Poštnina plačana t gotovinL ym„ štev. 265 Ljubljana, petek 11« novembra 1932 Cena * Tlin UpravmStvo; Ljubljana. Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratm oddeiefc: LJubljana, Selen-burgova ul. 3 — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Teiefon št. 190. RaCuni prt pošt, ček zavodih: LJubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. Wiep §t 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za tnozemstvc lMd 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Tel«, fon St 8122. 3123 3124 3125, 312& Maribor, viosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel St ISO. Rokopisa se ne vračajo — Oglasi po tarlfu Revolucionarni Izgredi rdeče Sronte v ženevi Poulična bitka med komunističnimi demonstranti jn vojaštvom — 12 mrtvili, 70 ranjencev Ženeva, 10 novembra. AA. Ženeva, ka* tere ume je na vsem svetu združeno s pojmom miru, je bila snoči prizorišče krvavih dogodkov Na ulicah je obležalo 10 mrtvih in 41 ranjenih, med njimi trije smrtno nevarno. Demonstracije, do katerih je prišlo, so imele čisto boljševiški značaj. Desničarska stranka je napovedala v zaprti dvorani shod ki ga je vlada dovolila. Takoj, ko se je zvedelo, da se bo shod vršil, je začtla socialistična strauka. ki jo vodita Nicolle in Dicker. v svojem glasilu »Le Trava.i'lea divjo kampanjo, da se shod prepove, državni svet pa je vztrajal na izdanem dovoljenju. Pred začetkom shoda so ee pred poslopjem, kjer se je .mel shod vršiti, zbrali pristaši socialistične stranke, ki so jim voditelji izdali navodila, naj zasedejo vse kavarne v okolici zborovalne dvorane in sku« šajo shod onemogočiti. Če pa to ne bo mo-•oče naj ra cesti pred dvorano začno hrupno protestirat" in se e sila upreti tudi orož-ništvu. Vodstvo ;e pristašem stranke naročilo. naj se oskrbe s poprom, da onemogočijo orožnfšcm in redarjem izvajanje aii hove službe. Demonstrant je so bili pristaši ženevstke socialistične in komunistične stranke in pa brezposelni, ki jih je v Ženevi okoli 5000 Pri tej priliki je treba omeniti, da se ženevska socialistična stranka ne identifici* ra ne s švicarsko socialistično stranko, ne z drugo interna cionalo. Ženevski socialisti že več let izrabljajo ljudsko nezadovoljstvo, nastalo zaradi nekaterih krajevnih škan da lov. Nacionalna unija, M je organizira1« sho-d. se je ustanovila iz vrst meščanov, bi so odločeni, zgraditi pot ženevski sociali stični stranki, v kateri vidijo samo stranko nereda. Snočni dogocJki potrjujejo, da prevladujejo pri ženevskih socialistih revolucionarje ideje. Že takoj po prvih spopadih js njihov voditelj Nicolle izjavil sredi evo'ih pristašev vpričo zastopnikov oblasti: »Danes je revolucija potreba. Ravna ite se po zapovedih, ki ste iih dobili! Zavzemi te cesto in držite jo dobro!« Za vzdrževanje reda so ob Vi s ti poskle bataljon mladih ženevskih vojakov. Veči na zmed njih je bik celo brez nabojev. Nicolleve zapovedi so njegovi pristaši še -redobro izpolnili. Demonstranti so nava lili na četo. odvzemali vojakom orožje in začeli streljati Morala so priti ojačenia s strojnicami. Zaradi teh dogodkov 6e je državni svet sestal na izredno sejo in ftklen.il, da se Nicolle aretira Ker se je bati novih nem'rOv, je vse ženevsko vojaštvo v pripravljenosti. Sindikalne organizacije so ee sestale na sejo in razpravijale, ali ne bi napovedale generalne stavke. Kakor znano, je do podobnih izgredov prišlo v Ženevi že 1. 1926. ko so demonstranti napadli palačo Društva narodov. Kako |e prišlo do spopada Ženeva, 10. novembra, č. Število smrtnih žrtev pr; snočnjih spopadih v Ženevi se je popoldne poveča1« na 12. Razen tega računajo. da je okoli 70 ranjencev. Prvi otreia pri spopadih so padli iz množice, ki je jtreijaia proti policiji in vojaštvu pred ob ' nsko posvetovalnico P lam Palače Demonstrante so razni govorniki pozivali k oboro. ženemu nasilju. Množica je res navalila na orožnike in vojaštvo s palicami, nekaterim vojakom pa so metali poper v oči. Demonstrant' so razen tega pozivali vojake, naj pobijejo svoje oficirje in odlože orožje, na drugi strani pa so jih psovali z vzkliki: »Razbojniki! Ubijalci!« Končno se je moralo vojaštvo posluž;ti strojnic Izmed vojakov je bilo 15 ranjenih, med njimi nekaj zelo hudo. Po krvavem spopadu z vojaštvom je odšla skupina delavcev po mestnih ulicah in vzklikala revoluciji. Okoli polnoči je došla skupina demonstrantov pred postajo Cornadem. kjer pa jih je policija razgnak z gumijevkami. Mir je nastal šele ob 1. ponoči. Dane* je policija zastražila tudi poslop« je Društva narodov, ni pa došlo do nobenih incidentov. Ženevski mestni -svet je izdal vse potrebne ukrepe da se preprečijo ponovni spopad- Današnji dan je potekel v splošnem mirno, čeprav se razburjenje prebivalstvo še ni poleglo Izdana je bila uradna objava, da bodo zaplenjeni vsi listi in letati s kakršnokoli hui^kaiočo vs-ebino. Splošna stavka, s katero so grozili dopoldne ni bik progV,št.a SvicaTtka -rve^n strokovnih organizacij demontira vesti, da je sk'eni'1 3 tvrogfasitev sdIostip ^t^vice Vzroki krvave bitke ženeva, 10 nov. g. Varnostne oblasti trdiijo, da je komunistična propaganda že več tednov sistematično hujskala množioe Vrši se moan pokreit za združitev so-cialno-df-mokratske in komunistične stranke. ki pospešuje zlasti zaradi škandalne afer* Banque de Geneve Socialni demokrati in komunisti so r zadnjem času priredili več zborovanj, na katerih so pozivali kantonalno viado. naj se upravni svet ban ke postavi pod obtožbo Proti tej kampanji je losničarsko-radikalna organizacija Union Vationaip hotela protestirati na shodu zlasti pa proti socialnodemokratskima voditeljema Nfocollu in Dickerjn Ko se zvedelo. !a nameravajo socialni demokrati in komunisti razbiti zborovanje, so mest ne oblasti zaprosile pri zveznem svetu « Bernu. naj se jim da na razpolaeo '■»->. krutna šola v Lausannl Neizvežbani r«-kruti so pa pri prvem spopadu z množico izgubili glavo, zaradi česar je predčasno stopila v akcijo strojnica. Akcijo delav stva je osebno vodil sooialnodemokratski voditelj Nicolle, ki je eden najbolj znanih švicarskih pobormikov za edinstveno Dro. kitarsko fronto. V svojem govoru pred poslopjem zborovanja Union Nationale ie pozival svoje pristaše, naj dajo znak za švicarsko revolucijo. Ko je množica prodrla kardon policije, so takoj poklicali vo jaštvo. Prvj vojaški oddelek je množica razorožila ter pretepla do krvi. šele nato je prišel drugi oddelek, ki je streljal v množico. Dopoldne je kantonalna vlada izdala manifest, v katerem se izjavlja, da bo vlada vsak nemilr udušila z vsem} sredstvi. Tuili predsedništvo švicarske socialno-demo kratske stranke je izdalo proglas, v katerem ostro protestira proti postopanju kantonalne vlade in vojaštva. Proglas označuje vlado in vojaške oblast-j za fašistične. Po mestu patruljira policija in vojaštvo v strogi pripravljenosti, da bi že v kali zadušila morebitne nove izgrede. Mesto nudii v ostalem normalno sliko ter se pro met razvija povsem normalno. Le prred vojašnico je prišlo danes do večjih demonstracij prebivalstva proti vojaštvu in je morala posredovati policija. Uradne ugotovitve Bern, 10. novembra, s. Po informaciiah na merodajnem mestu je bilo po doslej do speli h poročilih o krvavih dogodkih ugotovljeno naslednje: Ko se je izkazalo, da policija ne bo bos množici, je ženevski mestni svet odredil poveljniku rebrutne šole, naj posreduje s svojimi četami v svrho podpore policiji. Množica je psovak in napadlla vojake in tudi častnike. Nekaj vojakov je pretepla. Drugim so ljudje metali v obraz poper. Vojaštvo je ostalo brez moča. množica jim je odvzela tudi puške in čelade ter jih deloma uničila na cesti. Poveljujoči major je naznanil, da bo pusti,] streljati, ako se demonstranti ne bodo umaknili. Ko je kljub svarilu množica še vedno ogražak čete, je poveljnik ukazal vojakom, naj streljajo proti nogam demonstrantov. Oddanih ie bilo približno 100 strelov iz pušk in kara-bink in 30 strelov iz lahke strojnice. Kljub strelom so demonstranti še vedno prodirali, vendar pa so se kmalu umafenila. ko je bilo nekai oseb randenih. Tudi vojaštvo Je imelo nekaj ranjenih. 10 ranjenih vojakov se zdravi v vojašnici, dva pa sta v bolnici. Iz preiskave je razvidno, da so bili vsi ti vojaki ranjeni, preden je bilo izdano poveš I je za streljanje. Odrejena je natančna preiskava. Aretacija Niccola ženeva, 10. novembra g. švicarski zvezni predsednik Motta je danes sklical nujno konferenco z zastopniki ženevskih oblasti. Posledica te konference je bila, da je bil aretiran socialno demokratski narodni svetnik Nicole, ki je glavni urednik socialno demokratskega glasila »Le Travme«. izdan je bil tuda nalog za aretacijo socialno demokratskih voditeljev Lebota in Trenehota, ki pa se ni mogla izvesti, ker ne vedo. kje se nahajata. Iamed 45 ranjencev je stanje nekaterih zelo resno, zaradi česar računajo, da se bo število mrtvih še povečalo. Pripravljenost vojaštva Lausanne, 10. novembra s. Državni svet kantona Waadt je odredil za skupno dva bataljona artiljerije in konjenice strogo pripravljenost. Obenem je prepovedal vsa zborovanja revolucionarnega značaja in zbiranje na javnih cestah in trgih. Ko se je doznalo o dogodkih v ženevi, so komunistični voditelji imeli protestne govore na množico, pri čemer je prišlo do spopadov s policijo. Končni izid volitev v Ameriki Newyork, 10. nov. g. DefinAtivni izid ameriških predsedniških volitev je naslednji: Roosevelt 472, Hoover 59. V poslansko zbornico je izvoljenih 309 demokratov, 110 republikancev, 3 delavski zastopniki, 13 mandatov pa je še dvomljivih. Po zadnjih računih je Roosevelt dobil 20.193.000. Hoover pa 14.102.000 glasov Število glasov socialističnega kandidata Tho masa še ni določeno, vendar pa bo znašalo nad SOO.OOO. Ameriški kong-es bo po volitvah z dne 8 novembra sestavljen tako-le: 75 cist. članov poslanske- zbornice bo demokiatov. senat pa bo štel 59 demokratov, 36 republikancev in 1 zastopnika far-marskih delavcev. Demokrati bodo imeli v svojih rokah vse večje in važnejše parlamentarne odbore Tako bo mora! tudi senator Borah opustiti j: redr-eristvo senatne komisije za zunanje zadeve Napovedujejo da pride na njegovo nvsto Swanson. bivši ameriški delegat .13 razr rožitveni konferenci. Damckr-jt so pri volitvah guvernerjev pridobit' v posameznih državah 18 guver-aerskih mes* izmed 34, ki jih je bilo treba nanovo za«est: Odhod Normana Davisa iz Rima Rim, 10. novembra AA. Ameriški delegat na razorožitveni konferenci Norman Daviš je snoči odpotoval iz Rima v Peru- j gio, odkoder bo nadaljeval nato pot v ženevo. Sestanek italijanskega parlamenta Rim, 10. novembra AA. Italijanska zbornica se bo sestala 16. novembra. NAČRT ZAKONA O OBČINAH Včeraj je bil v Narodni skupščini objavljen občinskega zakona — Glavne določbe Beograd, 10. novembra v. Danes je bil objavljen v Narodni skupščini načrt novega občinskega zakona, ki ga je vlada, kakor srno že poročali, predložila Narodnemu predstavništvi! v zakonodajno postopanje. Glavne določbe tega zakonskega načrta so: Splošne določbe Prvo poglavje zakonskega načrta govori o splošnih določbah, nanašajočih se na občine, ter določa med drugim: Občine so samoupravna telesa in pravne osebe po javnem in privatnem pravu Občina mora imeti redoma vsaj 2000 prebivalcev. Izjeme so dovoljene le v kraiih. kier to zahtevajo terenske razmere in redka naseljenost; v teh primerih more imeti občina tudi pod 2000 prebivalcev Sedež občine se odreja s kralievim ukazom na predlog notranjega ministra. Vsaka občina mora imeti na svoiem sedežu primerno poslopje (občinski dom) za občinsko upravo. V občinskem domu moralo biti prostori za pisarno občinske uprave, za čakalnico, soba za seje, prostor za občinsko stražo in občinski zapor. Domovinska pravica Drugo poglavje govori o občinariih, o pridobivanju n izgubi domovinske pravic« v občini ter določa med drugim: Vsak državljan kraljevine Jugoslavije mora imeti domovinsko pravico v kaki občini. Članstvo občine se izgubi samo. če dobi do-tičnik domovinsko pravico v drugi občini po predpisih tega zakona ali pa če izgubi državljanstvo. Državni uradniki, javni nameščenci lokalnih samouprav in duhovniki so člani one občine, v kateri je njihovo stalno službeno mesto in to od dne, ko se izjavijo, da žele oiti člani te občine. Zakon obširno določa način in pogoje za sprejem novih občinarjev. Najvažnejša do ločba je naslednja: Ako je kaka oseba stalno nastanjena najmanj 10 let v eni občini in. dotiona občina proti njej nima ni-kakih prigovorov, je pridobila občinsko pravico v tej občini in jo izgubila v občini v kateri jo je imek do tedaj, razen če se sama izjavi, da obdrži dosedanje občinsko članstvo in dokaže. A* je pristojna občina na to pristala. Osebe, ki bodo sprejete v državljanstvo. a prošnji za sprejem v državljanstvo niso priložile zagotovila kake občine, da bodo sprejete v občinsko zvezo, se smatrajo v prvi vrsti za člane one občine, v kateri so rojene, v drugi vrsti one občine, v kateri so stalno nastanjene, in naposled one občine, v kateri se žele stalno nastaniti kar bo v odloku o sprejemu v državljanstva izrecno označeno. Čl. 20. določa, da morejo občine za dr žavo ali občino zaslužne ljudi izvoliti za častne občane. Občinski odbor Občino upravlja odbor sestoječ iz 12 do 24 odbornikov. Odbor v občinah z manj kot 2000 prebivalci ima 12 članov. Občine z 2000 do 4000 prebivalci 18, v občinah s 4000 do 8000 prebivalci 21 in v občinah z nad 8000 prebivalci 24 odbornikov Občinski odbor se voli s splošnimi, enakimi in neposrednimi javnimi volitvami na štiri leta. Volilno pravico imajo vsi prebivalci občine, ki so vpisani v občinski vo lilni imenik po določbah zakona o volilnih imenikih. Voljeni morejo biti le občani, ki so stari najmanj 30 let. Ne morejo pa biti izvoljeni: aktivni občinski uradniki; uradniki neposrednih nadzorovalnih oblasti; osebe, ki so z občino v tožbi, dokler proces ni končan; občinski dobavitelji in zakupniki občinskega imetja ali dohodkov; za dobo štirih let občani, ki so brez upravičenega razloga odklonili izvolitev za občinskega odbornika; osebe, ki ^talino uživajo javno podporo. Volitve se vrše po kandidatnih listah, Id jih mora potrditi pristojno sresko sodišče. Vsa odborniaka mesta pripadejo oni listi ki je dobila največ glasov. Ako sta dobili dve listi enako število gksov, se volitve ponovijo. Na izpraznjena odborniška mesta pridejo namestniki po redu, kakor so vpisani na izvoljeni kandidatni listi. Ako se na ta način izčrpa nad ena tretjina na-mestniških mest, se za izpraznjen odborniška mesta razpišejo nadomestne volitve. Ves občinski odbor se voli na novo, ako odpadejo oni trije občinski odborniki, ki so bili prvi na listi ali ako se na enkrat zprazni ena tretjina odborniških mest. Zaradi nepravilnosti volitev se lahko vsak volilec pritoži na upravno sodišče. Podrobnejše odredbe o sestavi in vlaganju kandidatnih list ter o sestavi ki delu volilnih odborov bo predpisal z uredbo za vsako banovino banovinski svet, uredbo pa mora odobriti notranji minister. Prvo sejo skliče stari občinski odbor, če tega noče storiti, pa nadzorna oblast. Na prvi seji prisežejo vsi izvoljeni odborniki: »Jaz N. N. prisegam pri edinem Bogu, da bom kralju in domovini zvest; da se bom pri vsem svojem delu točno držal ustave in državnih zakonov; da bom branil pridobitve narodnega in državnega edin-stva; da bom svoje dolžnosti točno Izvrševal in vestno zastopal samoupravne m državne interese in jih povsod branil. Tako mi Bog {»omagaj.« Odbor sprejema sklepe iia sejah Seje odbora sklicuje predsednik občine po potrebi, toda najmanj vsake tri mesece. Sklicati mora v treh dneh sejo, ako to zahteva ali tretjina odbornikov ali pa nadizDrna oblast. Občinska uprava Na čelu občine je predsednik. Predsednik (župan) je oni odbornik, ki je bil Izvoljen kot nosilec kandidatne liste. Na prvi seji občinskega odbora se izvolijo dva do trije odborniki za člane občinske uprave (občinski svetovalci). V občinsko upravo pride tudi oni odbornik, ki je bil na kandidatni listi drugi. Če je predsednik občine zadržan, ga zastopa drugi po vrstnem redu kandidatne liste izvoljeni odbornik, če pa je tudi ta zadržan, pa tretji Občinska uprava se sestaja na poziv predsednika in polnoveljavno, če sta poleg predsednika navzoča najmanj še dva čla-ja Če se izprazni mesto občinskega predsednika, postane njegov naslednik oni odbornik, ki je bil kot drugi po vrstnem redu kandidatne liste izvoljen. V tem primeru postane tretji vrstni kandidat čkn ob činske uprave. Delokrog občine Delokrog občine obsega vse posle, ki se tičejo neposredno interesov občinske za-iednice in se nanašajo na gospodarski, kulturni ir. sociaini napredek občine. Zlasti pa spadajo v delokrog občine: 1. uprava občinske imovine, sestava proračuna. razpolaganje z občinskimi dohodki, najemanje posojil, kupovanje in prodaja občinskega imetja ter upravljanje občinskih podjetij; 2. skrb za občinske ceste in mostove, za kanalizacijo, razsvetljavo itd.; 3. skrb za oslabele in siromašne občane, za siromašno in zapuščeno deco, vzdrževanje dobrodelnih zavodov itd.; 4. skrb za dobro zdravstveno stanje prebivalstva, pospeševanje gradnje zdravih stanovanj, podpiranje gasilstva; 5. skrb za pospeševanje gospodarskega blagostanja, podpiranje zadrug, nabava plemenske živine, snovanje občinskih hranilnic itd.: 6. širjenje in pospeševanje ljudske sro-«vete. zidanje šol, snovanje knjižnic, čitalnic, gospodinjskih tečajev itd. Občina vrši tudi krajevno policijsko službo, kolikor ie ne vrše državne oblasti. Sem spada skrb za osebno in premož. varnost, za moralo, red in mir v občini; nadzorstvo nad tujci in sumljivimi osebami, zlasti berači; evidenca poslov; nadzorstvo nad prenočišči in gostilniškimi obrati; izdajanje dovoljeni za javne zabave: nadzorstvo nad orodaio ljudske in živinske hrane, nad merami in uteži; izdajanje gradbenih dovoljenj itd. Občine so dolžne sodelovati ttidi sicer pri poslih državne uprave no obstoječih predpisih in sklepih državnih oblasti; ako se jim s kakim zakonom naložijo še novi posli, je treba pri tem skrbeti istočasno budi za kritje stroSkov. Občinski uslužbenci Banovinskii sve>t bo v vsalci banovini izdal uredbo o občinskih uslužbencih; uredba bo doiočila kvalifikacijo za davna ushižbenska mesta in pogoje za sprejem v službo jn za prenehanje službe, pogoje za morebitno pokojnino, disciplinsko odgovornost uslužbencev itd. Za vsako banovino se lahko ustanovi skupen penzijski fond za uslužbence, lahko pa se osnuie tak fond tudi za več banovin V mejah uvedbe banovinskega sveta lahko vsaka občina sklene še podrobnejši statut o službenih odmošajiih svodih nameščencev. Občinski proračun Osno vina imovina občine se mora Čuvati neokrnjena in se ne sme odtujiti. Posojila se morejo najemati saimo za 1»-redme potrebe in le izdatike, ki jih ni mogoče kriti z rednimi letnimi dohodki. Osnova občinskih financ je občinski proračun, ki ga je treba sestaviti za vsako leto naprej. Proračunsko leto se krije z državnim proračunskim letom. Občine smeio uvajati doklade na neposredne državne davke, nvesti pa smejo tudi občinske posredne davke (trošarine m takse). vladni predlog novega vladnega predloga Občinske proračune, v katerih doklade na državne neposredne davke ne presegajo 100 odstotkov, odobrava ban. proračune z občinskimi doki a dami nad tem procentom pa finančni minister. Proračune z doklada-mi do 50 odistotkov lahko odobri sreski načelnik s pooblastilom bana, proračune z dokladami od 100 do 200 odstotkov pa ban s pooblastilom finančnega ministra. Če pristojna oblast ne odobri proračuna v roku meseca dni, se predloženi proračun smatra za odobrenega. Dokler proračun ni odobren, velja stari proračun. Krajevni zbori in starešine Skrbi za posebne pravice in interese posameznih delov občin, ki po svojem položaju in velikosti tvorijo prirodno posebna edinice, se poverijo krajevnim zborom teh delov in krajevnim starešinam. Krajevni zbor tvorijo v volilnem •rodsku vpisana vo-lilci dotičnega dela občine. Pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine imajo taki deli občine, ki so že po dosedanjih zakonih imeli taka posebna zastopstva ali ki so bila dosedaj organizirani kot samostojne občine. Ban lahko prizma tudi drugim delom občine pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine. Krajevni zbor sfltfficuje predsednik občine. Volitve krajevnega starešine se vršijo enkrat na leto Krajevna zbor odloča o krajevni imovini, o krajevnih podjetjih in posebnih krajevnih dokladah. Poleg tega so mora krajevni zbor sklicati v primeru, da to zahteva ena tretjina volilcev. Nadzorstvo državne uprave Državno nadzorstvo nad občinskim poslovanjem vrši sreski načelnik, ki ima pravico prisostvovati sejam občinskega odbora ln na njih govoriti, ne pa tuda glasovati. Nadzorstvena Oblast je dolžna občinska blagajne in račune pregledati najmanj enkrat na leto. Nadzorstvena oblast lahko zadrži izivrši-tev takih odlokov občinskega odbora, ki bi btiM v nasprotju z obstoječima zakoni ali bi prekoračili delokrog občine. Proti odločitvam nadzorstvene oblasti ima občinski odbor pravico pritožbe na bana; ta lahko odlok nadzorstvene oblasti uniči ali pa izroči zadevo upravnemu sodišču, ki odloča končnoveljavno. Ban lahko razreši predsednika občine, posamezne člane uprave in občinskega odbora ali celotni občinski odbor, če ne vrše v redu svojih dolžnosti. Proti odloku bana se lahko občinska odbor pritoži na upravno sodišče v roku 15 dni. Sklepi in Izjave občinskega odbora, občinske uprave alii občinskega predsednika, ki bi bili škodljivi važnim občinskim ali državnim interesom, se lahko s etrani nadzorne oblasti v izvedbi ustavijo in razveljavijo Ban khko zaradi takih sklepov m izjav razreši občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika občine V takem primeru ee bodo vršile nove volitve najdalje v roku dveh meescev. Prehodne odredbe Predpisi tega zakone ne veljajo za taKo zvana ^ avtonomna mesta; takih izvzet h mest je v vsej državi 70. Med njimi so Beograd, Zagreb in Ljubljana, Dubrovnik; Zemun. Karlcvac, Kragujevac, Maribor, Mostar. Niš. Novi Sad. Osiijek, Ptuj, Pod-gorica, Prizren, Sarajevo, Sisak, Skoplje Split, Sremski Karlovci, Subotica, Sušak Celje, Cetinje, Čakovec, Šibenik itd. Za ti mesta veljajo dosedanji predpisi, dokler n« bo za nje sprejet poseben zakon. Občina, ki nima po členu 3. predpisanega števik 2000 prebivalcev, se mora spojiti z drugo občino. V to svrho bo zahtevala nadzorna oblast od občine mišljenje od-nosno predlog, na osnovi "katerega bo ban v roku pol leta predložil notranjemu ministra svoj obrazloženi predlog. Notranji minister odloča o načinu združitve. Na ta način izvršene spremembe bodo ob j avl j e-ne v Službenih novinah. Izjemoma smejo občine, ki nimajo predpisanega števik pre-jivalcev, ostati po odloku notranjega mi« nistra še nadalje samostojne. Hindenburg za nacionalno koncentracijo Ber/in. 10. nov. s. Državni kancelar Pa-pen je danes poročal državnemu predsedniku Hindenburgu o notranje-političnem položaju. Državni predsednik je izjavil, da še vedno »ztraja na načrtu narodne koncentracije, ki tvori podlago Papenove vk-de. V zvezi s tem je pooblastil državnega kancelarja, naj prične pogajanja z voditelji posameznih strank in ugotovi, v koliko so pripravljeni podpirati vlado pri izvajanju njenega političnega in gospodarskega programa. Papen odpotuje v ponedeljek na turnejo po državi, da poseti vlade nekaterih dežel, zlasti saške, bavarske. wiirttemberške in badenske. Podelitev Nobelove nagrade za književnost London. 10. nov. AA. Komisija za razdeljevanje vsakoletnih Nobelovih nagrad je letošnjo nagrado za literaturo prisodila Angležu Johnu Galsvvorthvju, znamenitemu piscu romana »Forsvte Saga« Nagrada zna ša 172.000 švedskih kron. Med najrevnejšimi kandidati za to nagrado »o bili letos razen odlikovane« Anglež John Masefield, Rus Vlaksim Gorkij in Francoz Paul Valery. Galsworthy je na Švedskem eden izmod najbolj čilanih romanopiscev in je odločitev komisije napravila med občinstvom najboljši vtis. Edina dva Angleža, ki sta doslej dobila Noblovo nagrado za literaturo, slej dobila Nobelovo nagrado za literaturo, Gombos v Rimu Rim, 10. novembra, ž Snoči je prispel semkaj madžarski ministrski predsednik general Gombos. Na postaji so ga sprej:el> ministrski predsednik Mussolini, vojni minister general Gaszera. letalski minister general Balbo ter državni podtajnik Rossoni in Suvich. Rim, 10. novembra, s. Prvi razgovor med Gombosom in Mussolini jem je trajal skoraj dve uri. Razpravljala sta obširno o političnih in gospodarskih vprašanjih in o medsebojnih odnošaiih obeh držav. Zvečer je Mussolini priredil na čast svojemu gostu v hotelu »Excelsior« večerjo, ki se jo je udeležilo tudi več ministrov in vodiln:h osebnosti rimske družbe. Jutri bo najfcrže drugi razgovor Mussolinija in Gombosa, ki mu bosta prisostvovala tudi italijanska državna podtainika za zunanje zadeve in za narodno gospodarstvo, Na tem razgovoru bodo razpravljali o možnosti izpopolnitve trgovskih odnošajev med kalijo in Madžarsko, Narodna sana Včeraj se fe nova vlada predstavila Narodni skupščini — Sprejem zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih Beograd, io. novembra Danes se je rova vlada pod predsedstvom g. dr. Milana Siakiea predstavila Narodni skupščini. Ko so stopili filani vlade v dvorano, jih je skupščina sprejela s ploskanjem in cvaci-iami. Predsednik dr. Kumanudi je najprej preči tal kraljev ukaz o ostavki prejšnje in o imenovanju nove vlade, nakar je sporočil, da je notranji minister predložil načrt zakona o občinah. Na prihodnji seji Narodne skupščine bo izvoljen poseben odbor za proučitev tega zakona. V nadaljnjem poročilu je predsednik omenil, da je odbor za proučitev načrta zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih dokončal svoje delo in predložil svoje poročilo. Za poročevalca je bil namesto dr. Hanžka. ki jo postal medtem minister, določen narodni poslanec Živo ji rt Lukič. Prav tako je predloži] svoje poročilo tudi odbor za proučitev konvencije o kulturnih odnošajih s Poljsko. Narodni poslanec Milcš Pragovič je predložil načrt zakona o iz-premembi in dopolnitvi zakona o lekarnah in o prometu z zdravili. Sledilo je čitanje raznih interpelacij. Narodni poslanec dr. Štefan Kraft je vložil interpelacijo na ministrskega pred-sechrka glede izvajanja cenzure nad manjšinskim tiskom. Med drugimi je bila pre-eilana tudi interpelacija narodnega poslanca Jovana Misirliča o tako zvand »podgan-ski aferi« v Beogradu. Narodni poslanec Rista Djokič je vložil interpelacijo na ministra pravde glede odgoditve kazni Njegošu Bojiču, dijaku rudarske šole v Celju. Večje število narodnih poslancev se je pridružilo interpelaciji narodnega poslanca Božiča giede poslovanja načelnika rudarskega oddelka ministrstva za šume in rude Nikoia Belančiča. Vse interpelacije bodo izročene pristojnim ministrom, da odgovore nanje v zakonitem roku. Po konstituiranju posameznih stalnih skupščinskih odborov je sledilo čitanje raznih prošenj in pritožb. Narodni poslanec cr. Ivan Lonca revi č je zatem predložil re- solucijo o izprezaemibi 129. poslovnika Narodne skupščine. Skupščina je prešla naposled na dnevni red in je razpravljala najprej o predlogu zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih. Poročevalec odbora, živojin L/u-hič, je podal poročilo v imenu odbora in predlagal, naj se zakon sprejme kakor .je predložen. V krajšem govoru je nato minister socialne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucelj pojasnil namen tega zakona, ki gre za tem, da si osigura eksistenca na osnovi dobljenih pravic. Na zakonu je zainteresiranih okrog 300 oseb. Predložen je v sporazumu z vsemi interesenti, zlasj z zdravniškimi zbornicami in organizacijami zobotennikov. Zakon je nujna socialna potreba in zato prosi, da ga Narodna skupščina sprejme. Proti sprejetju zakona je govoril narodni poslanec dr. Ivan ESegovič, ki je zahteval večjo zaščito za zdravnike specialiste. Njemu je odgovoril poiročevalec odbora g. Lukič, nakar je bil zakon v načelu in podrobnosti sprejet. Seja je bila nato ob 12.30 prekinjena in se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 10. Jutri bo na dnevnem redu konvencija o kulturnem sodelovanju s Poljsko, izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga, poročila poslanca Dragoviča glede spremembe zakona o lekarnah, izvolitev odbora za proučitev občinskega zakona ter razprava o konvenciji s Češkoslovaško glede ureditve blagovnega prometa. Beograd, 10. novembra, p. Popoldne se je vr5i'a odbora za proučitev zekana o zaščiti kmetov. Minister pravde g. Bora Maksimovič je prosil, na j se fflede na to, da on ni sodeloval pri sestavi zakona, seja odhodi do jutri, da bo mogel zakonski načrt proučiti. Odbor je zel ri ugodil in bo p rib' v seja jutri popoldne. Seja senata Beograd, 10. novembra. AA. Seja senata bo 14. t. m. ob 11. dopoldne z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. Za odpravo zaščitnih carin in zaključitev ugodnih trgovinskih pogodb z državami dclSnlcaml — Tesnejše sodelovanje z evropskimi državami Washington, 10. novembra, r. Na svojih mnogoštevilnih agitacijskih shodih je novoizvoljeni predsednik Zedinjenih držav, Franklin Roosevelt napovedal novo napredno liberalno dobo v Ameriki, če bo izvoljen za predsednika. Njegov crogram obsega energične ukrepe, ki bodo ako jih uresniči, v marsikaterem pogledu iz teme-lja izipremenili carnsko in finančno politiko Amerike, stališče vlade napram poljedelstvu, proh biciji im vprašanju brezposelnosti, kakor tudi v mnogih drugih vprašanjih državne politike. Splošna gospodarska in carinska politik Skoro vsi Rooseveltovi načrt: se nanašajo posredno ali neposredno na oživljen.i e gospodarskega življenja, toda najtemelji-tejše izpremerijbe namerava izvesti v pogledu carinske politike. Uvesti namerava carinsko politiko, ki bo ščitila domače poli edestvo. istočasno pa omogoča večjo mednarodno izmenjavo blaga. Zdi se. da misli Roosevelt na uvedibo medsebojnih preferenčnih carin z državami, s katerimi hi mr>?ria Amerika navezati intenzivnejše trgovinske odnošaje. Njegov carinski program je važen sestavni del njegovega celotnega programa za po-moč poljedelstvu in obsega v glavnem naslednje štiri točke: 1. Poljedelstvo mora na notranjem trgu uživati enako carinsko zaščito, kakor jo uživa industrija. 2. Davčna obremenitev poljedelstva se mora znižati na kar najnižjo mero. 3. Zadolžitev poljedelstva se mora docela na nevo urediti z novimi dogovori. 4. V okviru splošnega poživMenja go-snodarskega življenja se mora dvigniti tudi izvoz no.ipdelskib r>ridelkr>" FrohiMeija Roosevelt se zavzema za bre^oogojno Črtanje 18. člena ameriške ustave, s katerim ie bila v Ameriki uvedena prohibici-ia. Po njegovem mmemjiu naj se ureditev te-v vprašanja prepusti zakonodaji posameznih zveznih držav, ki naj svobodno določajo, ali hočejo prohibiciio še nadalie obdržati, io omiliti ali pa docela uikimti Državni zakon naj.samo prenove novo otvarjanje tako Tvanih salonov, zakotnih točilnic alkoholnih pijač, kijer se prodaja običajno sam strun Finančna politika izravnavo proračuna smatra Roosevelt kot prvi in glavni pogoj za obnovo gospodarskega b'agostanja in zato obljublja, da bo državne izdatke znižal za 25 odstotkov, reoreaniziral in pocenil celotno državno upravo. Zato je tudi proti izplačilu vojne rente veteranom, ker predstavlja to ogromen izdatek dveh milijard dolarjev. V pogledu voinih dolgov rma Roosevelt svoj točen prodam. Ne samo. da ni za enostavno črtanje vojnih dolgov, nego ie tudi prot; temu. da bi se ti dolgovi kakorkoli znižali Pač pa namerava Roosevelt državam dolžnicam pomazati s svojo carinsko politika tako. da jim bo omogočil prodajo svojih ordelkov v Ameriki, s čem»>'-hi :zbo?išale «voi finančni položaj in lahko zadostile svojim obveznostim v Ameriki Vprašanje brezposelnosti Kar se tiče brezposelnih in njihovega zavarovanja smatra Roosevelt da mora vsika zvezna država uvest: svoje lastno., zavarovanje zoper brezposelnost Za one delavce pa. ki ne bodo zaščiteni s temi zakoni, bodo morale skrbeti v prvi vrsti občine, v drugi vrsti posamezne zvezne države in šele na koncu vlada, ki pa mora po potrebi urediti posameznim državam podporo. Zunanja politika in razorožitev V pogledu zunanje politike Roosevem doslej še ni podal toonejših izjav, razen v vprašanju vojnih dolgov in razorožitve Zahteva pa r-ed drugim sklicanje mednarodne konference, ki naj reši vprašanje srebra, kar je izredne važnosti za države na Daljnem vzhodu, kjer je še vedno v veljavi srebrna valuta, pa je zaradi padca cen srebra njena kupna moč zelo zmanjšana. Prav tako se je Roosevelt izjavi*! za službeno priznanje Sovjetske Rusije, od česar pričakuje velike koristi za ameriški izvoz. Tudi se prav tako kakor njegov protikandidat Hoover zavzema za splošno razorožitev, ker upa. da bi se z znižanjem izd a tik o v za oboroževanje osvobodili mnogi kapitali za druge produktivne svrhe. Čeprav je v načelu pristaš čim širše razorožitve, se vendale zavzema za povečanje pomorske oborožitve. Zagovarja pristop Zedinjenih držav k haaškem mednarodnem razsodišču, po zgledu Wilsona pa je tudi velik prijatelj Društva narodov. Za sedaj sicer ne zahteva, da bi Amerika takoj vstopili a v Društvo narodov, verjetno pa je, da bo pod njegovim predsedstvom sodelovanje Amerike z Društvom narodov ostalo mnogo tesnejše in iskreneiSe kakor pa je bilo doslej. Lahko se reče, da je Rooseveltov program zasnovan skoro popolnoma na gospodarskih vprašanjih, ki odgovarjajo težavam in duhu sedanje dobe. Hoovru je najbolj očital, da je zagrešil gospodarsko osamljenost Amerike, in hoče v tem pogledu temeljito izpremeniti politiko Zedinjenih držav ter pospešiti z vsemi sredstvi mednarodno sodelovanje na gospodarskem oo-Iju. da bi se čim prej zopet povrnilo omajano zaupanje sveta v možnost povratika gospodarskega blagostanja. Na kratko povedano.. obsega Rooseveltov program naslednje glavne točke: 1. Odstranitev visokih zaščitnih carin, ker ie po demokratskem nazlranju treba kupovati, da se more prodati. 2. Zakijučitev trgovinskih pogodb na podlagi reciprocitete 3. Zakijučitev trgovinskih pogodb zlasti z državami dolžnicami. da bi mogle izpolniti svoie obveznosti napram Ameriki, toda nobena revizija ali črtanje dolgov. 4 Tesnejše sodelovanje z evropskim] državami in ustrežljivejša carinska politika. 5. Revizija alkoholne prepovedi in uvedba davka na pivo. 6. Racionalizacija industrije in največja štednja v državni upravL 7. Previdna politika s posojili 8. Čim tesnejše sodelovanje vlade s poslovnim svetom, vendar pa brez neposrednega vmešavanja države v zasebno gospodarstvo, toda državno nadzorstvo nad vsemi naravnimi pomožnimi viri. zlasti nad vodnimi silami. 9. Pospeševanje vzajemnosti med državami 10. Državna podpora za brezposelne. Bolgarski novinarji v Italiji Rim, 10. novembra AA. Včeraj je prispela v Rim skupina bolgarskih novinarjev. Na postaji so jiih pozdravili odposlanci italijanske novinarske zveze. Bolgarski novinarji si bodo ogledali razne pokrajine. Pomožna akcija Zanimiva anketa na banski upravi — Vprašanje skupne akcije za pomoč gladujočim in nezaposlenim Ljubljana, 10. novembra. Zima gre v deželo in pred durmi stoju vprašanje, kako prež i viti 30.000 brezposelnih ter podpore potrebnih siromakov. Ka ob—r-no poročal načelnik oddelka banske uprave za narodno zdravje g. dr. D o 1 š a k, ki .je opozarjal na potrebo združenja vseh podpornih ediinic r celoto, že zaradi veli. kega števila potrebnih, saj »e računa 8 100 000 osebami, ki bodo potrebne podpore. Ne le brezposelni ta njihove družine, temveč tudi zelo lepo število kmetov, ki so tih zelo prizadele vremenske nezgode in kmetijska kriza, zre brez sredstev v bližajočo se zimo. Potrebna je pred vsem organizacija prehrane, pole® prav tako važne ugotovitve števila podpore potrebnih ter vodstva stalne kontrole nad niiml Pri tem seveda Igrajo veliko važnost zasebne ustanove, ki po znak) svoie okoliše. Nujna potreba je, da ee takoj osnuje Osrednji pomožni odbor za dravsko banovino v katerem bodo predstavniki banovine, občin, delavskih organizacij in dobrodelnih društev. Osrednji pomožni odbor bo šel s predlogi, nasveti in pa-iporočiiii na roko javnim oblastvom, tvoreč nujno potrebno zvezo med ja>vno jn privatno dobrodelnostjo. Sodeloval bo kot najvažnejša osrednja postojanka pri nabiranju prispevkov, posebno takih, kri bodo namenjeni za večje in obširnejše akcije. S temi sredstvi bo po svoji uvidevnosti razpolagal sam, ako ne bo pirišesl ao spoznanja, da je smotreneiše podpreti kakšno že započeto delo. Brezposelnost se odpravlja le z omogočenjem zopetnega dela. Zato bo moral cdbor stremeti za tem, da se čim prej uvedejo javna dela ter s tem nudi podpirancem možnost zaslužka, odnosno odslužitve prejetih podpor. Banska upraiva je predložila vladi v Beogradu izčrpno izdelan predlog javnih del. Vsi k tej anketi vabljeni zastop-niki naj tvorijo »Osrednji pomožni odbor dravske banovine« pod predsedstvom bana. Odboru se dodelijo uradniki banske uprave, kot depoz;tni zavod za morebitno gotovino pa naj velja >Hranllnica dravske banovine.« O sestavi odbora se naj Izda oglas s pozivom na sodelovanje. Da bo imela pomožna akcija uspeh, je treba začrtati ostro mejo med resničnimi brezpo. selniki jn podpore nevrednimi delomržn«-neži. Kriminalne posledice brezposelnost Varnostni inšpektor g. B a t a g e 1 j je naglašal, da se s porastom gospodarske bede, nastopom slabih letin, slabega zaslužka viša tudi števnlo zločinov, posebno ornih proti lastnini. V zvezi s tem narašča dekimržnost, širi se pijančevanje ln z njo prostitucija. To zlo obsega že tako velik krog ljudi, da je narodno, zdravje silno ogroženo. Banska uprava bo storila vse. da olajša siromašnim slojem prehrano in jim da po možnosti tudi zaposlitev preko zime. Točno bo ugotovila pri vsakem nezaposlenem, če res ne more dobiti dela ali mu je pa brezposelnost postala poklic. Zadnje omenjeni so postali že prava nadloga jn strah zlasti našega podeželja. Banska uprava bo predlagala v Beogradu uvedbo obveznega dela za vse nezaposlene, kakor se je to sijajno obneslo na Bolgarskem, v Nemčiji in drugod. Dotok nezaposlenega prebivalstva, posebno onih nezaposlenih kmetskih delavcev, ki so na vasi osebno preskrbljeni; s hrano in stanovanjem, se bo kolikor mogoče omejil, kakor bo tudj mogoče zapreti mejo banovine nezaposlenim iz drugih banovin, kakor je to (izpeljala savska banoviini. Najstrožje bo prepovedala klatenje in potepanje pod pretvezo iskanja dela. Beračenje po hišah se bo zabranilo. Podpiranje potrebnih bo izvedla banska uprava po Osrednjem pomožnem odboru s pomočjo občin dn zasebnih dobrodelnih ustanov. Prostovoljne dajatve delavcev in delodajalcev V Imenu Delavske zbornice oglasil tajnik g. Filip U r a t n i k, ki je ugotovil, da žal nimamo točnega vpogleda v situacijo, ker nimamo izčrpne statistike vseh nezaposlenih Po statistiki nezaposlenih članov O UZD bn potrebovali 155,000.000 Din, če bi hoteli dati mesečno posamezniku le 200 Din, kar b; bilo prav malo, a še to bi bilo neizvedljivo. Seveda pa ta nezaposlenost v resnici ni tako huda, ker so mnogi teh zavarovancev v zvezi s kmetijstvom. Saj Imamo med 160.000 družinami v banovini 90.000 malih kmetijskih obratov, ku jim je industrijsko delo postranski posel. Potrebujemo statistiko, ki bo točno ločila med resničnimi ehov, saj je • • v rok ar izišli koledar že 47. knjiga. Ko-e -ji pa imajo še posebno vrednost za- ker je skoraj vse uredil ustanovitelj šolske družbe, prvak idealnih rodo >v g. župnik Ivan Vrhovnik. Zaradi kfncsti »Ljubljanskega Zvona« pri i lanskega koledarja je ta velezasluž-eteran odložil nadaijno urejevanj? šnii koledar je uredil pisarniški taj-CMD g. Fran Skulj strogo po načelih sga prednika. Poleg običajne koledar-vsebine ima letošnji koledar več dra-nih spisov, ki imajo trajno vrednost lašo narodno zgodovino in statistiko, iktualnejša razprava, ki bi morala ži-zanimati slehernega Slovenca, je spis: ke razmere rta slovenskem ozemlju roške. sate-lj M. je priznan pedagog ln go-rodoljub med učiteljstvom jugosloven-ega dela Koroške. Za uvod citira iiz A. egove brošure »Slovensko šolstvo na Ko-r -škem v preteklem stoletju« naslednje stavke: »Koroško šolstvo je bilo od ne-:daj os, ki se je okoli nje sukalo vse po-i lično in prosvetno delovanje, kjer so se pokazali vsi naši uspehi in neuspehi za *><• : tično samobitnost in narodni obstoj. Nasprotniki Slovencev vidijo, kako silo imajo v šolstvu, zato ga krčevito drže in zabranjujejo Slovencem vsako prenared-bo po javnih državljanskih postavah. 2a-libog ni bilo do danes mogoče iztrgati Nemcem tega orožja iz rok, od tod naš obupni položaj.« — K temu citatu pristavlja M. žalostno ugotovitev: Kakor leta 1912., tako še danes! Želeti bi bilo, da bi posebno naša srednješolska in visokošolska omladina ta članek temeljito prečitala. —< Istotako zanimiva sta članka AVestfalski Slovenci« m »Nekaj o našem izseljevanju«. Prvega je spisal Rudolf Kresal, drugega pa naš iz-seljeniški nadizornik Fink. Vekoslav Iskra je napisal poučni članek »S p°ti ob severni meji«, Fr. Skuljev članek »Kje pravica — kje krivica?« nam razgalja krivice, ki jih trpe naše manjšine pod avstrijsko in italijansko vlado glede šolstva in favoriziranja Nemcev v naši državi Kot ihtenje k temu spisu je Mare Lprnutove »Pesem izgnancev«. A. B. je napisal članka »25let■ niča prerojenja CMD.« in »Naši grobovi« z mnogimi slikami zaslužnih pokojnikov. Kot zaključek tužnih spominov je Meško-va pesem »Na grobovih«. Koledar s tako bogato in zanimivo vsebino velja samo 15 Din — v podporo prepotrebni naši Sodski družbi. Ob jubileja Bojana Pečka DTevi bo slavil v ljubljanski operi 251et-r'ro umetniškega udejstvovanja priljubljeni naš operetni komik Bojan Peček. Ipbral si je »Eriko«, ker tako-le sodi o opereti, zlasti o slovenski opereti: 25 let skrbi, veselja in žalosti, vsega kar »premljla življenje v gledališču, je za menoj. Zakaj sem se posvetil ravno opereti? Ker mi je poleg drame dana široka možnost udejstvovanja, ki je v dobri opereti prav tako umetniška, kakor v vsaki drugi gledališki panogi. Slednjič je razveseljivo, da smo tudi na tem poprišču začeli hoditi svoja pota — z lastno slovensko opereto. Tudi veselje m smeh sta lahko lepa in pa potrebna sta. Za »Prešmentano ljubeznijo«, sano dobili Gregorcevo »Eriko«. Zato sem izbral to slovensko opereto za svoj jubilej, ker smatram za svojo dolžnost, da pri vsej izbori operet dajem prednost domačemu delu, ki ni nič slabše od importov. »Erika« je Gregorčev prvenec z veselo, vžigajočo muziko in krasnimi finali. In slednjič je čas, da zamenja domača opereta tuja dela. Kako pa naj dobimo novih domačih del, če jih ne bomo priznavali? Gregorčičevi »Eriki« bo sledila v letošnji sezoni še Šantlova domača opereta »Blejski zvon« in operetna revija »Izza kongresa« v kompoziciji šušteršiča in Gregorca. Dejstvo, da se na tem poprišču tako osvo-bojujemo, me ob moji 251etnici najbolj veseli ... G Bojanu Pe>3ka ob srebrnem jutbileju čestitamo in mu z nocojšnjim večerom vred želimo še mnogo uspehov v bodočnosti. Zagrebško priznanje trboveljskim slavčkom Zagreb, 10. novembra. O koncertu mladinskega pevskega zbora »Trboveljskega gladka« v Zagrebu preteklo soboto in o matineji v nedeljo dopoldne, prirejeni za zagrebško šolsko deco, so vsi zagrebški časniki pisali zelo, zelo prizma-valno. Nad vse laskavo pa pišejo »Narodne No vin e«, kjer stoji med drugim naslednje: »Redkokdaj rma Zagreb priliko, da doživi takšno umetniško atrakcijo, kakršna je bila .Trboveljski slavoek«. To je zbor moške hi ženske dece, po večini Šolarjev osnovnih Sol, katerih starši so rudarji. Ti otroci so dobili v svojem učitelju dirigentu g. Suli- ju Avgustu moža, ki mora imeti nepopisno zdrave živce in neizrecno ljubezen do tsga, da je vzgojil tak zbor in sestavil umetniško korporacijo, ki zasluži, da se pokaže tudi v tujini. Z velikim zanosom ln navdušenjem je stopila deca na podij zagrebške Glasbene akademije. Program je o.i sestavljen iz kompozicij jugoslovenskih avtorjev. Videlo se je, da je bilo pri sestavi razporeda mnorfo razumevanja za našo vokalno glasbo. Vse je bilo v stilu in v skladu. Preko 20 pesem so zapeli otroci na pamet. Ta zbor 'e dovršena umetniška korpora-cija, ki zasluži, da bi se pokazala v inozemstvu, kar bi bila najboljša propaganda nše vokalne kulture. Vsi nastopi tako zva-nih Sangerknaben z Dunaja bi potemneli jrred tem odličnim nastopom .Trboveljskega slavčka*.« Najoosled je pisec pozval pristojne čini-telje, da bi bilo treba tak umetniški korpus podpreti, ker gre mladim pevcem vse priznanje in je zaključil svojo kritiko z besedami: »Umetniški Zagreb jim kliče: Na skorajšnje svidenje!« Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« gren-čico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nad 13 milijonov Din za gobe Ljubljana, 10. novembra. Letošnja sezona gob je pri kraju. V splošnem ni bila tako bogata, kakor prejšnja leta. Poletna suša je mnogo škodovala rasti gefo. Oktober pa je vendar le blagoslovil naše kraje, da so bili izredno oblagodarjani z gobami, zlasti z jurčki, ki so edino eksportno blago. Ljubljanska okolica se ni dosti bavila s sušenjem gob, ker j iih je raje prodajala na živilskem trgu in je po približni cenitvi za nje izku-pila do 250.000 Din. Cene svežim gobam so se gibale od 3 do 12 Din kg. Lepše dohodke pa so imeli kraji, ki se prav sistematično bavijo z nabiranjem in sušenjem gcb. Najlepše gobe so se dobivale na spodnjem in srednjem Štajerskem, v Poljanski in Selški dolini in na Jezerskem, kakor tudi v Zasavju od Litije do Brežic. Središče za trgovino in eksiport gob je postala Ljubljana. Po oceni strokovnjakov je bilo letos prodanih do 300.000 kg suhih gob. Za najlepše blago so trgovci plačevali tudi po 55 Din kg, drugače pa so se cene gibale od 30 do 50 Din kg. Pri povprečni ceni 45 Din računajo trgovci, da so naši ljudje letos zaslužili pri gobah do 13,500.000 Din. Po nekaterih krajih so družine zaslužili pri suhih gobah tedensko pa 1000 do 1500 Din. Kar v koših so gobe nosili domov. Samo še danes se morete opajati ob čarobnih melodijah in prekrasnih valčkih Straussove muzike... Film, pri katerem se boste smejali od srca in sijajno zabavali! $i>hann Strauss v ljubezni Iti pesmi M1CHAEL BOKNEN LEE PARRV Greti Theimer — Paul Horbiger Samo še danes ob 4., %8 tn %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Skladišče umobolnega na samotni njivi Ljubljana, 10. novembra. Mračilo se je že in polagoma je pričelo spet deževati. Neki mož se je pripeljal s kolesom do Dvornega trga in se je naposled ustavil pred trgovino v Židovski ulici. Zaklenil je kolo in stopil v trgovino. Drugi mož, stoječ na oglu Gosposke ulice, ga je opazoval, šel za njim, si zavihal ovratnik pri suknji, pograbil kolo in jo že mahnil nazaj proti Gosposki ulici. Takrat pa se mu je približal tretji mož, mož postave, in vprašal Mihaela Šafranova, 421et-nega bivšega ruskega ujetnika, sedaj pa delavca, oženjenega in stanujočega nekje v okolici Kamnika, kam namerava s kolesom. Safranov je postavil kolo na tla in povedal, da si je kolo pravkar prisvojil v Židovski ulici, čeprav se ne zna voziti. Mož, ki je imel opravka v trgovini. Je tako po sreči dobil svoie kolo spet vrnles no, Mihael Žafranov pa je moral na policijsko upravo. Tamkaj so kmalu ugotovili, da s Šafranovim ni baš vse v redu. Izgovarjal se je na razne načine, da je pošten človek, že čez par minut pa se mu je vse zasukalo in je pričel trditi, da je največji in naj:=ipretnejši tat koles. Nav<*-del je, da je ukradel v Ljubljani že več ko 30 koles, kar se je gospodom na policiji videlo preimenitno. Med njegovim navajanjem pa so prišli do zaključka, da izpoved ne drži, kajti Žafranov je priznaval tudi tatvine, za katere je ugotovljeno, da so jih izvršili drugi ali pa sploh niso bile izvršene. Šafranov je umobolen, bil je zaradi svoje duševne bolezni tudi že na zdravljenju. Vendar pa je res storil nekaj pregreškov zoper tujo lastnino. V kamniškem okraju je odpeljal »več koles, izmaknil pa je tudi male ročne vozičke in razne predmete, ki so mu prišli pod roko. Odnašal jih je na neko oddaljeno njivo, kjer je bila mnogo-lična ropotija izpostavljena vsem vremenskim neprilikam. Pokopališče koles in vseh teh predmetov so našli orožniki, obveščeni o tem od strani ljubljanske policije. Mihaela Šafranova je oddala policija sodišču, da ga od tam spravijo v primeren zavod Smrt otroka v dimu Poljčane, 10. novembra. V ponedeljek dopoldne se je zgodila v Razgorju pri Zabljaku v hiši Korošca Viktorja huda nesreča. Oče je šel usodnega dopoldneva k sosedu Krivcu Martinu, da bi mu ta posodil vžigalice, ki jih doma ni mogel najti. Zadržal se je pri Krivcu okrog tri četrti ure. Doma so ostali le tri do pet let stari otroci Iztaknili so med tem časom nekje vžigalice in je eden njih zaigal v postelji slamo, da je bila na mah vsa postelja v plamenu. Nekaj časa so otroci ta nenavaden prizor opazovali, čez čas pa sta starejša dva. Wilibald in Jožef, zbežala, medtem ko je ostal 18mesečni Franček sam v hiši m se je v dimu, ki je kmalu zajel vso hišo, zadušiL Obupani oče je sam javil nesrečo orož-ništvu. Na lice mesta sta takoj odšla tukajšnji komandir g. Alojzij Šebenik rn g. dr. Hronovsky. Otrok je bil kajpak že mrtev. Opeklin ni imel nobenih. Smrtna nesreča pri falsld elektrarni Maribor, 10. novembra. Včeraj ob 14. se je zgodila v nekem k<> sonu v strugi Drave pri falski elektrarni nesreča, ki je zahteva življenje 501etnega delavca Antona Fradla iz Selnice ob Dravi. Fradei je v kritičnem času pregledoval mehanične naprave v kesonu, ker bi se morali delavci kmalu nato izmenjati in bi na s top. la službo nova delavska skupina. Pri vhoou v keson pa je sedel na 3 kg težki leseni kocki neki delavec in gledal v globino. V naslednjem trenutku je delavec vstal, pn tem pa je v neprevidnosti z obleko premakni! leseno kocko, ki se je zvalila v odprtino kezona ter padla 20 m globoko na glavo delavcu Fradlu. Popolnoma mu je zdrobilo lobanjo. Fradei se je brez besede zgrudil mrtev. Nesrečo je pač pripisati nesrečnemu naključju, a tudi precejšnji neprevidnosti. Frandla, ki zapušča ženo, bodo pokopali jutri, v petek, na sel-niškem pokopališču. Požar pri Naklem Kranj, 10. novembra. Na Pivku pri Naklem je nastal danes popoldne malo pred 14. uro na skednju v zgradbi gostilničarja Antona Križnarja požar. Poslopje je bilo zidano še po starem sistemu tako, da sta bila stanovanjsko poslopje in skedenj pod enim krovom. Pod streho je bilo polno slame in sena, ki sta bila na mah v plamenih. Na pomoč so sicer takoj prišli gasilci iz Nakla in telefonično pozvani kranjski gasilci, ki so pripeljali s seboj tudi veliko motorko, vendar pa je zgorela vsa krma s streho vred. Najbrže je zažgal neki popotnik, ki je spal na skednju in vrgel cigaretni ogorek v seno. HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACICEVEM TRGU Tekoča topla ln niadna voda v vseh sobah. Telefon v sobah tn ves ostali komfort- — ZMERNE CENE. 219 HOTEL iN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB. GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 73-35. £&jam4eoo &soe »obe po 25—35 Din. Prvovratna fro-ma£« kuhinja. Izbrana oa.ra.roa vina. V»Hk m biadea m. Prt t»va.njo preko ?4 ai 15 % popusta. — Prl-porofe ;a.suiii DJURO PAJ1C. £61/» ,Impregno' ščetke so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja, 9krat odliko-vane. »DfPREGNO« tovarna higijenskih ščetk ZAGREB, Langov trg 4. HOTEL „ASTORIA" ZAGRFT*. Pptr:nska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše ^bivanje v Zagrebu. 315 Nežno kožo otročička negujete najboljše, če pri dnevnem kopanju uporabljate samo lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, napravljeno je iz najboljšega materijala ter ja popolnoma nevtralno. Dobiva se v apotekah, in drogerijah. Zahtevajte samo Pechovo An tračen črnilo« ki je izvrstne '"vaiitete. 817 Mlatilnica ubila otroka Guštanj, 10. novembra. Ob današnjem deževnem vremenu so pri posestniku Kvasniku v Selenburgu, občina Tolsti vrh mlatili. Pripetila se je tragična nesreča, katere žrtev je postala hčerka Martina. Mlatili so ajdo na bencinski pogon. Nenadno se je mlatilnici približala 61etna hčerkica, ki jo je transmisija pograbila za krilo in potegnila med kolesje. Ko je oče opazil strašno nesrečo, je bilo že prepozno. Kolesje je treščilo deklico na drugo stran, kjer je priletela na tla im oble-ž"1- mrtva. Oče je ves objokan prišel na orožniško postajo povedat, kako se je nesreča primerila. Savski most na Gločah Brezje, 10. novembra. Nekako pred letom Veselem vinogradu« S tem kajpak ne zavzemamo meritornega stališča v vprašanju, ali se ne bi dalo ugovarjati načinu, kako sta opravila svoje delo prevajalec in režiser, smatramo pa, da je z avtoritativno izjavo Julija Baba ovržen očitek, da je ljubljansko gledališče z >Veselim vinogradom« uprizorilo literarno nevredno in kulturno nečastno dramatsko delo. Ured. Uprizoritev »»Veselega vinograda« v našem gledališču je vzbudila ogorčenje pri ne-katernikih in to po krivdi njih samih, kajti niti avtor, niti gledališče ne moreta biti odgovorna. če kdo dela ne razume ali pa mogoče niti noče razumeti. »Jutrov« poročevalec J. K., ki je delo dobro in pravično ocenil, stoji kot nekaka bela vrana med nimi. ki so 6e začele zaletavati ob vodstvo »ledališča. držeč v roki Alojzijev prapor in prepevajoč pesem iz III. dejanja Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Takoj v začetku moramo poudariti, da z uprizoritvijo »Veselega vinograda« ni 9torjeno na odra nobeno pohujšanje, nobeno onečaščenje, niti ni ponižana slovenska kultura in slovensko gledališče, ogrožen je 6amo filister s svojo moralo »za zaprtimi vrati«. Zuckmayer spada z deli »Veseli vinograd«, »Cirkus Kuče«, »Stotnik iz Kopenika« med največje dramatike novejše nemške generacije. Nemški .kulturni krogi so spoznali zdravje in moč »Veselega vinogTada«, niso se dali preslepiti s hinavskim zagovarjanjem morale, in so prav zaradi tega dela odlikovali avtorja z eno najčastnejših nagrad za dramatike — s Kleistovo nagrado Delo je doseglo ogromen uspeh in ie še vedno na repertoarju. Ker nočejo verjeti domačinu, naj torej slišijo tisti, ki so pri nas nad delom »ogorčeni«, kai je napisal znani in zelo vplivni nemški kritik Julius Bab, ki je v četvorici nemških gledaliških kritikov Kerr, Diebold, Ihering in Bab, menda najkonser-vativnejši. Njegova kritika prav za prav ni več običajna gledališka kritika našega vzorca, temveč že krajša razprava. Komedijo obravnava v svojem delu »Die Chronik des deutschen Dramas« v poglavju »Die Rfick-ker der Natur« od str. 357.-366. »Koncem lota se je delo uprizorilo in doseglo ogromen uspeh (Riesenerfolg) — prvi resnični uspeh, ki ga je doseglo delo mlade generacije pri občinstvu.« Julius Bab sicer pravi, da je dejanje precej skromno, da je oblika stara itd. — toda to konstatira v zvezi z nemškim ekspresionizmom, ki so ga do takrat mladi pisatelji 9matrali za edino zveličavnega, ZuckmaTer pa se ga je z »Veselim vinogradom« odrekel in prešel k naturalistični ljudski igri. Kliub vsemu pa je, pravi: ... »v resnici nekaj kakor preizkušnja moči, mak ozdrav Ijenja mlade generacije.« Okolica, ki v tem delu predvsem učinkuje, ni samo kostum, ki visi na ramah ravnodušnih gledaliških lutk. Gotovo, V9e te pesmi je Zuckmayer prav tako malo iznašeL kakor tipičen način govora. Toda zagrabiti iih z živim čuvstvom in postaviti jih na učinkovito mesto, ie tudi skoz in skoz produktivno delo. (Celo dobro zagrabljen in krepko uporabljen citat utegne biti ob okoliščinah samostojni stvariteljski čin.) Toda predvsem zrak te dežele, jesensko svetliku-ioč dan nad vinogradi ob Renu. plodovitost te od pradavnih časov dobro obdelane zemlje, to ni samo v okolici ljudi, je v niih samih. ali umetniško - tehniško govorjeno, v podobah in ritmu njih besedi. Sai pesnik oblikuje svoie viziie samo v besedah. Potem, ko citira iz dela odstavke o ženi. ki jih govori Gunderloch, (Veha) pravi Bab: In v vsem tem živi pokrajina, živi poklic, živi vsa narava in ves kulturni sveit teh ljudi. Da, tudi kulturni svet! Niso divie be-štiie, niso živalska tesla. ki divjajo po vinogradih. Da hudobni ljudje nimajo pesmi, je najbrž resnično, prav gotovo pa nimajo pesmi ljudje brez kulture In v teh vinogra- dih vse jjoje. — In nikakor ne smemo prezreti, da se vname velik pretep v gostilni (II. dej.) kot neke vrste pevska vojna. Veha in njegovi prijatelji hočejo zapeti lep, več-glasen moški zbor... In ko zakruliio vmes veterani svoje butaste in surove poulične drajne, mine meščane potrpežljivost, pevska umetnost jim je sveta in vname se velik pretep. Gotovo, to je komično, toda to ni komika hude satire, to ni mefistofelski smeh nad nesmiselnostjo stvari: to ie pristno humoristično, ker se razviie ob nekem smešno malenkostnem predmetu nekai po sebi velikega in dobrega: docela resno čuvstvo za dostojanstvo in lepoto umetnosti •.. Pri vsej smešni malenkostnoeti je to nekak kulturni boj. S tem pa je v zvezi, da figure te triviial-ne igre niso trivijalne. Živi ljudje 90 in posamezni človek, ki je vedno nov primer, ni nikdar banalen. Ljudje 90, ker imajo tla pod nogami, zrak in luč okrog sebe, ker jih očrtava pokrajina in kultura, kajti samo tako in ne drugače se izločajo iz neoblikovane enakomernosti mračnega živalskega sveta ali iz enolične medlobe abstraktnega duševnega sveta kot organska bitja. Izvršil se je povratek k organizmu! S tem pa je v najtesnejši zvezi, da smo po zelo dolgem času naoosled vendar enkrat dobili igro. v kateri gre za ljubezen. Za ljubezen med ljudmi! Doslej namreč smo imeli vedno opraviti samo z deklamacijami o neki povsem nepri jemljivi splošni ljubezni do Boga ali do človeštva, ali pa (kar ie bilo v zadnjem času dosti pogosteje) s strašno meclsebojnostjo podivjanih živali. Lju- bezen pa je tisto človeško dogajanje, ki izhaja iz najtesnejše čutne privlačnosti in poseže v vso človeško življenjsko sfero, da na-j>09led spremeni in na novo oblikuje ves njegov položaj v duševnosti, vse njegovo rtv ligiozno razmerje. Za ljubezen je treba celega človeka z vsemi naravnimi in kulturnimi vsebinami, ki se kakorkoli drže tega pojma. Individuov je treba — kajti samo in-dividuum more doživeti v vsej opajajoči, svet odpirajoči sili. ogromno srečo, da prav njega drug individuum izbere in ga čisto osebno prisvoji svojemu bistvu. V čistem duhu poteka kakor v sami živali življenje neindividualno. Ker so v tej ZuckmaVerj.?-vi veseloigri zopet resnični ljudje, je v nji tudi resnična ljubezen. Naj si je dogodek še tako primitiven, s svojimi štirimi pari zaročencev na koncu pridobi vendarle časovno psihološko globočji pomen. Človek, ki hoče zopet nekaj določnega izbrati in obdržati. organsko bitja, ki je zmo^io ljubezni, se vrača na oder. To dogajanje dokazuje, kako tolažilno rase taka kultnrna zdravilna sila. da se mi zdi dvakrat bedasto, ako javkajo od mnogih strani o nespodobnosti te igre. Da govori v živo žehtečem zraku te obrenske trgatve čutnost neolepšano, krepko govorico, da sili na dan v oblikah, ki ne ustrezajo vedno re-glementu fine meščanske družbe, se mi nikakor ne zdi tako strašna škoda Čutno življenje, ki divja nepreduševljeno, samozadovoljno in brez smotra preko odra, je pekeL Toda kot redilna sila človeškega življenja, za katerega smo poklicani, kot plodna tla stvarjajočemu duhu, ki naj rase iz nas lju- ♦ Proslava premirja v naših šolah. Kr. banska uprava dravske banovine objavlja, da se po brzojavnem naročilu ministrstva prosvete P št. 40.355 na vseh šolah dane« proslavi dam mriru, kakor prejšnja teta. Pismene nalose o tej temi odpadejo. ♦ Odlikovanje bana Zivanoviča. S kraljevim ukazom je bil ban moraveke banovine g. Jeremija živanovič odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje. ♦ imenovanje. S kraljevim ukazom je imenovan za rudarskega pispektorja g. Anton Kuraik, šef računovodstva pri državnem .rudniku v Velenju. Odličnemu sokol-»kemu ln narodnemu delavcu iskreno čestitamo! ♦ Z zagrebftke univerze. Na pravni fakulteti univerze v Zagrebu je bil dr. Pavle Rastov imenovan za rednega profesorja trgovinskega, meničnega in pomorskega PTava. F0T0Af1ATER"JE flEOBMODHO POTREBEN VSAKEMU AMATERJU-IM STAffE ZA C3 ST.) TEKOČE LETO LE DSH tO.- UPRAVA , FOTO-AMATE R JA ' IJ0BLJAI1A - PRfcSERn.OVA ULICA 5/2. IPOSTm PREDAL 190 ♦ Na pravno fakulteto v Subotlcj se je t zimskem semestru inskribiralo 371 slušateljev. število frekventantov se je v Su-botoi letos zvišalo, na vseh drugih fakultetah v državi pa se 1e znižalo. ♦ Naš konzulat v Hamburgu ukinjen. S 1. t. m. je bil jugoslovenskl konzulat v Hamburgu ukinjen. ♦ Desetletnica združenja Sušaka z Jugoslavijo. Prihodnje leto bo poteklo deset let, odkar je bil Sušak združen z našo državo Jadranska Straža na Sušaku bo skupno z Društvom za tujski promet ob tej priliki priredila etnografsko, pomorsko in gospodarsko razstavo. ♦ Kongresa italijanske kraljevske akademije o evropski krizi se udeležita tudi dva zastopnika iz Jugoslavije. Kriza, ki jo preživlja Evropa na vseh poljih, je dala italijanski kraljevski akademiji} v Rimu, katere predsednik je markiz Marcomi, pobudo za sklicanje kongresa, na katerega so povabljeni razni odlični evropski politiki in učenjaki. Iz Jugoslavije sta bila po rabljena na kongres bivša ministra g. dr. Momčilo Nlnčič in g. dr. Oton Frangeš, kii sta se povabilu odzvala ln bosta te dni odpotovala v Rim. Kongres se bo vršiil od 14. do 20. t. m. in bo obravnaval razna evropska vprašanja gospodarskega, političnega in civilizacijskega značaja ♦ Odprte planinske koče SPD. Odprte in oskrbovane so naslednje planinske koče in domovi: citen v Kamniški Bistrici, dom na Krvar«u itn koča na Veliki Planini, Pi-fikernlkova koča v Logarski dolini, Moz irska koča na M oz irski planini in Celjska koča v Celjskem gorovju. Valvazorjeva koča je stalno odprta in oskrbovana. Glede ključev za Prešernovo kočo se je oglasiti pr; oskrbnici Valvazorjeve koče. Ul-etova koča na Peci je oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra, če bodo dospele prijave, čim bodo snežne razmere na Pe-oj za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana vso zimo. V koči je nameščenih za zaimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je pravočasno poslati podružnici SPD >Peci« v Mežici. Koča na Ljubniku je oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana, tako da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporočljiva v jesenskih dneh z Paradi izredno lepega razgleda. Restavracija na Boču bo tudij letošnjo zimo oskrbovana. Koča pod Bogatinom je zaprta. Kdor jo želi posetiti, naj se zglasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. Dom na Mrzliicd je oskrbovan vse leto, enako planinski dom na Mirni ter Tomaainova koča na Sv. Gori m koča na Sv. Planini. Planinski dom na Kofcah in Smučarski dom na Zelenici sta sve leto oskrbovana Prav tako je stalno oskrbovana okrepčevalnica na Ljubelju. Na Zelenici je za prvo silo za smučanje dovolj snega. Planinski dom na vh br govslkih ved, ko-lcor knjigiovodistiva, kore -potnderoce, 3 tem »grafije. s-trojeposja, T&eb m>odenon'h je-zikOT itid. Začetek vseh tečajev v ponedeljek, 14. novembra Rfiite im pridite po proepefctl u_ Predavanje iz kemije. Ljubljanska sekcija Jugoslov. kemijskega društva, v katerem So poleg vseučiliških profesorjev tudi drugi naši kemiki in znanstveniki, bo fetos s predavanji seznanjalo občinstvo z zanimivostmi iz kemije. Prvo tako predar vanje bo danes ob 18. v Kemični predavalnici realke, govoril bo docent dr. Kline o krvnem barvilu ln sintezi! bemina. Predavanje je dostopno vsakomur. u_ Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel prvi koncert v letošnji sezoni v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v dvorani Unlona. S spremljevamjem opernega orkestra bo izvajal dvoje pomembnih del, ln sicer Stravinskega »Simfonijo psalmov« n Szymanowskega HI. simfonijo »Nočni spev«. O delu Stravinskega smo na kratko že poročali!. Danes nekaj besed o Szy-manowskem in njegovem delu. Karel Szymanowski je najpomembnejši skladatelj bratskega poljskega naroda, mož velikega glasbenega talenta ki je zvezda vodnica vsem ostalim poljskim glasbenikom. Szymanowski je sin Ukrajine. Rodil se je leta 1883. Skladati je. začel, še preden je užival sistematični pouk, pred letom 1903. Med njegovimi deli dobimo danes reprezentativne poljske opere, simfonične skladbe, pesmii za klavir dn razne zbore. Najmo vejše njegovo delo je HI. simfonija, znana pod imenom »Nočni spev«, za tenor solo, mešani zbor in veliki orkester. Skladba je napisana kot simfonija sicer v enem stavku, ki pa se jasno deli v tri ločene dele: dva počasna, okvirna im srednji živahnejši seberzozmi stavek. Simfonija je mehka, zasanjana, a Izredno karakteristična skladba, v kateri tiči nekaka Chopinovska no blesa. Tenorski solo bo pel g. Svetozar Ba-novec, član naše opere, zborovski par t pa pevski zbor Glasbene Matice. Orkester bo znatno pomnožen. Koncert bo vodil ravnatelj g. Mirko Polič. Prodaja vstopnic po običajnih cenah v Matični knjigarni. u_ Posetnike ponedeljskega koncerta Glasbene Matice ljubljanske opozarjamo, da izide za koncert posebna programna knjižica, v kateri bosta obe simfonični deli podrobneje razloženi. Razlaga bo lz- V mesto, vas in daljnje hribe, vsepovsod gre glas poznan, da najslajše nudi ribe SSamiš nam za postni dan. di, ne more biti kmalu dovoli močno in svobodno.« O Vehovem pogoju za zaroko njegove hčere, pravi Bab: »Da ni cinična anarhistovska cesta, temveč kljubujoč izbruh pobožnosti pred naravo... To utegne biti v smislu družabnosti problematična mi6el. nepobožna in neresna v smislu narave pa vsekakor ni. Saj nima prav nič opraviti z anarhičnim razbrz-danjem. z nasladnostjo posameznika, temveč meri na čisto nadosebno 9rečo, na družino kot temelj družbe... V celoti ima to ovzduš-je neprikrite in prekipevajoče čutnosti vseskozi svojo umetniško vrednost. (Podčrtal prev.) ... V osnovi velja to: to je res veseli duh vinograda, pred katerim se izkažejo človeške neumnosti kot malenkostne in ki nam vliva dobro, tolažilno upanje na vse-premagujoče zdravilne sile večne narave. To pa daje Zuckmaverjevi veseloigri pečat resnično pristne komedije ... njegove umetniške sile in duševne pomembnosti ni podcenjevati ... in preprosto živi poskus take ljudske igre — nam lahko obudi upanje, da se začenja za nemško dramo, kar je predvsem pc*r<»bno: povratek k doživljanju organske nature.« Torej — Lic Rhodus — hic salta! Sapienti sat! Monografija o Nikoli Testi f Vikitla Tf.-la und sein Werk von In*. Slav l,i» PokSan. mit einem Geleitwort von Fniv.-l*r«f Pr F Kiebitz. Wien • Leipzig 19S2.> To pred tedni izišlo delo obravnava celoten razvjj elektrotehnike v zadnjih deset- letjih i,ro£p.ega stoletja, posebej oi delo velikega iznajditelja in izumitelja Nikole Tfslh, kateremu gre hvala z\ marsikaj kar se je še!e v današnjem času uresničilo v elektrotehnik- Navadno lahko 6pisarm knjiga inž. Bokšana bo nedvomno prav kmalu prodrla v najširše kroge tehnično zainteresiranega ebfinslva ter bo pod rav !a marsi-' kakšno krivo mnenje o zaslugah, ki so v kritični luči nekoliko drugačne. Nemški pregovor pravi: Bescheidenheit ist eine Zier. doch weiter kommt man ohne ihr,« mi bi po naše rekli: Lepo je, če si skromen, toda dalje pridejo neskromni. Morda se ni še v nobenem primeru tako jasno pokazala resničnost tega reka kakor se je pokazala v primeru Nikole Tesle. Veliki mož. morda eden največjih izumiteljev sveta, poln volje do dela, poln genialnih idej in zasnov, je pozabil, da ie vendarle treba kdaj pa kdaj pokazati svoje delo svetu in dopustiti, da ljudje o tem govore, ker ga sicer pozabijo in njega samega prekose drugi. Pri vsem tem je posebno žalostno to. da ne samo javnost marveč celo strokovnjaki polagoma pozabljajo resnično veličino Nikole Tesle. Z njegovimi rezultati se začenjajo lepotičiti drugi in celo strokovnjaki jim pripisujejo te. delno prisvojene zasluge. Zadnjih petdeset let bi lahko imenovali »epoha elektrikec. V tej dobi ima Nikola Tesla, po rodu iz Smiljanov pri Gospiču v naši kršni Liki. eno najpomembnejših ulog in zavzema zares častno mesto. Teslova dela izza prvih let njegovega delovanja so položila osnove vsemu nadaljnjemu razvoju in povzročila pravi prevrat v prenosu energije. zakaj on je odkrit vrtilno polje, izumil motor na vrtilni tok in prve motorje brez ko- lektorja; tako je Tesla omogočil produkcijo izmeničnega toka za prenos ene^ij na veli- ke razdalje. Njegovo nadaljnje delo se v glavnem tiče razvoja strojev za visoko napetost in visoko frekvenco; prav Tesla je ob pravem času spoznal velik pomen, ki ga imajo izmenični toki višje frekvence. S tem se je pričela nova doba v njegovem delu, namreč doba visokofrekvenčne tehnike, in prav v tej dobi Teslovega delovanja prihajajo na dan vsa temeljna načela radiotehni-ke. Tesla je izredno delaven človek in zlasti v tem času ni poznal normalnega delovnega časa; dolge mesece je delal neumorno dan za dnem pozno v noč in si vneto prizadeval, da bi po najkrajši poti dovršil to, kar je bil začel. Tako je Tesla prvi odkril, da 90 kratki električni valovi v tedanjem smislu manj pripravni za prenos na večje razdalje nego daljši, odkril je resonančni pojav in važnost uglaševanja, dalje najpreprostejše, obenem pa tudi najboljše metode učinkovitega proizvajanja električnega nihanja. Njegovemu delu srre hvala za odprte in zaprte nihalne kroge, za prilagoditev in rahli sklop krogov v svrho boljše selektivnosti energijske bilance. Teslova le takisto ideja o radijskem oddajanju v današnjem smislu, zakaj že L 1900. kakor fe v knjigi inž- Slavka Bokšana natanko dokazano, se je Tesla bavil z načrti svetovne postaje, ki bi spajala med seboj celine našega 6veta, prenašala besedo, sliko in glasbo dale?, daleč drugim ljudem in blagodejno vplivala na sožitje narodov. Svet roditeljem! Dajte svoji deci za predjužnek Ovo-maltine, kajti Ovomaltine prinaša v telo vse one hranilne sestavine, ki so potrebne za razvoj deteta. Bleda, od šole utru- vTstmo služila za lažje razumevanje itva. janlh del. Poleg omenjenih simfoničnih del zaigra pomnoženi operni orkester še BrarnJčarjevo najnovejšo uverturo »Kralj Matjaž«. Progiamna knjižica stane 3 Din. V prodaji bo od sobote dalje v Matični knjigarni, kjer se dobe tudi vstopale« po običajnih koncertnih cenah. u_ Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani bo imela v nedeljo 13. t m. na moškem učiteljišču v Ljubljani (Res-ljeva cesta) ob 11. dopoldne sejo cerkveno občimskega zbora ljubljanske parohije. Seja se sklicuje po čl 172 cerkvene ustave iz leta 1931. zaradi določitve cerkveno občinske davščine za 1. 1932 am 1933. Val pravoslavni, ki so izpolnili 21. leto starosti ne glede na to ali so dobili vabila, se prosijo, da se seje polnoštevilno udeleže. Predsedstvo upravnega odbora u_ Narodna odbrana v Ljubljani paiire- di v ponedeljek 14. novembra obvezen članski sestanek za vse članstvo organizacije. Na sestanku bo tudi razgovor o sestaml kandidatne liste za občni zbor. u— članski sestanek krajevne organizacije JRKD ja kolodvorski okraj bo v soboto 12. t. m. ob 20. v štrukljevi restavraciji. Dnevni red: poročilo narodnega poslanca dr. Rs peta poročilo društvenih funikcionarjev m slučajnosti. u— Sokol II. v Ljubljani prosi članstvo ki ne telovadi in kil bi bilo voljno Bode-lovati v kateremkoli oJ.seku na pokrajinskem zletu v lotu 1933, v Ljubljani, naj se javi v čim večjem številu in čimprej pri br. Mllku Krapežu na Jurčičevem trgu. u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Tabora otvori sezono v nedeljo 13. t m. ob 16. s pravljično igro v 4 dejanjih »Začarani gozd« v priredbi dr. Laha. Uprizorila se je ta igra že pred šestimi leti z velikim uspehom in je dosegla splošno priznanje. Igra je na novo krščeni ran a in polna novih oomisfekov. Priporočamo staršem, da i roce deco v zimskem času pravljičnemu svenu, v katerem bo dobila vzgojni življenjski pouk in .razvedrilo. Malčki, poseti-te naše gledališče v obilnem številu! u— Delavsk; oder »Svobode« vprteorl v nedeljo 13. t. m. ob pol 21. v dvorani Delavske zbornice tragedijo slovenskega dekleta Remčevo »Magdo«. Režija Delakova. Pridite in oglejte si to lepo zgodbo! Vsteip-nice po 10, 8, 6 in 4 Din. u— Resnica o prohibiclji t Ameriki se glasi naslov predavanja, ki ga bo imel g. dr. Franta Mis drevi ob pol 20. v dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti. Po predavanju svoboden razgovor. Vstopnine ne bo, zato pridite v obilnem številu. u— Splošno žensko društvo nam Je poslalo- Dane«? orazmiie po vsem svetu KINO 5 * V^KI DVOR _Telefon 2730._ Danes nepreklicno zadnjikrat! Danes ob 4., pol 8. in 8. url-velesenzacija: Velika ljubavna drama zračnih herojev. Cene najnižje Din 2.—, 4.—, 6.—. Hitite, da ne zamudite, ker je vsak film na sporedu samo 2 dni! Dan miru, to je dan, ki naj bo posvečen ideji miru. Odbornice Splošnega ženskega društva in njegovega odseka Zveze gospodinj bodo okrasile s cvetjem grobove padlih vojakov, pokopanih pri Sv. Križu ob Dolinarjevem spomeniku, i:i prižgale na nji- govih grobovih svečka, u_ Angleško-jugoslovensko društvo je Imelo 8. t. m. v Kongresni kavarni ob pol- noštevilni udeležbi svoj X. redni občni zbor. Pozdravnemu govoru predsednika univ. prof. dr Kelemlne, ki je počastil spo- jena deca bo z Ovomaltine zopet vzcvetela. Ovomaltine varuje zdravje, a otroci jo jemljejo zelo rad: mdn umrlih članov ijruštva, predvsem univ. prof. dr. Jesemka in veletrgovca Saše Kneza, so sledila poročila tajnika g. dr. Majarona, blagajnika g Zdenka šviglja in ge. Copelandove. Po soglasni razrešeni-ci staremu odboru je bil izvoljen novj pod predsedstvom g. bana dr Marušiča Draga. Podpredsednik je dr Maj aro n Ferdinand, odvetnik, tajnika Mrs. Copeland Famny, lektorica, Kermauner1 Boris, odv. kandidat In Suyer Vaso, borzni sen zal, blagajnik švigelj Zdenko, odv. kandidat, knjižničarka gdč. Skerlj Olga, profesorica, odborniki: dr. Korošec Viktor, univ. prof. dr. Voršič Josip, odv. kandidat in Kisovec Vladimir, revizorja dr. Kržan Fran, ravnatelj Ljudske posojilnice, im Miklavčič Firan, prokurist Zadružne gospodarske banke. Občni zbor je znižal članarino na letnih 40 Dim, za dijake 20 Din. Redni tedenski sestanki bodo od 16. t. m d2ljo Šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj poma gale priljuv ljene Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din S, velikemu zavojčku Din 15. vsako sredo ob 20. t Kongresni kavarni. Društvo bo zopet Izposojalo članom knjige iz društvene knjižnice, ki šteje nad 1000 knjig, čim bosta na novo urejeni čitalnica in knjižnica, kjer bodo na raTOola-go angleški dnevniki, tedniki dn mesečiniki. Vpisovanje članov bo do nadaljnjega na tedenskih sestankih. Društvo praznuje letos desetletnico obstoja Glavni namen nn; je gojiti kulturne stike z anglosaškim kulturnim svetom. u— Preureditev cerkve sv. Florijana. Po načrtih mojstra Plečnika so začeli preurejevatd cerkev sv. Florijana. Zadevna dela je prevzela kamnoseška trvrdka Feliks Toman. Preuredili bodo najprej stopnišče ob glavni fasad! to potem pre^ štor ob stranskem vhodu. V sredo so delavci že začeli ruvatj stare kamecite stopnice in jih predelavami. o— Premalo razsvetljena cesta. Na Šmarutinski cesti so premeta e nesreča v -večer, nih urah zelo pogoste zaradi pomanjkljivo razsvetljave. Tudi je javna varnost na tej cesti vedno ogražana, saj je znano, da se radi zbirajo tamkaj sumljivi tipi. ki so posameznim pasa Titom, zlasti ženskam, pon-oS. nevarni Zaradi tega bi kazalo, da bi >e t«r. cesta bolje razsvetljevala, v prvi vi-sr dv] od Nacetove gostilne pa do križišča Masa. rykove ceste, ki je zdaj v popolni temi. u_ Pogrešajo ga. Preglednik dobodar- stvenega urada 53 letni Ivan Balovec, k t ima stanovanje v Aljaževi ulici 11 v ši-štol, je 7. t. m. neznano kam izg:nil. Bulo-vec je bil t zadnjem času zelo zamišljen. V ponedeljek se je poslovil od domačih, ne da bi povedal kam pojde. Ker se doslej še ni vrnil, sumijo njegovi domači, da ta mu je pripetila nesreča, u_ Po stavbah kradejo. Tajtvtlme na novih stavbah so čedalje bolj pogoste, ksr je delno pripisati tudi neprevidnosti gospodarjev ali vodstev rt a Vb. V Spodnji gK Ski ob Verovškovd ulici je predvčerajšnjim ponoči ukradel nekdo na stavbi zsposleJ nema tesarju Francu Javorniku več sekir, ročno žago, pilo, sveder im še nekaj drugega orodja. Dalje je bilo vlomljeno ▼ stavbno barako poleg carinarnice na VII-harjevi cesti, lz katere je odnesel tat razno orodje, dva platnena zastora, zelenO odejo ln nekaj obleke, latovškom dvorišču večkrat vrše dražbe raznih zarubljenih predmetov. Tako je bil v torek dopoldne na prodaj star avto jaarake Mat, ki ga je postavila na dražbo davčna uprava za okolico. Avto cenjen na 6000 Din je za 700 Din kupil šofer avtobusa Ljubljana-Turjak. Tudi davčna uprava za okolico je te dni razposlala riavCniim zavezancem, ki še niso .plačali davkov, blizu 20.000 položnic Poštne hranilnice. Te položnice veljajo hkratu za opomin, da morajo biti davki plačani v S dneh. u_ Vlom v cerkev pri Devici Mariji v Polju. Neznani vlomilci so včeraj ponoči vdrli v žuipno cerkev pri Devici Mariji v 1 'olju. Najprej so pobrali iz puščic drobiž, petem pa so poizkušali s silo odpreti ta-rnakelj, kar se jim ni posrečilo. Vlom zjutraj opazil cerkovnik. Vevški orožniki zasledujejo cerkvene tatove. Vlom v • ibemakell se jiim ni posrečil najbrž zato, k -j- so imeli preslabo vlomilsko orodje. u_ Zlata Gjungjenčeva otvorj šok) za jfoMstično petja Priglasi: Ruitarjeva 4-II med 14. dn 15. uro. Iz Maribora a—• pomagajte! Mestni župan dr. Lipold jo naslovil na mariborsko prebivalstvo oidic, da po svojih močeh pripomore lajšati bedo mnogih revnih družin. Oiklic zlasti apelira na imovitejže sloje in na uvidevnost hišnih posestnikov nasproti najemnikom ter navaja: Preteklo zimo se je ob požrtvovalnosti Mariborčanov, ki so prispevali za pomožno akcijo v gotovini in blagu v skupni vrednosti poj milijona dinarjev, posrečilo, da smo odvrnili največje «;-orje. Prepričan sem, da si bo Maribor tudi to pot ohranil svoj dober sloves na polju karitativnega udejstvovanja, tem bolj, ker bodo prihodnjo zimo, ki bo predvidoma še hujša in težja kakor lanska, tudi potrebe mnogo večje. V prihodnjih dneh bodo organi pomožne akcije dostavljali hišnim lastnikom v Mariboru nabiralne pole, da jih dajo krožiti med svojimi stanovalci in se tem potom obračam nanje s prošnjo, da po svojih močeh bodisi v gotovini, bodds: v blagu ali rabljeni obleki, perilu, obutvi itd. prispevajo za pomožno akcijo. Nabiralne pole in darove bodo 10 dni nato pobrali pooblaščenci mestnega načelstva. a— Predavanje v obliki razgovora o šoli in domu (gg. Vranc-Grampovčan) v ciklusu pedagoškega tedna je pozakalo, da je rako podajanje zelo posrečeno in ni dvoma, da se bodo taka predavanja pri nas užalila in uspevala. Kazinsika dvorana je večer za večerom nabito polna. Drevi bo predaval g. prof. Žimbrek o sodobni družbi in mladostniku, jutri pa g, Martine o sa movzgoji staršev. a— Občni zbor strelske družine r Mariboru je bil predsnočnjim v lovskem salonu hotela »Orla«. Med drugimi so bili ravzočni sreski načelnik Ipavic, predstojnik mestne policije dr. Haon, ravnatelj gozdarske šole inž Zierenfeld In podpolkovnik Stanišič. Občni žbor je otvoril podpredsednik p rim ari j dr. Robič. ki je podal poroč;!o o poslovanju odbora in družine v preteklem letu. Podrobno poročilo o velikih strelskih tekmah za državno prvenstvo v Ljubljani pa je podal profesor Cestnik. Po poročilih tajnika Mohorja, blagajnika Vriska, profesorja Cestnika in revizorja ravnatelja Boltavzarja je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Robič, podpredsednik Stanišič, tajnik Mohor, blagajnik Vrisk, odborniki pa Cestnik, major Horvat ravnatelj Lušin, sodnik Pureber. višji gozdarski svetnik inž. Urbas, bančni ravnatelj Stergar. polkovnika Jančikovič in Vukmanič in v nadzorni odbor ravnatelj Boltavzer ter upravnik »Jutra« Reja a— Sprememba posesti. Pocestnica Lidi-ia Videmškova v Mariboru je prodala svojo hišo v Koroščevi ulici 36 kupcu in/. Ro-bertu Maderju in njegovi soprogi Matildi iz Ruš za 310000 Din." a— Na živinskem sejmu je bilo v sredo 571 glav, in sicer 13 konj, 9 bikov, 119 volov, 422 krav in 8 telet. Prodanih je bilo !c 363 re-pov. Cene: voli debeli 3,50 do 4 Din poldebeli 2.50 do 3.25 Din, plemenski 2 25 do 2.50 Din. biki za klanje 2.25 do 3 Din. krave klavne debele 2 do 3 Din, plemenske 1.75 do 2.25 Din. klrba<^arice 1 do 1.25 Din, molznice 1.75 do 2.25 Din, breje 1.75 do 2 25 Din, mlada živina 2.75 do 4 D:n Vrememlro noroSIo Meteorološkega zavoda v LJubljani 10. novembra številke za označbo Kraja pomeiuldo: 1. čas opazovanja, 2 stanie barometra 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %. 5 smer iu brzina »etra. 6 oblačnost t_10. 7 vT»fa oadavin. 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke Domenijo oal- vJftio Iriisp n^nfžjo '(■mncTUtnrn Ljubljana 7. 768.1. 8.0. 90, SSWt, 10. 0.S, mogla; Ljubljana 13, 76S.2, 9.0, 90, mirno, 10. —, Maribor 7, 768.1, 6.0, 90, mimo, 10, __ _; Zagreb 7, 768.6, 6.0, 90, E>SF,2. 10, —, —; Beograd 7, 768.4, 8.0, 70. ESE10, S, —, —; Sarajevo 7. 765.9, 8.0, 80, E2. 6, —, —; SkoDlje 7. 770.3, 2.0. 90. mimo. 8. —; Split 7 764.8. 15.0. 90. ESE8. 10. 7.0. dini v Beogradu 12 5 odst., pri OUZD v Novem Sadu 8.4 odst., v Vel. Bečkereku 7 6 odstotkov, v Ljubljani 3.7 odst., V Karlov-cu 2.7 odst., v Sem boru 1.6 odst.. v Skopi ju 0 odst., v Sušaku 0 odst in v Nišu 0 odrt Od pssivniih organov pa so imeli na Večji primanjkljaj okrožni uradi v Dubrovniku (17.5 odst.), v Sarajevu (11.8 odst.) in v Zagrebu (10.3 odst.). Kakor je iz uvodnega članka dr. Zeljka Habna v isti številki »Radnicke zaštite« razvidno, zboljšanje poizkusne bilance prvo letošnje polletje še na tako, da bi bila vnaprej odstranjena nevarnost glede fi= nančnega ravnotežja in glede solventnosti zavarovanja Pisec članka zlasti opozarja, da je materialno ravnotežje v zavarovanju v veliki meri odvisno od delovanja zavarovalnih zdravnikov. Podpore, ki so v zvezi z delovanjem zdravnikov (hranai-ina, zdravila in zdravljenje, bodice in zdravilišča) so znašale 1 1928. 49.2 odst. predpisanih prispevkov, naslednje leto 54.4 odst., predlanskim 56.7 odi9t., lani pa 60.2 odst. Nasproti letu 1928 je znašalo torej lani povišan ie teh izdatkov 11 odst, prispevkov ali v denarju 32.3 milijon a Din. to je več kakor deficit v 1. 1931. Zaraidii gospodarskega stanja delavstva se je sicer njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zato pa je treba temboM omejevati vse zlorabe in odklanjati zshteve, ki so neupravičene i« gredo preko zakona. Podatki za prvo no! let je t. 1. nam kažeio pri posameznih izdatkih t'ke razlke. da nam daiejo p<"no sl'ko kn1'ko f di drseči z vestnim in požrtvovalnim deVrn pri iz« dajanju glavnih podpor. Tabela nem na primer kaže, da je ljubljanski okrožni urad potrošil za zdravila in zdravstvene potrebščine leta 1931. 8.9 odst. prispevkov, letos oolo samo 7.7 odst., istočasno pa je beograjski urad za ta namen potrošil 15.4 od-nosno 12.7 odst, zagrebški pa ll.8 odnosno 13.9 odst To so prevelike razlike, da bi j ih mogli utemeljiti z različnostjo zdravstvenih in socialnih raamer na področju teh uradov. Pri številnih uradih je v zvezi a poostritvijo nadzorstva pri izdajanju podpor doseženo znatno zmanjšanje stroškov. Beograjski urad je lani porabil 34.8 odst prispevkov za hrmarino, letos v prvem polletju pa samo 22.4 od9t. Razlika glede izdatkov je tudi za posamezne druge vrste dajatev prav znatna Hranarina se giblje pri posameznih ura« dih med 12.1 in 45.8 odst. prispevkov, bolniški stroški med 4 in 17.2 odst.. stroški z«i zdravila in zdravstvene potrebe med 7.7 m 20.3 odst. itd. Tudi upravni stroški so prav različni. Pri uradu v Nišu so letos znašaiH 29.1 odst. prispevkov, v Tuzli 28.9 odst., v Sarajevu 28.7 odst., na Sušaku pa le 14.3 odst. in v Ljubljani 15.2 odst Pri privatno^dnjštvenih blagajnah znašajo celo men j nejjo 10 odst Gornji podatki m tudi vsebina izvajani dr. I lahna nam kažejo, da ni edina rešitev za nase delavsko zavarovanje povišanje prispevkov, kakor mnogi trdijo, temveč da pc da s štednjo in 'že letošnje poslovanje. Težlcoče lesne trgovine na Sušaku Iz Sušaka poročajo, da je tamošnja lesna trgovina precej prizadeta zaradi uvedbe kEringa z Italijo. Gre predvsem za kunčiiV z manjšimi trgovinskimi tvrdkamti v Italiji. Doslej so sušaški trgovci prodajali tem tvrdkam precej blaga( zlasti drv) po starem običaju protii gotovini. To blag« v manjšiib količinah so izvažale v Italijo večinoma jadrnice. Sedaj bo ta kupčija hudo trpela. — Težkoče umajo su&ašk i trgovci tudi zaradi poslovanja e Španijo, ki if pred dnevi prepovedala svojim uvozn'koin plačilo jugoslovenskih terjatev, iln sicer iz razloga, ker želi, da se v redu plačajo obveznosti jugoslovenskih uvoznikov zn urvoženo blago (južno sadje). S tem Jo težko prizadeta naša lesna trgovina, ki je imela v špaimijl še prav dobro ln nekontiji-gemtirano tržišče. NaSian izvoznikom jo namreč zaradi negovostj plačila nemogoče sklepati! s Španijo nove posle. Tako otež-kočenje našega izvoza bi morali na vsak način preprečiti, zlasti ker imamo s Španijo zelo aktivno trgovinsko bilanco in naše obveznost že zaradi tega ne morejo biti znatne. Baje znašajo španske terjatve v Jugoslaviji le pol miffijona Dim, dočim je sedaj v Španiji blokiranih za okrog 20 milijonov DLn naših terjatev. Postani in ostani £fan Vodnikove dnižk! Gospodarske vesti = Privatni kliring ■ Avstrijo. Finančni minister je. kakor znano, ie pred odpovedjo klirinške pogodbe z odlokom od 24. septembra dovolil privatni kliring z Avstrijo. Do-tični odlok omogoča jugoslovenskemu dolžniku, da lahko svoj dolg za uvoženo avstrijsko blago plača na ta način, da kupi r.« borzi (v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu) terjatve jugoslovenskih izvoznikov v Avstrijo. in sicer po tečaju, ki ga svobodno :n sporazumno določita prodajalec in kupec. Na podlagi borznih zaključnic se mora posel izvršiti preko pooblaščene banke. V tem odloku je bilo nadalje določeno, da smejo naši uvozniki poravnati v privatnem kliringu le SO '/o 6vojib obveznosti, ostalih 20 °/» pa morajo vplačati v uradni kliring. Ker pa je uradni kliring z Avstrijo odpovedan, je sedaj finančni minister izdal nov odlok, ki pravi: Odlok od 24. septembra se spremeni v toliko, da preneha veljati odveznost jugoslovenskih dolžnikov vplačati 20°/o v uradni kliring pri Narodni banki na račun avstrijskih upnikov, tako da morejo jugoslo-venski dolžniki ves znesek dolga za uvoženo avstrijsko blago kompenzirati preko domačih borz po predhodnem opravdanju. — Izboljšanje zaposlenja v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, ie število brezposelnih delavcev v drugi polovici oktobra popustilo za 41.000, čeprav bi moralo v jesenskih in zimskih mesecih iz sezonskih razlogov naraščati. Lani se je v d nisi polovici oktobra število brezposelnih pomnožiloza 139.000 oseb. Za ves oktober znaša povečanje števila brezposelnih delavcev le 6000, dočim je lani znašalo 269 000. Skupaj ie bilo ob koncu oktobra 5,109.000 brezposelnih delavcev. = Tri banke pod zaščit« § 5. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je priznana zaščita po § 5. zakona o zaščiti kmeta naslednjim bankam: Mladenovački trgovski kreditni banki v Mladenovcu (deln. glavnica 2 milij. Din), Užički gradjanski hranilnici (deln. glav. 2 milij. Din) in Srbski gospodarski zadrugi v Irigu. = Davčno predavanje. V sredo 16. t m. oredava ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega d orna v Ljubljani sodnik upravnega sodišča dr. Likar iz Celja o ugotavljanju davčne osnove za pridobnioo in davek na poslovni promet. Zbornica za TOI v Ljubljani vabi vse trgovce, obrtnike in industrijce, da se tega važnega predavanja polnošteviko udeležijo. _ Vinska letina v ormoško-ljutomer-skem okolišu. Iz ormoško ljutomerskih goric nam poročajo: Letošnja vinska trgatev je dokaj dobro izpadla, tako glede količine, kakor kakovosti. Mošti, ki so bili spravljeni ob Terezij1!nem. še niso odkl-peli. Počasno in dolgotrajno kipenje mošta nudii dokaz, da bomo letošnji vinski pridelek glede kakovost) prišteli med zelo dobre letnike. Ne bo mnogo zaostal za lanskim pridelkom, tu in tam ga bo celo prekašal. Vinogradniki z boljšimi nasadi v siovečih goricah kakor BrebrovmLk, Vinski vrh, Kajžar, Lltmerk, Runeč, Kog, Jeruzalem. Svetinje, Sv. Miklavž, Mi h aj lovci, Lahonci itd., računajo z najmanj 3 Din na pretok v mesecu decembru. Izrazito boljše sorte (burgundec, sllvanec, muškat-ni silvanec, ruiandec, muškatelec) ki so imele do 20 m nad 20% sladkorja, bodo seveda dražje. Za mešane sorte, kil so imele 17 do 20% sladkorja, pa mora biti cena vsaj od 2.50 Din navzgor. Letošnjega dobrega vinskega pridelka je vkleteaiega po ormoško ljutomerskih goricah na stotine vagonov. - Posamezni boljši! vinogradnik,! imajo 30 do 100 hektolitrov, tako da gostilničarji-ilnteresenti lahko krijejo svojo potrebo iz kleti tega ali onega vinogradnika. Naslove vseh naših vinogradnikov ter količino in kakovost vinskega pridelka bomo priobčili čimprej. = Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas m pogoji so na vpogled v Zbornioi za TOI.) = Prodaja. Dne 14. t. m. se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja raznega blaga (kovinski predmeti, kemični izdelki, igralne karte, galanterijski bakreni izdelki, konfekcija, pločevinasti iz- delk, saharin itd.). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 180 komadov električnih žarnic, 60 komadov žičnih in žimnatih krtač, 1W kg brodarskih žebljev, 6000 k»madov kraj-nikov, 45 m8 jamskega lesa ter glede dobave električnega matenjala (žarnice, žica podložne plošče, kontaktni vijaki itd.). =f Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. t. m. ponudibe glede dobave električnega materiala: do 29. t. m. pa glede dobave 500 kilogramov pisane bombaževine in loO mJ hrastovega lesa. Direkcija državne železarne Vareš Majdan sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave smirkovih plošč. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. decembra t 1. ponudbe giede dobave 100 kg žice za dinamo. raznega elektro instalacijskega materiala ter glede dobave 2000 komadov belih kremenov za bencinske svetilke. Vršile se bodo na_ s^dnje ofertne licitacije: 17. t. m. pri direkciji državnih železnic, strojni oddelek v Sarajevu glede dobave 70 kg ciklona; 29 t m. pri direkciji državnih železnic v Siibotici glede dobave 1000 komadov elementov za telefone; 29. t. m. pri upravi smodnJSnice v Kamniku glede dobave 30 tisoč kg žvepla. 35.000 kg parafma, 20.000 kg smole. 10 000 kg bitumena; 9. decembra pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave maziva za plovne je-dinice: 12 decembra glede dobave motvoza; 14. decembra glede dobave raznega kovinskega materiala; 16. deceirtbra glede dobave barv; 19. decembra pa glede dobave raznega materiala. Borze 10. nftvembra. N'a liublisnski bom' se ie danes okreoila devica Berlin, tudi NewTork je bil nekoliko čvrstejši, dočim ie London za malenkost oo-mi9til. Premija za zlate devize ie 20®/«. Glede na nespremenjeno notaciio dinarja v Cn-rihu (7.00). se tudi ažiio v Vlinngu ni spremenil in znaša nadalie 26.5 Na zagrebškem efektnem tržišču se }e Voi-na škoda pooravila in se ie trgovala no 187 in 190. za december na no 188 in 190. Od dolarskih paoiriev se ie trgovalo le 7% Se-ligmanovo poeoiilo po 42. Devi»» MnMinna. Amsterdam 2311.51 — 2312.87 Berlin 1864.03-1377 S3 Bniseli 798.85 do 802.79 Curib 1108.35—1113.85 London 189.64 19124. New York ?ek 57*3 25 -5761.51. Pariz 225.71—220 83. Praga 170.45—171.31. 1 r<~t 294 24 296-64 /»«-•»*> A iste-d!im 2311.51 — 9Jp->87, Berlin 1364.03 — 1374.83, Bruselj 798.85 do 902.79, London 189.64 — 191.24, Milan 394.24 do 296-64, Newyork kabel 5755.25 — 5783.51, Newjork 5733.25 - 5761.51, Pariz 225-71 — 236.83, Praga 170.45 - 271.31. Cu-nh 1108.35 — 1113-85. Cnrili- Pariz 20 365, London 17.08, New-ork ol9.37, Bruselj 72.10, Milan 26.59, Madrid 42.50, Amsterdam 208.525, Berlin 123.35, Stockholm 90-50, Oslo 87.20, Kobenhavn 89.10, Sofija 3-74, Praga 15.38, Varšava 58.15, Bukarešta 3.085. Bfekti Ljubljana Vojna škoda 190 bi., 7V. investicijsko 47.50 bl„ 8% Blair 41 bL, 7»/» Blair 35 bL, Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 189 — 190. za december 187 — 191. 7°/o investicijsko 46 den. 4% agrarne 22 den., 6'/» begluške 32 — 33-50, 7% Blair 33.50 do 34.75, 8% Blair 37 _ 41, 7>/» Drl hipotek, banka 41.50 — 42.50; bančne vrednote: Narodna banka 4300 bi., Priv. agrarna banka 209 den. Beograd, Vojna škoda 194, 188 zaklj., za december 195 zaklj., VU investicijsko 45.50 zaklj., 4% agrarne 22.50 den., 6Vo begluške 32.75, 32 zaklj., 8% Blair 42 zaklj., 7»/• Blair 3o-50, 34.50 zaklj., 7»/. Drž. hipotek, banka 42 blM Narodna banka 4000 _ 4100, Priv. agrarna banka 215, 211 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.65, Staate-eisenbahnges. 16.35, Trboveljsk? 19-55, Al-pine - Montan. 12-05. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 10. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 43, za marc 48-376, za maj 49.125; koruza: za december 25-25. za marc 30, za maj 31.875; oves: za december 15.875, za marc 18, za julij 18.50. + Winnipeg, 10. novembra. Začetni teča-fi: Pšenica: za december 46.375, za mai 50.375. + Ljubljanska borza (10- t m.) Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi »e pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plač-v 30 dneh): baška. 6 kg po 197.50 — 200: baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50- sremska, 79/80 po 205 — 210; moka (slov. postaja): baška »0< po 330 — 335. banatska po 340 do 345; koruza (slovenska nostaja. mlevska tarifa): baška, umetno sušena po 117.50 do 120, za november po 122-50 — 125, za december oo 125 _ 127.50 4- Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca nespremenjena, promet 51 vag-Pšeniea (76 kg): baška, okolica Novi Sad, Sombor. srednjebaška sremska 150 do 152-50; baška potiska 154 - 156; ladia Tisa 155 — 157; ladja Begej i54 _ 156: uornje-banatska 148 — 150; južnobanatska 147 do 147.50; srednjebaška. 78 kg 152 - 15». Oves: baški. sremski 98 — 102. Koruza: baška, za meseca december - januar 57 do 60; za marc - maj 70 — 74; banatska 52-50—54; sremska 56—58; baška, »remska, sušena 65—67. Moka: baška. banat >0g< in »Ogg« 240 _ 250: »2« 220 - 230: >5« 200 do 210; >6< 155 — 165; >»7< 125 — 135.. + Budimpeštanska terminska borza (10. t m.) Tendenca neenotna, promet miren. Pšenica: za marc 13.39 — 13-40, za maj 13.74 — 13.75; rž: za marc 8.24 — 8-25; koruza: za maj 8.48 — 8.50. Straussove pesmi Ljubljana, 10. novembra. Košček tistega z romantiko prepreženega sveta, ko je vladal kralj valčka Johann Strauss, nam kaže nori film, ki ga je začel včeraj vrteti Elitni kino Matica. Poln je ta film prijetnih Straussovih kompozicij in lepa je igra. ki jo podajajo odlični igralci in igralke v tem flmu. V zgodbi, ki ima naslov »Johann Strauss v ljubezni in pesmi«, nastopa sam Johann Strauss, ki ga odlično podaja Miahael Boh-nen. Vse je zaljubljeno v priljubljenega komponista. Tako tudi dražestna Lili (Lee Parrv). nevesta grofa Domskega. Pod njenim vplivom je Mrauss kompeniral »Netopirja« in Lili mu je obljubila roko, če bo opereta uspela in če bo na podlagi tega usneha Strauss imenovan za dvornega kn-pelnika. Ker pa se je organizirala proti Straussu gonja, je opereta propadla. Lili odide z Domskim v Pariz, a Strauss za njo. Tam se drug drugemu odpovesta. Ko Johann Strauss odootuje na predstavo svojega »Netopirja« v Berlin, mu sledi Lili. Po sijajnem uspehu se dobita Lili in Strauss in Lili pokaže Strauasu pismo, v katerem se Domsky odpoveduje svoji nevesti. V zgodbi nastopita tudi komponistov brat Josef, mala Mici (Greti Theimer). komponistov prijatelj in založnik Haslinger (Paul Hor-biger) in drugi. So to same odlične igralske moči, ki poleg dobre igre tudi izvrstno pojejo. Zato filmu ne bo manjkalo gledalcev. Repertoarji LJVBIiJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Petek. 11.: Zaorto (generalka). Sobota, 12.: Celjski grofje. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene. Nedelja, 13. ob 15.: Srce igračk. Mladinska predstava. Premiera. — Ob 20: Roks? Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Petek, 11.: Erika. Proslava 251etniee umetniškega udejstvovanja g. Bojana Pečka, Izven. Sobota, 13: Hlapec ^rnej. C. Večerna dijaška predstava. V soboto zvečer bo uprizorjena Kreftova drama »Oljski grofje« kot dijaška predstava po izredn* znižanih cenah. ODOzarjamo, da ?o cene vstopnic za dijaške predstave nanovo urejene ter so s takso vred nižje, kakor *o bile doslej. Uprava ie prepričana, da je s t«.m ustregla v prvi vrsti dijaštvu, pa tudi ostalemu občinstvu, ki se hoče poslužiti izredna znižanih cen. Ponovno opozarjamo, da se začne tokrat dijaška predstava šele ob 20. Za jubilejno predstavo s Bojana Pečka vlada veliko zanimanje ter je velika večina sedežev že razprodana. Jubilant, ki je vesten, požrtvovalen, spoštovan in splošno priljubljen član našega gledališča, to tudi v polni meri zasluži.. Uprizori se opereta »Erika« izven abonmaja. Boris Popov, gost naše opere. V redeno zvečer nastopi Boris Popov v »Seviljskein brivcu«, ki je ena najboljših njegovih partij. Na odličnega gosta opozarjamo vse pri jate lje naše opere. _ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Zaffetek ob 20 Petek, 11.: Zaprto. (Gostovanje ▼ Celju.] Sobota, 12.: Gospa ministrovka. C. Prvič. PRUSKO OLBDAlJftr« Znferek ob 90 Petek, 11.: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča. človek Ima dve duši Pravkar izišla Številka llustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: V TOVARNO (lesorez Ela Justina) OB LUNI (risba Petra žmitka) TAJNO ŽARENJE VSEMIRJA (s slikami) ŽELEZNIŠKIM TIRNICAM MERIJO UTRIP (s slikami) RADO MURNIK t V NAŠI MAKEDONIJI (Iv. Podržaj — s slikami) PRVI LEPAKI SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA STRUPI V MIŠNICI IN STRUPENEM KTTKMAKU (Vojteh Lindtner — s sliko) JA, VI ELSKER DETTE LANDET (Dr. Božo škerlj — s slikami) GUSTAV n. ADOLF (Dr. VI. Trav-ner — s slikami) TUDI PREDNAMCI NISO BILI NIČ BOLJ ZDRAVI GOSJA MATI (Frey — lesorez) ZASLUŽENO ODLIKOVANJE BOŽIDARJA BORKA AN TON Y VAIv LEEUWENHOCK VELIKA »NAJMANJŠA« BRZINA MATERINO IN KRAVJE MLEKO PISMO (slika J. Veermera van Delft) TRI MINUTE POTOVANJA (Livejv pool — s sliko) ŠAH ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Andora izda nove zna nke — s sliko) O SMEHU ANEKDOTE STRADANJE UMETNO NARISANI ZVOČNI FILMI (slika) HUMOR (Adamson) »ŽIVLJENJE EV SVET« se naroča v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseb trafikah Kralj avtomobilskih tatov pred plenom Velika znanstvenica in dobra gospodinja Te dni je obhajala 65-letnico svojega rojstva ga. Marija Slodowska-Gurie, ki ie kot žena in sodelavka francoskega fizika Curieja dosegla svetovno slavo, že njena zunanjost kaže na desetletno vztrajno in skromno delo v laboratoriju. Navzlic temu, da je bil glavni smoter njenega življenja ta pa ni ga. Curiejeva nikoli smatrala pod svojo častjo biti dobra gospodinja ki je sama nakupovala na trgu, sama prala. krpala nogavice svojima hčerkama, jima krojila obleke in ju učila vseh hišnih del Marija Slodcvvska se je rodila 7. novembra 1867. v Varšavi kot hči gimnazijskega učitelja. V najbolj težavnih okoliščinah je morala sama skrbeti za svojo izobrazbo in za svoj vsakdanji kruh. Kot guvernanta se je pogumno prebijala skozi življenje; poleg tega se je tako živo udej-Btvovala v revolucionarnem gibanju, da ji je začel pretiti izgon v Sibirijo in je morala bežati Prišla ie v Pariz, vrgla se je v študij naravoslovnih ved. predvsem kemije, in denar, ki ga je izdajala za svoje knjige, a; je morala dobesedno odtrgati od ust. Dolga leta je živela od samega kruha !n mleka in se je tako odvadila boljšega živlienja. da se je morala pozneje v srečnejših okoliščinah mesa in vina šele spet privaditi! Dolgo časa se je trudila zaman, da bi v • kakšnem laboratoriju dobila priložnost za praktično delo, končno jo je sprejel prof. Lippmanii, a bolj za podrejena dela, za kurjenje peči in snaženje steklenic. Pa še pri takšnem delu je vzbudila šefovo pozornost. Tu se je seznanila z dijakom Pierrom Curiejem, ki je bil prav takšen revež kakor črna. Zaljubila sta se drug v drugega, a začasno ni bilo misliti na poroko. šele ko je postal on vseuč'liški profesor in ona učiteljica fizike na ženski visoki šoli v Sevreju, sta se mogla poročiti. Leta 1898. sta v skupnem delu odkrila radij. Curie je sam priznal, da ga je šele ona napotila v to smer. ona pa pravi, da je nemogoče dati prednost njej ali njemu, kajti vse, kar sta našla, sta našla skiupno. Radioaktivnost uranove rude je že prej odkril Becquerel in na tej podlagi sta Curiejeva odkrila povzročitelja tega žarenja. Postala sta čez noč slavna po vsem svetu, a vendar sta odklanjala vse časti jn Curie je odklonil celo križ častne legije. 1903 sta prejela obenem z Becquerelom Nobelovo nagrado ea fiziko. 1906 je Pierre Curie postal nenadoma žrtev avtomobilske nezgode, a njegova žena je tudi po njegovi smrti nadaljevala zapnčeto delo. Odkrila je polno novih podrobnosti o radiju in je zrevolucionirala vsa dotedanja naziranja o prvinah. Pridelala je radij v čisti obliki in je za to prejela še Nobelovo nagrado za kemijo — kot edini učenjak ki mu je bila dvakrat podeljena ta visoka nagrada. Poleg tega pa se je odlikovala še v drugih področjih kemije. Iz življenja in sveta «f n ■ VII Fantastične stavbe na svetovni razstavi v Chicagn Nova gasilska čelada Dunajski gasilci dobijo v kratkem Tove čelade, ki jim bodo bolje zaščitile _''avo :n tilnik Dosedanja hrbet na čeladi, kd je šel po sredi in je imel nalogo čuvati glavo pred udarci vdira ioČega =e kamenja iti tramov bo nadomešče« z jekleno pločevine, ki se bo pričela pod njim v podobi šest h reber. Čelada pa bo hidi dovoij izoliraua. da ne bo izpostavljen ga9ilec smrtni nevir-nosti, če pride nenadoma v stik z električnimi napravami 6 tokom. V ta namen Sodo nove čelade prevlečene z nek'm posebnim lakom. --- Po 35 letih spregledal Pariški listi sporočajo o senzacionalnem ozdravljenju nekega moža z imenom Baiaz, ki je bil od rojstva slep ter je sedaj po srečni očesni operaciji nenadoma spregledal. Ko se je to zgodilo, je bil slepec take pretresen, da je bruhnil v jok Izjavil je. da si je svet predstavljal popolnoma drugače. Barv in oblik še zdaj ne more razlikovati in če stopi na noge mora zam žatl, sicer ne more nikamor. Čudežno ozdravljenje zbuja v zdravniških krogih velikansko zanimanje. Oftalmolog dr. Fuchs komentira slučaj tako, da yt moral imeti ta slepec od ro:-stva sivo mreno. Takšnih primerov ne «ma» tra medicin-ka veda za neozdravliive in dandanes operirajo že km^u potem ko doseže otrek prvo leto starostu Model za tako zvano »Hali of Staates«, kompleks poslopij, ki je namenjen za paviljone posameznih držav severne Amerike v Chicagu L 1933 Kpvrtv^f r Imn^ifVrt Manifestacje pod; Malo ljudi ve to, da Jih je narava obdarila z dvema dušama, pravi znani čuriški psiholog prof. Juug. Ko doseže človek 50. leto, je živelo v njem eno samo bitje pol stoletja, drugo pa je staro že milijonletja. Vsak novorojenček prinaša s seboj na svet do podrobnosti izdelane možgane. Ti možgani, ki v prvih življenjsikih dobah še nimajo polne moči nad telesnostjo, vsebujejo vendarle svoje jasne pogoje, svoje posebne reagenčne sposobnosti na okoliški avet. Vse življenje učinkujejo te podedovane možganske predstave na človekovo ravnanje in včasd celo odločilno. Možgani novega zemljana so kot gotova tvorba rezultat toliko in toliko življenj njegovih prednikov. V katero sivo pradavnost sega ta neosebna duša posameznika, tega bržkone ne bomo nikoli pogodili. Osebna človekova duša se stvori Sele v življenju in pri tem vplivata nanjo okolica in vzgoja. TI vplivi segajo seveda le do prvih otroških dni. V splošnem podcenjujemo sprejemljivost otroških možganov. Pri nevrotikih naletimo n. pr. vedno zmo- vestnega življenja va na duševne defetke, kd izvirajo iz naj-nežnejših detinskih let. Neredko se malo ostrejša graja otroka dojme že pri prvih poskusih hoje ali pri igri v posteljici in vpliva nanj vse življenje. Obe duši ustvarjata v človekovem mišljenju in čustvovanju često protislovja. Neosebna duša ima mnogokdaj povsem nasprotno stališče nego osebna. Eksistenco teh dveh duš dokazuje prof. Jung s primeri iz svoje prakse. Imel je n. pr. paciente, ki so v svoji domišljiji, materi za vesti, slikali podobe in pripovedovali sanje, ki so kazale čudne vzporednosti z ind-skimi Ln kitajskimi svetiščnmi podobami. Odkod naj bi vedeli ti ljudje za tisočletja staro svetiščno kulturo na Daljnem vzhodu? Jung je obravnaval bolnike s prividi, ki so Jim kazali stoletja stare dogodbe člo veške zgodovine. Vse to more izvirati le iz podzavestnega bistva, iz neosebne duše, ki jo je človek podedoval kot izročilo svojih tisočih prednikov. Pivo za Ameriko Rubinstein - petdesetletnik Poljski šahovski mojster Rubinatefln ie te dni stopil v 50. leto. Ob tej priložnost so se odlični prijatelji spomnili začetkov njegove kariere, ki ni imela gladke pot'. Najprej 90 opazili mladega šah ista pred 25 leti v Lodžu. kjer je posedeval v nali kavarni pri šahu. Čez noč se je prelevil Rubinstein v šahovskega vročekrvnega \n najmočnejšega šahasta v mestu. L. 1905. je dosegel v Barmenu naslov šahovskega mojstra leto pozneje se je prerinil na turnirju v Ostendu na tretje mesto. Zopet leto dni pozneje se je pomeril z Laekerjem in od nesel časten uspeh. Rubinsteinova igra je na oko brezbarvna in suha R^dko napada, kombinacij ne ljubi. Vendar je ustvaril svoj slog. ki obstoji v tem, da akrhno in potrpežljivo zbira gradivo igre, dokler se mu ne zgosti za odločilni udarec. Zrahljano zdravje — šah zahteva močnih živcev--je Rubinsteinu preprečilo možnost svetovnega mojstrstva v ŠHhu, vendar ra je Rubinstein na svojih turmrj h *zz<5 1918. dokazal, da je še vedno čvrst igra« lec, ki ga bo ohranila zgodovina šahovske igre v svojih anelih med najmarktnejšimi pojavi. Razen svojih živcev nima sovražnikov, osebno pa je skromen, skoraj da b;>-ječ. Prejšnja leta je živel v Berlinu, kjer je postal pred leti žrtev inflacije, ^.iaj pa biva stalno v Anversi. Sedemkilometrski most Ameriška vlada se bavi z mislijo zgraditve 7 km dolgega mostu čez morje pri San Franciscu. Gradbeni stroški so prera* čumani ni 60 milijonov dolarjev. če se bo načrt obistinil, bo imel San Frtancico največji most na svetu. Predsedniške volitve v Ameriki dajejo upanje, da bo polagoma ukinjena alkoholna prepoved. Ker bo v tem primeru najprej dovoljeno pivo, se evropske pivovarne že sedaj pripravljajo na to, kam bodo izvažale svoje proizvode, in so v ta namen celo olepile steklenice z angleškimi etiketami Hamburška policija je prijela »kralja avtomobilskih tatov«, uzmoviča Rindfleischa, kateremu so po aretaciji pokazali 20 vozil, ki jih je uplenil Japonska je vojaško najmočnejša država na Daljnem Vzhodu in je začela po vzorcu nekaterih evropskih držav uvajati vojaško vežbanje tudi v šole. Slika prikazuje, kako se uče japonske učenke rabiti plinske mask« »Te hudobne gosenice! Vse zelje nam bodo požrle!« »Torej še ena letina, ko ne bo dosti mar tih otrok!« Kurjači našega telesa Nenavadno, a vsekakor praktično pripravo je izumil neki aPrižan. Ta priprava sestoji iz budilke, ki pa ob določeni uri ne prične brneti, temveč sproži mehanizem, ki povzroči, da se v kavniku nad budilko dvigne voda in prične vreti ter se precejati skozi plast zmlete kave v skodelo. V tem hipu se sproži gramofon pod kavnikom in prične igrati na že pripravljeno ploščo. Speči človek se zbudi in mu ni treba drugega, nego da popije kavo ob zvokih priljubljene melodije Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Doživljaj davčnega izterjevalca V neki vasici blizu Cluja n« Rumun-skem je doživel neki rumunski davčni izterjevalec pred dnevi neprijetno reč Po nalogu davkarije je pršel, da bi zarubil kmete, ki niso plačali zaostalih davkov. Kmetje ga niso hoteli priznati. Najprej 60 ga slekli do golega, nato pa so ga olepilli z rubežmimi oblati, »da ne bi zmrznil« v jesenskem hladu Ob splošnem zaničeva lju kmečkega prebivalstva so ga nato pognali iz vasi, še prej pa so ga našibaii, kar si bo gotovo zapomnil za vse življenje. Žena Gorgulova dobila hčerko Branitelj umorjenega morilca Gorgulo ^a je sporočil pariškemu sodišču, da je žena morilca Gorgulova, ki živi v nemški Švici, povila hčerko. Novi jedilni list za zimsko dobo Jedilni list za mrzle mesece mora biti bistveno drugačen nego za poletne, kajti organizmu je treba v tej dobi dovajati več toplote Telo mora v teh mesecih proiz^ vajati več gorkote, da obdrži svojo normalno temperaturo in v to svrho mu rabd hrana, živali, ki zaspi jo zimsko spanje, si že v poletnih mesecih naberejo zadostno rezervo hrane v telesu, porabo energije pa zmanjšajo aa minimum s popolnim mirovanjem. Tudi človeško telo si nabira poleti rezervo hranil v podobi tolšče, a ker mora pozimi oddajati večje količine energije v podobi toplote mu je treba dovajati več kuriva. Znano je, da tolsti ljudje manj topijo zaradi mraza nego suhi — baš to'šča jih varuje tega mraza. Vendar morajo tudi obilnejša ob nastopu mrzle dobe spremeniti svoj jedilni list. Hrana ima tri poglavitne naloge: telesu mora čuvati toploto, nadomeščati mora izgubo energije po delu in gibanju, končno pa mora skrbeti za rast. Prva točka odpade poleti, zadnja pride v poštev bolj za otroška in mladeniška leta. Iz tega je razvidno kako moramo izbirati hrano po starostni in letni dobi. Zimske jedi morajo vsebovati predvsem dosti kalorij. Mrzla Jedila jemljejo telesu toploto, zato se jih moramo pozimi rajši izogibati. Smetana, maslo in druge maščobe dajejo največ kalorij, sveže živalske maščobe pa skrbijo tudi za rast, za odpornost proti boleznim in za vitamine Za otroke je v zimski dobi zelo priporočljivo ribje olje, zelo veliko kalorij dajejo tudi slaniki, lososi, saniine in druge mastne ribe, istotako jajca in svinjsko meso (zlasti jetra in srce), kakao in čokolada pa kurita vsekakor bolje nego kava ali čaj. Sladkor je kot priaatek (n. pr. v kaši, ZJdrobu, mleku) zelo uspešen kurjač. Tople juhe imajo same na sebi malo kalorij, vendar so dober sestavni dal opoldanskih obedov za prezeble in utrujene ljudL Telo segrejejo, pospešujejo delovanje prebavnih sokov in pripravljajo telo na jedi z visoko kalorično vrednostjo, ki jim sledijo. Mrzla uvodna jed pa je poleti zelo nepriporočljiva. Kdor je v skrbeh za >vitko linijo«, naj se nikar ne ustraši spremenjenega jedilnega lista za zimski čas, kajti telo porabi vse to kurivo in nima prilike, da bi si ga hranilo v obliki tolstih zalog. Jegulje prenašajo bolezen Na zadnjem sestanku Društva za znanstveno zdravilstvo v Kraljevcu je neki referent podal senzacionalno poročilo o uspehih raziskovanja tako zvane »zalivske bolezni«. Ugotovili so, da postane neka smrečja smola strupena, ki prične gniti. Ta strupena smola pride v obrežno vodo in ker Jo jemljejo jegulje vase, prihaja tako posredno v človeški organizem, kjer povzroči obolenje. Japonske žene — rezervna armada ANEKDOTA Monakovski pesnik Paui Heyse Je bil šegav, ljubezniv človek. Nekega dne se je vozil z električno, ki je bila prenapolnjena. še ganiti se nisi mogel. Pri nekem sunku je mlad človek, ki je stal poleg pesnika. malo nemilo stopil na njegovo nogo in, kar je še slabše, je na njej obstal. Heyse se ni nič razburil in tudi ni poskušal odmakniti noge. Z ljubeznivim smehljajem se je obrnil do mladeniča in ga vprašal: »čujte, mlad! prijatelj, koliko let pa vaan Je?« Začudeni mladenič je odvrni!: >20 let.« »To sem si mislil,« se Je nasmehnil Hey-se, »vsekakor pa bi v teh letih že lahko stali na svojih nogah!« ftlicliel Zčvacoi i91 Pardailianov sin Zgodovinski roman Tej logiki ni bilo moči oporekati. A Pardailtem se m da! tako ?'a>hka Dotolči. »Otrok!« je dejal. »Ce niste poznali njegovih načrtov, ste pa fkr/jiaJi Concini je ve.« »Te pač ... A v čem naj bo zveza.. -« »Go icirri iai njegova žena, naj se zajedata ali ne, sta samo orodji v rokah tega meniha. Bodite prepričani, da sta ga neutegoma obvestila o grožnjah, ki ste jih krekli zoper Concinija, ko vas je imel zaprtega v Podganji ulici.« »To se ml zdi bolj verjetno.« »Tako je, kakor vam pravim,« je odločno zatrdil Pardaillan. »Dokler niste ničesar vedeli, je pušča! jezuitski general Conciniju proste roke... To mu pa ni branik) osebno poseči v stvar, ko se je ponudila prilika.« »Morda,« je rekel Jehan- »Da, res bi utegnili imeti prav.« »Bogme!« je vzkliknil Pardaillan. »Zdaj je seveda drugače. Acquaviva, ki se je skrival v kapucinjadu, čeprav iona v Parizu hiše svojega reda — Acquaviva zdaj ve, da je odkrit Ln zaradi tega v nevarnosti. Stavim, da v tem trenutku že ne biva več pri kapucmih. Skril se je drugam. A naj se še tako potuli, vi ostanete zanj živa grožnja, ki se je mora za vsako ceno otresti. Zdaj ne gre več za Concinija. Zdaj gre zanj — in za korist njegovega reda. Varujte se sinko, varujte se! Acquaviva vas ne bo izpustil. Ne bo si pri- voščil oddiha, dokler vas ne ugonobi •.. Počenega gro§a ne dam za vašo kožo!« Sam pri sebi je pa dodal; »Razen če jaz posežem vmes — drugače ne pojde! Ali naj mirno gledam, tako mi Pilata, kako bodo tebi nič, meni nič umorili tega otroka?« A Jehan nj pokazal nikakega vznemirjenja. Samo začudil se ;e nekoliko »Pha,« je rekel z zaničljivo malomarnostjo, »mislim, da se šalite. Težko je verjeti, da bi bil ta klavrni kutar toli strašen, kakor ga slikate.« »Ne šalim se, smrti mi božje! Nikoli še nisem bolj resno govoril kakor v tem trenutku. Saj me poznate, fant, in veste, da nisem človek, ki bi ga bilo lahko vznemiriti. Nu, in jaz vam povem: ta klavrni kutar poveljuje tisočem in tisočem pristašev, raztresenih po vsem svetu. Ne manjka se jih ne na kmetih, ne v mestu, ne v palači, ne v koči, ne v samostanih ne v Louvru. Njegova sredstva, denarna in druga, so neomejena. S papežem občuje kakor enak z enakim, in kralj v svojem Louvru trepeče pred njim. Kaj ste vi proti njemu? Manj ko solnčni prah. Če se ne boste varovali, vas zdrobi laže kakor jaz ta kozarec.« Tako govoreč je Pardaillan s kratkim udarcem razbil kozarec, ki ga je bil pravkar izpraznil. »Vraga, gospod,« je rekel Jehan na pol resno, na pol v šali, »aH veste, da me postaja strah?« »Prestrašiti vas ne maram,« je hladno odvrnil Pardaillan; »le dopovedati vam hočem, da imate posla s sovražnikom, ki so Con-cimri, d' Epernon in veliki profos pritlikavci v primeri z njim.« »Kar priznajte, da nekoliko pretiravate,« se je posmehnil Jehan- Pardaillan je skomignil z rameni in nadaljeval: »Gospod de Neuvy vas bo tekušal zapreti Concini in d* Epernon bosta pošiljala svoje pobijače nad vas... To je njih navada, kj se je ne morejo otresti. Pri teh človek ve, česa se mu je nadejati.. Ce je le malce oprezen, lahko izjalovi njihove napade, ki so zmerom enaki.« »Ali more menih kaj drugega?« »Acquaviva vas ne sovraži. A zato je še tem nevarnejši, zapomnite si- Z njim nikoli ne veste, kaj vas čaka. Sama skrivnost, suma nepričakovanost, sama zavratnost ga je. Zameriti se mu, pomeni smrt, ki vam bo skočila za vrat, ko se je boste najmanj nadejali.« »Joj meni! Lepo sem zabredel!« »Le smejte se, mladi človek; s smehom na ustnicah mi bolj ugajate, kakor če bi se jokali... Smejte se, toda.. Ko greste po ulici, glejte predse in pazite na tlak, zakaj zemlja pod vami utegne biti podkopana. Glejte kvišku, zakaj dimnik, ki je pravkar še trdno stal, se utegne podreti na vašo glavo. Glejte nazaj, oprezajte po vseh temnih kotih: nihče ne ve, iz katerega bo priletela svinčenka v vaše srce! Ne zaupajte ne kruhu, ki ga kupite v neznani pekarni, ne steklenici vina, Id jo odmašite v obcestni krčmi; oboje utegne biti zastupljeno. Zapomnite si moje svarilo in imejte oči povsod... Razen če ste se morda naveličali življenja.« »Tega pa res ne, na mojo vero! Življenje se mi zdi vsak dan slajše. Zato si spravim vaše svarilo v nedrije in Vam obljubim, da bom bistro pazil na svoje dragocene kosti.« Besede so bile izrečene tja v en dan, a Pardaillan je videl, da je šel njegov opomin mladeniču do živega. »Pa vi, gospod,« je zdajci vprašal Jehan, da bi izpremenil razgovor, »ali mi hočete povedati, kako ste zvedeli vse, kar veste?« »Drage volje. Morda vam bo v čem koristilo!« O Tek uedrnjenja 1. decembra Akademski športni klub Primorje v Ljubljeni priredi tudi letos internacionalno pro-tagandno lahkoa-tletsko tekmovanije po Ljubljani ki preko ljubljanskega Grada. »Tek uedinjanja« dnp "rhTfl s star- tom ob 11 uri dopoldne. Tefclo se bo po dveh različnih progah s skupnim startom pred Ljubljansko kreditno banko na Dunajski ctsti in skutnrm ciljem pred Narodnim fbmoin na Aleksandrovi cesti. Proge so naslednje: A) prva proga (dalj-.): Lunajska, Tavčarjeva Komenskega. Resljeva. Kopitarjeva. Krekov trg. Studiei-tovsba Na Okop;h. Grad, Pot na Grad. Karlovska. Privoz. Prule. Trnovski pristan, Krakovski nasip. Coizova, Emonska, Vegova Kongresni trg. Selenburgov* Aleksandrova c. do Narodnega doma. Dolžina proge cca 5000 m B) druga proga (krajša): Dunajska, Tavčarjevi?. Miklošičeva. Marijin trg, Strpne va. Mestni trg. Stari trg. Št Jakoba trg. Tru-barieva Co'7-r»va. Fmonska Vegova. Kongresni trg Šelenburgova Aleksandrova do Narodnega doma Dolžina proge cca 2700 m. Tekmovalci se dele v naslednje kategorije: 1. vojffca, 2. neverificirani atleti do leta 1911 3. neverificirani atleti 'eta 1911, 1912. 1913. 4 neverificirani atleti 1. 1914, 1915 1916. 5. junior ji 1. 1914. 1915 1916. 6. iusniorji 1917 1918. 1919. 7. seniorji že plasirani a progah preko 800 m. 8 semorji še nepa-fei-ani na progah preko 800 m. \tleti rojeni 1. 1914. in mlajši ne morejo .m-oLi na progi označeni pod orko A). Tekmovanje se bo vršilo po pravilih J LAS. . . Pravico nastopa imajo vsi verificirana .••'leti neverificirani atleti, atleti z zabrano starta in om. ki so kaznovani. Prijave s priloženo prijavnino Dim 5.— za neverificirane atlete, ki niso člani Ijub-Ij-mskih klubov, Din 10.— za verificirane atlete (mozemt-ki atleti so prijavni ne oproščeni). je poslati do 30. t. m. ob 12. uri na naslov: ASK Primorje. Tavčarjeva ul. MIL Naknadne prijave se sprejemajo na dan tekmovanja eno uro pred startom v kavarni -limona proti dvojni prijavnim. \ | Nagrade: prvi trije plasirani v vsaki kategorij"- plakete. Zmagovalec na dolgi progd w pribor' v trajno posest srebrn pokal, pre-jffcodno darilo bana dravske banovine in sicer po trikratni zaporedni zmagi oziroma 'petkratni zmagi v presledkih. Darilo braui: L 1929 :n 1930 Susitti Albert iK A C. Ce* lovec), L 1931. Kreve Ivo (ASK Primorje* 'Zmagovalec na kratk- proge si pribori po dvakratni zaporedni -matji oziroma tTeh zmagah v presledkih prehodno darilo »Ribe«, srebrn pokal, ki ga za 1. 1931. brani Ogrin čranc (ASK Primorje) Nedeljski nogometni program Prvenstvena tekma Pnmorje : Maribor, ki bo v nedeljo v Ljubljani na igrišču Pri-lmorja ob 14.30 popoldne, bo nogometni do-fgodek prve vrste. Saj bo borba za pre-Ijtiž in drugo mesto v podsavezni razpredelnici. Maribor je zadnje mesece dovolj ^dokazal svojo moč in tehniko, zato bo nedeljska tekma nudila morda naj/boljši nogomet letošnje jeseni. V Mariboru bo nastopila Ilirija proti železničarjem in ima zaradi svoje dobre forme mnogo izgledov na zmago. V zadnji kvalifikacijski tekmi bo imei SK Celje v gosteb mariborskega Rapida, ki bo najbrž šesti udeleženec tekmovanja v I. razredu. Službene objave LNP (Seja u. o. 9. novembra 1932.) Prisotni gg.: dr. Kosti, Kuret, ravnatelj Šetina. Novak, Berdajs, inž. Kuljiš, Kralj, Buljevič. Vospemik, Dorčec, Pevalek, Logar. Drufovka. Potrjuje se prejem dopisa ČSK št. 287 od 2. in 295 cd 5. 11. 1932 ter priposlano zdravniško spričevalo za poškodovanega Vladimirja Galovlča. SK Slogi, Zagorje, se sporoča, da se je vzel njen dopis št. 55 od 8" 11. 1932 v obravnavo Obenem se poziva v zvezi z njenim dopisom št. 54 od 7. t. m., da mora vposlati statistično polo JNS brez ozira na overovljenje pravil. Dopis CSK št 285 od 31. X. 1932 se s priporočilom dostavi JNS. Po naredbi JNS št. 1897 od 27. 10. 1932 in službenem pozivu LNP bo u. o. LNP postopal zoper one klube, ki niso vposlali statični ool io odrejenega roka. Dopis SK Svobode Zalog, od 29. X. 1932 se dostavi JNS SK Ptuju se bo p:smeno odgovorilo na dopis št. 23b od 26. X. 1932. Opozarja se SK Ilirija na sklep u. o. JNS (seja od 31 X 1932), po katerem mora LNP porajati 300 Din. izdanih igralcu Košaku. V redno Članstvo JNS so spreleti: Svoboda iz Zagorja. SK Litija in TSK Zadruga 'z Ljubljane. (Seja u. o. JNS dne 31. X. 10.32.) Po sklepu seje u. o. JNS od 31. X. 1932 mora šestoplasirani v podeavez- nem I. razredu odigrati vse prvenstvene tekme z ostalimi klubi tega razreda, ne oziraje se na to, če je ta klub že odigral prvenstvene tekme pred odigran jem kvalifikacijskih tekem. U. o. JNS je vzel na znanje na seji 24. X. 1932 obnovo športnih zvez med JNS in FTGC (italijanskim nogometnim •ezom). Z »žirom na pismeno poročilo Sekcije ZNS v Ljubljani od 2. XI. 1932 se ne morejo verificirati igrišča Korotana (Kranj), Litije in Sloge v Zagorju za prvenstvene teikme. Navedena igrišča se verificirajo samo za prijateljske tekme. SK Korotan v Kranju naj teren izravha, Litija in Sloga pa naj opremita gole z mrežami. Cim bo to izvršeno, se lahko igrišča verificirajo za vse tekme S tem v zvezi; in zaradi neprestanih pritožb se pozivata SSK Celje in Elan, da spravita svoja igrašča v red. Pred pričetkom pomladanske prvenstvene sezone (1. 3. 1933) 1. 1933. se bosta igrišči pregledali in če ne bosta odgovarjali, se bosta igrišči diskvalificirali za prvenstvene tekme (planiranje, pravokotna oblika, zamašenje jam itd.). Kooptira se v p. o. LNP g. Oton Oman. Opozarjajo se klubi, da morajo naslavljati dopise za LNP samo na naslov LNP. Ljubljana. poštni predal 138. Za dopise, ki bi j;h klubi pošiljali na posamezne gg. odbornike LNP ne bo odgovarjal. Opozarjajo se klubi, Ilirija, Primorje. Svoboda. Maribor in železničar, da se bo pričelo z od-igravanjem prvenstvenih tekem s šestoipla-siranim kluibovm v I. razredu LNP v ne-, deljo 20. novembra t. 1. po raziporedu, ki ga bo objavil p. o. LNP. Tajnik I. Službeno iz LNP. Kazenski odbor ima danes ob pol 19. redno sejo v posebni sobi restavracije pri »Levu«. Na sejo se vabijo ob 18.45 Marchiottd (Slovan), Logar (Reka) in Krvina (Ilirija), ob 19. predstavnika klubov Reke in Svobode, Vič. Podpredsednk n. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP Delegirajo se v nedeljo, dne 13. t. m.: v Ljubljani: Primorje : Mar bor (delegira OZDS pri JNS) rez. g. Lukežič; igrišče ASK Pr morja; Slovan : Jadran ob 13. g. Vidic igrišče Primorja; Svoboda : Korotan ob 10 igrišče Korotana g. Jan-čigaj; v Mariboru: železmičar : Ilirija ob 14.30 g. Nemec; v Celju: Celje : Rapid ob 14.30 g. Doliinar; v Trbovljah: Dobrna : Retje ob 14 30 g. Wa.gner; v Kranju: Korotan : Hirna n. g. Pctušeik; v Domžalah: Disk : Grafika g Gottwa1d. Poverjeništvo sekcije zbora nogometnih sodnikov JNS v Celju sklicuje covezen plenarni sestanek vseh saveznih in podsa-veznih sodnikov, kii bo drevi ob 20. v klu-bovi sobi hotela Evrope. Proti sodnikom, ki bi se sestanka ne udeležili ali ne opravičili izostanka, se bo postopalo po paragrafu 5. kazenskega pravilnika ZNS. SK »Jadranor. Danes ob 20. članski sestanek I. moštva pri Svetiču — Kolezija. Ker je zelo važno prosim, da se vsi udeelžite. Načelnik. SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sekcije drevi ob 20.30 v »Evropi«. Igralci I. moštva in rezerve se opozarjajo na zadnjo objavo v članski kp/tgi. SK Ilirija (table tenis). Za turnir proti SK Reki naj bodo danes ob 16. v paviljonu na velesejmu: Gogala, Verč, Uršič, Kle-pec. Lukič, Djinovski, Griinfeld Polde. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej obvezen trening za vse nogometaše. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ofc 19. važna odborova seja. Vsi odborniki točno! V nedeljo ob 9.30 morajo biti na igrišču Korotana na Rakovniku: Krivačič, Marje-tič, Potekal, Boncelj I„ Habidht I., Bogme, Vili, Julka, Manojlo, Lave, Bervar, Jeršek. Spreitzer. !k 1 Za sokolsko razstavo v Beogradu so velike priprave. Razen predmetov, fci so bili v Pragi! na razstavi našega Sokolstva, so vse župe ln večja društva poslaal še mnogo zanimivih stvari. Posebno zanimiva bo zbirka sokolskih dokumentov ilz Predvojne dobe Razstavljena bo tudi v pomanjšanem obsegu vzorna telovadnica, popolnoma opremljeno .letno telovadišče, vzorno taborišče ta najenostavnejši vzorci malih sokolskih domov za majhna društva ln čete. Na veliki reMefni karti Jugoslavije bodo označena vsa društva, čete in župe z zastavicami. Poseben oddelek bo določen za telovadno orodje, sokolske kroje, telovadne obleke itd. Predavanja o dr. Miroslavu TyrSu. Na praški univerzi predava docent dr. J. Klima v zimskem semestra o vzgojiteljskem delovanju dr. Miroslava Tyrša. Univerzitetni profesorji dr. Birnbauim, dr. Vajgner, dr. Peka? in dr. Inž. Anderle, ki so 26. juntlja predavali na svečani proslavi praških visokih šol o Tyršu, so sedaj izdalj svoja predavanja v založbi ČOS ter so na ta način postala pristopna tudi širši javnosti. Naš »Sokolskl Glasnik« je do-sedaj priobčil prevod predavanja dr. Vajgner ja: Tyrš ln problem malega naroda. V naslednjih številkah bodo ostala predavanja. Iz delovanja našega Sokolstva. Mosrtar- ska župa je priredila posebne tečaje za vodnike čet ter priredila v letošnjem poletju po svojih okrožjih tekme članov iz vseh čeit, k] se jih je udeležilo nad 1000 tekmovalcev s prav dobrimi uspehi Iz tega sledi, da se da tudi s preprostimi sredstvi! vzbuditi zanimanje za telesno vzgojo med narodom ln doseči precejšnje uspehe. Prav tako je tudi župa Tuzla priredila v vseh treh okrožjih tekme sokolskih čet, ki so pokazale prav dobre rezultate. Sokolska četa v Salašu v župi Niš je položilla temeljni kamen svojemu bodo čemu domu, kjer bo središče dela za ves sala-škrl okraj. V Beogradu razširja Soko' II svoje letno telovadišče na zemljišču, ki mu ga je podarila beograjska mestna občina Iz žMf&tfa na dežel? Iz Krasifa r— Zvočni kino v Narodnem domu v Kranju bo predvajal drevu ob 20.30, v soboto ob 20.30, v nedel jo ob 17., 19. m 21. sijajno Ufino opereto »Plavi sen«, k' je bila pred kratkim predvajana v Ljubljani z ogromnim uspehom Z Jesenic s— Jeseniški sokolski oder je dobil ▼ tej sezoni krasno sceneri^o. ki jo je izvršil do-r.iačin b- „ože ČebuLj Uprizor* je z velikim uspehom »Kralja na Betajnovi« ter kras:-.o cr.°pv »Sveti plamen« V sob>?o 12 t. m. ob 20. uri in v nedeljo 13 t. m. ob 15 pa se bo pela krasna operete »PtičaT«, ki jo bo režiral br. Čebulj, dirigira pa g. M-rko Klemenoič. »Pticam« je imel na sokolsfcem odru že lansko leto lep uspeh. Iz Kamnika ka— Cestna dela v Strahovici se bližajo koncu. Na nevarnem ovinku je cesta že preložena in bo kmalu odprta za promet. Cestni odbor je zgradil proti Bistrici deloma betonsko, deloma zidano močno škarpo, da bo novi del ceste varen pred divjanjem Kamniške Bistrice. Preloženi del ceste je S m širok in gre po nasipu, za katerega so morali navoziti 1800 m3 materijala. široki potok so morali na dveh mestih premostiti z debelim železobetonskim obokom in napraviti odtok. Ko bodo končana ta dela. bc cesta Kamnik-Strahovica ena naboljših cest v okraju. ★ PREDDVOR. Sokol otvori letošnjo gledališko sezono z dramo »Človefc ki «em ga ubli« v nedeljo 13. t. m. ob 3 popoldne v druš'veni dvorani. Pn predstavi bo sodeloval prvikrat društvena tamburaški orkester Kuria očesa NijbolijSe sredstvo prod kurjeni »Serom »Clivint j« most f ■3 Dobit« ▼ lekarnah, irogeri ia.h ali naravnost ia tvor niče in glavnega skladišča Čuvajte se pcmaredt)! 16 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Trboveljski premog aha drva, an-s:le?T" koks iobavlja na dom Kunvo o.zo.1 Dunajska c. 33 Tplpf -S4 gl Ne zavidajte vltkosti! drugim, ne zavidajte njih graoijozne postave! Tudi V! lahko postanete vitki, lepi in mladostni. Iznebite se svoje preobilne tol-šče, ki kvari Vašo zunanjost, Vas dela neokretne in neraz-položene. Uživajte redno Slatinske tablete Sahovec ki so nenadkriljivo ta zelo učinkovito sredstvo za hujšanje. Vrnejo Vam vitkost, gracioz- nost in lepoto. Tekom enega leta izgubite na teži 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46.— Doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. 11730 O Sobota, 12. novembra. LJUBLJANA 1215: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. — 17: Sa-on6ki kvintet — 18: Angleščina. — 18.30: Gimnaetične vaje. — 19: Poglavje iz sociologije — 19.30: planine in planinci- — 20: Primorski večer. — 22: Čas, poročila. — 2%& 15 Ss Ionski kvintet BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Koncert na čelo. — 16-30: Lahka fodba. — 20: Operetni večer. — Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče.. - 17: Lahka godba. - 20.30: Koncertni večer. — PRAGA 19-20-Mešan program — 20.20: Reportaža iz Kolina — 21: Avstrijska glasba. _ 22.20: Zabaven program. — BRNO 19.20: Program kakor v Pragi. - VARŠAVA 18: Lahka gl.isba. — 20: Orkestralen in pevski k :n-cert — 22 05: Chopinove klavirske skladbe. - 23: Plesna glasba- — DUNAJ 10.P.0: Koncert dunajskih filharmnnikov. — 12.30: Lahka glasba. — 16.45: Orkester. — 20: Spi vc.igra — 22.30: Plesna glasba. — BERLIN 19.10: Komorna glasba — 21.05: Godba na pihala. — Plesna glasba. — K0NIGS-RLRG 19 20: Pevski konrerL — 20. Zabaven oroeiam. — Godba za ples. — MOHL-ACKER 19.30: Godba na ksilofon in tuba-fon. — JO.05: Orkestralen koncert — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Cigan ska kapela. — 18.30- Orkester. — 20- Operetni — Plesna glasba Gojzerji, smučarji, štrapac - čevlji, škornji i. t. d. iz garantirano nepremočljivega krom-usnja — ročni izdelek čevljarne IVAN ZAJC, žiri. Samoprodaja pri tvrdki ČADEŽ & KOMP. v Ljubljani, Miklošičeva cesta (palača »GRAFIKA«) 13308 Zajčevi čevlji so glede prvovrstne kvalitete in nizkih cen brez konkurence! Moderno in poceni si nabavite srajce, kravate, ovratnike, nogavice, dokolenice, klobuke, čepice in razno drugo modno blago pri POPOLNI RAZPRODAJI tvrdke „BERKO« v Skladišču »BALKAN«, skladišče 4. Z nakupom ne odlašajte, ker je vsled popolne razprodaje izbira vsak dan manjša. — 13310 v 84* letu starosti, dne 1. novembra preminul. Z njim smo izgubili dolgoletnega, zvestega nameščenca, iz-bornega lovca in vzornega moža. Ohranimo ga v blagem in trajnem spominu! Gozdni urad dr, K. barona Borna Sv. Katarina — Tržič. 13352 Cene malim oglasom tenttve ln dopisovanja, vsaka beseda Din Z.— ter enkratna prt-trojbina ta Ufro ali ta dajanja naslova Dia 5.—» Oglasi trgovskega In reklamnega enačaja: vsaka beseda Din L—k Po Din Is— ta besedo te zaračunajo nadalje vat oglasi, ki tpadafo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto*, •Kapital*, »V najem*, »Posest«, »Lokali*, »Sta movanja oddam. •Stroji* »Vrednote*, »Informacije*, »Živali«, »Obrtc trt »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniku In »Zashs-tek*, če ta s oglasom nudi taslutek, oziroma, če te tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali tluibe, plača sa Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se saračunajo po Din L— ga besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Utro aH ta dajanja naslova. V m ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina za titro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te taračuna jo po 50 par za vsako besedo, tnaia Dut S.— NaJmanJV znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—. |rl oglasih po I Obi ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati prt predati naročila, oziroma hh le vposlati v oismo obenem t naročilom. Zašlitzek Kdor lito taaluika, pia&a n vsak-o besedo 50 par; ia nas) irv al' Šifro S Din. — Kdor a a d 1 zaslužek, pa za vsak« besed.) 1 Din, za dajanje naslova ali za iifro pa S Din. (3) Vezilja ea predrzna ročna d-ela. Mjj-ejpma vsakovrstna dela Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Delo«. 46560-3 Najmanj 2000 Din mesečno zaslužijo sposnb n ljudje o-beh spolov — ▼ajeni obvsk ova nja privatnikov. Ponudbe na naslov: O>«r>od3r«ka. Ljubljana — predal 40. 4S926 1 Din; ia da-janje naslona ali » ftifro 5 Din. Dijaki, ki i&čejo instrukcije, plavaj« vsako besedo 50 par; »a šitT« ali u dajanje naslova 8 Din (4) Dajem in?trakcije t readnih predmetih srednje »o!e. Ponudbe n« »gl. oddelek »Jutra« pod šifro »akademik »34«. 46s64-4 Dva učenca poštena im pridna, po možnosti i dežele,- sprejmejo Jugoslovanske S*eyT tova-r ne. Ljubljana. Frankopan-eka 21. 46745-44 Vsaka t>w*a® 50 par. j za dajanje naslovi ali i ca Šifro pa S Din. (T) J Uradnico popolnima samostojno v k tijrigovod ftrvu (K a rt.ot.ek a) ter slovenski in nemikf korespondenci. ®če tovarna na Gorer i* k em - Lasfcnoroč ne ponudbe naj stavijo ie zo.nesijrve im ve-sffip m^či • slifco. navedbo zahtpv in referenc na osrlasni «dde lek »Jutra« pod »NastoD po dogovoril 1932«. 46709-1 Pisarniško moč' dobro verzlrano v vseh p^flirniiSkih po«Jiih. spre;me t/vvama pletenin. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod značko »UporaMw«. 46782-1 Dopisnika ili dopisnicu perfekt.nog h-vatskog ! nje m«5kog. tražimo t. a >d mašnji naftni,p. Prednost imuni oni. koji o.tp in ned'J ;e ▼ 02-iamem oddrilm Jutra , 46780-1 Pek. pomoč 'ka mladesa. ki V ra.zna.5al tudi knrh. sprejme takoj Tvon P'«va'nč. oekama v RadoTrliioi. 46.S11-1 Kjiiieovodio (inio) p^'T>ol ve. Ti.nnr^a v dvo^tavnem knjš^ovode-tvTi. iw' industrijsko pod;etj« v Mariboru. — Ponudbe r refeimncam- na oEr'aS'ni od-»Jutra« pod značko »Spodoben 236?« 46S'0-1 Samostojne kuharice ki bi 0>prav!;alt tudi dru ga W5na dela, n« nad 40 tet »tare, izvejo za »Itižbo v posred«>va.!nici v Šelen-burgovi ioi 7/1. Brezpo. ieina dokiet-a dobe prenočišče. Istotam se naroča list »Crosipodiinj&ka pomoč niča«. 46839-1 Jugoslovenka nad 35 let ivtara, i zna-niem an^leškeea jezika, dobi službo. Takojšnje ponudbe na naslov; Geršak. Ples 1, Sv. Peteir pod fv. Gorami. 46853-1 Brivsiki pomočnik mlad. dober delavec. nekoliko n«m«6i.ne. dobi mesto pri Jo«. Premner-ju, brvvcu v Kočevju. Hrama m ? ta nevarni« v biS. Po-niudTje do 15. mre. 1<»S2. 46ai7-l Dobro šiviljk) za ptetemiin« fspreimeim t Mostah pri Ljuibljani. Pre-dovičeiva 14. 46S774 Kuhariw> prvvvrstno, sprejimftn za manjši hotefl n« Gorenj, sk-em. Pironen« ponudbe n« ojrla«. oddotet »Jutra« pod »Kuihairica 36«. 46967-1 Stalno službo dob' gospodična, dobro ll-urjena uradnica v pisarni in s^kladnšču. Ponaidbe na odd.eleik »Jutra« pod šifro »Thea«. 46876-1 Brivskega pomočnika milo^osa, dobrega buV štu-cerja sprejme t-albo-j Mar-tiulaš, Roana dolina. 46W.->1 Kroj. pomočnika prvovrstm egia sipro.im ena. — Naslotv v ojlas-n-eim o«ldel'k'U »Jutra«. 46S04-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; | za dajenj« naslova «li j ta Šifro p« 3 Din. (21 I91eten fant izurjen v penketarstvo — išče službo za tafooj. Gre tudi v ti-govmo za tekača Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 46737-2 Dekle stara 18 let, popolna sirota. breiz vsakih sredstev, prosi usmi'ljena srca zaipo-sl-enja kot postrežn.iea, raz. n«.ša.:ka ali karkoli. Ponudbe prosi na ockis. oddelek »Jutra« pod »Sirota« 46900-2 Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« nastonra »H Šifre pa 5 Din. (V) Radio-aparat štiricevni, n-ov e-jSe konstrukcije, za direktni prikljti-čeik na 150 Vo^ov, zelo poc-eni naprodaj. Naslov v oglasjiem oddelku »Jutra« 46917-9 iAvto, moto Vrn-kA 1 Din: i* daja.nj« naslova aR t za Sliro pa 5 Dia. (10) i Prikolico dobro ohranjeno, kupkn za moturno kolo »Ariel«. — Ponudbe pod šifro »Ariel 30« na ogl. odd«leik Jutra 46862-10 Prodam Usria« »g. xna6a]» p» 1 Din beseda; ia r» aa •a ttfra pa S Dia. (10) Lokal za galamterigo, na prometnem kraj« prevzamem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 46783-19 Brivski salon za dam« in gospode, novo opremljen in urejen, ▼ 1«-pe«n majhnem mp«tu Slovenije. brez konkurence, naprodaj. Potreben kapital 10.000 Din. Reflektanti dobijo naslov v oglasnem od delkn »Jutra«. 46732-19 Lokal za mesnico na Hrušici pri Jceemicarh odda Karoi Ocepek, Hru-šica. 466S1-19 Najboljši bufet v Ljub!jam odda.m na ra-čum strokovno izobraženi osebi s kaivoijo. Ponudbe na oglasni oddelek Juitro pod »R-uff-eit«, 4)68S9d0 Specerij. trgovino na prometnem kraju v LjuMjamd oddaim radi bolezni v na.jem. Dopise na oglais. oddelek »Jutra« pod šifro »Niaka najemnina«. 46873-19 Parno pekarno farrstino idečo, v letiovičču na Gorenjskem proda Posredovalka, Wo!fovfl 1. 46878-19 Pisarniške prostore 2 sobi. s posebnim vhodom v mezaninu. poleg glavne pošte takoj oddam. Pisme ne ponudbe na oslas. oddelek »Juitra« pod značko »Centrum«. 46911-19 Vsak« Poseda 1 Dui 1 za dajanje naslova ali sa Šifro p» 5 Dia. (331 j Vino prvovrsten la«ten pridelek letnikov 1930 in 1932, v vsaki množini proda veleposestnik Ed. Suppanz — Pristava. 46726-33 Vsaka beseda 1 Din: ta lajanj« naslova aH u Silno pa 6 Din. (15) Prima hlode hrastove, borove in smrekove kupi takoj Martinec, Ljubicama. Prule. 46684-15 53E32E39? Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali tA Šifro os 5 Din. (18) Gostilna pri »Boben^ku« priporoča namočeno pole-novko in kraški tera.n. 46860-16 Dijailtett Vsaka beseda 50 par: n dajanje aaatava aH aa Šifro 3 Dia. (SS) Za dijaka realne giimnazige iščem stanovanje s tečno hrano, kjer bo imej strogo nadzorstvo. dobro vzgojo in pomoč pri učenju. — Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Dijak«. 46845-22 Stanovanja Vmka be»«v. 31. 46863-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom im pritrlkMnam! oddam v Vodmetiu. gušter-šičeva udica 7 — za šolo. 46854-21 Sobo in kuhinjo z decembrom oddam n« Glnncah, cesta n/I. 46886 31 Dvof^ob. stanovanie s pritiklimami takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 468(71-21 Dvosob. stanovanje « ka^binetom, solnčno in krasno. 7 vsem k-omfortom ter centralno kurjeivo oddam s 15. nntvcmbi-om v Leivstikovi uSicš štev. 25. 46»14-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo za 450 Din nd daim z decpmbi^vm v £g. Šiški 205, poleg Gasilskega doma. 4692821 Stanovanje lepo im solnčno, sobe. ka-biamta, kuhinje in vseh pritiklio. odd^m takoj ali pozneje bliitzu Stadiona — Jaroikove ulica štev. 6. 46895-21 Sobo odda Vaaka ■a iajaaja as fifra • Dkt M di 0» Prazno sobo s predsobo, parketom, elektriko in posebnim vbodom, tudi »a p« samo. takoj od dam Naslon ▼ oglasnem ■ddelku »Jmtra«. 46647-23 Prazno sobo Ulično, a posebnim vfeo-d'om. parketom im elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. '6T786-23 Dva gospoda aJf risokošoica, t lepo ta solnčno sobo sprejme Ver dHer. Sv. Fliorigana ulica št 31/H. 46860 23 Opremljeno sobo oddam taikoj soiTidmemii go-spodu v sreditmi mesta — Gradišč« St. 12, divorišče druga vrata. 46856-23 Solnčno sobo oddam 2 solidnima gospodoma ali ffospodiičmama. — Debevc. Križervmiška 7/ITT. 46696-23 Solnčno sobo e souporabo kopalnic«. V strogom cemitru mesta oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 46892-23 Sostanovalko k donwkS hčerki, z vso oskitoo sprejmem na Sta-rem trgu. Naslov v oelae. oddelka »Jutra«. 46890-23 Opremljeno sobo a poeebnmn vbodom odd« 1 8 osebama 5'mnovec na Poljanski cesti M. 17. 46875-23 Sobo oddam takoj gospod*! čn4. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 46891-23 Opremljeno sobo za 2 osebi, čisto, s poeefc Trm vhodom, parketom in postrežbo oddam e 16. novembrom ali 1. decembrom na Miklošičevi cest* 4/TT. 46883-23 Sobo r OMitm mest« oddaim takoj z vso oskrbo. Naslov t oriaancm oddelka Jutra 46898-23 Prazno sobo veliko. ▼ strogem centru oddam s 15. — Le-Make Aleksandrov® VU St. 12 46906-23 Sobo v w.i4ini Tabora in »v. Pe tra cerkve takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 46929 23 Dopisi Vaaka ■a Un pt I Na. (M) »Druga sreča C-e« Dvignite pismo! 46872-34 Osreči me a svidenjem, ker ne morem več prenašati. 46904-24 Barcarola... Ljubi T« vedno Tvoj 46927-24 Samo da si m! »ročen. 46935-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Agiiieu, Ajpilen 202. Akvi-ziter, Boštjan. Bližnna Leo-nišča. Boljša g'-'^«. Bo dočnost. Čuvaj, Čedna soba. Čistočo, Center 580. Drl. uradnik. Dedo, Drin gend. Dobra služba. Dober zaslužek. Druge roke. Direkten kupec. Družabnik Dobre obresti. Do 40.000. Eksistenca, En« oseba. Ford. Frizerka. Giok. G P. M., Goitovina takoj. Gospodar, Hiit.ro, Hrepenenje. Han, Hipotieka, He-d»ce J., Hišnilt. Jesen 1932 Ikvimter, Izvrsten obrat. Iskreno prijateljstvo, Investicijo . Jesen, Krojač stroj, K. S. 1988, Kras, Kovinska izd«Jki, Kuhari- t Občina Ljubljana Mestrf pogrebni »vod Izgubili sva najdražje, najino zlato mamo, go- Rozalijo jerajevo Pogreb bo v petek, dne 11. novembra 1932 ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Bežigrad 16, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. novembra 1932. 13S Ruža In Anka ca. Kotrverzaoii«, Kuharica vdova, Kavcija potrebna Kavcija 101. Knjiga. Kavcija, Lepa lega, Lepa sluižba 1000. Lepa bodoč nost. Lepa vknjižba. Lokal. Miren Mirna stran ka 10. Mirna in točni stranka. Mirna stranka 9. Mirna stranka. Mesto gospodinje. Mirna stranka 7, Marija. Mlin. MaJo posestvo Mlajša. Mladost. Nou-vollii. Nor. Neoženjen kletar. Nagrada. Ni vis a visa Ne čakaj, Neoženjen, Natakarica. Nastop takoj. Na deželi. Obrtnik. Oddam tudi vsako posebej. Ot.r-oška vrtnar! ca, Prima. Prodajni organizator. Pridna. Prija-teJj, Priljubljen, Peč, Posestvo, Prometna gostilna. Poštena moč. Pni>lka, Po Stena 15, PoStema. Prodajalka, Po«lovod'a, Poceni, Pomoč, PemiBijiomrpit. Pekarna, Perje. Prebrana. Pozna sreča. Resnost. Radio predavamje. Resne ponudbe. Res prvovrsten. Rabljeno. Radii o. Reine Knrbim. Stai'ma stranka. Samostojen borvar. Strogo diskretno in vrni ter slike. Samostojna. Sreča. Snažna stranka. So-hic«. Sisrifen zaslužek SodeJovamje. Samostojno vodstvo. Simpatična in poštena- Suh lo-kal. Samostojna moč. So-liden giospod. Stroga tajnost. Sijajen zaslužek. Srečen zakon. Sfenm« ek^'-stenca. S kavciijo, Sedei meb uradov. Skupna sreča. Spretna. Sigurno pfla-čam. Sladko seno. Stoetny Stpmojrrafin;a. 5peceiri;a. Štedilnik. Stedljliva, Točna Trgovski lokal. Tehtnica. Trajna edinost. Trgovski pomočnik. Trajna zaposlitev. Topla jesen, Toplo erijaiteJjstvo, Upokojenec, čemeč. Ugodma lega. Ugoden kraj. Uradnik 888, Vljudna. Vsaj 5000. Vestna moč. Vila Vljudna in poštena. Verižica, Zmožen Zelo ugodno. Začetnica. Zeio soliden 106. Zračno. Z« december. Z navedbo cene. Železna peč, Zivlj«. nje 35. 500.000, 944. 1777. 556, 55.000. 460.000. 180.000 3510. 200.000, 250.000, 31. 60.000. 8S8. 1000. 500, 15. 40.000. 200. Živali Vsaka »eaMla t DVe: aa 4ojM)s aaiHpta tM aa litra pa S Ote- (27) Čistokrvne pse jazibečarje, foksterijorj«, eo-aker-špemjele, ptičarje in 6un"a.je, mladiče od 3 dio 7 mesecev »tare. ter ptačarja in jazbečarja, dresi rana za tov. prodam. Nae-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. __ 46916-27 ImH LiirrHTF Vsaka Oeseila 1 Dui. za dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (31) Firma Tele LjuMjopa, prepov« g. Josipu Godeča k »pirati d«nar za njeao dobroimetje. 46932-3! Vsaka Obseda 1 Din. za 'lajanje naslova aH za Šifro trn S Din. (29~i Šivalni stroj dobro ohranjen naprodaj ▼ SiSki, Čeraeitofva uJ. 32/T. 46907-29 Kroj. šivalni stroj ■ dobro oihramjen. ugodno prodam. Potzve se v trgovini Stane D e r g a n o. Ljubljana, Gospo«vetska 2. 46915-29 Izgubljeno Vsak« beseda 50 p&n j ta dajanje naslova ali [ za Šifro pa 3 Din. (28> t Legitimacija na ime Da-k a Selokovič, je bila izgubljena. Pošten nej diteij naj jo odda v og as. oddelku »Juitra«. 46903-28 Vsaka b«seda 1 Dui. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2G59 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica it. 8 Pozor, gostilničarji, restavraf srfl! Bermet vino črnino Iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 iitrov naprej. To najboljše zdravilno vino Je edinstveno na svetu Odlikovano s prvimi nagradami Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 Spoznavajte lepoto »Savskega Tivolija" Lepa prilika za to bo 12. novembra, ko bo restavracija, kakor vedno, nudila vse najboljše iz svoje kuhinje in kleti. Martinova gos in prešiček (španferkel) ne bosta manjkala. Sobota, pred Martinovim, prijetna domača zabava. Zveza za Ljubljano ob vsaki uri brezplačno zagotovljena. 13320 lumunnuuuuunnuuuunnniJULiJLijnnn Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje dobave srebrnine, porcelaisa, ^teki eni ne in namiznega perila za ka?arno t nebotičniku. Zapečatene ponudbe je vložiti do 21. t. m. do 10. ure dopoldne v vložišču podpisanega zavoda. Podloge za razpis se dobijo v vložišču zavoda med uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8/III. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ■ - * - + za- - >y Zahvala Za premnoge Izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega brata, strica, svaka in bratranca, gospoda Alojzija Sterguljca učitelja osnovne šole v Konjicah in rez. peš. poročnika se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni učiteljskemu zboru osnovne šole v Konjicah, oficirskemu zboru celjske garnizije, Sokolskima društvoma Konjice in Zreče za častno spremstvo, pevcem društva »Oljke« za ginljive žalostinke, šolskemu upravitelju g. Schellu, stanovskemu tovarišu g. Heinrichu, naraščajniku br. Pirnovarju in učencu Pe-triču za prisrčne poslovilne besede, dalje tudi vsem darovalcem lepega evetja ter V3em prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika v nad vse častnem številu na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Bovec, Lille, Celje, dne 11. novembra 1932. 13356 Žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest. da je naš iskreno ljubljeni soprog in dobri oče, gospod JOSIP CARL kavaraar dne 9. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 11. novembra 1932 ob y2 4. ari popoldne od doma žalosti — Gosposka ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. 13354 Prosimo tihega sožalja. občina Ljnwja