V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za calo leto .	6 for. 20 kr.
„	pol leta	.	3	„	30	„
»	četertleta	1	,	10	,
„	mesec .	.	-	„	60	„
Po posti:
Za celo leto .	7 for. 50 kr.
S	pol leta	.	3	„	80	„
n	četert leta	.	2	„	-	„
t>	mesec .	.	—	„	70	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	n»t. pesem.
f Ln> .V;*
Oznanila.
Za navadno dvestopno verst# se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; več# pismenke plačujejo, po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempeljj za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
&?t. 14*	V Celovcu v saboto 17. februarja- 1866.	Ti*i5ž8j IM*
Slovenci! to tudi nam velja!
II.
V drugem članku piše „N. L.“ o željah pravih dalmatinskih rodoljubov tako le: „Bila je doba, ko so narodni protivniki, obnašaje se kakor nekaki blagi in velikodušni gospodarji, govorili: „Bodi vam vaš jezik; mi vam ne branimo, da se v njem pogovarjate, pojete in Boga častite, samo pustiti nas V miru, ker ga mi niti znamo, niti se nam ga nikdar ni treba bilo naučiti.“ Bila je doba, da se je nam Slovincem tako govorilo, zlasti po nemških časnikih, ki so vedno imeli naš narod za tacega, ki bi ne smel imeti nika-koršnega božjega prava, — poleg drugih narodov. Bila je ta doba, zdaj pa je minula. Spoznali so zdaj tudi najhujši protivniki, da se narod ne da s silo zapreti v hišo, v ozd, v cerkev, kjer naj bi se le domača eseda glasila; prišel je čas, da ima narod pravico svoj glas povzdigniti na učilišču, pri sodbi in na zboru. Saj pa tudi drugači ni mogoče, sicer bi se jim po pravici reči moralo : „Vi bi radi sebi gospodarstvo ohranili, druge narode pa vpregli v jarm suž-nosti;“ kajti svobode in pravice ne more biti med narodi, ako je enemu prosto glasiti se povsod, drugemu pa bi ne bilo pri-puščeno nič druzega, nego samo v kakem zakotju in skrivši odpirati usta, da žaluje in joka nad svojo nesrečo.
Ko je prišel čas, da se je ravnopravnost narodov priznala, spoznala in očitno oklicala, izumili so spet lčpo oni, ki niso hotli, da bi se naš narod od Boga mu danili pravic polastil. Govorili so nam tedaj ti dobrotljivi narodni prijatli: „Mi imamo svoja Učilišča, svoje sodnije, svoje zbore ; ako vam je ljubo, govoriti v svojem jeziku, zidajte si sami učilišča, sodne hiše in zbornice, pa obnašajte se po svoji volji, kakor vam je drago, mi vam ne bomo nobenih zaprek stavili." Hvala jim za to ljubav in milost! — Po njihovem bistroumju mi Sloviuci, Javnopravni vsakemu drugemu narodu, nem-
škemu, italijanskemu, -madjarskemu itd., mi bi bili dolžni po tej ravnopravnosti velike davke plačevati, kri p^elijati in vsa druga bremena nositi, vse kakor drugi narodi, ki imajo svoja učilišča, svoje sodne hiše in zbornice, potSST pa še. skerbeti, kako bi z£se take naprave ustanovili. Tako se je mislilo, govorilo in deklo pri tisti stranki, ki je bila protivna slovinskemu napredku.
Kako da je tedaj pri nas bilo, ni nam treba posebej spominjati, — saj je še zdaj tako, samo da se je sem ter tj e kako zernce vsejalo, ki naj bi rodilo bolji sad. Pa tudi s tem smo zdaj zadovoljni in po drugem ne prašamo, samo pust! naj se nam prosta zemlja, da more zel svoje koreninice razširjati in da se ktera ne ukonča, če kam dalje sega, kakor so to nekteri gospodje v Kotoru storiti mislili.
Dokazali smo že v pervem članku, kako zmerna so naša zahtevanja zastran jezika: Pripravljajte samo in delajte tako, da bo vse po pravici, — mi pa hočemo dobro-voljno čakati, dokler se to zgodi. Ali jezik je orodje, s kterirn se ljudstvo goji in izobražuje, a zato je treba gredic, vertov in logov, drugače imaš zastonj seme v torbi, a orodje za vratmi. Drugo, kar nam je treba, so tedaj učilišča ali šole. Minuli so časi, ko se nam je reklo: Zidajte jih; — mi ne bomo za to bolj skerbeli, kakor drugi narodi po cesarevini; ko smo davke plačali, ki smo jih dolžni, onda bomo od vlade pričakovali, da tudi ona spolnjuje proti nam svojo dolžnost ravno tako, kakor jo spolnjuje proti drugim narodom. Ne bojimo se, da bi nam vlada tega p e storila; ono pa smo samo zato tukaj v misel vzeli, da za zmirej odbijemo tiste protivnike, kterim ni dosti, da nam sami zaderžeke stavijo na poti k narodnemu napredku, ampak ki bi se še celč veselili, ko bi naklonili vlado, da j ib v tem podpira, in nič bi ne zamudili, ko bi jo mogli odverniti, da ne bi šla po poti enakopravnosti v naših narodnih zadevah.
Treba nam je učilišč, ne samo zavolj tega, ker jih je v Dalmaciji ce!6 malo, am-
pak ker tudi ta, kar jih je, niso ali prav vredjena ali vsaj tako ne, kakor je za nai narod potrebno. Kar pa je, to je; mi hočemo dobrovoljno oči zatisniti in ne gledati v preteklost; za naprej pa zahtevamo:
1.	Da se ljudske učilnice pomnožč in »a-danje prestrojijo.
2.	Da se tako imenovane srednje učilnice, ki obstojč med Slovinci, ustanovč, razširijo in pomnožč.
3.	Da se uči naš jezik po vseh italijanskih (nemških) učilnicah, ne na pol in tako pod roko, kakor je do zdaj bilo, ampak prav in temeljito, kakor italijanski (nemški).
4.	Da se ne postavljajo na nijedno učilišče učitelji, ki niso našemu jeziku kos.
Menimo pa, da na svoji zemlji, v sredi svojega naroda in na svoje stroške ne moremo manj zahtevati, nego tu zahtevamo; zavolj tega se pa tudi ne bojimo, da bi nas kdo po pravici karati mogel, da so naše želje prenapete in ne v mejah mogočosti in pravice. Mi zato tudi pričakujemo od tistih mož, ki imajo upravo naše Dalmacije v rokah in jim gre skerb za zboljšanje, da bodo dostojno cenili nase potrebe in potem tudi spolnili naše tako zmerne želje, pa če bi se tudi naši protivniki zopet zaderli, kakor so se do zdaj derli. „Mi po tujem ne segamo, svojega pa tudi nočemo nikoli in nikdar pustiti!“
Jugoslovansko vseučilišče.
Vseučilišče imenujejo se one visoke šole, v kterib se uči pravdoznanstvo, bogoslovje, modroslovje in zdravništvo. Vseučilišče je ustanovil srednji vek po svojem kalupu ali načinu, a naš sedanji vek moral bi ga pre-strojiti po današnjih načelih, potrebah in zahtevah. Zdaj nam je pa treba bolj na tanko pokazati in preudariti vprašanje, ali bi ne mogli v Zagrebu imeti jugoslovanskega vseučilišča za 6 milijonov Slovanov, ki bivajo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Her-
Besednik.
Kako je kaj bilo v graški reduti?
J. B. Pridejo časi — vsak jih je že doživel — v kterib se človeku tako dolgo zdi, kakor da bi bil sam na svetu. Kaj naj bi neki počel, mislil sem tudi jaz pri sebi, ko sem ravno po tej žalostni poti bodil. Veš, kam, — zasvetilo mi je naenkrat v glavi, •— pojdi v moderno učilišče omike; pravijo, da je to kaj „zeitgemass", in da se človek, ki ne hodi v ta vzrejališča nemško kulturo srkat, ne sme med omikane ljudi prištevati. Ne vem ravno, ali mi je res mar bilo, s tem korakom v vrsto nemških omikancev stopiti, ali me je pa le moja radovednost in dolgočasnost zapeljala, — res več ne vem, kaj me je gnalo in spodbadalo, da sem kar sklenil ter rekel: „Hajdi pa greš enkratpo-ledat v reduto!" In res, šel sem in tudi il kmalo tam — na tem z&rae novem svetu. Nočem pa zdaj tu omenjati na pol nagih dabarderjev — tega cveta moderne kulture
— svinj in kozlov, psov in oslov, ktere nam današnja omikana doba z največo umetnostjo prezentira; tudi nočem teh reči kritizovati, ker sem se že preveril, da nimajo vsi ljudje enacih misli o estetiki ali leposlovju. Nekteri pravijo, da je bilo vse prav lepo ter pogledujejo spod čela vsacega, ki ž njimi v en isti rog ne trobi, pomilovaje ga, da nima kar nič čutstva za umetnosti in leposlovje! Tedaj pač drug drugega pomilujmo! — Pa kam sem jo zabredel! Povem naj pa tudi, kako mi je kaj pri srcu bilo, ko sem v moderni sedež nemške kulture prišel. Ne da bi lagal, zdelo se mi je, da sem za pet krajcarjev v neko menažerijo ali zverinjak prišel! Le ko sem nekaj piva in trdo pečenko povžil, odprle so se mi oči in spregledal sem, kje da se prav za prav nahajam. Nikakor tudi nisem več dvomil, da je tu sedež najviše omike, ko sem videl in se prepričal, da Nemci ne vrivajo samo nam svojega jezika, ampak tudi Kitajcem, Mamelukom, oslom in kozlom, ki so vsi nemščino prav gladko čivkali! Ne vem pa, kaj me je zmotilo, da sem hotel zvedeti, ali res imajo tudi živali um in pamet če tudi v manjši meri od človeka, in ali človek, kakor ne-
kteri trdijo, res ni nič druzega kot omikana opica, ali sem pa bil le bolj radoveden zvedeti, ali se res ti pajaceljni vseh narodov tudi med ljudi šteti smejo. Ne vem pa že prav, zakaj da sem se ravno med te norce mešal in najpoprej taki stvari bližal, ki jej mi po domače pravimo „osel". Kmalo sem se tudi prepričal, da živina ostane živina, modruj ž njo, kar hočeš. „No, prašam zdaj svojega „vis-h vis", „no ti, kdo pa si, od kod in ktere rodbine ?“ Moško se mi odreže, „dass er vom edlen Geschlechte des Deutsch-thums abstamme". Rečem mu, da nimam nič zoper to, in začnem se dalje ž njim pogovarjati. Na moje vprašanje, ali ne hodi nič v štajerski dež. zbor poslušat, odgovori mi, da hodi in da je celo sam deželni poslanec. Zdaj se mi pa tudi naenkrat v glavi zasveti in spoznal sem, zakaj da je oktober-skega diploma nekaj abotnega. „Ali si, uboga stvar!" tako nadaljujem, „v deželnem zboru že kaj pametnega govorila, ali pa si le tako za prazni nič tamkaj sedela in deželi ne samo denarja iz žepa kradla, temuč jej tudi še pri glasovanju se svojim nepremišljenim ali neumnim glasom kvar delala?"
„Se ve da sem, in dokazal sem ž« tudi
vaškem, Slavonskem, v Dalmaciji, Krajini (vojaški meji) in nekdanji Vojvodini, Razlogi, ki za to stvar govore, bili bi po prilici ti le:
ji.) Nemci imajo že več vseučilišč, ali vendar še ni nepotrebno vseučilišče v nemškem Gradcu: Jugoslovani pa nimajo še nobenega! Ali jim ni mar potrebno vsaj to eno!
2.	) Treba je pomisliti, kako deleč so Jugoslovani zaostali za drugimi narodi; to pa zato, ker se ne morejo nikjer drugod izobraževati nego na tujem, kar jim ne more nikdar koristno biti, ker tujci ne marajo za Jugoslovane in jih še celč očitno zametujejo. Treba jim tedaj lastnega polja, kjer morejo pokazati, kaj so in kaj da premorejo, zraven pa da jih ne imenujejo vedno sirove in neizooražene. Edini razlog pa, zakaj da jih tako imenujejo, je ta, ker jih ne poznajo !
3.	) Govori zanje tudi ta okoliščina, ker ima vsak narod obširne cesarevine svoje vseučilišče. Nemci jih vimajo že več , ne samo enega, imajo ga Čehi, Poljaci, Madjari itd.; vsi narodi tedaj imajo vseučilišča, zakaj bi ga ravno Jugoslovani ne imeli?
Kdor to preudarja, ta ne more terditi, da jim ga ni potreba, ter jim tudi ne sebičnosti očitati, ker le tedaj zamore narod napredovati, kedar se izobražuje na svojem in v svojem; le tedaj tudi zamore ceniti tuje, kedar prej svoje pozna in le potem je tudi koristen sebi in deržavi.
Vseučilišče pa bi bilo le tedaj koristno, če bi bilo v Zagrebu. Zakaj da se to zahteva, vidi se iz tega., ker je tu središče za vseh teh zgoraj napomnjenih 6 milijonov Slovanov ; — ker je tu temelj in vrelo narodnega razvitka vseh južnih Slovanov; — tu so že knjižnice, muzej, arhiv, književna društva in vsa učilišča, itd.
Za vseučilišče pa je treba troje: Poslopij z raznimi pripravami za podučevanje, novcev ali denarjev za stroške in sposobnih ljudi.
Pervi dve zahtevi bi se rešilo s tem, da bi se ne začeli vsi predmeti na enkrat predavati, stroški bi tedaj malo po malo naraščali. Imeli pa bi jih narod in deržava, kte-rima bi ta potrebni zavod na korist bil. Največ pa bi se v ta namen morebiti iz prostovoljnih darov nabrati dalo, kolikor se to še 'do zdaj ni zgodilo, če so se mogli nabrati čedni denarčeki za gledišče, za veselice itd., zakaj bi se ne moglo nabrati novcev za veliko bolj imeniten in veličasten namen, za narodno vseučilišče?!
Kar se pa tiče sposobnih ljudi (učenjakov) za vseučilišče, to ni nič kaj tako posebno težkega. Od koder so namreč sposobni Slovenci, Hervatje in Serbi prišli v visoke časti
nekterim slovenskim prenapetnežem, da ne spadajo med take, ko sem jaz in moji nemški bratje".
„Pravo imaš", rečem mu, in jim tudi v glavo ne pade, da bi se med osle šteli; da si pa ti, kakor se mi danes predstavljaš, eden izmed tacih, to smo že čuli, če si res v deželnem zboru za svojo reč krepko govoril. Pa pustiva to; povej mi rajši, kdo ti je to čast skazal in te osla naredil?"
„Vsak veri Nemec, rigal jo on prav po-oslovski dalje naprej, ima v sebi samem moč, če hoče svoje dušne inoči razvijati, povzdigniti so do kakega boga ali pa, čo hoče se Slovani (h kterira tudi ti, mladi moj gospod, menda spadaš) kaj početi, spremeniti se v kako stvar."
„No ti uboga stvar! ti si zmirej bolj zanimiva. Povej mi dalje, kakšnega boga pa ti in bratje tvoji imate?"
„Nobenega, nič!" mi naglo odgovori. „Po kaj se pa povzdiguješ, če jo Bog — nič? In če praviš, da bi sc Nemci v osle spremeniti morali, ako hočejo sč Slovani kaj početi, — nimam nič zoper to; le to ti še rečem, da hote tudi še potem osli ostali."
Kar naenkrat se zdaj za mojim hrbtom v
— 54 —
in službe, od tod bi prišli zvedeni tudi na vseučilišče; če so se sposobni ljudje za vsak poklic, dobili bi se tudi za vseučilišče. Vprašal bi pa morebiti kdo, ali je naš jezik sposoben, da bode edini učbeni jezik; za Čehe je češki, za Poljake poljski, za Nemce nemški, za iste Madjare madjarski, a za Jugoslovane mora biti jugoslovanski.
Zbor trojedine kraljevine, ki zdaj v Zagrebu zboruje, bo se gotovo zdaj, ker je tako lepa prilika, na vso moč prizadeval za to, da se dovoli Jugoslovanom to, česar tako zelo želijo in s tolikim hrepenenjem pričakujejo. Od visoke vlade pa se terdno na-djajo vsi Jugoslovani, da bo glede na to uslišala in spolnila njih pravične želje, ker tu ne velja samo njih, ampak tudi njena korist in sreča, kakor je bilo že zgorej rečeno.	(„Dmbr.")
Avstrijansko cesarstvo.
Gotovo zanima zdaj vsacega, komur je mar za Avstrijo, njeno srečo in blagostanje, najbolj vprašanje, kako se bodo ogerske zadeve poravnale, — ali z lepo ali z gerdo ali kako ? — da se nam poverne spet ljubi mir ali pa da jo spet dalje v nesrečo gazimo. Zdaj se ve da ne da se še nič gotovega povedati, — to kar časniki in drugi posamezni politikami govorč in pišejo, je le bolj osebno mnenje, ki se razodeva za in proti tirjatvam ogerske adrese. Zbor sam pa se snide še le te dni, ki bode določno povedal, kaj in kako Ne bomo je pa na-pek zadeli, če rečemo, da nam ni obupati, da ne bi se porazumeli, ker duhovi niso več tako razdraženi in se vsi eden drugemu že bolj prijazno in spoštljivo bližajo. Vlada bo pa gotovo tudi tako previdna, da ne bo dovolila nič tacega, kar se ne vjema s celostjo avstrijske deržave. Ogri tirjajo samostojno ministerstvo in municipije, kakor so bile. Ali se bode eno ali oboje dovolilo, to je vprašanje, ktero se ima skorej rešiti. — Gosposka zbornica je sklenila posebno ad-reso napraviti, ki pa ima, kakor je grof Szecsen zahteval, v načelu z Dedkovo enaka biti. L. 1861 je tudi gosposka zbornica k Dedkovi pritegnila. Mnogim se zdi tudi to dobro znamnje, da je cesar neki sklenil še do konca t. m. v Budimu ostati. Dobro! Vsak tudi res spozna, da je že zadnji čas, da se kaj v tej zadevi stori, in ker to tudi Ogri dobro vedč, mislimo tudi, da ne bodo strun tako napenjali, da bi popokale — česar nas Bog varuj ! —
O tako imenovani hervaški adresi smo že zadnjič nekaj omenili; danes spregovori „Slov." na drugem kraju spet nekaj, zatorej navajamo tu samo to, kar „Pozor" o njej pravi. On piše tako le; „Daši tudi bi bila pervobitna adresa bolje ugajala naši
nekem bolj temnejšem kotu debeli moški glasi zaslišijo, potem krik in pehanje. Zapustim zdaj osla in jo drugam krenem. Kmalo pa sem toliko razumel, da je nastal ta krik zarad dveh oseb, kteri ste po nevarnih potih hodile. Debatirali so tu stari in mladi, pametni in prismuknjeni, učeni in nevedni, ali je to ravnanje neredno ali ne, naposled pa so vendar sklenili, da ste te dve osebi zavolj pomanjkanja dokazov — nedolžne! Tacih „panoram" pa je bilo znotraj in zunaj dosti videti, če se je le komu zljubilo. Če pa hočete še vedeti, kako se še tem redutnim veselicam drugači pravi, treba je le enega tacih kulturonoscev pra-šati in povedal vam bo, kakor meni, da navadno tukaj te veselice tudi „Viehmarkt" imenujejo. Debelejši in mlajši voli ‘so tudi tu više cene. Še le beli dan prežene te nočne počasti, ki jih le črna noč poroditi zamore! — Ako sem iz te šole nemške omike bolj omikan domu prišel, tega nisem nič čutil; boljši pa sem vendar le za ta paauk, da zdaj vem, da mora človek dobro paziti, da ne zagazi tu v mlako nesramnosti in razujzdanosti!
narodni politiki ter bi bila varniši potokaa ri vredbi deržavopravnih zadev trojedine raljevine, vendar moremo tudi reči, da nas ne ovira takšna adresa v daljnem narodnem poslovanju. Po njej so se ustanovila le neka načela, po kterih se more razmerje trojedine kraljevine brez škode njene deržavne samostojnosti vrediti bodisi z monarhijo bodisi Ogersko. Glede na stranke v zboru in na toliko protivnih načel moremo biti zadovoljni tudi s takšno adreso. A da je takšna, imamo se posebno zahvaliti čisto narodni stranki. Toliko „Pozor", „Domo-bran" pa je, se ve, kaj vesel in ploska, kar more, da se ste liberalno-narodna in madja-ronska stranka ena drugo tako prevarile in na led speljale. To veselje se nam ne zdi nič kaj prav! - Zdi se nam, da ministerstvo v tej zadevi nekako omahuje. —
Razun češkega, gališkega in nižeavstri-janskega zbora končali so se že večidel vsi drugi. Kdaj se spet snidejo, tega ne ve zdaj nihče povedati.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca (Družba sv. Mohor a; — koroška s hranilnica; — mini-sterska kriza.) Jeli so povabilni listi dohajati, v ktere so se zapisovali družniki za 1. 1866. Iz njih se vidi, da bode število družnikov spet lepo narastlo. v Da pa gospodje, ki so nam družnike naznanili in denar poslali, vedč, da je denar prišel prave roke, začnemo prihodnij* y Slovencu" kratko naznanjati, odkod nam je došel denar za družbo sv. Mohora. — Veliko dobrega in lepega je že storila koroška shra-nilnica; ni skorej koristne in bogoljubne naprave, ktera bi ne bila od nje že sprejela kake podpore. Kakor je že znano, napravila se je pri viši realki v Celovcu družba, ktere namen je podpirati pridne pfl uboge realčane. Naša shranilnica je tej družbi za letos darovala 400 gld., kaj ne, da je to imeniten in velik dar ? Hvala in slava torej našej shranilnici! Zraven je še darovala kakor že več let tudi letos 200 gld. za učne potrebščine, naj se nakupi papir, černilo, peresa, risarsko orodje itd. za uboge učence. Slednjič je še odločila dve štipendiji po 50 gld., ktere dobita dva uboga in nadepolna učenca, ki prestopita na kako više. učilišče. Vsega denarja vkup dobi torej realka od naše shranilnice 700 gld.! —
Dospel je iz Dunaja tudi v Celovec glas, da ministra Belcredi in Lariš menda pojdeta in da nastopi skoz in skoz madjarsko ministerstvo. Res se kaže, da je neka nesloga med ininisterstvom, — Madjari in njih ministri sedijo zdaj na konju in hočejo, da bi vse plesalo po njih piščali. „Slovenec" je že večkrat omenjal in svoj strah naznanjal, da bodo Madjari sebi in vsem drugim narodom pokazili vso. Reči se sukajo ravno tako, kakor leta 1848. Tudi tedaj so bili Madjari veselja in slave pijani, dobili so vse, česar je njih serce poželjevalo, — slednjič pa se je vse drugače zasukalo in tekla je ščurkoma draga kri! Kar Madjari tirjajo, je prenapeto, — kakor Madjari govorč, je prederzno, — kakor se Madjari obnašajo do drugih narodov, je prevzetno in krivično: tčko drevo ne more nositi dobrega sadu ne za avstrijske narode, ne za avstrijsko deržavo, ne za cesarsko hišo. Kakor hitro pade Belcredijevo ministerstvo in nastopi madjarsko ali pa nemško-madjarsko, po tem stoji Avstrija na pragu imenitnih dogodb. Ministerstvo Belcredijevo je za ravnoprav-nost; ravnopravnost je pa podlaga avstrijske deržave! Kaj se pa potem zgodi, ako pade podlaga, vsakdo lehko spozna in sprevidi. Angelj božji naj čuje nad Avstrijo in jo varuje nesreče, ktera jej žuga! —
Od velike Nedelje. J. P. (Čitavnice o kmetih. — Vreme.) Serce mora vsa-emu slovenskemu rodoljubu veselja igrati, ako pomisli, da vkljub vsem oviram in zaprekam slovenska naša reč vendar tako lepo napreduje in se povsod vedno bolj in bolj
utetja. Da jV tako, pripomogle ao k temu po mojih mislih veliko tudi slov. čitavnice, ki so se zadnja 3 leta tu pa tam, največ po mestih, ustanovile. Gotovo mi ne bo nihče zameril, če tudi jaz priprost človek, nnsel in željo sprožim, to namreč, naj bi se tudi pri farah čitavnice ali vsaj kaj ena-cega ustanovilo; kajti želja, omikovati se, je splošna, zlasti pa sega mladina naša kaj rada po slovenskih knjigah in spisih. Tudi sili dandanašnje neka nevidljiva moč ljudi k združevanju, naj bi to, kar posamezni doseči ne more, skupno in z združenimi močmi, kakor naš svitli cesar veli, doseči si prizadevali. To mislim, bilo bi za naše kraje in *jndi kaj primerno in koristno na vse strani, saj je kaj tacega tudi že nek domoljub za teržaško okolico v „Slovencu44 priporočal, *n kakor se nadjam, ne brez prida. Če bi se pa čitavnice v pravem pomenu ne mogle povsod napraviti, ker to, mislim, bi bilo sarad več vzrokov pretežavno in semtertje hidi nemogoče, napravila naj bi se vsaj pravna društva ali farne knjižnice, kakor J\h je že mnogo, ali pa naj bi se premožni rodoljubi združevali, skupaj ali posamezni naročevali si slovenske časnike, knjige rtd , ter naj bi jih potem razposojali v svo-jej okolici branja in uka željnim faranom, i to naj bi bile čitavnice po kmetih, vsaj °d začetka, dokler se primernejše in boljše ®e ustanovijo. Da si tudi nisem Bog ve kaj razodel, vendar mislim, da bi ne bile Papčno, če bi povsod po tem delati začeli. Ogledi vlečejo, — tudi tu bi se veselje do branja in uka čedalje bolj oživljalo in prav vstrojene šole bi potem še le dober sad do-našale. Koliko velja?
O vremenu bi še rad nekaj povedal. Za pretečenim suhim letom nastopila je suha Pa prijetna zima. Akoravno se že spomlad bliža, vendar še nismo nič pravega snega imeli. Pred tremi tedni je sicer po noči en-malo pobelil, ali kmalo je zginil, kakor kafra. Mura in Drava ste tako majhni, da stari ljudje kaj tacega ne pomnijo. Tedaj se pa tudi ni čuditi, da v mnozih studencih vode manjka. Zemlja se mi zdi, da bo kaj rodovitna, ker se je prej v suši, zdaj pa v merzlini sperhljala, zato se pa tudi nadjamo dobre letine, ki nam bo v resnici prav prišla, ako božja previdnost drugači ne odloči. Morebiti vam pa spet kmalo kaj pišem, Se bo pero za kaj. (Bo že, prosimo! Vredn.)
X IJubljanl 14. februarja J. Y. (Iz d e ž e 1 n e g a z b o r a: Dr. Bleiweisov Predlog zarad vpeljave slove n-skegajezika v šolah) Pet ur je trajala seja, v kterej se je imelo odločiti, ali dobi. slovenski jezik svojo pravico tudi v ž°li, ali pa še ostane vse pri starem. Vibama je bila, kakor še ne pomhimo nobene, celo iste o adresnej debati bile so dosti bolj mirne. Konec vsega boja bil je Pa kakor pri tako sestavljenem zboru sko-raj ni bilo drugači mogoče, ta, da se je z 18 proti 13 glasovom prestopilo k dnevnemu redu, to je, da se je tako odstranil ta jako važni predlog. Kakor sem Vam že pisal, bilo je potrjeno prvikrat z 16 proti 15 glasovom, da se izroči ta predlog posebnemu odseku. Od teh 16 pa sta dva odpadla, oamreč g. Wurzbach in Obreza, in eden ®i bil,v seji, to je dr. Zupan, na nasprotnej strani pa je prišel še en glas zraven nam-reč g. Gutman, kterega istikrat ni bilo v seji. S tem pa, da je stvar zdaj padla, ni oikakor pobita, ampak ostala bo, kakor pravi sporočilo odseka, tako dolgo na dnevnem redu, dokler ne bode rešena po pravici! In menda da ni več tako dolgo do tistega časa!
. Ker je cela ta obravnava tako važna, da J6 ni mogoče na kratkem popisati, ne bodem ^ spuščal v natančno razlaganje vsega, teinveč ker pričakujem, da jo bodete priobčili po stenografičnem zapisniku *) spojim čitateljem. V glavnih obrisih hočem podati podobo te razprave Po sporo-
*) Kakor hitro pride na svitlo, Vam ga pošljem.
— 55 —
Čilu odsekovem, kterega je čital dr. Blei-weis, udeleževali so se debate poslanci Kro-mer (zoper), dekan Toman (za), .baron Schloissnig (za), grof Auersperg (zoper), dr. Toman (za), Dežman (zoper).
Razloček med govori za predlog in istimi zoper njega bil je posebno pomenljiv. Mirno in prepričavno govoril je g. baron Schloiss-nig, rojen Nemec, za pravični pred-1 o g, kterega sta Kromer in posebno Dežman s tako strastjo in.jezo napadala, da bi človek kaj tacega verjeti ne mogel, ako bi vsega sam slišal ne bil! Da je pa g. Kromer tudi slovensko d u-h o v š č i n o tako strastno napadel, da ga je predsednik moral k redu opominjati, je znamnje, kak trn v peti je tem „kulturan-tom“ naša domoljubna duhovščina, ktera se res tolikanj trudi za sveto narodno stvar. Grof Auersperg tožil je celo, da se je premalo germaniziralo, ker po njegovej misli le nemščina zamore človeka omikati!
Dežman pa je govoril tako strastno in take izraze je metal na odsek, da je dr. Costa, kakor popred g. Svetec pri Kromerju, opominjal predsednika, naj govorniku ne pripusti tacih — kakor je občinstvo na galeriji enoglasno zavpilo, sirovih napadov. Napadal je pa v svojej jezi tudi poslušalce ter jih imenoval „skupaj zbobnano množico11 (zusammengetrommelte Menge). Tacih nesramnosti smo od te strani že vajeni, kažejo nam le, s kakim orožjem se borijo protivniki naši!
Za gotovo pričakujemo, da prihodnje volitve bodo marsikterega teh „patriotov4* (!) pustile na suhem in da si bo narod slovenski izbral može, kteri bodo bolje skrbeli za njegovo blagostanje in omiko, kakor ti apo-steljni nemštva, ktero slovenskemu narodu gotovo ni tako na srce priraščeno, kakor bi oni radi imeli.
Dežele trojedine kraljevine.
Zmešnjava na Hervaškem mora grozno velika biti. Dobili smo dva lista od dveh rodoljubov, pa vsak drugo terdi. Evo oba lista!
Od hervaško-štajerske meje piše nam rodoljub A. B. to le: „Ravno sem prebral dospevše mi zagrebške časnike o saborskej sednici 10. veljače (februarja) ter z vso brhkostjo svojega serca izdihnem: „Finis Croatia44 — djano je za Hervaško! Hervaško le edino je oni predmet, okoli kterega se mi kristalizovati moramo. Spodbili so torej madjaroni 10. febr. ^ v Zagrebu slovensko ravnopravnost na Štajarskem, Koroškem itd. . . K temu je največ pripomogel „Pozor44 in nesrečna praška „Politika.44 Ako je resnično ono: „Omnis homo mendax44 — vsak človek je lažnik — to pač gotoveje se reči more od brezobraznih časnikarjev, ktere človek tako težko podpira v naših ter-dih časih. Prosim, ako hočete Slovenstvu kaj pomagati, deržite se „samostalne her-vaške stranke.44 „Pozor44 vam je tako liberalen s svojimi madjaroni kakor „Presse44 itd. z bivšimi dunajskimi levičnjaki; verujte to meni, ki vse karaktere (značaje) dobro poznam.44
Iz Varaždina (13. febr.) piše nam pri jatel to le: „Zelo mi je žal, da sem jo zadel, rekši, da se bode težko ubranila naša liberalno-narodna in federalistična stranka (vladika Strosmajer, dr. Rački, Mrazovič itd.) iz eiie strani birokratom in njihovemu društvu, iz druge pa prenapetim unionistom, ki delajo bolj za dualizem. Zmagana je bila nekaj od ene, nekaj od druge stranke. Da se celokupnost zlasti glede na vojaške krajine, ki ima najhujše nasprotnike, po njihovem, kakor je treba, v adresi živo izreče, morali so ti rodoljubi unionistom nekaj jen-jati, da so tako pomoč pri njih dobili misleči, da le tako zamorejo dobiti celokupnost, brez ktere ni sreče našemu narodu. Ali kaj se zgodi? Unionisti, kterim ni ve-
liko mar za celokupnost, niso ostali mož — beseda in prišli v dovoljnem broju v zbornico, kedar se je odločevalo o najvažnejšem in najsvetejšem pravu narodnem, namreč da narodnemu razvitku pogubne vojaške naprave nehajo, da se ti kraji tro-jedini kraljevini pridružijo in se tako zadosti državnemu pravu Kar so se federalistom njihovi zavezniki v odločnem času izneverili, zato je izrečena ta točka v adresi bolj rahlo.
čisto drugači so se pa obnašali federalisti. Kar so obljubili, so zvesto spolnili. Popustivši točko odborove večine glasovali so vsi za uniji prijazniši popravek, ki je tudi dobil večino glasov.
Ako tedaj adresa ni prava podoba narodovih želi, vemo dobro, kdo je temu kriv. Ako ne dobimo, kar nam gre po pravu, sodila bo pravična zgodovina in vedel bo tudi narod častiti tiste, ki so časti, zaničevati pa tiste, ki so zaničevanja vredni vkljub vsemu, kar „Domobran44 čenča in obrekuje44.
Tako naša rodoljubna dopisatelja.
Res kervavih solz je vredno, kar se godi v Zagrebu; take nesloge, take politične in diplomatične nezrelosti ne nahajamo skorej v zgodovini. Opominjal in prosil je „Slovenec1'4 hervaške brate:	„Složno, složno,
brado mila! po Slaviji slavnoj, nek nas vodi naša vila k zori obečanoj.44 Odgovor nam je bila razpertija in nesloga 10. febr. v dež. zagrebškem zboru. Nekteri vso to nesrečo in sramoto valijo na „samostalno stranko44, ktere glave je nekdanji dvorski kancelar Mažuranič, — drugi spet na unionsko ali fusionsko stranko, kteri je vodja baron Hellenbach. Mi pa ne dolžimo in ne tožimo nikogar, — po naših mislih se je grešilo na obeh strančh. Mažuranič in njegova stranka niso prav imeli, da pri pra-šanji zastran vojaške meje niso glasovali z liberalno stranko, kakor vladika Strosmayer. Fusionska stranka pa tega ne dela prav, da ne more pozabiti, da je bil Mažuranič nekdaj dvorski kancelar in da je tam tako slabo skerbel za trojedino kraljevino. K temu pa še to pride, da napenja Dunaj in da napenja Pešta vse strune, da privabi Hervate na svojo stran. Čudne reči bi prišle gotovo na den, ako bi videli vse, kar se godi na tihem in skrivši pod roko: sladkih besed in zlatih obljub se gotovo ne manjka. Zraven so se pa minula leta na Dunaju godile take reči, da se ni čuditi, ako Her-vatje nimajo do Dunaja niti ljubezni niti zaupanja! Resnična je beseda, da je Dunaj Hervatom plačeval njih neskončne zasluge s tem, s čem je druge puntarske narode strahoval! Pa tudi Pešte se nekteri boje in to po vsej pravici in po naših mislih se je Hervatom in vsem Slovanom še bolj bati Madjarov, naj nas še tako sladko in mično vabijo na svoje limance: Priča je temu vse, kar se je godilo pri volitvah za dež. zbor, in kar tirja adresa ogerskega zbora, da nič ne rečemo o žalostni in kervavi zgodovini ieta 1848.
Res je, da je ustava zalitavslcih dežel veliko bolj svobodna in demokratična, kakor nam jo je izdelala dunajska vlada Bach — Smerlingova, — pa zdaj je pot odperta in narodi sami si bodo ustavo narejali.
Res je, da sedanje ministerstvo še ne dela po vsem tako, da bi si zaupanje in ljubezen zaslužilo od Slovanov na vse strani, — pa vendar moramo priznati to, da je Belcredi že na več strani pokazal, da je pravičen tudi nam Slovanom, — dalje ne smemo pozabiti, da se mu gotovo na pot valijo velike pečine in mu branijo hoditi ravno in hitro po pravem in pravičnem potu. To vse moramo premisliti in spoznali bomo, da je sicer omilovanja vredno, kar se godi v Zagrebu, da se pa vendar vse ne sme v greh in sramoto šteti Hervatom bratom: Oni stojč na razpotju in ne vedč, kaj in kam, — to je sad stare, Slovanom nedo-bre in nepravične politike!
Hervatje — bratje! Mi vas ne čemimo, mi vas omilujemo in še enkrat lepo lepo
prosimo:	„Složno, složno bračo mila!“
Glejte, nasprotniki vali delajo složno in sklepajo adreso — enoglasno ! Ne zabite, da sloga jači — nesloga tlači!
Deželni zbori.
Koroški. V seji 8. t. m. je zbornica najprej rešila prošnjo nekterih srenj veli-kovškega okraja, naj bi se sekucije ustavile, s tem, da ne gre na njo gledati, ker so davkarije same obljubile, pri pobiranju davkov kolikor mogoče lepo ravnati in ker je cela Koroška v ravno tistih okoliščinah.
—	Prošnja Goriške srenje (Hbrzendorf), naj bi se tamošnja cesta okrajnim cestam pri-djala, izročila se je dež. odboru, naj v prihodnji seji o tej zadevi predloži, kar je potrebno. — V seji 9. febr. je bila spet najprej prošnja na dnevnem redu. Nekaj kaj-žarjev namreč je prosilo dež. zbor, naj sklene, da so vse ledine v Berdskem gozdu, ki jih po ces. dovoljenju le na pol vživajo, zanaprej njih popolna lastina. Zbor pa je sklenil, naj se v presojo te reči posebna komisija odloči. — Slovenj« — blei-berški občini je dovolil zbor, da se sme, če tudi vlada to poterdi, kot posarnna občina ustanoviti. Konečno so se še menili o tem, ktere reči, ki so deželna lastina, gre prodati, ktere pa mestu Celovcu zastonj izročiti. To pa ni nič kaj posebnega, zatorej končamo.
Štajerski. V 20. seji je naprej zbornica dovolila nekteriin mestnim in teržnim zastopstvom, da smejo pri podeljevanju domovinske pravice gotovo plačilo tirjati, gospodarjem pa, ki imajo pse, k večemu 2 gld. letnega davka nalagati. — Načrt postave za povzaigo živinoreje izročil ze je posebnemu odboru. — Prošnje, ki jo je vložilo društvo v podporo ubozih, naj bi se mu znani kotič pri gledišču (Thalia) v lastino prepustil, zbor ni poterdil. — Zastran oskerbljevanja deželnih učilnic se je sklenilo, naj se naroči dež: odboru, da pri vseh te reči zadevajočih obravnavah pred očmi ima, da je dež. zbor pripravljen k pospeševanju poduka vse, kar mu je mogoče, deželi v prid storiti in da se nadja tudi od vlade potrebne pomoči. „Deželi v prid“, — človek bi mislil, da so te lepe besede tudi resnica, pa niso! Kedar koli slovenski Štajerci kaj zahtevajo, je pa tem zastopnikom hitro prazna mošnjica in druzega ne slišimo, kakor šaljive besede in da slovenski zastopniki vse presilijo; njih volivci pa da za vse to nič nočejo vedeti!
—	Odbor, ki je pregledoval letno sporočilo dež. odbora za 1864 in 1865, predložil je zastran graškega tehniškega všeučilišča: 1.) Dež. odbor naj se, predno se kak privaten učenik in asistent na tem vseučilišču dopusti, vselej prej z dež. namestništvom dogovarja; 2.) sejni zapisniki in druge to učilišče zadevajoče naredbe naj se dež. na-mestniji predložč, in 3.) vse dozdanje postave zastran učiteljskih izpitov na realkah in sprejema v rudarske akademije so tudi ie zanaprej veljavne. Ta predlog je zbor poterdil. — Učeniku dr. Gobancu se je dovolilo posebno plačilo 300 gld. — Kar se tiče kupčijske šole na viši realki, potem gluhomutcev, kako naj bi se vsi zmožni
odučevali, in podkovavske šole, kako naj i se prenaredila, naprošen je bil dež. odbor , naj vse potrebno pozve in v prihodnji seji dež. zboru dotične nasvete predloži.
10. t. m. je bila kaj viharna seja, vsaj tako nam pripovedujeta „Telegraf11 in „Ta-gespošta". Kaj pa je bilo ? Ali je bil spet kak naskok na sedanje „neustavno11 mini-sterstvo, ali kaj druzega tacega ? O nak nič tacega. I kaj pa vendar? Avtonomisti, ki pravijo, da tudi Slovence zastopajo ter pravično (!) in pošteno zanje skerbč, udrihali so jo na vso moč po slovenskih poslancih gg. Hermanu in dr. Razlagu, češ, da obadva^ prav ne zaztopata Slovencev spodnjega Štajerja, ker zahtevata, da naj se za-
— 56 —
nje napravi posebna kmetijska šola in se v ta namen kupi grajščina Turniš blizo Ptuja. To namreč je v dotičnem odborn g. Hermann kot predlog manjšine nasvetoval in ga tudi potem v tej seji zagovarjal, večina pa je predložila, da je že dosti, če se nekaj štipendij za kmetijske učence ustanovi in poduk v graški kmetijski šoli po okoliščinah spremeni in pomnoži, — za Slovence pa posebue šole ni treba, zlasti zdaj ne, ko denarja na vse strani primanjkuje (za gledišče in druge take Nemcem koristne naprave, se ve, ga je pa zmirej dosti!). O tem se je razprava tedaj v zbornici sukala, „Telegraf11, ta „velikodušni in blagiu prijatel Slovencev, jo pa še s svojo sestrico „Ta-gespošto" vred v listu 11. t. m. nadaljuje in poslanca H. in R. in vse Slovence pika in sramoti, kar more, ker nekaj zares potrebnega od zbora zahtevajo. Plankensteiner, Kaiserfeld-Blagatinšek, Illubek in O. Šmidt, vsi so bili na nogah in so mlatili, kar se je dalo. Slovenska poslanca sta bila, kar ni čuda sicer premagana , ali mora se vsem Slovencem v tolažbo povedati, da sta govorila in obnašala se kot dva levajter tudi spolnila dolžnost svojo. Slava jima! Slovenci sicer zdaj še ne dobe kmet. šole, ali ne gre jim obupati, saj bo še jutri dan ! —
Ptuje, dežele.
Od več strani se sliši in tudi že nektera znamnja očitno kažejo, da ste si severno-amerikanska in pa ruska vlada kaj dobri in
lika nevarnost za prihodnjost, kar je lahko verjeti.
Knez Kusa je bil one dni spet enkrat v veliki nevarnosti, vsaj tako so jo časniki po svetu zagrozili. Nanagloma,zdajci bi se moral punt vneti in po knezu je bilo! Zdaj je spet vse tiho; to pa je menda vendarle res, da je knežija v velikih denarnih stiskah in zadregah
Že 1. m. se je začel angleški der-žavni zbor, da se mu je izvolil pervosednik ali govornik, ki je spet Denison s 5000 ‘S šterlingov (50.000 gld.) plače, 6.t. m. pa da gaje kraljica s prestolnim govorom slovesno odperla. Tu pa svet spet ni nič kaj novega zvedel, ker kraljica nič tacega ne sporoča, česar bi že davno ne vedeli, velikoveč še celo molči o mehikanskem in holstinskem vprašanju, kar je čudno. Omenja pa rogo-vileže Fenijance, punt na otoku Jamajki, avstrijsko kupčijsko pogodbo, gostije francoskih in angleških vojnih mornarjev, nadalje Belgijo, za ktere neodvisnost se hoče potezati, amerikansko ljudovlado, kterej se precej priklanja in kadi, živinsko kugo, ki je deželi toliko škode napravila in slednjič prevredbo volitev za zbor, kar se bode o svojem času že predložilo. — Razgovori o adresi so se že tudi pričeli. Opozicija že tudi dobro maha po vladinih možčh.
Haz,ne novice.
*	Iz prijatelskega dopisa iz Pregarij v Istri zvemo, da je letošnja zima tam prav gorka in da se blago ali živina vedno pod milim nebom pase. Tako si jo upajo ohraniti, ako bode tudi spomlad gorka. Ljudje pa morajo, ker so jako malo pridelali, zelo stradati in se večidel le s turšičnim močnikom preživiti, kar je gotovo kaj tužno. Oh, kaj bo?
*	(Kaj so amerikanski generali zdaj?) Burnside je železnocestni opra-vilnik, Butler fabrikant, Schiirz časniškr dopisnik, S i e g 1 izdatelj nemškega lista, Franklin oglednik v neki orožnici, Smith dišavar, Patrik zakupnik ali najemnik; B r u k n e r vrednik, G a r d i e n dopisnik, A n • derson poprej mesar, zdaj dajavec na po-dražbo, Thomas pisar na nekem paro-
brodu, Wheel en naročevavec in Fore at žagar. Drugi, kakor Grant, Šeridan, Šerman itd. imajo pa še vojaške službe.
* Kako je bilo 1. 1865 s knjigar-stvom na Nemškem, kažejo nam sledeče številke:
Bogoslovskih knjig in spisov seje izdalo 1411,
935, 870, 796, 651, 517, 491, 385, 360.
so bogoslovci najbolj
lepoznanskih „ pravoslovnih „ pedagogičnih „ zgodovinskih „ natoroznanskih „ zdravilskih	„
lepoznanstvenih „ kupčijskih	„
Iz tega se vidi, da pridni bili.
n
n
n
»
r
n
n
n
11
11
n
n
ii
n
n
n
n
ii
n
n
n
n
n
n
Duhovske zadeve.
Kerška škofija: O. g. Dulnik Jož. je provizor v Milstatu. Umeri je penz, fajm. g. Le sičnik Šim. R. I. P.!
Teržaška škofija: Umerla sta: V. č. g. Andrej Mešutar, vtitularski Sardicenski škof, vitez reda sv. Stefana, častni korar teržaške škofije, in g. Leopod Terdich v pokoju, oba na Dunaju. G. Bernard Zupančič, administrator v Vragni, je izvoljen župnik v Gerdoselu, in g. Janez Planinšek v Vragni. G. Ludovik H ut, vojniški duhoven, gre za domačega kaplana in kateheta v vojaško odrejišnico pri Beli cerkvi v Banatu.
Lavantinska škofija: G. Maks G1 o-bočnik je imenovan župnik ribniški.
DUNAJSKA BOKSA 14. februarja.
		Deržavni papir.	Denar. Blago	
5 %	obligacij	a po 100 gld	67.60	57.70
5	nar. posojilo od 1 1854		64.80	65. -
S „	metali ke	-	61 70	61.80
4 V,,,	*	-	54.35	54.76
4 s.	n	_ „	48.50	49. —
3	„	«	-	36.25	36.75
*V,*	«		30—	32.-
Srečke 1. 1839		-	146—	146.50
M	« 1854	-	76.75	77.25
«	„ 1860	po 500	80 70	86.80
<(	„ 1860	„ 100	89—	89 25
Danajska borsa 16. febrnarja 1866.
5°/, hacijonal		*	. 65.16
1860 derž. posoj .			.	81.25
Bankine akcije .		. • .	784
Kreditne „		• •	. 148.20
London			. 102.40
Novi zlati .		. . .	!	4 89
Srebro	.	.		.	. 101.76
O	g	1 a s.	
Visoko c. kr. ministerstvo pravdo-sodja podelilo mi je slu/,bo advokata za Štajersko, Koroško in Kranjsko s prebivališčem v Kozjem, To službo nastopivši priporočujem se vsakemu, ki je primoran, svojo pravico pred sodnijo tirjati ali braniti, ki hoče pogodbe sklepati itd.
Rabiti mislim slovenski ali nemški jezik po jeziku svoje stranke, ako ona ne zahteva drugače.
Po izrečeni želji nekterih Mariborčanov, ki me častijo se svojim zaupanjem, obiskovati mislim Maribor prvi torek vsakega meseca, in tam se nahajati v hiši g. Srebre-ta, zdravnika.
V Kozjem, meseca svečana 1866.
Dr. Janko Sernec.
T.g.tniir a. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno P. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik B. Bertschinger.