cesto gramom in se je nanj preursnila trn ga. Fanta je podsul gramoz. Vsi poškodovanci se zdravijo v ljubljanski spJošni bolnici. o_ Vlom v gostilno. V kuhinjo rožniške restavracije, fci jo vodi g. Alojzij Obersnel, je bil včeraj ponoči izvršen drzen vlom. Storilec je prispel v kuhinjo s pomočjo (ponarejenega ključa ter pobral iz predala kredence 138 Din kovanega drobiža. Obenem pa sd je privoščil tudi pijače, peciva in šunke, da znaša skupna škoda nekaj nad 300 Din. u_ Ukraden suknjič. Delavec France Noše je odložil predvčerajšnjim popoldne na vogalu Koritkove to Bolgarske ulice na NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman)._230 ffiCme - pCelee Vam razvije in naredi kopije v vseh barvah najhitrejše fofo ^ourisS Šelenburgova ulica štev. 6._ V nedeljo, dne 29. m&la 1932 ob 16. tsri JAVNA TELOVA Sokola I na Taboru. Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, lšias, Ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Hrana, kopel ln stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte. 186 Ugrabljen to Je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur Je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« kup gramoza svoj suknjič, nakar se je odstranil. Priložnost pa je takoj Izrabil neznan nepoštenjakovič, ki se je polastil No-setovega suknjiča in z njim izginil. Nose je ime! v suknjiču listnico s 750 Din gotovine in dvoje pisem od sorodnikov iz Amerike. u— Na obroke lahko kupite najceneje le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom. Kadar žene plešejo, tedaj se opaža, da-li so si dobro izbrale obutev. V elegantnih, lahkih poletnih »MAJA« opan-kah je užitek plesati. Iz Maribora a— Razglasitev vojnega razporeda. Vojni cbvezniki, pristojni v Maribor in stanujoči v mestu ali najbližji okolici, rojeni od lets 1822 do 1911, ki se še niso udeležili zad ljega razporeda, se obveščajo, da bo na tuk ijšnjem vojaškem vežbališču ponovni razpored v nedeljo 29. t. m., katerega se naj gotovo udeleže, ker bodo v nasprotnem primeru kaznovani z denarno globo in pozvani na orožne vaje. a— O bodočnosti fotcgrafi je bo jutri ob 20. v Gospodarski banki zanimivo in poučno predavanje s predvajanjem amaterskih kino-posnetkov pod okriljem »Koda-ka«. Na programu je tudi predvajanje ki-nef osnetkov mariborske skakalnice in raznih smuških tekem. Vstopnine ni! a— Prvega »jurja« za letno telovadišče Sol;ola Maribor m je nabral včeraj šolski upravitelj podstarosta br. Cvetko. Darovali so: g. Breznik 200 Din. Emerik Wogerer 500 Din, ga. Helena Valentova 100 Din, g. Mihael Hohnjec 100 Din in ga. Matilda Seifriedova 100 Din. Vsem iskrena hvala. Promenadni koncert. Pri promenadi v raestnem parku bo igrala dane? dopoldne me i 11. in 12. železničarska godba >Dra-va:. a_ Prostovoljno gasilno društvo Selnica ob Dravi ima 5. junija blagoslovitev nove motorne bri-zgalne ob 9. dopoldne. Vabijo se vsi ljubitelji gasilstva, da nas ta dan številno obiščejo. a_ Po lizolu je segla služkinja Terezija H. v Sp. Kungoti, da si konča življenje. Izpila je večjo količino tega strupa in v hudih bolečinah zvijajočo so našli ljudje v nekem gozdu. Telefonično so poklicali reševalni avto, ki je obupanko prepeljal v .bolnico, kjer so jo rešili smrti. Iz Celja Kolavdacija cerkve sv. Save v Celju. Včeraj zjutraj se je vršila uradna komi-sijonalna kolavdacija novo zgrajene pravoslavne cerkve sv. Save v Celju, ki je prva pravoslavna cerkev v dravski banovini. Kolavdaciji so prisostvovali za cerkveno oblastvo mariborski prota g. Trbojevič, za celjsko cerkveno pravoslavno občino gg. polkovnik Purič, podpolkovnik Cerovič, kapetan Mitič, vojaški svečenik čudič, akademski slikar Modic in drugi, za gTadbeno ministrstvo g. inž. Komel in vsi podjetniki, ki so sodelovali na stavbi. Vsa dela, ki so skoro popolnoma dovršena, so izdelana nad vse solidno in točno po krasnih načrtih arhitekta g. Korunoviča iz Beograda. V cerkvi se vrše zadnja manj pomembna dola, tako izdelava tlaka, postavljanje slik ta drugo. Svečana blagoslovitev nove cerkve bo v nedeljo 19. junija in jo bo ob številni asistenci izvršil sam patrijarh Varnava. SOKOLSKE Ž UPE LJUBLJANA V celjski okoliški občini bo priobčite v vojnega razporeaa vojaškim obveznikom in dajalcem živine za leto 1932 v nedeljo 29. t m. od 8. zjutraj dalje na dvorišču Gasilskega doma v Gaberju. e— V borist brezposelnih v Celja In okolici priredi celjska podružnica Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije v nedeljo 12. junija cvetlični dan. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil prodajalke cvetk. 5. junija 1932 5694 GASILSKI DAN Prostovoljnega gasilnega društva Celje. e_ Kar še nj bilo, je sedaj v Trgovskem domu Stermecki in sicer par močnih moških ali žensitih čevljev iz samo pristnega usnja po 66 Din. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in 21. zadnjič zvočno vojaško humoresko »Ljubavni manever«. Zaradi spremembe voznega reda se vrše odslej zadnje predstave ob nedeljah in praznikih šele ob 21. po prihodu ljubljanskega vlaka. Iz Krazsfa r— Pripravljalni odbor JRKD vabi vse somišljenike na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil jutri ob 8. zvečer v Narodnem domu. Na dnevnem redu so poročila pripravljalnega odbora in volitve ter referati poslancev gg. Barleta in dr. Rapeti. Iz Kamnika ka— Tekma v odbojki med SK Kamnikom in SK Domžalami se bo vršila danes ob 15. v Domžalah. Za prvo srečanje kamniških in domžalskih športnikov v odbojki vlada na obeh straneh veliko zanimanje, zlasti ker sta nasprotnika enako močna. Z Jesenic s— Kino »Radio« bo predvajal na praznik Resnega Telesa zvočno rusko senzacijo »Tam na Volgi ...« in v nedeljo 29. tega meseca novi zvočni film »Fantom pariške opere«. Predstave vselej ob 15. in pol 21. uri. Iz Novega mesta n— Izlet v Portoval priredi danes ob 14. društvo »Soča«. Zbirališče pred bolnico usmiljenih bratov. n— Kino «Dom« bo predvajal danes ob 18.30 in 21. zvočni veltfilm »Temnica« ter zvočno predigro dvodejanko. Iz Hrastnika h— Beg iz bednega življenja. Kakor smo že poročali, je v duševni potrtosti skočil v Savo na binkoštno nedeljo rudniški upokojenec Anton Skobe. Njegovo truplo so potegnili šele pretečeni torek v Loki pri Zidanem mostu iz Save ter ga pokopali v sredo na trboveljskem pokopališču, žrtvi današnje krize naj bo lahka domača zemlja! Prizadetim naše sožalje! Iz Prekmnrfa pm— Mr. Br. Lukman je nastopil mesto banovinskega zdravnika v Gornji Lendavi, kjer že stalno ordinira -V' Kjerkoli o.' kupite. labtevajte pred aaknjn>m nai najnovejši, breipl*-6en man tiiak turni cenit, da se prepričate o nadvse skrajno inižanih eenab. Belo platno m Din 5.50. oksford Din 7.75, modroTina (Druck) m Din 8.25, delen m Din 10__, volneni delen m Din 29__, blačevina m Din 9.50, 24— io 28___ 5tof m Din 27___ 36.—, 40__Itd Hd. Prva gorenjska raipošiljalnica IVAN SAVN1K, KRANJ ST. 38. Iz Ljutomera lj— Vinarska podružnica v Ljutomera vabi na strokovno predavanje, katero ec bo vršilo 29. t. m. v dvorani g. Zavratni-ka ob 9 uri (po osmi maši). Predaval bo sreski kmetijski referent g. Znidarič o tekočih delih v vinogradu (pletev, škropljenje, zatiranje škodljivcev itd.). Ker 'e pouk vsem potreben, vljudno vabimo, d-a se tega predavanja udeleže vsi vinogradniki in tudi viničarji. lj— Poslovni krogi so dobili na občini v vpogled ocenitev čistega dohodka za davčno leto 1931. Na 6voje presenečenje so zaznali, da je čisti dohodek posameznikov v mnogih primerih više ocenjen, nego je bil za davčno leto 1930, dasii so vsi obrtni in trgovski posli silno nazadovali in z njim tudi čisti dohodek obrtnika in trgovca. Povrh je zakon o zaščiti kmetov onemogočil za nekaj mesecev izterjanje kmetekih dolgov. Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst se je dosegel dober uspeh s Togal tabletami. Po strokovnjaških ocenah, dobljenih od mnogih zdravnikov, med katerimi so mnogi priznani profesorji-zdrav-niki, učinkujejo Togal-tablete naglo in uspešno. V predpisanih količinah so neškodljive za srce ia ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika. En poskus bo tudi vas prepričal. Zahtevajte v svoji lekarni prave Togal tablete! Ako slučajno ne bi bile na zalogi, jih je možno takoj naročiti. (Odobreno od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. II. 1932.) --f članstvu Sokola I (Tabor) Letošnja društvena javna telovadba Sokola I bo v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri. Ta prireditev bo v znamenju proslave 100-letnice Tyrševega rojstva in priprav za zlet ljubljanske sokolske župe in vsesokolski zlet v Pragi. Hkratu naj M pa ta javna telovadba spominjala celotno članstvo na 25-letnico obstoja, katero bo društvo proslavilo letošnjo jesen. Zato naj ne bo društvenega pripadnika, ki bi ne prisostvoval društveni javni telovadbi, da s tem pokaže svoje zanimanje za napredek društva. Te dolžnosti naj se zaveda vsak društveni pripadnik. Društvu ne more koristiti, ako bi se članstvo ne zanimalo za razvoj in uspeh društvenega sokolskega udejstvovanja. Zato pozivamo brez izjeme vse člane in članice Sokola L da prisostvujejo društveni javni telovadbi 29. t. m. — Uprava. Sra obenem vplačati za vožnjo od naša meje do Prage in nazaj potrebno vsoto 256 Din in ostale pristojbine ter eventualno potrebne zneske za prehrano in stainovanjo. Po tem dnevu se prijav ne bo več sprejemalo. 'Pripominjamo, da je za članstvo, ki se prijavi v društveni pisarni, udeležba obvezna v kroju, za članice pa tudi v narodni noši. Kroj, odnosno narodna nosa morata biti v dobrem stanju in primerna za ta zlet. GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. nri Četrtek. 26.: Zaprto. Petek, 27.: Marij. Premijera. C. Sobota, 28.: Kralj Oidipus. E. OPERA Začetek ob 20. ari Četrtek. 26.: Grofica Marica. Izven. Znižam pene. Petek, 27.: Zanrto. Sobota. 28.: Turandot. D. Ljubljanska drama. Poslednja premijera letošnje dramske sezone bo jutri. Je to Marcel Pagnolova igra v štirih dejanjih (6 slikah), >Marij<. po vsebini zelo prisrčno delo, ki je imelo povsod velik u?peh. Naša uprizoritev je pod vodstvom režiserja dr. Branka Gavelle. Naslovno ulogo igra g. Slavko Jan. Ljubljanska opera. Danes se poje priTpib-ljena opereta »Grofica Marica« _ v običajni zasedbi izven abonmana po znižanih operni b cenah. _ Operna šola ima svojo prvo javno produkcijo v petek 3. junija v dramskem gledališču. Učenci nastopijo v fragmentih iz Zupančičeve >Veronike Desenv ške«. Cankarjevih '»Hlapcev«, Moliera in Courtelina. Nastopajo gojenci prof. Šesta. Ostali dve produkciji imajo za prosrram fragmente iz raznih oper, šole se. Medvedove. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.30. Petek, 27.: Študentje smo... Nedelja. 29.: Študentje smo... Gostovanje na Sokolskem odru na Viču. Šentjakobski oder ponovi v petek ob pol 21. zabavno spevoigro >Študentje smo«. Zasedba ulos ie ista kakor pri premijeri. le uloso profesorja Goloba bo igral namestu obolelega g. Lavriča g. Kune. — V nedeljo 29. t. m. ob pol 21. bo sostoval oder s spevoigro »Študentje smo« na sokolskem odru na Viču. CELJSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20. Četrtek, 2. junija: Spreobrnitev Ferdinanda 1'ištore. Gostovanje mariborskega gledališča. \ ugonobi zaxksljiv« g 211 2 VRS MRtfES | S P © Danes: Gradjanski — Ilirija Tekma za državno prvenstvo ob 17*30 na igrišču Ilirije Danes se odigra ena najvažnejših tekem državnega nogometnega prvenstva. Ilirija in Gradjanski iz Zagreba, stara znanca in rivala na športnem polja, se pomerita v boju za točke. Vrline in borbena sposobnost Gradjanskega so splošno znani. Gotovo je, da je to moštvo, ki je vedno in bo tudi v bodoče igralo važno vlogo in tudi vodilno vlogo v našem nogometu. Za današnjo tekmo vlada v Ljubljani veliko zanimanje. Gradjanski prispe kompleten v Ljubljano in gotovo je, da bo moštvo dalo vse iz sebe, da si pribori dragoceni točki. Seveda je razumljivo, da tudi Ilirija ne bo držala rok križem. Postavila bo proti Gradjanskemu vse najboljše razpoložljive moči in verjetno je, da bo moštvo napelo vse sile, da zmaga ali vsaj doseže časten rezultat. Prognoze za današnjo tekmo delati je težavna in nehvaležna stvar, gotovo je, da so izgledi za obe moštvi enaki, Ilirija ima pa še prednost domačega terena in domačo publiko na strani. V predtekmi nastopi rezerva Ilirije ob 15. proti Reki, drugo predtekmo igrata družini Atene in Ilirije, ki se srečata v hazenski prvenstveni tekmi. Glavna tekma med Ilirijo in Gradjanskim se začne ob 17.30 na igrišču Ilirije. Clicite se pravilnega solnčenja Pred soinčenjem temeljito natrite svoje telo z ali Nivea-krema Din 5.—, Din 22.—, Nivea-olje Din 25.—, Din 35.—. Jugoslavensko P. Beiersdorf & Go. d. s. o. j., Maribor Oboje vsebuje edino sredstvo za negovanje kože — koži sorodni Eucerit; radi tega so to naravna sredstva in jih ni mogoče zamenjati s tako zvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja zbog solnčenja in vam podajo prekrasno temno barvo koži. V vročih dneh »Nivea-krema« ohlaja, nasprotno pa vas ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohla-jenja, ki povzroča prehlad. Eno, prosimo, da si zapomnite: Nikdar se ne soln-čite mokri in pred soinčenjem si vedno natrite kožo! Službeno iz LNP CS seje p. o. dne 24. maja 1932.) Navzoči gg. Stanko, rav. Žetima, Novak, Berdajs, Šetina R., Grošelj, Zupane. Dne 26. maja se določi tekma za državno prvenstvo v Ljubljani na igrišče SK Ilirije ob 17.30 SK Ilirija : IH Gradjanski SK iZagreb. Dovoli se predtekma. Službujoči /odbornik LNP g. Buljevič, delegat JNS (v kolikor ga JNS pravočasno ne določi) gospod Rvbaf. Nadzor nad blagajno g. ravnatelj Šetina. SK Ilirija mora postaviti deset starejših in vestn:h rediteljev. V nedeljo 29. maja se določijo naslednje prvenstvene tekme: Ljubljana, igrišče ASK Primorja ob 9. SK Soarta : SK Svoboda, .Vič, ob 10.30 ASK Primorje II : Jadran. Službujoči odbornik g. Grošelj. Vsak klub imora postaviti po tri reditelje. — Igrišče SK Korotana ob 17. SK Korotan : SK Reka. Službujoči odbornik g. Acceto. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — SK Grafika : ŽSK Hermes. Službujoči odbornik g. Bucik. SK Grafika naj objavi čas in kraj igranja v službenih objavah do sobote. Iz Odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se za tekme 26. t. m. v Ljubljani: Ilirija H : Reka ob 15. igrišče Ilirije g. Mahkovec. Stranska sodnika za tekmo Ilirija : Gradjanski gg. Ramovš in Zupan. Na Jesenicah za poizkusno tekmo Bratstvo : Svoboda, Ljubljana ob 16. g. Lu-kežič. Za tekme v nedeljo 29. t m.: V Ljubljani na igrišču Primorja: ob 9. Sparta : Svoboda, Vič g. Ahčam, ob 10.30 Primerja JI : Jadran g. Ramovš; igrišče Korotana ob 17. Korotan : Reka g. Dolinar; Grafika : Hermes (igrišče in čas objavi Grafika) g. Pevalek. Na Jesenicah poizkusna tekma Bratstvo : Ilirija g. Mahkovec, v Domžalah poizkusna tekma SK Svoboda, Zalog : Disk g. Vidic. Predsedstvo. Odločilna borba za bazensko prvenstvo Slovenije. Danes popoldne se po dolgem času zopet spoprimeta hazenski družini Ilirije in Atene Borba obeta biti izredno zanimiva in napeta ker ne bo to navadno prijateljsko srečanje, temveč se bosta družini borili za naslov hazenskega prvaka Slovenije. Atena ima za dosego tega cilja boljše izglede, ker ima že sedaj dve dragoceni točki več kakor Ilirija, vendar pa ji Ilirija še vedno lahko prekriža račune; seveda bi morala njena družina odločiti tekmo z visoko razliko v svojo korist. Stališče Iliri-jank bo brez dvoma jako težko, ker se bodo morale boriti proti rutiniranemu in fizično jakemu nasprotniku, ki ima za dosego gornjega cilja prednost tudi že v točkah. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 16.30 kot predigra nogometne tekme Gradjanski : Ilirija. Vstopnina je ista, kakor za nogometno tekmo. »Derby1000«. 1S7CS-20 Šivalni stroj nor za 1250 Din na.prodnj o« Mi-došičevi cesti 7/I1I, trli od poleg Delavske _ pekarne. 18773-cO Dieselov motor Ifl—.1.5 H,P kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diesei«. 188U1-29 Lokoraobilo 140—.100 HP, moderno ta brezhibno, z garancijo kot za novo, kupim. Ponudbe pa oglas, oddelek »Jutra« pod »iva ali aa »fro pa 5 Din. (301 Schlaraffia žitnnice (aao-droci) izredno dobre ln trajne M oglejte v delavnici za dekorativno in tapetniško obrt Dragotin Puc Ljublja-na, Kolodvorska ul. M. 26. 18154-30 Strelovod dajte mondirat le strokovnjakom, ako hoče-te da ta sigurno deloval. R. Ja-kelj. instalater, Slovenj-grade«, Vam montira strelovod za fi(X) Din ter jamči za 10 let. 18668-30 Resna beseda cenj. damam Tra!TH> kodranje po 80 Din izvršuje Franc Loborec, frizerski salon za dame in gospode. Ljubljana, Borštnikov trg št. 4. 1S704-30 Vsaka beseda 1 Din; I za dajanje naslova ali j za šiiro pa o Din. (32) g Za svojo prvo avkcijo v jeseni se vršečo iščem ie sedaj prikladne objekte sp-.-eijel-rio kompletne graščinske opreme (tike avkcije izve-dem na licu mesta) dalje antično pohištvo, dobre slike, steklo, porcelan, -vsi antični in moderni umetnostni predmeti. — Pogoji avkcije zelo povoljni. Pridem rad k ponudniku na razgovor. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Auktion«. 18526-3; Pridelki Vsaka biseda 1 Dm: za dajanje naslova ali i za šifro pa 5 Dm. (S3) Lanene tropine 37/38 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Komp., Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/TII; tovarna: iloste pri Ljubljani. 17706-33 Krompirja ■vež vagonov proda Ed. Suppaui, Pristava. 18606-33 Dobrega sena 3000 kg proda Ivan Pavlin, Radomlje pri Kamniku 18778-33 45 godlna rkt. sa vlastl-tom apotekom. — OP-CINSKI ČINOVNICI ti svlm godlnama. — Informacije i prospekte šal je uz doznaku od 10 dinara poštanske marke Zavod za sklapanje bra-ka »Rezor«, Zagreb — pošta 3. 18698-25 aKa beseda 1 Din; m dajanje naslova ali za Šifro oa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Samoradisvo) Vsaia beseda I Din; za dajanje oastora aH ia šitro pa & Din. (ST) Mladi psički svileni princi, samec ln samica, naprodaj, čer-netova ul. 40, Šiška. 13808-21 Modem Couch s Schlaraffia žičnimi vložki je najboljši in najlepši. Oglejte si vzorce istih v delavnici za tapetniško m dekorativno obrt Pragoti-na Puca, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. 18150-30 Gumi-cevi ia Škropljenje vrtov dobite stalno v zalogi pn tvrdki Rudolf D e r z a j, L;ubijana, Kolodvorska ul. št. 28. 18047-30 Trajno kodranje po 80 Din izvršuje Drago Di.n ter v Ljubljani — ^P" cerkvi sv. Petra. 1S787-oO Vsstka beeeda 2 Din; za dajanj« nasfova &2 šifre pa 5 Din. (24) Gospod 36 let star, &impat.ičec — želi znanja s simpatično gospodično, ki bi mu bila dobra spremljevalka na letovišču. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šdfro »Bled-Bohinj«. 18609-24 Najdražja!!! Ce veš da trpim — ljubim. Pošlji naslon. 18691-24 »Gigant« Dvigni! pismo. 18765-24 Vsaka be&ed* 2 Din; n oijanje naslova aii šifr« p» S Dia. (25) Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aLi za šifro pa 5 Din. (37) Ženitve željni (Rezor - Zagreb - Posta 3.) LIJEČNICI: 28 godina rkt., 35 godlna pravoslavni, 42 godine rkt. — ADVOKATI: 28, 33, 36, 42, i 50 godlna rkt. — ARHITEKT, 50 godlna rkt. — DR. VETERINE: 36 godina rkt., 42 pravoslavac. — GRADITELJI: 28, 33. 40, 52 godine rkt. — VELETR-GOVCI: 32, 36 1 40 godlna rkt. — TRGOVCI u svlm godlnama, sa vla-stitlm kačama ln trgovinama. — BANSKI SA-VJETNIK (dr. prava) 45 godina rkt. — SUDI-JE: 30. 34, 38, 40. 45 godina rkt. — DIREKTOR INDUSTRIJE CIPELA, 38 godina pravoslavac. — RESTAURATERI, HO-TELIJERI I GOSTIO-NIČARI u svlm godina-ma, sa vlastitlm rad-njama 1 posjedlma te kučama. — VELEINDU-STRIJALAC, 52 godina, vrlo bogat, rkt. — IN-?:ENJERI: 27, 28, 32 i 43 godine rkt. — DRŽAVNI I BANKOVNI ČINOVNICI ti svtm godlnama. — CFICIRI: konjiče, pešadlje, avija-clje 1 topni cl u svlm godlnama. — OBRTNI-ČI svih branža, sa vlastitlm radnjama. — PODOFICIRI svih rodova oružja kao 1 žandar-merije. — L JEKARNIK. Krasen lov v Storžiču (južna sitran) obstoječ iz samolastnih lovišč Povlje, Babni vrt in Bašelj, vsak čez 200 ha se takoj odda za dobo 6 let. Jeleni, gamsi, srnjaki, maji im veliM petelini. 3 popolno opremljene kresfee koče, dve v 750 m, ena v 1400 m morske višine. Ponudbe na naslov Edvard Dol en«, Kranj. 18528-37 Stavbna mizarska dela po najmodernejših načrtih izvršuje lastnikom kakor tu dl vsem stavbenikom edino Albert Černe Zg. Šiška, pri remizi kjei dobite tudi vse ostalo pohištvo po konkurenčnih cenah. 385 Telet. H. 2951 Tvrdka Iv. Schumi Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva ln I prvovrsten premog Čebelarji Trčalnioo zamenjajn za roje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18781-37 /AERI/AA 1839 Kupil bi opremo antičnega sloga, V poštev pridejo samo prvovrstni izdelki francoskega ali angleškega žanra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« s prilogo fotografije in skice pod šifro »619«. 6206 Agentorno in komisijsko podjetje najboljše uvedeno, z dovršeno organizacija ln lastnimi glavnimi zastopstvi v vseh večjih krajih Dravske banovine ter verzi-ranim ln upeljanim potniškim aparatom, želi prevzeti zastopstvo zmožne in konkurenčne tvrdke z manufakturo na obroke za vso Dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manufak-tura«. 6205 gospodarska fadru^a Pozor! Pozor1 Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BOC, Ljubljana šelenburgova nlica 4 (dvorišče) in Vič cesta DL, št. 9. 173 v LfisMJani re£* zadr-1 oirie^ VEGOVA ULICA ŠT. 6, (poleg realke) priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvrši se vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno . 5791 INSERIRAJTE V „JUTRU" Umrl nam je naš nad vse ljubljeni soprog oziroma dobri oče, gospod ur 11 $orstner preglednik fin. kontrole t pokoja dne 24. maja ob pol 9. uri zvečer po dolgi, muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 26. maja ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala 27. maja ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 25. maja 1932. Žalujoča soproga FRANČIŠKA, sin FRANJO, učitelj, in hčerka OLGA. 6211 ZAHVALA Po smrti mojega moža g. Ivana Demmerja sem prejela od podpjrnega društva »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo mi znatno podporo, za katero se tem potom najiskreneje zahvaljujem ter priporočam to humano društvo vsakomur naj- bolje. «209 Slovenjgradec, dne 24. maja 1932. Antonija Demmer ZAHVALA Podporno društvo »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru mi je izplačalo po smrti moje tete gospe Marije Gradišek takoj pripadajočo mi podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem. Trbovlje, dne 15. maja 1932. 6210 Andrej KuUenberg POZOR! POZOR! Zaročenci in zaročenke! Preden stopite v zakon, naročite takoj novodo-šlo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlie franko na njegov naslov. Po povzetju 4 Din več. — Pošilja se diskretno po pošti. AJVIBRO — Ljubljana, poštni predaJ 74. 6054 Otvoritveno naznanilo ! FRANC MOHOR l^L Ljubljana, Kolodvorska ul. št. O vljudno naznanja cenj. občinatvu, da je otvoril specijalno delavnico slaščic tn peciva. — Izdeluje vsakovrstne slaščice prvovrstne kakovosti. Razne medene izdelke za s«jmarje ln preprodajalce. — Pošilja v provinco. — Dostavlja pecivo na dom po naročilu in zahtevi. — Razne špecijaJitflte. Cene solidne in konkurenčne — Postrežba točna. Poslužite se, da se boste prepričali. 6203 Gospodarstvo Gostilničarji in novi trošarinski predpisi Maribor, 25. maja. Zveza gostiln:čarS'kih zadrug v Mariboru je včeraj priredila pri Orlu veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 500 zadružnih članov iz vsega področja bivšt marib_>r 6ke oblasti. Navzoči so bili tudi narodni ■poslanci dr. Pivko. Cerar. Krejči ->n Lov:o Petovar ter razni zastopn;ki, med njimi ravnatelj Barle za mestno občino, obrtni nadzornik Založnik za bansko upravo m tajnik Zabavnik za Vinarsko društvo. Zborovanje je otvoril riačelnik g. Žemljic, k: je v svojem nagovoru označil, da je namen zborovanja, p;;jasn ti nevzdržne razmere, ki so nastale v zvezi z novim tro-šarinskim zakonom za točilce alkoholnih pijač. Ce se ta trošarinski zaKon v krarkem ne spremeni na način, agrarne 24 _ 25. 6n'o begluške 33, 33.25, 33.75. 33.25 zaklj.. 8"/« Blair 49 bi.. 7»/o Blair 43.50. 43, 42.75 zaklj.. 7p'o Drž. hipotek, banka 4450 bi., Privil. agrarna banka 212, 209 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 25. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 58.125, za julij 59.75, za september 61.625. za december 63.875; ktiruza: za julij 32.625, za september 35; oves: za maj 22.50, za julij 22J5, za september 22.625; lž: za julij 39. + Winnipeg. 25. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.375, za julij 63.50, za oktober 66.50. + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 182.50 _ 185. okolica Sombor, 79 kg po 187.50 — 190; potiska. 80 kg težka po 192.50 — 195: moka: ba ška »0*. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152.50. -f Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 42 vag. Pšenica: baška. okol. Novi Sad. 79 kg 131 do 133; okol. Sombor. 78 kg 131—133: srednje-baška, 79 kg 132—134; gornjebaška, baška Posetite naša gorenjska letovišča HOTEL-PENSION UNION nudi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte. 137 Hotel »Central« Bled s Telefon K. 57. Telefoo it. BI. Scrro mumrta, Sk Je®««, Jeiersk* veranda, teras« io Trt, »odiična fcopelj, čolni, garaž« ta lepe šolnine »obe i razgledom aa jezero. Cema za »obe pred ta po sezoni . . 15—20 Din s prebrano pred io po sezoni . . 40—50 Dia Oeoa za sobe v juli jo iu avgusta . . 20—35 Ko s prebrano v juliju in avgustu . . 60—85 Dia So!e ta večje družb«- imajo znaten p o p n s t! — Projekti brezplačno. Se priporoča Josipina 6mld- PARK - HOTEL BLED VVEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—, 5 dni IO dni Din 430 Din 840 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vCnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 ods' otni popust. 136 otel Olimpic Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču ln zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla ln topla voda. 73 0 mmaammmm^mmmma Odi© ritaroznani najpriljubljenejši hoteJ Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m takse, za 1 dan Din 75.—, z' 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvor na kolodvor. 74 Hotel „ZAKA" BLED 72 P e n s 1 o n pred ta po »ecli< od «—50 Din v glavni »eziji od 75—80 Din Sorskim Izletnikom »e nudi prehrana iu stanovanje po najnižjih cenah. — Uprava mid! pavšalno bivanj« proti mesečnim obrokom Vs» pojasmia daje »prava hertela »Z A K A«- (MJOTTIO, CCDO 366 poete!}, M feo-palnih soto. (KLd® Najmodernejši in najbolje opremljeni hotel v državi Lastna termalno plavaina kopei t sami hiši. — Kompletna penz-ija (najboljša so*», prvovrstna oskrba, postrežba, zdraviliška taksa ta termalna kopel) tK»mla4i {►." Din. — Zahtevajte našo pav 4a'n» ofert/O. ki Vam nudi še nadaljuj« prednosti. BLED Hotel »Astoria' Priljubljeno bivališča čestllcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzdjskih cenah. 75 HOTEL OB JEZERU 135 Petran Pension ta soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. potiska in baška. ladja Tisa, 79 kg 132 do 134; baška ladja Begej, 79 kg 125—131: gomiebanatska, 79 kg 128—130; banatska. par. Vršac, 79 kg 127—129. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50. Oves: baški 145 — 150; sremski, slavonski 147.50 — 152.50. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 140—145; pomladni, 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška 93 — 97. okol. Sombor 96—98; baška bela 111—113; banatska 97—98; sremska 95—96; okol. Šid 99—101. Moka: baška, banatska >0g< in J-Oggt 230 do 240; >2« 205 - 215; ;>5c 190 — 200; »6« 175 — 185: >78« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški, sremski 85 — 87.50; banatski 82.50 — 85. + Budimpeštanska terminska borza ("25-t. m.) Tendenca čvrstejša, promet omejen. Pšenica: za junii 12 40 — 12.42; koruza: za julij 15.63 — 15.65, za avgust 15.70 do 15.75. Iz življenja na deželi MALA NEDELJA. Sokolska četa je pri-redila na birtkoštno nedeljo svojo prvo akademijo z velikim uspehom. Prisrčna hvala vsem bratskim društvom, zlasti društvom Gor. Radgona, Sv. Duh na Stari gori in Ljutomer, ki so nas posetili v tako velikem številu. Žal. da simo pogrešali na prvi akademiji br. društvi Sv. Jurij ob Sčavnici in Križevci. Upamo, da nas posetijo pri prihodnji prireditvi. Iz Hrastnika h— Predavanje o ietiki je v soboto prav dobro uspelo in so številni poslušalci pazljivo sledili izvajanjem g. dr. Arnška. Upamo, da se bodo priglasili novi člani k pro-tituberkulozni ligi in da se bo dalo tako še več storiti v borbi proti tej veliki sovražnici človeštva. h— Razstava pismenih, risarskih in obrtnih izdelkov naših vajencev in vajenk je v nedeljo popolnoma dosegla svoj smoter ter privabila veliko število obiskovalcev, ki so se prav laskavo izražali o razstavljenih izdelkih in o vodstvu obrtno nadaljevalne šole, za katero ima največ zaslug šolski upravitelj g. Franc Lebar. Mojstri ocenjevalci so priznali vajencem in vaienkam nagrade, ki se bodo razdelile prihodnjo nedeljo ob 13. v deški šoli. Za razstavo so se zanimali tudi okoliški prebivalci in drugi kraji. Celo iz Št. Pavla pri Preboldu je g. učitelj Silvo Košutnik pripeljal svoje učence in učenke na to razstavo. Razstave naše obrt-no-nadalievalne šole so vsako leto bolj obiskane in velja vsa čast in priznanje prirediteljem. ki se ne plašijo velikega truda. K a €11 o Izvleček Iz programov Četrtek, 26. maja. LJUBLJANA 10.30: O vzgojil. _ lts*! Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Igra — 16: Samospevi g. Der-mote. — 16.45: Zabavni kotiček. — 17: Salonski kvintet. — 20: Plošče. — 20.30: Religiozni speve poje ga. Thierrv - Kavčniko-va s spremljevanjem violine in čela. — 21.15: Flavta - solo. — 22: Koncert orke- , stra >Triglav«. — 22.45: Čas, poročila. Petek, 27. maja. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Metuku* iev muzej. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnev* ne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. _ 18« Salonski kvintet — 19: Francoščina. —. 19.30: Sokolska ura. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. —. 17: Popoldanski koncert — 19.30: Šlagerft — 20.15: Prenos z Dunaja. — Poročila in lahka godba. — ZAGREB 12.30: Jugoslovenske pesmi. — 20.30: Program kakor ▼ Beogradu. — JRAGA 19.20: Zabava program. — 20.15: Koncert havajskega tria. — 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Pariza. _ BRNO 19.20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.35: Orkester. _ 20.15: Simfoničen koncert. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plošče. — 16.50: Popoldanski koncert — 19.30: Jazz - petje. _ 20.15: Mahlerjev« simfonije. — 22: Lahka glasba — BERLIN 20.15: Orkestralen koncert — 20.45: Orfef in Euridika. — Zabaven program. — Kč>-NIGSBERG 18.30: Orkester mandolin. — 20.15: Koncert HaJdnove glasbe. — 21.50» Recitacije. _ MOHLACKER 19.30: Lahk* glasba. — 20.15: Koncert iz Konigsberga. — 22: Violinske skladbe — 22.50: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 18.45: Madžarske pesmi. — 20.40: Mozartov večer. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Mešan glasbeni pr®. gram. — Veseloigra in plošče. Spomini islandskega ribiča V kratkem izide angleška prevod evttv biografskega spisa 76 letnega islandskega ribiča Thomasa O' Criomthaina. Ta mož sc-ni nikoli v svoje-m življenju naučil bmnjat in pisanja, ampak je v starosti 60 let sestavil lastno fonetično pisavo, 6 katero je delal beležke po svojih spominih. Navalie temu smatrajo strokovnjaki starca za. izrednega stilista, ki se mu ne morejo dovofj načuditi niti najbolj izkušeni pismarji. Vsebina ribičevih spominov so njegovi življenjski boji na islandski obali. Anton Ingolič: Berač Boštjan Tam nekje v Slov. Bistrici je zvedel, da se jutri poroči v Sp. Polskavi dvoje bogatih parov. Samasturjev Stanko jemlje Rajšpovo Faniko in Hrastniko* va Anica Batirjevega Tineta. In kar napotil se je, četudi je že Slo na večer in je bil že truden. Toda tako imenitne prilike ne bo kmalu! Saj je že pozabil, kdaj je bil zadnjič na gostiji. Mogoče je minilo že pet ali šest let. Tedaj pa še ni beračil. Šel jc počasi po beli široki ccsti; vča« sih je moral obstati in sesti na obcestni kamen, ker so ga rane na nogah ske* lele. Obe nevesti in oba ženina pozna, bo« gati so, ne bodo ga odgnali. Lepo mu bodo postregli z vinom in mesom in po« ticami. Z vinom in mesom in poticami. Ko je bila že noč, je prišel šele do Klope. . , Hotel je dalje, a tedaj ga je zgrabilo in ga zaneslo s ceste po ozki poti na hrib. Noge so same našle pot. V srcu ga je tiščalo. Že od pomladi ni bil tu. Vedno redkeje zahaja sem. Noče. Se* daj pa ga je samo potegnilo. »Je pač tako na tem božjem sve« tu...« je mrmral, ko je stopal med svojimi nekdanjimi njivami. Tam vrhu klanca so se svetila okna; tista niso bila njegova. Zato ni šel tja, marveč je legel na svojo trato in zastrmel v nebo. »Je pač tako na tem božjem sve« tu . . .« Vse to je bilo pred petnajstimi leti njegovo. Njive so bile poleti zlate od pšenice, gozdovi so bili temni od viso» kih smrek. Hiša je bila bela in je gle= dala doli na ravnino, na Polskavo, Pra= gersko in se pozdravljala s ptujsko Čr« no Goro. Pa je zažarela streha v ognju. A je postavil novo. Toda spet je zagorelo, tedaj pa ni bi« lo več rešitve. Z Nežo sta se pognala v ocjenj. da rešita vsaj otroka. Neži je padel na nogo velik goreč tram, on pa si je ožgal noge in roke. A Toniko in Nežiko sta vendar rešila. Potem so -^rišli zdravniki in jima po» jedli polja, travnike in gozdove. A zdravja jima niso dali. Neža je deset let poležavala, Poštjan pa se vlači z od« prtimi nošami po cestah. Sosed jih je vzel v k-"o. Boštjan je delal krtače in metle, ob nedeljah -li zaposlitve. Kavcija 1500 Din Ponudite na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Pošten« 18666-5 Šoier-ključavničar išče mesto. Ponudbe pod »Trezen in zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 18506-2 Lahek zaslužek Vam nudi prodaja predmeta, ki se rabi povsod. Ponudbe pod »Zaslužek« na oglasni oddelek .Jutra. 18751-3 Načrte proračune, obračune in cenitve za vsakovrstne gradnje prevzame v izvišitev po-obl. stavb. inž. Peruzz; Stanislav, Ljubljana, Rimska cesta 16. 187S5-3 Pisalni stroj, Val-\asor In gramofon (salonski) prodam. Plačilne ugodnosti. Naslov v ogla oddelku »Jutra«. 18604-6 Službo natakarice želi gospodična. Gre tudi na deželo. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 13304-: Pek. pomočnika mladega, kateri ima svoje kolo samo za razna-.šanje peciva, sprejme Bogovlč, Zg. Polskavt pri Pragerskem. 13305-1 Prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga, išče mesta. — Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Dobra prodajalka«. 18757-2 Dami aH gospodu nudim priliko mirnega in solidnega zaslužka pri dobro uvedenem trgovskem poslovanju z vlogo od 30.000 Din. — Ponudbe pod »Gotovim 37« na ogL odd. »Jutra« 18783-lf •sMir A . . , „ Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro P" 3 Din. (2) Učenca poštenega 'i pridn^ea, ki 37na veselje do mesarske obrsi, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vajene« za mesarsko obrt«. 18731-1 Pek. vajenca zdravega in poštenega, s stanovanjem in hrano v hiši sprejme Josip Kolarič — Bregana, pošta Samobor 18606-1 Trg. vajenca i nekaj razredi srednjih šol sprejme takoci Ivan Maleši1, trg. z mešanim blagom v Metliki. 18605-1 Kovaškega vajenca sprejme takoj Valentin Oblak, izdelovatelj sekir, lopat, mosiik itd., Zaprice-Kamnik. 18695-1 Šteparico ia Inksnzna čevljarska dela sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Steparioa«. 18733-1 Šumarski upokojenec srednja let, z dvajsetletno lovsko prakso, zmožen tudi v pisarni, išče mesto z malenkostno plačo. Žena je dobra kuharica. Na razpolago delca spričevala. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 18608-2 Gospodična z tnasij-em slovenščina ta nemščine, išče mesto k otrokom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod šifro »Poštena 29«. 1S736-2 Šivilja želi staJno mesto za izdelovanj« na/vadnega moškega perila. Pismene ponudbe na ogla?, oddelek Jutra pod šifro »Fina šivilja :S« 1S721-2 Prodajalka stara 22 let, izurjena v mešani stroki in vajena gospodinjstva, išče kjerkoli nameščenje. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«. 18686-2 Brivskega vajenca takoj M oži na v 18626-1 gprejme Rožni dolini. Učenko i na™nanj 2 razredi srednje šole, pridno in pošteno (sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bistra«. 18640-1 Družabniku « 80—50.000 Din se nndi p talna in dobra eksistenca Posebno znanje ni pogoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez-konkurenčno«. 18798-1 Prodajalka v-errrana v vseh strokah, posebno v manufakturi — želi kjerkoli nameščenje. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Verzirana«. 18614-2 Stroinl mojster starejši, izurjen v strugar-ni in strojnih delih, išče služ:bo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »3200 zanesljiv«. " 18728-2 Dekle vajeno kuhe in vseh hišnih del, želi službo s 1. junijem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 18703-2 Gradbena tehničarka s triletno prakso in po povrnitvi iz inozemstva, išče primerno nameščenje za sezonsko delo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »K 8«. 18625-2 Elel^romonter z večletno prakso, išče nameščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Blektromonter«. 18759-2 Natakarica perfektna, z osebno pravico, želi premeniti službo — najraje na Gorenjsko, ali tudi kam drugam. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Zmožna«. 18748-2 Vrtnarski pomočnik oženjen, vešč vsega umetnega vrtnarstva, z odličnimi stpričevali, vesten in zanesljiv mlad mož, išče primerno službo kot pomočnik, aii pa kot samostojen vodja vrta. Gre tudi na vel (-.posestvo ali graščino. Urejuje uzorno in dobičkanosno vrtove. — Alfred La-zar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31. 1S740-2 Kot gospodinja ali postrežnica h gospo d u aii 2 osebama išče mesta vestna in poštena ženska. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18739-2 Šofer izučen elektromonter, s 4-iefcno šofersko prakso, dober vozač, vešč vseh popravil, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18315-2 Modroce po 30 Din popravlja ta-petnik Mohar v Ljubljani. Lepodvorska ulica št. 3. Na željo pride na dom. 18792-3 Šivilji za perilo ki ima stroj za vezanje, dam delo na dom. — Ponudbe a* oglasiT odoelek »Jutra« pod »Vezenje 7.1«. 18817-3 Izvrsten zaslužek dnevno do 40 Din nudim za nabiranje zdravilnih rastlin. — Pišite takoj na nasloiv: V. Vabič, Žalec. 1S801-3 Kdoir išče mesto potnika, plača za vsako best*3o 50 |>ar; za dajanje naslo-va ali šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. f5) Štedilnik dobro ohranjen proda Jer nej Jelenič, Ljubljana. Stara pot 1. 18639-6 Brmjevo olje proda Franc Kozma-n, iga-njekuha in čebelarstvo — vas Podstrmec 15, pošta Velike Lašče, Dravska banovina. 18G23-6 Zaklano in živo perutnino ter jajca po najnižjih dnevnih ce nah v vs;iki količini dobavlja Ignac Lackenbacher — BjeJovar. 18651-6 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, proda Fink, Celovška cesto 34 18540-*.r; ta dajanje naslova ali za šifro pa S Din. (7) ČebelnJ vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani. 18SH9-7 Kuhano maslo v vsaka množini kupuje po najvišjih cenah R. Vidmar v Litiji. 1S641-7 Majhno mizico majhen železen umivalnik in stojalo za cvetice kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizica«. 18775-7 Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« naslova ali «» Šifro pa 5 Din. (12) »Ford« limuzino dobro ohranjeno proda Ivan Šiška, Metelkova ul. št. 4. 187:30-10 Motorno kolo 750 cm5, s prikolico, radi selitve poceni proda Kan-auč, trgovina, Kranj. 187.20-10 Fordov hladilnik in druge dele, ali cei Ford avto, tipe 24, proda Kun-stler, Lepi pot 1. 18753-10 Avto Ford limusina dobro ohranjen, se ugodno proda. Union zav. družba. Miklošičeva ulica 7/III. 18771-10 Avtomobilisti! Motociklisti! LTporablJajte za va-šs vozila le India Super pnevmatiko in Star-olje. Zaloga ln zastopstvo Motor Import Cie., d. z o. z. Celje, Vodnikova ul. 2. 228-10 Poslov, družabnika (tudi damo) z gotovino 30.000 Din, zajamčeno dober zaslužek, za raz-pečavanje povsod potrebnega stroja nemškega patenta iščem, imam glavno zastopstvo za ves Balkan. Ponudbe pod »Solidan posao« na ogl. odd. »Jutra«. 18700-15 Oest^la i Din; ta dajanj« naslova a£ u Šifro pa S D»a (17) Gostilno v letoviškem kraju na Gorenjskem oddam takoj v najem. Pomudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Srečno«. 1S6S4-17 Trgovino dobro vpeljano, z mešanim blagom, v industrij, kraju na Štajerskem oddam v najem. Potreben kapital 30.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Industrija«. 1S665-17 Kdor poseduje vlož. knjižico Ljubljanske kreditne banke na 1,000.000 Din, lahko to vsoto pla-ira proti zajamčeni sigurnosti v večje podjetje. Ni treba gotovine, zadostuje samo prepis. Ponudbe na oglasni oddebk »Jutra« pod šifro »Večja sigurnost«. 18561-16 Iščem financirja za izvrševanje posla kakršnega še ni v Jugoslaviji. Izgu-ba v vsakem ozi-ru popolnoma izključena. Vložena glavnica stalno krita z najmanj 200%. — Vloga 200.000 Din, ki pa se ne potrebuje takoj v celoti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »200.000«. 18745-16 15.000 Din posojila za prevzem trgovine, za dobo enega leta, ali proti vračilu v mesečnih obrokih, išče gospa proti visokim oh res ti m. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim takoj 42«. 187S8-16 Vsaka beseda i Jto: *» dajanj« aaslorv« aH m Šifro pa 5 Din. (31) Sodavico in Chabesso tvornico dobro idočo, v Mariboru takoj ugodno proda lastnik G o i j š a k, Krčevina-Maribor, Aleksandrova cesta št. 21. 1S6S0-19 Gostilna in trgovina naprodaj blizu Maribora — tik banovinske ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometna«. 18610-19 Lokal prikladen za vsako otvrt takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18708-19 Vinski paviljon na veseličnem prostoru ljubljanskega vele-sejma prodam ali oddam v najem. Ponudbe na ogl. oidelek »Jutra« pod šifro »Dobra kupčija«. 18752-19 Veliko pekarno obstoječo že 40 let, v naj-prometnejši ulici Zagreba oddam v najem radi starosti. Pojasnila daje lastnik Peter Vrkijan, Zagreb, Ilica 110. 1S74J.-19 Trgovino mešanim biagom, takoj ali pozneje, na Gorenjskem oddam v najem. Pogoji ugodni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stanovanje v hiši«. 13732-17 Vsaka beseda 1 Dm; za iajanje naslova ali j ta Šifro pa 5 Din. (15) Spalnice is trdega in mehkega lesa v večji izbiri,' ter kuhinjske oprave najceneje nudi Vidmaj v Zgornji Šiški. 187117-12 Črešnjevo spalnico novo, poli tira no — ter kuhinjo belo emajlirano za 48Ti0 Dia proda Cvetko Klad-nik, mizar, Mokronog. 18635-12 Cca. 200 m3 desk I., H. in Ul. morale ter tramov kupim*) za gotov denar.— Ponudbe na r.asknv: Spitoer & Co., Zagreb, Jurišičeva ulica 85. 18715-15 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posre-duj« aaj»-m in oddajo stanovanj. mesečnih sob trg. tn obrtnih lokalov pon ugodnimi pogoji. 152-21 Stanovanje 5 sob, kopalnice in pritiklin, v centru mesta oddamo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod ' šifro »Stanovanj« 1. avgust«. 17962-21 4a hesedo. Oglasi *o-cijalnega značaja po 50 f«tr beseda. Za dajanje naslova ali *a šifro 3 Din, oairoma 5 Din. (11) Kredenca dobro ohranjena naprodaj do 30. t. m. v Šiški, Jer-nejeva cesta 35. 18750-12 l'rg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Din Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 paj; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Črna moška obleka zelo dobro ohranjena, za srednjo postavo ugodno naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3/1 levo. Ogledati samo med 12. in 14. uro. 18073-13 SokolskI kroj kompleten — skoraj nov, prodam. Naslov oddelku »Jutra«. Moško kolo za fotoaparat 6% X 9 zamenja Ivan Krajnc, Picnik, Črna pri Prevaljah. 1S509-11 Dvokolo moško in žensko, skoruj novo poceni naprodaj v Florijanski ulici š^ev. 39 I 18714-.H1 Damsko kolo rabljeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Z navedbo cene«. 18687-11 Kolo p« zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 18772-<11 Kdo* nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din: kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (14) Tuniki ecii« i IM:.. Vsaka beseda t Din; j za dajanje naslov« ali j za šifro pa 5 Dia. (10) I 238 Dospeli so vanjo o mraku. Velika rraioži-žica jim je pridrla naproti. In zdaj se je pričel za francoskega častnika najstrašnejši doživljaj, ki more doleteti človeka: sprejem belega jetnika med afriškimi Iju-dožeri. Planili so po njem ter ga jeli neusmiljeno pretepati in mu trgati obleko s telesa. Brivsko perilo sprejmem v pranje lr likanje, komad 25 p Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18797-3 Leseno barako primerno tudi za avto garažo, poceni prodam. — Kapiteljska ulica štev. 3. 18719-6 Mostovno tehtnico centimalno, z navijačem, malo rabljeno, za 3000 kg, proda Lovšin, Hradeckega vas 46. 18722-6 Kompletno posteljo poceni prodam aH zamenjam za moško kolo. Zgla-siti se je v nedeljo na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 18735-6 Razpošiljalnico donašujočo 4000 Din mesečno čistega dobička — prodam vsled odpotovanja Za prevzem potrebno takoj 7000 Din v gotovini. Kdor rad zasluži, naj se ja/vi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Edinstvena prfi&a«. 18732-3 Stopnjice iz trdega lesa. širina 1.46 in dolžina 5.25 m. ugodno proda Ivan Seumig, Tacen. _ 18682-6 Traverze 14 komadov nosilcev, premer 28, v dolžini 6 m in 7 komadov nosilcev, premer 28, v dolžini 11 m prod* Gerkman, LaSko. 18563-8 Avtotaks. podjetje z 2 vozovoma, dobro vpeljano. rentabilno in brez-konkurenčno, zelo ugodno prodam. Le resne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Zelo dobičkanosno 225«. 18585-10 Avtomobilisti! Motoclklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pnevmatiko in Star-olje. Zaloga in zastopstvo Motor Import Cie.. d. z o. z. Celje, Vodnikova ul. 2. 228-10 Dva motorja dobro ohranjena, z ali brez prikolice, znamke Ariel 5 HP in AJS 8 HP. po zmerni ceni prodam Poizve se v trgovini Stane Derganc, Ljubljana. Gosposvetska c. št. 2. 18010-10 Tovorni avto ki je prevozil cca. 60.000 km, generalno popravljen, v brezhibnem sta-nju zelo ugodno naprodaj v Kapi-tejski ulici 3. 18748-10 Steyr avto tipa VII, športni voz s 6 sedeži, skoraj nov, posebno pripraven za Gorenjsko, ceno prodam Dr. Scherbaum, Maribor. 1X217-10 Domačo hrano dobro okusno nudim 3—l gospodom v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18725-14 Sprejmem otroka v stalno dobro vzgojo na deželo. Solnčno in zdravo stanovanje, dobra domač:i hrana ter slovenski in nemški govor. Sprejmem tinti čez poletje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 185S2-14 Dvosob. stanovanje oddam z avgustom v Bolgarski ulici št. 32 -— pod Smartinsko cesto, pri kavarni »Viadukt«. 18737-211 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno in poceni«. 18713-23 -1- Stanovanje sobe in kuhinj« oddam za junij eni ali dvema gospodičnama v Križevniški ul. št. 14. 18755-21 GostHničarska posredovalnica: Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, proda ali da v najem: restavracijo zelo prometno, z veliko plesno dvorano, teraso pred restavracijo, stanovanjem za gostilni-čarsko rodbino, vse popolnoma opremljeno, v bližini akademskih visokih šol. Pogodba na 5 let. Mesečna najemnina 3000 Din. Letni promet 600 hI vina in pive. Cena 50.000 Din. Krasen in zanesljiv zaslužek. gostilno preko pota skladišča glavnega kolodvora v Zagrebu, popolnoma opremljeno, s 3 velikimi gostilniškimi sobami in stanovanjem za gostilničarja. Velika pivnica. — Jako prometno podjetje. Mesečna stanarina solidna. — Cena 20.000 Din bufet ali gostilno v Zagrebu, strog centrum mesta, dnevni garantirani promet 4000 dinarjev. Cena 75.000 dinar j ev; gostilno v Zagrebu v Zagrebu, strog centrum, poleg tržnice, mesečni promet zajamčeno 20 hI vina in 20 hI pive. vse s popolnim Inventarjem. Stanovanje za gostilničarja. Cena 35 tisoč dinarjev. Mesečna najemnina 2500. 18697-15 Lokal v Ljubljani na Miklošičevi cesti &t. 6 oddam radi preselitve notarske pisarne. 18769-19 Veliko trg. hišo v najboljši legi v Mariboru. z lepimi lokali in stanovanji prodam deloma proti gotovini m deloma na dolgoletna odplačila. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ren tabilitet«. 18693-20 Lepe vile od 160.0(10 Din na,prej. trgovske hiše od 120.000 do 400.000 Din. gostilne z mesarijo, pekarne itd., v me gtu in ua deželi od 120 do 150.000 Din, kakor tudi posestva od 36, 90 in 250.000 Din, graščinsko posestvo cca. 300 oralov JfciO.OOO Din. — Posredovalnica »Rapld« v Mariboru, Gosposka ul. 28 18694-20 Vilo, hišo, parcelo 'EJu.nsiJ po »i'Bjrwn "tmdajj ki ima hipoteko v Kreditni banki. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 239«. 18628-211 Iščem stranko mirno m solidno, za eno-stanovanjsko hišo na obsežnem vTtu, z 2 sobama. | kuhinjo, shrambo itd., ob glavni ceeti in poleg Ljubljane« na periferiji Ljubljane. Na razpolago takoj. Naslon pov« ogl. oddelek »Jutra«. 1S620-30 Majhno posestvo v Sp. Šiški kuipim v eeni do 8O.O1 tO I>'i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18599-20 Prazno sobico oddam v binspilerjevi ul. št. 31. 18515-23 Sostanovalca blizu univerze sprejme® takoj z ali brez oskrbe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18756-23 Sobo prazno ali opremljeno takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1S763-23 Lepo sobo takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18770-33 Opremljeno sobo čisto in mirno oddam r bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18786-23 Prazno sobo s pose.hnim vhodom, v sro-dimi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Ju'.-» 18789 Dvosob. stanovanje dvoriščno takoj oddam v Gosposki ulici štev. 6. 18754-fil Dvosob. stanovanje oddam s 1. junijem v Rožni dolini, cesta H/6. 18702-21 2 stanovanji takoj oddam v novi hiši 8 minut od reniize št. 2114. Kotnik, zraven Čarmana. 18768-31 Stanovanje 2 sob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin takoj oddam v vili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18762-31 Stanovanje takoj oddam stranki brez otrok v Mostah, Ribniška št. 7. 18790-31 Dvosob. stanovanje parketirano. kuhinje in pritiklin, za 400 Din oddam v Zg. Šiški štev. 205. 18*06-21 Vsaka beseda i Din; za dajanj« naslova al; za Šifro pa 5 Din. (16) Mlademc vojaščine prost, želi kakršnokoli službo; da tudi onemu, ki mu Jo presrbi, malo nagrado Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18314-21 mmmm Vsaka becu-da 50 par; n dajanj« oasJova tU ta Šifro 3 Dm. (21-«) Trgovina preko 10 let obstoječa, v Ljubljani, naprodaj. Potrebna gotovina 40C tisoč Din. Ponudbe pod »Soecljalno« na oglasni odd. »Jutra«. 18796-1S Krasen kompleks obsegajoč Ji?.500 ra2 sadnega vrta, stavhišč, z letno liiš-ioo s 5 stanovanjskimi prostori, v idealni solnčni legi, ugodno naprodaj. — Pi=mene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »("godna naložitev kapitala«. 18313-20 Dve novi vili enonadstropni z lepirr vrtom ln z trgovino z mešanim blagom, 8 minut od cestne železnice, naprodaj. Plača se lahko s knjižico. Pojasnila daje Fr. Martinšek vsak delavnik. Grudnovo nabrežje od 11. d' 12. ln od 17. do 18. 18186-20 Nova hiša tristanovanjska, tik Ljubljane naprodaj. Elektrika in vodovod v h-iži. Izve se v Mostah, Ljubijam-ska ul. št. 37. 18779-20 2—3 gospode solidne in mirne sprejmei« na stanovanje m na dob-» hrano blizu glavnega kolodvora. Naslov v oplas. oddelku »Jutra«. 18793-23 Gospodično ki je stalno v aiu-žM —« sprejmem po smemi ee-nl kot sosta-n-oivaiko v sredini mesta. — Fagamelj, Sv. Petra cesta lil. 1-8S16~;S Lepo sobo s parketom, posebnim vb«, dom in elektriko takoj oddam — najraje oficirju -na Sv. Petra cesti št. 54, 1S819-J Opremljeno sobo » postrežbo, elektr. ra.iv sveti ja-vo, parketi in prostim vhodom, na prem p V nem trgu oddam takoj stalnemu gospodu v Dalmatinovi ulici štev. l/T L 1S320-.3 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vbodom oddam. Vprai:* d Gasilska ulica 6, prit L, desno. 13807-23 Vsaka beseda 90 psi-, a dajanj« naoiovs ak n šifr« 3 Dia. (33*) Vsaka beseda 50 par; n ia>aoj« nulon aii m Sifm 3 Dia. (23) Vsaka beseda 1 Din: «a dajanj« oaotoma aa ta Šifre pa 5 Dia. (20) Dvostanovanj. hišo z lepim velikim skladiščem, vrtom in dvoriščem prodam ali oddam v najem. Posredovalci izključeni. Potreben majhen kapital. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18353-20 Lepa hiša novoridana, enonadstroirrna. v Zgornji Šiški naprodaj za ugodno ceno 190.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18395-20 Stavbno parcelo lepo. v sredini mesta, tudi proti hranilni knjižici ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »Dobra naložitev« na podružnico Jutra v Mariboru. 18234-20 Ugoden nakup hiše « trgovskimi lokali, stanovanji in vrtom, na Dobravi pri Gorenji vasi, krasen kraj, velika okolica. Zarodi prevzema vknjižbe hranilnice potreben majhen kapital, dobro amortiziran. Prilika ugodna za lasten dom. Pojasnila daje tvrdka Kašman, železnina V Skofji Loki. 18188-20 Stanovanje sobe in kuhinje, ne predrago. išče stranka 3 oseb Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stranka 3«. 18653-31/a Gotovina Kdor ima večjo vlogo pri Ljubljar^-ki kreditni bat>>i, se mu nudi ugodna prilika, da pride že v kratkem času do gotovine. Sporoči naj visokost vloge in svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »V kratkem gotovina«. 18642-16 Kdo bi mi pomagal s posojilom. Gre zaradi dediščine 200.000 dolarjev. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Posojilo 31«. 1877-16 Mlada dama prosi dobrosrčnega gospoda 6000 Din posojila proti sigurni vrnit i. Cenj. ponudbe prof:rr poslati na ogl. odde'jk »Jutra« pod šdfro »Poštena dama 49«. 18795-16 Vsaka tx»>-da t Din; ta dajanj« Ta«!ov» ali za Sif.ro pa S Dia. (00) Dve novi vili enonadstropni. z lepim vrtom in 9 trgovino mešanega bla?a. 8 minut od cestne železnice naprodaj. Plača se lahko s knjižico. Pojasnila daje Fr. Matušek vsak delavnik na Grudnovem nabrežju med 11. in 12. ter 17. in 18. uro. 18196-20 Lepo sobo v eemtru mesta oddam ta koj ali s 1. junijem. Na slov poive oglasni oddelek »Jutra«. 1S635-33 Sobo oddam takoj 2 gospodoma ali gotFipodičnama v Ljubljani, Vidovda-nska e. 3-?. 18631-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu na Gruberjevem nabrežjn št. 16. 18:117-23 Veliko prazno sobo tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17536 23 Sobo čedno ln solnčno poceni odd^m dvema gospodoma, po možnosti s lira.no in vso oskrbo. Mivka št. 23 pritličje. 18734-23 Sostanovalca sprejmem takoj za 200 Din z zajtrkom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18723-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. junijem na Rim.-ki c. št. 20/1, desno. 18633-23 Sobo lep® opremljene, • posebnim vhodom in električno lučjo takoj oddam na Starem trgu št. 'Lla/II. 18746-23 Opremljeno sobo poceni oddam enemu ali dvema gospodoma. Kali-ster, Trnovski pristan 4. 18712-33 Sobo i posebnim vhodom, poceni oddam takoj ali s 1. junijem boljši gospodični ali gospodu. Munih, Sodar-ska steza št. 3, nora vila. 18709-23 2 poslovna prostora v sredini mesta oddamo s 1 junijem. Ponudbe pod šifro »Dvoriščno poslopje« na oglasni oddelek Jutra. 17963-19 Trgovino čevljev v glavni ulici Zagreba, dobro vpeljano, zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo dobičkanosno 26«. 18729-19 Lokal na prometna točki Ljub Ijane VII oddam takoj v naiean. Pojasnila daje Zu-pančič, Kersnikova ul. 8. 18818-19 Realitetna pisarna Jože Grašek Liobljana, Kolodvorska 24 posreduje nakup tn prodajo posestev. biS '.n zemljišč pod ugodnimi pogoji. 152-20 Hiše aH posestva od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ulic« ?t. 30. 18692-20 Prodam in kupim! suhe solnčne parcele in stanovanjsko vilo v Ljubljani. Perssons, Ljubljana, Doštni predal 304. 18776-20 Več stavbnih parcel 4 1000 m2, v solnčni legi ob Dunajski cesti, blizu kisaroe »Produkta« naprodaj. Pojasnila »Pri Angelci« na Jezici. 18767-20 Sobo za »talno odda mirna stranka gospodu ali gospodični Poizve se med 12. in 15. uro. Naslov po«ve oelasni oddelek »Jutra«. 18701-33 ] Prazno mes. sobo s posebnim vhodom, eiei> trično razsvetljavo, tudi - a periferiji, išče višji ura i. nik s 15. junijem aH L julijem. Ponudbe na fcirL oddelek »Jutra« pod šifra »Solidnost 311«. 18538-3c'a Sobo s strogo seipa-riraTiTm dom ifiče gospod za i is velesejma. — Ponudbe ja oglas, oddelek »Jutra« v d »St. 23«. H8726--3/» Sobo s 8tTX>go separi ranim vho. dom, v pritličju aH I. nr.ii-etropj-u išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M. B.« 1874S-S3.'» Prazno sobo s štedilnikom iščem. Naslov v og!aon<» oddelku »Jutra«. 1870(7-83/a Sobo z vso oskrbo (hrano) išče v bližini centra uradnik. Natančne ;■»-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »SK/48«. Baška, hotel Praha na najkrasnejšem proetop« ob morju nudi najcenejša bivanje na Jadranu. Pela* penzija i vsemi taksami ia kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Din 196-38 V Zagreb« se najudobneje počutiS Gregorčičevem družinskem hotelu »Central« v mestni hiši blizu kolodvora. Solidna in poceni postrežba. Družine 10 % popusta. 17232-88 Restavracija Turist v Begunjah na Gorenjskem nudi letoviščarjem sobe ia hrano po najnižjih cenah. Ima tudi lastno krasa« lovišče. Priporoča se Jož« Avsenik. '8649-38 Naravno letovišče in kopališče, krasno — v Sori, Gorenja vas ▼ Poljanski dolini. Cala penzija 30 do 40 Din. Dobra domača kuhinja. Se priporoča gostilna Sorli. 18128-38 Sobo z vso oskrN) oddam *vema gospodoma, gospodičnama ali zakoncema. Naslov v oglas, od delku »Jutra«. 18705-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora takoj odda Jager. Kolodvorska ulica štev. 28/1. 1S711-23 Dve sobi lepo opremljeni, t ali brez zajtrka, event. z vso oskrbo poceni oddam takoj aH 8 1. junijem v Zadružni ulici 8. Kodeljevo. 18350-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za Šifro pa 3 Din. (28) Poziv! Poživljam dotičnega. kateri mi je od sobote na nedeljo i mojega lokala snel reklamno tablico da isto vrne ali pa javi svoj naslov, da mu dostavim še drugo reklamno tablic-o. Gjud Aleksarder, frizer, Kongresni trg št. Doslej se nI še noben župan pritožil zaradi nedostajanja kopalne kadi Ce se hoče sedanji župan s svojo družino kopati, naj to stori na svoje stroške.« šele ko si je lord Jchn Russel kot prvi Londončan omislil kopalnico, je prišel čas, da so ž njo postregli tudi londonskemu županu. Prva kopalnica v Londonu je bila prava senzacija, ki so jo ljudje prihajali ogledovat od blizu in daleč, med njimi tudi neki Američan Adam Thompson, ki si je dal nekaj podobnega napraviti potem doma. Zanimivo je, da so zdravniki tistega časa sodili o kopanju takole: »če se bo luksus kopanja ras&lril v Široke kroge, nI drugega pričakovati nego pogostejše primere revmatizrna, mrzlice ln pljučnice!« Novi predsednik japonske vlade Te dni je prispela v Bruselj Piccardova stratosferna gondola iz Girrgla. S postaje p je spremljal do univerze sam prof. Piccard, ki sedi spredaj na avtomobilu Klavern konec čudežnega otroka V pristaniški četrti romunske Konstance »o našli službujoči stražniki starega moža, ki je btil oblečen v csunje in se je na nekem uličnem vogalu zgrudil onemogel na tla. Starec je na vprašanje, kdo je in odkod prihaja, dajal tako zmedene odgovore, da so stražniki sprevideli, da imajo opravka z umobolnim človekom. Edino, kar je nosil starec s seboj, je bil tok za gosli. V toku pa ni imel violine, marveč kos lesa rn vrbovo šibo. Od toka in teb dveh predmetov se ni hotel ločiti za nobeno ceno. Kadar so hoteli seči po toku, j* začel starec neznansko vpiti in ja d i kovati, da mu hočejo ukrasti še poslednje njegovo imetje — Stradivarijeve gosli. Na podlagi tega gradiva je začel« policaja poizvedovati, da bi dognala istovetnost starca. Imela 'e uspeh. V zavaljanem tujcu so spoznali nekdanjega na jslovitejšega romunskega gosi a ^a Ge-orgea M irceo. ki je bil sirom Rumtmije mr>n pod imenom Ge-mir. V starosti šestih let je M.ircea nasto- Spor zaradi Clemenceau-jevega spomedlka V torek 34. t m. se je imel v Parizu odkriti Cktnenceaujev spomenik. Spričo današnjega položaja pa so prireditelji sklenili, da se bo izvršilo odkritje povsem tiho, brez hrupa in oifciekrh slovesnosti. Govor ministrskega predsednika Tardieuja, ki je bil prvotno na sporedu, so izpustili. Nanv-stu njega je prišlo pred spomenik samo zastopstvo pariškega mestnega sveta in v njegovem imenu je spregovoril nekaj besed njegov pooblaščenec, pariški župan Fran-oois LatouT. Pač pa je predvideno, da se bo vršilo slovesno odkritje spomenika na dan premirja, t. j. 11. novembra. Zaradi ceremonij, ki so jih bili nameravali zvezafci že s sedanjim odkritjem spomenika, pa je nastal med pariškim mestnim zastopstvom in med Clemenceaujcvim sorodstvom precej oster konflikt. Rodbina pokojnika je na poziv mestnega sveta v Parizu odgovorila, da je sicer prejela poziv k odkritju, da se pa odkritja ne bo udeležila tz dveh razlogov: prvič, ker ceremonija, ki bi morala biti ceremonija, ne bo ceremonija, drugič pa, ker stoji spomenik na prostoru, ki ga ne smatrajo za dostojnega velikega pokojnika. Takisto so odklo-nfln udeležbo pri tihem odkritju spomenika najožji sodelavci pokojnega državnika. Vsakdanja pot normalnega človeka Po računih opazovalcev človeškega gibanja napravi normalen človek v enem dnevu 18.000 korakov. V tem številu so vračunani tudi dnevni sprehodi, ki so nujno potrebni za ohranitev zdravstvenega ravnotežja. pa! po evropskih knežjJh dvorih hi zbtfj&i nepopisno občudovanje poslušalcev. Bi je že tedaj velik na svojem instrument«, H rmi je umel izvabljati najslajše tn na-jža-lostnejše zvoke. Skladatelj Johanai Strauss, ki ga je ob neka priliki slišal igrati, je d*>-segel. da so ga povabiti oelo na Dtrrkffj v Sch^mbnirm, kjer je konoertrnai pur*? kronan imn glavami. Toda slava ie !«*pa. a tad5 z«pefjrv« reč. Nenadoma je Geoirge MiToea iziginfl svetu iziprftd oči in nihče ne ve, kdaj se je začesh. njegova pot navzdol. Gotovo je sarmo to, da so ga že prva leta po vojiri vrdeM kot berača in vagabunda, ki se je klati? po Romunskih postajah m prireja.1 »koncerte« ra. miloščino ali pa za kozarček pijače. Nsbče pa ni slutil, da je ta propaH človek mofž tako slavna preteklosti. Od rrekoč ofvvže-vanega umetnika ni ostalo rtič drugega kakor spomin na nekdanje «we. vso plobo-kost njegove tragedije pa rzpriSirie cfejstvo, da je danes blazen. Zdravnik, Id je fzreza! prvega slepiča V Hamburgu je te dn5 obhajal 80 iietatao kirurg prof. Hermann Kirmrneli, ki je imel 1. 1889 toliko poguma, da se je prvd Jotal slepiča z nožem. S tem je položil temelj tej panogi ranocelniške prakse, ki se je do da>-TO krasno razvila. Pred kurntneilovo operacijo je bfil vsak akuten primer slepiča smrten. Vatikanski vojni muzej Vatikansko mesto si je zdaj orod^Jo muzej. Kakor v vsakem vojnem mazeju, vid'iš v vatikanski zbirki zastave, puške, sablje im topove. Najzanimivejše pa je co, da se značilnost tega muzeja prekine okoli 1870. Po tej dobi ni v muzeju ničesar, kar bi bilo ir, tere^ntno za način sodobnega vojskovanja. V strašni dra.mi nedavne preteklosti in strašne sedaniosti je vatikanski vojni muzej pravcata idilična ustanova. Pri hripl, bronhitisu, vnetja mandljev, plučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi r vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Letalka miss Amelija Erhart zapušča letalo po zasilnem pristanku na evropska. kop- nini Strašna smrt požiralca mečev V madžarskem komitatu Bekeš se je pred dnevi produciral artist v požiranju mečev Franc Kondor. Pri nekem nastopu pa jo je drago izkupil. Rezilo mu je obtičalo v gol-taneu in so ga morali odstraniti z operacijo. Ta pa ni pomagala artistu nič več. Nesrečnik je izdihnil v najstrašnejših mukah. Newton je bfl prvi, ki je sikušal podati kolikor toliko zadovoljivo razlago o bistvu svetlobe. Po njem sestoji ta Iz silno drobnih telesc, ki zadevajo očesno mrežnico in zbujajo tam svetlobni vtis. Po tej teoriji je bilo mogoče razložiti res marsikakšno lastnost svetlobe, n. pr. pojav odsevanja itd. Toda že Newtonov vrstnik Kristijan Huygens, izumitelj ure na nihalo, je trdil, da svetloba ne sestoji iz telesc, temveč da je samo valujoče gibanje nad vse drobne snovi, ki napoljnjuje svetovje in se imenuje eter. Tisti čas so ugotovili tudi hitrost svetlobe, ki pa po Huygensu ni hitrost v prostorju se premikajoče snovi, temveč le hitrost stanja te snovi, namreč valovnih nihljajev. Tudi pri nastajanju zvokov v zračnem prostoru se ne premikajo dalje zračni molekuli, ampak le nibljaji teh molekulov. Huygensova teorija le lahko razložila vse dotlej znane svetlobne pojave, tudi in- Kongres proti vojni Na poHudiO pisateljev Rocnaina Rofkra-da in Henrvja Barbussea se bo letos 1. avgusta sestal v Ženevi mednarodna kongres proti vojni. Oklic za kongres so podpisali poleg imenovanih dveh pisateljev še Mak-s m Gorkij, Upton Sinclair, ga. Sum jatse-nova. Theodore Dreiser, prof. Einstein, Heinrich Marin, Jon dos Passos, Frains Massereel, Charlofta Despardova in Jeam P>evanny. V pozivu pravijo podpisniki, da narašča oboroževanje do brezmejnosti, največjo nevarnost pa pomeni kemična vojna, kajti s pomočjo kemije in z letali bo mogoče v bodeči vojni uničiti cele kontinente. Ženske in fašistične zastave V Italiji že od nekdaj velja običaj, £$a pozdravljajo moški na ulici polkovne zastave. Poprej so se ob takšnih prilikah odkrivali. zdaj enostavno iztegnejo roko. Dokler so se v Italiji odkrivali, so imele ženske lahko stališče. Ker pri pozdravljanju ne snemajo klobuka, so jim dali mir. Zdaj pa je drugače. Ker se v Italiji vedno bolj za-koreninja pozdravljanje z iztegl j a jem rok, morajo tudi ženske izkazovati zastavam iste časti kakor moški in jih pozdravljati kakor oni. Na nedeljskih avtomobilskih tekmah berlinskega Avusa se je smrtno ponesrečil dirkač knez Lobko\vicz. Med dirko mu je počil plašč na kolesu, nakar se je vozilo prevr-glo v zraku in padlo z ovinka v 4 m globoko udrtino, kjer je obležalo v stanju, kakor ga kaže slika. Dirkač (zgoraj desno) je bil pri priči mrtev Smrtni konec avtomobilske dirke terferenco, čudni pojav dveh žarkov, ki skupaj ne dasta več svetlobe, temveč — temo. V tem primeru pade namreč valovni višek enega žarka v valovno nižino drugega žarka, ki na ta način paralizlrata drug drugega. Pozneje so ugotovili, da so tudi drugi fizikalni pojavi, toplota, ultra-violični, Roentgenovi in radijevi žarki valovanja, ki se le po valovnih dolžinah ločijo od svetlobe. Elektrika, ki se giblje z isto brzino skozi prostorje, pa je po Max-wellu najbolj sorodna svetlobi, ki ni nič drugega nego neka vrsta elektromagnet-skega valovanja. V zadnjih dveh desetletjih pa je znanost odkrila marsikakšne pojave, za katere Huygensova valovna teorija ne zadostuje več popolnoma, n. pr. učinkovanje svetlobne energije na materialna telesa kakor da bi bil svetlobni žarek sestavljen iz energijskih atomov ali kvantov, kakor jih imenuje moderna znanost. S tem se je moderna znanost spet malo približala Newtonovim domnevam, vsaj v teliko, da je ž njimi izpopolnila Huygensovo teorijo. Admiral Saito, doslej japonski guverner na Koreji, Je Imenovan za ministrskega predsednika štele m pomladanske OBLEKE, apartne angleške ln češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana oboje je v tesni zvezi. Plešavost ali sivi lasje so bili že često povod za nezvestobo, za trpljenje in celo obup. Zdaj je konec tem skrbem. Osivevanje in izpadanje las takoj zajamčeno preneha, ako zavžijete okrepčujoči preparat »Vigi-Hai«, sestavljen po navodilu prof. dr. Herrvja, ki vme lasem zopet prvotno barvo, odstrani luske in zajamčeno omeji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk in trdnost. Preparat ni nikako barvilo, je neškodljiv in njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je, da so se celo plešastim začeli lasje krepiti in rasti po malem. Tisoči zahval. Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vme. Očuvajte si svoje lase. Cena Din 80, za posebno jakost Din 120. Za vnaprej poslani znesek v pismu pošlje sredstvo: Strokovni laboratorij za lase AIDE-Havelka, Prahar-Vinohrady, Slezkš. 116, odd. O. češkoslovaška. Preiskava las brezplačna. 182 Veliko industrijsko podjetje išče za Ljubljano in južni del Dravske banovine mlajšega inzenierfa - a/eviaztterja Potrebno znanje slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, dober nastop in dobre zveze v industrijskih krogih. — Ponudbe na PubJicitas d. d. ZagTeb, Ilica 9, pod št. 30.489. PETER L ežalne stole SPLOŠNO KLEPARSTV0 špecijalna instalacija strelovodov »conco« izolacije za Dravsko banovino LJUBLJANA, Ambrožev trg O. Telefon št. 31-40 Cene zmerne. — Delo najsolidneje. ; . č + - • ,* 't*.* Za vsa mnogoštevilna pismeno in ustmeno izražena sožalja, katera smo prejeli povodom tako nepričakovano nagle smiti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda varja žunana, posestnika in gostilničarja se iskreno zahvaljujemo, kakor tudi vsem, ki so dragoga pokojnika v tako ogromnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, zdravnikom, vsem zastopnikom raznih društev in korporacij, vsem zastopnikom uradov, darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevcem in govornikom. Še enkrat vsem iskrena hvala! Velike Lašče, dne 25. maja 1932. Hočevar Marija z otrod in ostalo sorodstvo. 6201 150, po po1S0 Din. Spalne fotelje patent, drva ne, otomane, garniture, modroce, posteljne mreže, želeine složljive postelje in tapetniške ii-delke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetni Mestni trg štev. 13 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL dvojno impregnirana usnjata strešna lepenka LEPENKA ZA IZOLACIJO dvojno lepljene strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA za izolacijo Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksikanskega Bitumena, BITUMEN v originalnih sodih LESNI CEMENT KARBOLINEUM Dobavlja v vsaki množini Jos. R. PUH LJUBLJANA ; GRAOAŠRA UL. 22 TELEF. 2513 Spominjajte se slepih! Problemi mMemega. naravoslovja Einsteinova relativnostna teorija ie splošno znana, dasi je nje globlja vsebina ljudskim množicam slej kakor prej knjiga s sedmimi pečati. Planckova kvantna teorija je manj popularna, čeprav niso njeni zaključki nič manj zanimivi m čudoviti. O enem teh zaključkov nekoliko besed. Kvantna teorija ne pomeni nič drugega nego uvedbo atomizma v predstavo energije. Ce najmanjša doslej določena tvorba, elektron, ki je najmanjši delec negativne elektrike, izžareva svetlobo, io izžareva vedno v čisto določeni energijski stopnji, m sicer vedno eno ali več takšnih enot in nikoli njenih delov. Najmanjšo enoto energije, tako rekoč energijski atom, je prof. dr. Max Planck imenoval »energijski kvantum« in od tod izvira ime kvantna teorija. Se dalje ie šel prof. Einstein. Ta pripisuje svetlobnim valom iglasto strukturo. Po njem se elementarno izžarevanje svetlobe ne dogaja na vse strani kakor pri naših cestnih svetiljkah, temveč se iz svetlobnega vira odtrga silno tenak snop v določeno smer, kakor žarek iz žarometa. A to pretrgoma za neznaten drobec časa. Potem spet ugasne. Ta čas rabljeno označbo za posamezen takšen elementarni val svetlobe je »foton« ali »svetlobni kvant«. Kako vel?k je takšen foton? Ce hočemo odgovoriti na to vprašanje, zadenemo na hud paradoks, o katerem je pred kratkim govoril angleški astronom in fizik Edding-ton. Če opazujemo neko zvezdo skozi največji daljnogled sedanjosti na Mount Wil-sonu, moramo iz podobe, ki jo ustvarja njegovo zrcalo, sklepati, da zakriva vsak izžarek vsakega posameznega atoma te zvezde vso zrcalno odprtino. Če bi izžarek zadel samo del zrcala in drugi izžarek drug del, tedaj bi bil učinek ta, kakor da bi različne dele zrcala zadevala svetlobna izžarevanja različnih zvezd. Različne zvezde pa dado različne podobe in vsaka posamezna svetlobna točka je obdana z več obroči, ki so deloma barvni zaradi uklona svetlobe. Ker tega ni, mora biti foton vsaj tako velik, da prekrije ogromno zrcalo. Einstein je prišel do svojega naziranja o iglasti strukturi svetlobnih valov spet na podlagi opazovanja pojavov na površini kovin, ki jih obsevamo z lučjo. Iz teh površin izžarevajo elektroni z razmeroma majhno brzino. Stopnjevanje te brzine se ne da doseči z intenzivnejšo svetlobo, temveč samo s svetlobo manjše valovne dolžine. Kratkovalovni svetlobni kvanti imaio več energije, njih sunek je jačii in vsak elektron se iz površine kovine sune z večjo silo. Če je pa tako in če vsebuje vsak izsunieni elektron vso fotonovo energijo, tedaj mora biti foton tako majhen, da lahko vdere v atom. Einsteinov izsledek je torej v diametralni opreki z Eddingtonovim in znanost ie bila nekaj časa v zadregi, kako bi to nasprotje pojasnila. Potem se je pa izkazalo, da ni niti Eddingtonov niti Einsteinov odgovor napačen, temveč da je napačno in nesmiselno samo vprašanje o velikosti fotona. Nesmiselno je namreč vprašati po lastnostih vsakega fotonskega individua, kakor je nesmiselno vprašati, kakšno brzino ima posamezen molekul plina, ki pritiska na bat. O obsegu posameznih fotonov je nemogoče govoriti ali pa pridemo do paradoksov gornje vrste, temveč moremo govoriti le o statističnih lastnostih nekega števila fotonov v njihovi skupnosti. Saj je v naravi še mnogokaj, česar se zavedamo po izkušnji, a ne moremo izraziti s številom in mero. Mlčnn M. Pavlčevlč (Zagreb): Nekolike novih črnogorskih (Izviren prispevek za »Jutro«) N^gla preiskava tn prekl sod na ladji Pokojni kii jaz Danilo se je bil zaročil z Darinko Kvekovičevo in krenil kmalu nato s svojim spremstvom s Cetinja v Trst, da obišče zaročenko. Poleg drugih brkatih Črnogorcev serdarjev in vojvod sta bila v njegovem spremstvu tudi vojvoda Petar F;lipov Vujovič iz Ljubotinja in vojvoda Ivo Rakov Radonjič iz Njeguša. Črnogorci so v-ili v dragocenih narodnih nošah in vsi so nosili za pasovi težke ledenice in ledenike (s srebrom okovane pištole in velike nože). Ko je knjaz dospel v Boko, se je s spremstvom vred vkrcal na neko ladjo, ki je potrebovala od Kotora do Trsta polnih osem dni, ker se je zaustavljala v vsreh večjih in manjših pristaniščih. Črnogorci so s svojimi slikovitimi oblekami, srebrnimi toki in srebrno okovanim orožjem vzbujali pozornost vseh ostalih popotnikov na ladji. Med njimi je bil tudi neki Francoz s svojo ženo. Bila sta že priletna in, kakor si lahko sklepal po vseh znakih, premožna. Nekega popoldneva, ko je ladja plavala nekoliko dalje od obrežja, se je med popotniki razširila novica, da je Francozu izginila usnjena ročna torba z vsemi dragocenostmi, ki sta jih imela z ženo in tudi z vsem denarjem, kar sta ga bila vzela na pot. Nihče na ladji ni skušal pojasniti zadevo in ukradeno Wago, če mogoče, najti. Knjaz Danilo je tedaj obedoval v jedilnici prvega razreda. Vojvoda Petar Vujovič je sedel z njim in sta se pomenkovala. Ostali Črnogorci so se bili razšli po ladji. Francoz in Francozinja sta se otožno sprehajala po jedilnici. Naposled sta se vsedla baš nasproti knjazu in začela govoriti o svoji škodi. Kajpak, še pomislila nista, da knjaz zna francc-siki in da bo razumel, kaj sta govorila med seboj. — Moj bog. kdo neki na.,tu je okradel? je zopeance, ki so jo zagodli naši dvojici. Svojo drugo zimago 3 : 2 so slavili Italijani tudi nad Spamci, tako da so si vendar priborili dostop v tretje kolo, kjer jih čakajo sosedje Švicarji. Irci so sprejeli Madžare v D»ublinu in jih odpravili s 4 : 1, Avstrijci pa so morali na lastnih tleh Nemcem prepustiti z 2 : 3 udeležbo v tretjem kolu. Med tem ko so v Evropi komaj zaključene tekme v drugem kolu, so v ameriškem pasu — kjer je vsekakor udeleženih samo 5 držav — prispeli že do obeh semi-finalov. Avstralija je v Havani zmagala nad Kubo s 4 : 1, Amerika pa v New Or-leansu s 5 : 0 nad Mehiko. Finalno tekmo v ameriškem pasu bosta torej igrali Amerika in Avstralija, in sicer v Filadelfiji. Če se ne motimo, bo ameriški pas v končnem finalu zopet zastopala Amerika. .'o- . Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam Je t torek, dne 24. t. m. umrl naš preljubljenl mož, oče, polbrat in svak, gospod Franc KržiČDik posestnik, gostilničar ln mesar v Kostanjevici, v 66. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, na dan sv. Rešnjega Telesa, 26. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kostanjevici. "204 V Kostanjevici na Krki, dne 25. maja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. : ••**- - v ,v- ''v--v.-*' ' ' '-'v.-. •■ Branko Sodnik: Dom Sredi zelenih travnikov je stal nekoč njegov dom. Zdaj travnikov ni bilo več. 2elezno rudo so odkrili v zemlji in odkupili travnik za travnikom. Iz tal so zrasle tovarne. Tudi k njemu so prišli. »Prodaj svoj dom. Desetkrat več ti damo zanj kakor je vreden. Pomisli, desetkrat več. Moti nas koča sredi tovarn. Prostora nam manjka, raztegnili bi se radi.« Toda Kačar ni hotel prodati, čeprav so mu toliko ponujali. Ni hotel, čeprav sta sinova silila vanj. »Ne, dokler bom živ, mora dom ostati. Ko me ne bo več ... takrat napravite kakor hočete. Zdaj pa ga ne prodam za vse pod solncem.« Kolikokrat mu je starejši sin rekel: »Oče, bodite pametni. Za ta denar si lahko krnite drugje veliko posestvo in še vam bo ostalo. Ce se gospodje premislijo, ne dobimo nič.« Toda Kačar ni hotel odnehati. »Da bi se od tod selil? Ne! Poglejta, tako lepo se vidi odtod na pokopališče. Vajina mati počiva tam. Tudi jaz bom kmalu.« Spet so prihajali gospodje iz tovarne: »Trideset tisočakov je vredno... pol milijona vam damo. Ne zavrnite denarja!« »Ne,« je odločno rekel Kačar, »dokler bom z mezincem migal, ga ne prodam, svojega doma.« In ostal je trden. Dim se je valil iz visokih dimnikov, saje so na debelo pokrile streho in vrt Kačar ni hotel prodati. Toda zgodilo se je drugače. Zima je bila takrat. Debel sneg, s črnimi sajami pokrit, je ležal na zemlji. Kačar se je pravkar vrnil iz cerkve. Pomolil je še na ženinem grobu in stopil proti domu. »Oče, ali bi šli v gostilno. Vesela družba bo danes.« »V gostilno? Ne. Kaj bom tam? Prestar sem že za vino.« »Pa vendar ne mislite zmeraj čepeti doma?« »Zakaj ne bi?« Vendar sta ga pregovorila, da je šel z njima v rudniško kantino. Omamljiva sopara jim je puhnila v lica, ko so odprli vrata. Kačar .ie že skorai pozabil, kako je v gostilni. Sai že tri leta ni bil tam. Tri dolga leta. Kar mu ie Sena umrla. Štefan vina je prišel na mizo. Drugi za njim. Pri tretiem je bil Kačar pijan. Sinova sta začela snet siliti vanj: »Oče, zakaj ne bi doma r>ro<3a]j? p0_ mislite, koliko ponujajo zanj!« »Ne ... ne...« je jecljal starec in jezik se mu je zapletal. »Ne ... ne ...« ' O^ nekod se je prismolil imeniten gospod. »Nu, Kačar, kako se bomo pomenili?« Starec je samo odkimavaL Sinova pa sta poklicala gospoda v kot: »Kar pogodbo napišite. Ga bova že pregovorila.« In gospod je jel pisati. Pisal je dolgo, premišljeno. »Poglejte, takole mislim,« je rekel sinovoma. »Zdaj sem svoje opravil. Ostalo napravita vidva. Če ga pregovorita, prinesem zvečer denar.« Denar! Pol milijona! Še nikdar nista sanjala o tako visoki vsoti. »Oče, če vam je kaj za naju, odločite se!« »Kaj hočeta spet?« je nejevoljno vprašal. »Tole podpišite!« »Kaj ?« »Tole.« »Pustita me. Bog ve, kaj je napisano.« »Nu, podpišite oče.« Vzel je papir v roke in hotel čitati, toda črke so mu zaplesale pred očmi. Niti besedice ni mogel razbrati. Starejši sin mu je potisnil pero v roke. Z nerodnimi črkami je Kačar podpisal svoje ime. »Tako, zdaj je vse v redu,« je dejal stareiši sin in mu skoraj iztrgal papir iz rok. V zvoniku je zazvonilo noldne. Sinova sta vzela očeta pod roko in ga skoraj odnesla domov. Starec se je zavalil na posteljo in zaspal. Večer je bil že, ko se je prebudil. Zaspano je pogledal okoli sebe. Nikogar ni bilo v hiši. Vstal je in sedel za mizo. Kako da je danes popoldne spal? Megleno so mu stopili pred oči dopoldanski dogodki. Spominjal se je še, kako je prišel v gostilno, kako je oštir prinesel prvi Štefan na mizo. Kaj je bilo potem? S sinovoma se je nekaj prerekal. Potem ... potem... ni se mogel več spomniti. Da, nekaj je podpisoval, se mu je zazdelo kakor v megli Kaj? Kaj? Pa ne da bi... Tedaj je nekdo potrkal na vrata in vstopil, ne da bi bil počakal odgovora. Bil je gospod, ki ga je dopoldne videl v gostilni. Obraz mu je žarel, ko je stisnil Kačarju roko. »Denar sem vam prinesel, Kačar.c »Kakšen denar?« se je starec začudil. »Saj mi nihče nič ne dolguje.« »I, za vašo hišo. Ali ste pozabili, kaj je bilo v dogovoru?« »Kakšen denar?« »Oče, nikar se ne delajte nevednega. Tu je pol milijona. Preštejte! Do konca meseca še lahko ostanete v hiši. Potem jo podrem o.« »Do konca meseca?« je Kačar zastav mel. »Da, do konca meseca.« Naštel je pred njim denar. I »Podpišite še, da ste prejeli« Kakor brez volje je starec podpisal in gospod je šeL Tedaj je Kačar zaklenil vrata. »Samo še deset dni... do konca meseca ...« Zgrabil je vrhnji tisočak in ga podr-žal nad gorečo svečo. Plamen ga je objel. Z vil se je kakor gosenica in drugi, tretji za njim ... Petsto jih je bilo... petsto jih zgorelo nad svečo. Sinov še zmeraj ni bilo. Najbrž sta bila v gostilni, vesela, da je oče podpisal, in pila, pila... Stari Kačar je odklenil vrata. Počasi je stopil v noč in krenil po poti, ki jo je že stokrat, tisočkrat prehodil. Proti pokopališču. Tam se je vrgel na ženin grob. »Otroci so me prodali, žena,« je zastokal. Sneg je gosto naletaval. M se zmenil zanj. Dom mu čez deset dni začno podirati. Še deset dni, samo deset dni, potem bo vse šlo. Kaj naj napravim, žena,« Sklonil se je še niže k njej: »Povej mi, svetuj mi, sinova sta me premotila, da sem dom prodal...« Klecnil je in se opotekel. Z obema rokama se je oklenil groba. »Žena, prodala sta me... lastna otro ka!« Drugo jutro so ga dobili mrtvega na ženinem grobu. Michel Zčvaco: 50 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Kako ste prišli v roparjevo hišo?« ga je vprašala. Te besede so ga spet vrnile v resničnost. Nasmehnil se je in dejal: »Cisto preprosto! Ko sem se vračal domov, sem videl nosilnco, ki so jo odnašali. Takrat še nisem slutil, kaj se je zgodilo. Šel sem mirno v svojo sobo — takrat pa sem se nenadoma spomnil, da sem pozabil___« V zadregi je obtičal sredi besed. Zardel je in pobesil glavo kakor otrok, ki so ga zalotili na krivi poti. Ona pa je uganila, kaj je mislil reči. Še sama mu je povedala: »Pozabili ste pogledati, ali mi ne preti nevarnost...« Obupano je prikimal in je preplašeno pogledal. Videl je, da se je smehljala in še on se je nasmehnil. Dva otroka sta bila. »Pozabil sem pogledati, res... Kar so me nesle noge, sem skočil... tedaj pa sem zageldal na tleh v slepi ulici odlomljene križe ... Nekaj mi je stisnilo srce ... Nisem premišljal. Pogledal sem v odprtino, kjer so bili križi izruvani, in se pognal tja gor. Komaj sem zlezel v hišo. Začutil sem, da mi je nekaj na poti. Ne vem, kaj. S pestio sem sunil *im neka ženska — najbrž lastnica hiše — se je zvalila na tla. Kaj je delala pri odprtini? Nisem vedel. Tudi mislil nisem. Opazila me je... Moral sem biti strašen in najbrž je mislila. da je odbila njena poslednja ura. Še nikdar nisem na človeškem obrazu bral toliko groze kakor na njenem. PogTabil sem jo za vrat in ji zakričal v obraz: »Kje je?« Takoj me je morala razumeti. Pokimala je. Toda jaz sem jo davil, davil! Ko sem jo naposled spustil, je zahropla: »Ni je več... ugrabili so jo... Ne vem, kje je... Milost!« Počasi sem ji izsilil besedo za besedo. Kakšni so bili roparji? Po opisu sem spoznal svoje ljudi. Nosilnica? Videl sem, da so jo nesli proti Seini. Vedel sem, kdo je roparje vodil in kam so vas odnesli. Spustil sem starko in po stari poti prišel na ulico. Kar so mi dale moči, sem bežal in skoraj brez sape prišel do Concinijevega gnezda. Butal sem po vratih s kladivom, s škornji, s pestmi... Klical sem. Hvala bogu, da so me moji ljudje slišali in spoznali. Odprli so mi. Nekaj besed in vedel sem, da morate biti v stiski. Ostalo veste že sami... Cisto preprosto...« Podzavestno je ponovila: »Cisto preprosto ...« Pogled se ji je izgubil v prazno, kakor bi v sanjah gledala, kako se je vse to zgodilo. »Videla sem boj z dvema neznancema, ki sta me hotela dobiti v pest. Videla sem dvoboj s kraljem. Videla sem boj z biriči, ko sem se tresla, da ne bi kralj prišel prepozno. Videla sem, kako je zlezel po tleh nesrarnnež, ki me je dal ugrabiti.« Sklenila je roke in šepnila: »Vse to je storil zame ... samo zame ...« Njen pogled se je uprl vanj, ki je stal pred njo, napol sklonjen, in tito je sroe drhtelo v veselju. Iztegnila je svoje sklenjene roke: »Pazite! Nakopali ste si sovražnika!« Potem pa je nenadoma vzkHknila: »Kako je mogoče, da so prav takrat prišli biriči in gardisti? AE jih je kdo obvestil?« Senca je šinila čez Jehanovo čelo. Čeprav le za trenutek, jo je opazila. »Ali se vam to ni prav nič čudno zdelo?« »Da, in mislim, da vem, kdo je imel prste vmes.« »On je bil. Lopov, ki me ie ugrabil. Bodite prepričani, da vas smrtno sovraži. Le kako je mogel vedeti, da se mislite lotiti kralja? Kdo ve. ali ni bil on tisti, ki vam je potisnil meč v roke? In kdo ve, ali ni mislil on ali kdo drugi na ta način spraviti kralja s sveta?« Streslo ga je. Te besede, ki jih je narekovalo navdahnienje, so se tako zelo ujemale z njegovim lastnim opazovanjem. Tedaj pa mu je še rekla: »Saj je mislil, da ste v ječi!« »Vem. Cul sem, ko vam je rekel, da sem zaprt v Chateletu.« »Toda ni&te ga čuli, ko je pravil o morišču, ki ga za vas pripravljajo. Niste čuli, ko je govoril o mukah, ki so vam namenjene. In čujte... zdaj sem se spomnila... rekel je, da vas čaka usoda, ki je namenjena onim. ki se upajo napasti samega ... Vidite, po teh besedah je umolknil. Mislil je reči ,kralja'. Pravim vam, da je vedel. Bodite oprezni!« Ko je opazil bojazen v njenih očeh. bojazen zanj, ga je prevzelo veselje in sladkost, ki je dotlej ni poznal. In dejal ja je, da bo oprezen. naj se zanj ne boji. OTVORITEV in v pri d? fT^k 77ze Birmmgham Smal e ©r2?0 ArmsCo.Ltd. B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. Blue Star AVot* modeli *Q3<2 ......... - --- ^mmm—m-^— (ViGtes* (Bchinec, £}ubl}ana Jutra t Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnJ dei Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljano.