Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO TRGOVINA * F I N A N C K ★ I N I) lT S I R 1 .1 A ★ LETO IV. ŠT. 78 TRST, 16. SEPTEMBRA 1950 _____CENA LIR 20 OB PREOBRAZBI socialnega zavarovanja Letos v januarju je Zavod za social-n° zavarovanje (INPS) v Trstu z Okrožnjco pozval podjetja, naj zahteva-i0 Pri njem vrnitev zavarovalnih prispevkov za primer starosti in onemo-Slosti, otiolenja za jetiko ter poroke in r°jstva otrok, ki so jih ta podjetja plačala dotlej v korist tistih uradnikov, ki imajo več ko 1500 lir plače na me-S6c, ker taki uradniki tem vrstam so-c>ainega zavarovanja niso podvrženi. “Gospodarstvo« je kmalu nato sproži-k> zadevo na tiskovni konferenci conskega predsedništva in v svojem vprašanju poudarilo, da je zaradi razvred-notenja lire v zvezi z vojnimi dogodki 0tnejitev zavarovanja na uradnike s Piačo di 1500 lir danes absurdna; saj Prejemajo nekateri uradniki dandanes Plače, ki presegajo tudi 100.000 lir, pa iudi najnižja osnovna uradniška plača, brez draginjskih, družinskih in dru-k‘h doklad, znaša več ko 10.000 lir na Piesec. Uredništvo nažalost ni prejelo do danes nikakšnega odgovora. Te dni so rimski pristojni činitelji končno rešili to zadevo za Italijo, in sicer v smislu vprašanja, ki smo ga zastavili conskemu predsedništvu. V ila-Ujanskem Uradnem listu z dne 30. av-Shsta je bil namreč objavljen zakon z dne 28. 7. 1950, št. 633, po katerem Je meja 1500 lir odpravljena. Naslednje vrste so namenjene boljše-mu razumevanju, za kaj‘ v stvari gre: Ko so v Italiji leta 1935 nanovo urejevali socialno zavarovanje, so v zadevni zakon vnesli določbo, da obveznemu zavarovanju za starost in onemoglost ni podvržen tisti uradnik, ki prejema več kot 800 lir plače na mesec (čl. 38 kr. zak. odloka z dne 4. 10. 1935, št. 1S27), Dobra tri leta pozneje pa je kr. zak. odlok z dne 14. 4. 1939, št. 636, prinesel za uradnike ugodno spremembo, da se namreč ta meja pomakne na 1500 lir mesečno. Bolj podrobno določa ta zakonski od-lok, ki je stopil v veljavo 1. maja istega leta in ki vsebuje predpise o obveznem zavarovanju delavcev in uradnikov za starost in onemoglost, za primer jetike, neprostovoljne brezposelnosti. poroke in rojstva otrok, tole: V načelu velja, da so tem vrstam socialnega zavarovanja podvrženi samo uradniki, katerih mesečna plača ne presega zneska 1500 lir. Vendar ostanejo še naprej zavarovani tisti uradniki, ki imajo na dan 1. maja 1939 več ko 1500 lir plače, pod pogojem, da so Mii do tedaj obvezno zavarovani najmanj eno leto; prav tako se zavarovanje ne ukine uradniku, ki se mu bo Plača zvišala nad omenjeni znesek šele Po pričetku zavarovanja. Pri teh predpisih je ostalo v lialiji «in seveda tudi v Trstun vse do zadnjega časa. Zaradi tega se razume, da ni mogel biti deležen omenjenega zavarovanja — razen za primer brezposelno-sti, za kar obstoje sedaj drugi predpi-s* — noben uradnik, ki je n. pr. nasio-Pil svojo prvo službo šele po 1. maju 1939 z začetno plačo, ki je bila višja od 1500 lir na mesec. Da je takih uradnikov v današnjih razmerah, ko so minimalne plače že zdavnaj mnogo višje, veliko, je več ko očitno. Kljub temu Pa je Zavod za socialno zavarovanje (INPS) vsa zadnja leta pobiral od delodajalcev obvezne zavarovalne prispevke tudi za take uradnike, ne da bi mogli biti oni sami deležni dobrot zavarovanja. Verjetno se je to vršilo v utemeljenem pričakovanju, da bo zakonodajalec prej ali slej odpravil tisto nesmiselno, že zdavnaj zastarelo predvojno omejitev, in obenem tudi potrdil veljavnost vplačanih prispevkov, prizadetim uradnikom pa zajamčil pravice, ki jim gredo po zavarovalnih predpisih. Z okrožnico od 18. januarja pa je le- tos INPS v Trstu opozoril podjetja, kakšen je dejanski pravni položaj, in jih pozval, naj vložijo prošnjo za povračilo takih, sine causa vplačanih zavarovalnih prispevkov. Z novim zakonom z dne 28. 7. 1950, ki smo ga zgoraj omenili, je sedaj stvar rešena povoljno za uraduištvo: meja 1500 lir je odpravljena, nova meja pa ni določena. Potemtakem so od 1. septembra t. 1. dalje podvrženi v Italiji obveznemu zavarovanju za starost in onemoglost, za primer obolenja za jetiko ter za primer poroke in rojstva otrok vsi uradniki ne glede na višino plače. Kar zadeva zamujeno dobo, nudi objavljeni zakon prizadetim uradnikom možnost, da vplačajo z roku enega leta, to je do konca avgusta 1951, dolžne prispevke za starost in onemoglost. To lahko store za vso dobo dosedanje zaposlitve, a seveda največ od 1. maja 1939 dalje. Plačilo drugih prispevkov (jetika, poroka in rojstvo otrok) pa je omejeno na dobo dveh let, to je od 1. septembra 1948 dalje. Način, kako so v Rimu rešili vprašanje prispevkov za dosedanjo zaposlitev, se nam ne zdi niti posrečen, še manj pa socialno pravičen. Ce pomislimo, da znašajo današnji zadevni zavarovalni prispevki nekaj manj ko 2200 lir na mesec, bo žrtev letnih 26.000 lir, ki naj bi jih uradnik plačal za obnovitev zavarovanja v enem samem letu, prevelika. da bi jo zmogel nameščenec s povprečno plačo; posebno bo stvar težka, če bi moral plačati prispevke za pet, šest let nazaj, pa čeprav so bili ti prispevki v prejšnjih letih morda nižji. Vrh tega gredo od leta 1946 dalje skoro vsi ti prispevki po posebnih zakonskih predpisih v delodajalčevo breme in so jih podjetja večinoma tudi že vplačala. Ce pa jim jih je Zavod za socialno zavarovanje letos vrnii, je bil to zanje povsem nepreviden in nepričakovan dohodek, kateremu bi se danes lahko odrekli brez posebne žrtve v korist prizadetih uradnikov. Samo pravično bo torej, če bo ZVU uveljavila gornji italijanski zakon na svojem področju s spremembo, ki bi prevalila breme zadevnih prispevkov za obnovitev zavarovanja v skladu z drugimi predpisi na podjetja sama; v vsakem primeru naj pa določi za njihovo plačilo ali povračilo znatno daljši rok, kakor ga dovoljuje italijanski zakon. Manje avstrijskega tranzita skozi severne luke Iz Bruslja poročajo, da so v zadnjem času uvedli iz Linza v Avstriji po Donavi do Anversa oziroma Rotterdama tranzitni promet s prekladanjem na železnico v Regensburgu do Wuerzburga. Računajo, da bo Avstrija po tej poti prevozila do konca tega leta okoli 109 tisoč ton. V Linzu bo nalagala blago spedicijska tvrdka «Poseidon», v Regensburgu pa bodo sprejele blago nemške državne železnice; za temi «Rhe-nanian, ki bo poskrbela za prevoz po Renu. Prizadete države in družbe so se že dogovorile glede enotnih tarif. Dosežen je bil tudi sporazum med Avstrijo in pristaniškimi napravami v An-versu in Rotterdamu. Za promet Kodo stavili na razpolago tudi posebna prosta skladišča. Ta dogovor je izzval veliko pozornost v nemških pristaniščih, ki so v ostrem boju z lukami Bene-luxa. Poleg tega računajo, da bo uvedba te nove tranzitne proge pospešila delo za gradnjo prekopa Donava - Mena - Ren. Odvajanje avstrijskega prometa na severozapad bo seveda zmanjšalo avstrijski tranzitni promet čez Trst. AMERIŠKI STROJI po ovinkih v Sovjetsko zvezo? Glavni ravnatelj Združenja graditeljev orodnih strojev v ZDA je obtožil štiri evropske države, ki prejemajo po-'noč ERP, da prodajajo po ovinkih stroje Sovjetski zvezi. Te 1 Berna je hotel s tem dopolniti obh)ne predsednika angleške konservativne siranke Wisto-na Churchilla, ki je obtožil Anglijo, da nrodaja Sovjetski zvezi stroje za izde-'ovanje strateških proizvodov. (Attlee Je Churchillove trditve zanikal. Prip. ur.). Berna je dobesedno izjavil: »Francija, Italija in Zahodna Nemčija nrav (ako pošiljajo orodne stroje Sovjetski žvezi in njenim satelitom. Vse te države prav tako prejemajo pomoč ECA kakor Anglija«. Berna je nadaljeval: "Združene ameriške države ne pošiljajo več ameriških orodnih strojev Rusiji ali njenim satelitom že dve leti in Pol. Prav tako je naš Državni departe-uient prenehal izvažati nekatere orod nč stroje ameriške proizvodnje v Italijo, Francijo in Švedsko prav zaradi (oga, ker bi proizvode, ki bi jih izdelali s temi ameriškimi stroji, lahko pošiljale v Rusijo«. Ameriški trgovinski minister Charles Sawyer je prepovedal izvoz strateškega blaga v vse tiste države, ki izvažajo (akšno blago v ZSSR ali v države pod hjenim vplivom. Ameriški senat raz-Pravlja o zakonu, ki bo ukinil kredite ERP vsem državam, ki izvažajo stra-(eško blago v ZSSR ali države pod ojenim vplivom. IVfakazila ERP ECA je iz kreditov ERP nakazala od začetka svojega poslovanja do 30. avgusta 1950 naslednje zneske posameznim državam: Avstrija Belgija in Luksemburg Danska Francija Nemčija Grčija Islandija Irska Italija Holandija Norveška Portugalija Švedska Trst V. Britanija 445.401.000 dol. 498.175.000 » 208.826.000 » 2.018.282..000 » 939.937.000 » 365.093.000 » 15.551.000 » 140.796.000 » 1.055.509.000 » 782.375.000 » 198.076.000 » 34.151.000 » 98.834.000 » 29.497.000 » 1.618.589.000 » AMERIŠKA PREDNOST IMA INDUSTRIJA Ameriški urad za municijo dovoljuje v svojih novih določbah glede nakupa materiala, da podrejeni uradi lahko plačajo za doma nabavljeni material do 25% več, kakor bi morebiti stal takšen material v inozemstvu. Pomočnik predsednika Trumana dr. Steelman je poudaril, da novih določil ni imeti za neke vrste vzpodbudo k splošnemu povišanju cen ali za nekakšno nagrado, pač pa za ukrep, ki je potreben za narodno varnost. 23 šilingov za 1 dolar ? Avstrijski minister za pravosodje Tschadek (Cadek) je izjavil, da bo »v teku nekaj mesecev« izvedena nova I denarna reforma. Šilingu bo določen jj nov tečaj, in sicer v razmerju 23 šilingov za 1 dolar; po reformi bo mogoča konverzija šilinga v tuje valute. Po vsem tem bi Avtsrija dobila zopet enoten tečaj. Zadnje razvrednotenje šilinga je bilo izvršeno 26. novembra lanskega leta. Od novembra 1947 do tega datuma je veljal uradni tečaj 10 šilingov za 1 dolar, toda dejansko je šiling bil mnogo nižji in je stalno padal. Država si je pomagala na ta način, da je uvedla mnogoteren tečaj in da je izvoznikom zaukazala, da morajo del deviz odstopiti državi po določenem tečaju. Ti ukrepi niso mnogo izdali in šiling je zdrknil na črni borzi na tečaj 32 šilingov za 1 dolar. Novembra 1949 je vlada nekoliko po enostaviia devizni sistem, vendar so še vedno obstajali kar štirje različni tečaji: 14,40 šilinga za dolar kot osnovni tečaj, 26 šilingov kot tako imenovani tečaj «agio», 21,36 šilinga kot dejanski tečaj in 6 šilingov za dolar kot poseben tečaj za nakup Marshallovega blaga. Osnovnemu tečaju 14,40 šilinga za dolar je ustrezal tečaj 40,32 šilinga za funt šterling; v decembru pa je bilo zaradi razvrednotenja funta postavljeno razmerje 34 šilingov za funt. Uporaba tega sistema kar štirih tečajev ni zadovoljila. Tako so januarja zopet nekoliko popravili sistem, toda s tem so ga pravzaprav še bolj kompliciran. Uvozniki tujega blaga za katere so uporabljali tečaj 26 šilingov za dolar, so bili primorani plačati razliko 4,64 šilinga kar je dejansko znižalo tečaj na 21, 36 šilinga. Javno mnenje je čedalje bolj zahtevalo uvedbo enotnega tečaja. Izjava ministra za pravosodje napoveduje uvedbo takšnega sistema, vendar šele po preteku nekaj mesecev. Reforme še ni mogoče izvesti zaradi mnogih pogodb, ki so še v veljavi. Uvedba tečaja 23 šilingov za dolar bo dejansko pomenila novo razvrednotenje šilinga. Tudi ta tečaj se verjetno ne bo mogel dolgo držati; kajti cene na debelo so znatno poskočile; njihov indeks je prešel od 432 v septembru 1949 na 493 v decembru. V teku zadnjih mesecev so šle cene zopet navzgor. italijanski denarni obtok narašča Po poročilu Italijanske narodne banke se je denarni obtok v Italiji povzpel 31. julija na 1.028,3 milijarde lir. Dne 30. junija je denarni obtok znašal 983,8 milijarde, to se pravi, da se je do konca julija obtok povečal za 44,5 milijarde t. j. za 4,52%. Povečanje obtoka spravljajo v zvezo z državnim nakupom žita, ki se vrši vsako leto v tem času. Dne 31. julija 1950 je bil v olhtoku naslednji denar: Bankovci It. nar. banke AM - lire Državni bankovci Den. Raima Skupaj 1.024.966.000. 000 3.353.000. 000 9.000. 000.000 1.600.000. 000 1.038.919.000. 000 Položaj 31. julija 1949 je bil naslednji: Bankovci It. nar. banke 895.702,700.000 AM - lire 40.551,100.100 Državni bankovci 8.443,000.000 Den. Raima 500,000.000 Skupaj 945.196,800.000 V primeri s položajem 31. decembra 1949 se je denarni obtok do 31. julija 1950 zmanjšal za okoli 19 milijard in 250 milijonov lir, medtem ko se je v prvih sedmih mesecih 1949 zmanjšal v primeri s položajem 31. decembra 1948 za 25 milijard 800 milijonov lir. Tečaj rublja v tujih valutah Po poročilu iz Rima, o katerem trdijo, da je iz dobrega vira, je Narodna banka ZSSR določila za trgovinske posle z inozemstvom naslednji tečaj rublja napram tujim valutam: Albanija (za 100 lekov) 8,— V. Britanija ( 1 funt) 11,20 Afganistan (100 avganov) 23,66 Belgija (100 fr.) 8,— Bolgarija (100 levov) 1,40 Madžarska (100 florintov) 34,10 Holandija (100 florintov) 105,26 Danska (100 kron) 57,91 Egipt (1 egipt. funt) 11,52 Indija (100 realov) 12,40 Italija (iOh lir) 6,40 J Švedska (100 šv. kron) 77,22 j Kanada (1 kan. dolar) 3,73] Monogolija (100 tughrikov) 100,— Norveška (100 kron) 56,— Pakistan (100 rupij) 121,05 Poljska (100 zlotov) 10,— Romunija (100 lejev) 26,74 ZDA (1 dolar) 4,— Finska (100 mark) 17,47 Turčija (100 tur. lir) 142,86 Francija (100 fr.) 11,46 Cehoslovaška (100 kron) 8,— Švica (100 šv. fr.) 91,47 AVSTRALSKI FUNT Avstralski finančni minister A. W. Adden je izjavil, da mu ni ničesar znanega o nekem predlogu o revalvaciji avstralskega funta. * * Se 30.000 ton jekla bodo izvozili iz Zahodne Nemčije v vzhodno nemško cono. Tako je bilo dogovorjeno na zadnjih pogajanjih v Duesseldorfu. Dne 30. sept. izteče dogovor, po katerem bi morala Zahodna Nemčija izvoziti v Vzhodno 150.000 ton. Izvozila še ni dogovorjenih 30.000 ton; to se bo zgodilo do konca tega leta; Izjava dopisnika 2'ANJLNG-a ob zaključku tržaškega sejma ugoslavija za Ir Tržaški dopisnik TANJUG-a (telegrafske agencije nove Jugoslavije) je pretekli ponedeljek povabil tržaške in tuje novinarje na razgovor o trgovinskih odnosih med STO-jem in Jugoslavijo v zvezi s tržaškim sejmom. Poleg domačega in italijanskega tiska so se povabilu odzvali tudi jugoslovanski, angleški in nemški novinarji. Po poročilu dopisnika TANJUG-a o namenu lega sestanka se je vnela živahna razprava o ovirah, ki so napoti oživitvi trgovinskih stikov med Jugoslavijo in STO-jem. Ob tej priložnosti je prišlo do izraza stališče Jugoslavije, ki se želi pogajati neposredno s predstavniki STO-ja kot neodvisne države in odklanja vmešavanje italijanske vlade. V uvodu k poročilu dopisnika TAN JUG-a, ki ga objavljamo niže, opozarjamo naše bralce na članek uNevarno mrtvilo v tržaških ladjedelnicah«, ki ga prinašamo na drugem mestu. Iz lega članka, ki se osianja na uradne podatke, se jasno vidi, kako potrebne so tržaške ladjedelnice naročil, da bi zopet oživele in dajale kruha prepotrebnim Tržačanom. Jugoslavija je že večkrat ponudila ladjedelnicam, pa tudi tržaški jeklarni ullvi« naročila, toda pogajanja z Združenimi jadranskimi ladjedelnicami (CRDA) so se doslej vselej razbila; le z «Uvo» je bilo mogoče zaključiti nekaj manjših poslov. Osnovni vzrok tega tržaškega neuspeha je v njegovi odvisnosti od politike rimske vlade, ki obstoji, odkar so marca 1948 bili sklenjeni znani gospodarski sporazumi med ZVU in italijansko vlado. Brez pristanka rimske vlade se ZVU v zadevi trgovinskih odnosov z inozemstvom ne more zganiti — seveda samo, dokler ostanejo v veljavi ti rimski dogovori, ki so proti črki in duhu mirovne pogodbe z Italijo glede STO-ja. Združene jadranske ladjedelnice vodijo dejansko v Rimu. 0 uspehu ali neuspehu mednarodnih pogajanj z Združenimi jadranskimi ladjedelnicami ne odločajo torej neposredno tržaške koristi. Ni dvoma, da teži rimska politika za tem, da prepreči vsako razširjenje gospodarskih stikov Trsta z zaledjem, ki bi lahko pripomoglo do utrditve gospodarske neodvisnosti Trsta, in to iz prostega razloga, da bi se lahko vzdrževala teza (trditev), da Trst ne more živeti brez gospodarske pomoči Italije 1 da ga je treiba zaradi tega priključiti k njej. ★ Dopisnik Tanjuga je izjavil: Agencija Tanjug je sklicala današnji sestanek, da bi vas v navzočnosti predstavnikov Trgovinske zbornice v Beogradu seznanila z zadevami, ki so v zvezi z jugoslovanskim paviljonom na tržaškem velesejmu. Povabili smo vas na ta razgovor tudi zato, ker je velesejem v Trstu za Jugoslavijo posebnega pomena. JUGOSLAVIJA NA MEDNARODNIH SEJMIH Jugoslavija je v zadnjih letin razstavljala svoje proizvode na vseh mednarodnih velesejmih in podobnih prireditvah, kamor je bila povabljena. Znano je, da FLRJ želi vzdrževati trgovinske odnose z vsemi državami, ki so pripravljene, da trgujejo z njo na osnovi enakopravnosti. Predvsem pa hoče na takih mednarodnih prireditvah doseči trgovinske pogodbe za proizvode, ki jih je pripravljena izražati. Lepi uspehi so bili doseženi na mednarodnih velesejmih v Carigradu, še prej v Milanu in v drugih mestih; prav take pa obeta lep uspeh jugoslovanske razstave, ki je sedaj ng dunajskem velesejmu. Na teh velesejmih želi Federativna ljudska republika Jugoslavija prikazovati tudi svoj napredek v socialističnem gc-’ spodarstvu. Vse to je za Jugoslavijo v sedanjem pcložaju velike važnosti, kajti kot je znano, je morala premostiti velike težave, ki so jih povzročile v zunanji trgovini države IB (Informbiroja). Vlade držav Informbiroja so bile mnenja, da bodo na ta način onemogočile izpolnjevanje petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ. Toda Jugoslavija se je temu izognila in navezala trgovske stike z drugimi državami, ki so pripravljene trgovati z njo nai pošteni osnovi. FLRJ hoče doprinesti tudi svoj delež za poživitev trgovinskih stikov med narodi sploh, ker je tudi to eno izmed sred- stev za zbližanje med narodi. Tako zbli-žanje narodov je važno v borbi za mir, ki jo dosledno in načelno vodi FLRJ. POMEN TRŽAŠKEGA VELESEJMA ZA JUGOSLAVIJO Zakaj je prav tržaški velesejem za Jugoslavijo tako pomemben? 2e večkrat je bilo govora, da postane Trst lahko mostišče med evropskimi narodi. To velja tudi za Jugoslavijo, za katero predstavlja Trst s svojim dobro opremljenim pristaniščem okno v svet. Ze danes je promet jugoslovanskega blaga v tržaškem pristanišču precejšen. Ta promet bi lahko bil še večji, če bi bili bolj ugodni plačilni pogoji za usluge v tržaškem pristanišču. V mnogih primerih je na primer otežkočeno plačilo iz računov, ki jih ima FLRJ z anglo-ameriško cono STO in se zahteva plačilo iz italijansko-jugoslovanskega kliringa, čeprav je Jugoslavija pripravljena in stremi za tem, da se obseg kompenzacijskih računov s Trstom poveča. Skozi tržaško pristanišče gre tudi 15 čezmo-skib plovnih linij. 9 linij jugoslovanske plov. be gre preko Trsta v dežele Bližnjega vzhoda, tri linije v Združene države A-merike in tri v razna pristanišča Južne Amerike. V Trstu ima Jugoslavija tudi svoje zastopstvo, skladišča, bančno zvezo itd. Vse to dokazuje zanimanje, ki ga ima Jugoslavija za Trst. Mesto Trst je s svojo industrijo in s svojim ladjedelništvom navezan na naročila iz prirodnega zaledja, torej tudi iz Jugoslavije. Ze pred leti, takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo in tudi še preje, so se trgovinski predstavniki FLRJ trudili, vzpostaviti čim tesnejše zveze s tržaško industrijo. Vendar so vedno naleteli na precejšnje ovire. Promet blaga je bil namreč vedno zaradi raznih omejitev, ki so izvirale Iz finančnega sporazuma ZVU z italijansko vlado, zmanjšan na neprirodno nizek nivo. Pa tudi plačilni pogoji, ki soi jih postavljala tržaška podjetja, so manj ugodni kot v drugih državah. V zadnjem času so se na primer zaradi slabih pogojev, ki so jih postavljala tržaška podjetja, prenehala pogajanja za nakup ladijskih strojev in drugega materiala s strani FLRJ. V zvezi s tem je treba podčrtati, da je Jugoslavija naročila v zadnjem času ladjevja v obsegu 50.000 ton v drugih državah. JUGOSLAVIJA ZA TRGOVINSKI SPORAZUM S STO-JEM Da bi se povečala izmenjava blaga med Trstom in FLRJ in da bi se povečal obseg kompenzacijskih računov, je Jugoslavija pripravljena izvažati v Trst mnogo proizvodov. To so predvsem meso, mesnati proizvodi, ribe, konservira-ne ribe, sadje, zelenjava, razne vrste lesa in drv, gradbeni material, usnjene proizvode, vino, alkoholne pijače itd. S tem ni rečeno, da bi bila zamenjava blaga majhna in nepomembna. Prav gotovo pa bi se še bolj povečale, če bi bil sklenjen trgovinski sporazum med anglo-ameriško cono STO in FLRJ. Prebivalstvo Trsta je tudi navezano na jugoslovanske proizvode. To se je ponovno pokazalo na tržaškem velesejmu, kjer so Tržačani pokazali veliko zanimanje za nakup razstavljenih proizvodov. Trst predstavlja torej trg za Jugoslavijo, z druge strani pa Jugoslavija lahko zaposli tržaško industrijo. Poleg tu omenjenih interesov, ki jih ima Jugoslavija v Trstu, pa moramo še omeniti, da se zanima za Trst tudi zato, ker tu živi del jugoslovanskega življa, za katerega usodo se čuti soodgovorno. Zato je predstavništvo Trgovinske zbornice v Beogradu zelo zadovoljno, da je velesejem v Trstu tako dobro uspel. Ko bo v prihodnjih letih velesejmski prostor še bolj razširjen, bo ta uspeh gotovo še večji; pa tudi Jugoslavija bo imela možnost, da obširneje prikaže svoje gospodarske uspehe. KAJ BI JUGOSLAVIJA IZVAŽALA Od proizvodov, razstavljenih na letošnjem velesejmu v Trstu, želi Jugoslavija plasirati na svetovnem in tržaškem trgu predvsem kristal, brušeno stekleno posodo, navadno stekleno posodo, preproge, marmor, obdelan kamen, cement, tobak, tobačne proizvode, zdravilna zelišča, eterična olja, zdravila, higienske artikle, svinec, žeblje za podkovanje, e-majlirano posodo, kovinske izdelke, raz- Jugoslavija na morju INSTITUT ZA LADJEDELNIŠTVO Razvoj pomorstva na jugoslovanski obali Jadrana postavlja nove zahteve. Jugoslavija 'je vložila velike napore v razvoj ladjedelstva, ker hoče razviti lastno trgovinsko mornarico, ki naj bi po petletnem načrtu dosegla 600.000 t. V pogledu gradnje novih ladij noče biti navezana morda samo na inozemstvo. V lastnih ladjedelnicah je od začetka druge polovice lanskega leta do danes zgradila že 4 čezoceanske trgovske ladje, poleg drugih, ki jih je naročila in prejela iz inozemstva. V inozemstvu so zgradili ««Srbijo» (9.600 ton nosilnosti) in «Makedonijo» (9.200 ton). Kmalu bodo dogradili tudi ladje «Slovenija», «Crna Gora« in ((Vojvodina«. Prometu sta bili izročeni motorni ladji «Reka» in «Pula» (vsaka okoli 4.000 ton nosilnosti). Splovili so tudi že ladjo »Zadar« Zaradi takšnega razvoja ladjedelstva se je pokazala potreba po ustanovitvi instituta za ladjedelstvo, ki je bil pred letom odprt v Zagrebu. Institut proučuje vsa znastvena in strokovna vprašanja, ki so važna za napredek ladje- delstva. Za institut bodo zgradili tudi posebne bazene, v katerih bodo preiz-kuševali nove ladijske modele. Podobne bazene imajo tudi druge evropske države, - — POMORSKA TERMINOLOGIJA V SRBOHRVAŠČINI Za sestavo pomorske terminologije v srbohrvaščini se zavzema aPomorac«, glasilo Jugoslovanskih sindikatov mornarjev ter delavcev v pristaniščih in ladjedelnicah, ki izhaja na Reki. Kot narod ob morju imajo Jugoslovani zelo razvito živo pomorsko terminologijo, ki jo je treba sedaj zbrati v posebnem pomorskem slovarju. To nalogo je prevzel ((Jadranski institut Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti« v Zagrebu. Institut bo izvedel akcijo za zbiranje pomorske in ribiške terminologije na vsem področju Jadrana, od Istre do Boke Kotorske. Vsaki termin bo obdelan v slovarju v jezikih najvažnejših pomorskih narodov. Vse to gradivo bodo izkoristili tudi za izdajo velikega »Pomorskega leksikona«, ki je že v delu in ki bo izhajal v zvezkih. no orodje, folklorne predmete, usnjeno galanterijo, rude in kovine, svinčene cevi, svinčeno pločevino, svilene kokone, hmelj, sadje in zelenjavo, mesnate proizvode, alkoholne pijače, les, drva, leseno orodje, sode, pohištvo, vezane plošče, azbestne cementne izdelke, pivo itd. Na velesejem je Jugoslavija pripeljala tudi proizvode težke industrije, da zasluži zaupanje vsakega trgovskega partnerja. Tako zaupanje je prepotrebno, če hočemo trgovati na osnovi enakopravno-;ti. Jugoslavija pa je tudi pripravljena prodati te in druge svoje proizvode težke industrije, čeprav jih zdaj tudi doma nujno potrebuje. Jugoslavija bo v kratkem času proizvajala artikle težke industrije v takšni meri, da jih bo izvažala. Zato je potrebfio, da se po svetu že danes seznanjajo z jugoslovanskimi proizvodi težke industrije in da si Jugoslavija na ta način že vnaprej ustvarja trg. Nekatere stroje pa bi izvozila že da.ieo in zanje nakupila druge, ’>i jih Se bolj potrebuje. Nato je dopisnik Tanjuga v svojem poročilu pozval vse tiste, ki iz nevednosti ali zlonamernosti niso verjeli, da so bili nekateri izdelki jugoslovanske industrije, razstavljeni na tržaškem sejmu, res proizvodi te industrije, naj si ogledajo zadevna industrijska podjetja. Opisal je še nekatere tipične razstavljene stroje in zaključil svoje poročilo takole: Ob tej priložnosti lahko tudi povemo, da je prebivalstvo Trsta pokazalo zelo veliko zanimanje za jugoslovanski paviljon. To izraža tudi spominska knjiga, kamor so mnogi vpisali svoje izjave in priznanja. V zaključku bi še enkrat poudaril, da si Jugoslavija želi trgovinskih odnosov z raznimi državami in s Trstom na enakopravni podlagi. Trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Trstom pa bi nedvomno pomenili ne samo olajšanje za razvoj jugoslovanske zunanje trgovine, temveč tudi pomoč tržaškemu industrijskemv-trgovskemu kompleksu. ..Genler za gospodarski razvoj ista" Ravnatelj oddelka za finance In gospodarstvo pri ZVU g. W. C. Harold-son je povabil 8. t. m. predstavnike tržaškega in tujega tiska na tiskovno konferenco v prostorih tržaškega velesejma. G. Haroldson je z vidnim zadovoljstvom naznanil zbranim novinarjem, da je bil pri ZVU ustanovljen iiCenter za gospodarski razvoj Trsta«, katerega namen je, zdramiti tržaško industrijo in trgovino iz sedanjega mrtvila. Nova ustanova bo skušala privabiti v Trst ljudi, ki so voljni vložiti denar v nova industrijska podjetja, skušala bo dalje poživiti staro industrijo in prilagoditi jo novim potrebam. V ta namen bo brezplačno na razpolago vsem tistim podjetnikom, ki bi želeli pomoč njenih tehničnih izvedencev. Center bo pritegnil izvedence iz Trsta, Italije in drugih držav. Imel bo tri oddelke: za propagando, industrijo in trgovino. Prvi oddelek bo skušal s primerno propagando v tisku in reklamo zbuditi v zunanjem svetu pozornost na tržaške izdelke in tržaški trg. Drugi bo preučeval vprašanje v zvezi z modernizacijo tržaške industrije, da bi dvignil njeno konkurenčno silo. Poleg tržaških in italijanskih izvedencev bodo sodelovali tudi ameriški. Načelnik oddelka bo g. Dunkan. Tretjemu oddelku bo načeloval g. Seraldon, ki mu bodo ob strani izvedenci iz Trsta, Italije in drugih držav. Njegova naloga bo, iskati nove trge za tržaške izdelke in vplivati na industrijo, da svoje proizvode prilagodi zahtevam trga. Treba bo iskati novih vzorcev za industrijske izdelke, ki bodo privabili nove kupce. Za predsednika centra je bil postavljen g. Padoa. Po krajši razpravi med g. Haroldsonom in novinarji je bil v istem prostoru sestanek z industrijci, obrtniki in trgovci, ki mu je prisostvoval tudi gen. Eddleman. ravnatelj oddelka za civilne zadeve pri ZVU.. Gen. Eddleman je v svojem nagovoru obljubil vso podporo centru in pohvalil zlasti iniciativnost g. Haroldsona, ki je poskrbel tudi za finansiranje nove ustanove. (Poleg' ZVU bo za vzdrževanje izvedencev prispevala tudi ECA). G. Haroldson, ki se je nato oglasil k besedi, je v svojih pripombah poudaril, da Trst lahko živi tudi v sedanjih okoliščinah, toda zaradi šibke proizvodnje bi moral znižati svojo življenjsko raven. Ugodnejše življenjske razmere so mogoče pod pogojem, da se dvigne proizvodnja. Besedo so povzeli še predstavnik italijanskega ministrstva za industrijo in trgovino g. Silvestri, predsednik trgovske zbornice kap. Cosulich, predsednik Družbe za industrijsko pristanišče g. Forti, predsednik sejmske uprave ing. Sospisio in ing. Doria v imenu Združenja tržaških industrijcev. Same izjave in samozavesten nastop g. Haroldsona nas navajajo k zaključku, da se bo ZVU odločnejše in bolj načrtno lotila vsega vprašanja oživitve tržaškega gospodarstva in da namerava sama iniciativno poseči v vse gospodarsko življenje. Verjetno je tudi sama prišla do prepričanja, da krajevni odločujoči gospodarski činitelii kažejo vse premalo iniciativnosti in da se omejujejo na sprejemanje navodil iz Rima. Pleven zahteva nove žrtve Učinek svetovnega skakanja cen in oboroževanja Predsednik francoske vlade Rene Pleven je v Strassbourgu začrtal glavne smernice gospodarske politike sedanje francoske vlade. Dejal je, da je spopad na Koreji imel neposreden učinek na svetovno gospodarsko konjunkturo. Nekaterim surovinam, ki jih mora Francija uvažati iz inozemstva, so poskočile cene. V sami Franciji se je polastil dela prebivalstva strah glede bodočnosti in v juliju je prebivalstvo začelo nakupovati na debelo nekatere proizvode. Potrošniki so se kmalu pomirili, ko so spoznali, da je vlada poskrbela zato, da je bilo dovolj na razpolago prav takšnega blaga, ki so pričeli kupovati v velikih količinah. Francoska vlada je določila minimalne delavske plače, kar je imelo za posledico povišanje plač v nekaterih industrijskih podjetjih. Oboroževanje, ki je postalo nujno v zadnjem času, zahteva od vlad nove izdatke, kar povzroča nevarnost inflacije. Vlade so dolžne pobijati inflacijo z vso silo. Kakor je govornik poudaril že v nekem prejšnjem svojem govoru, bo francoska vlada napela vse sile za izpodbijanje vzrokov inflacije. Ne bo se ustavila pred nobenim sredstvom, ko pojde za pobijanje neopravičenega povišanja cen. Za zdaj ni' namera francoske vlade, da bi stavila v pogon orjaški ustroj racioniranja, živilskih kart in nadzorstva; vse to pospešuje razvoj črne borze. Danes ko je francoska proizvodnja na višini, kakršne ni dosegla še nikdar v svoji zgodovini, bi takšna politika bila zgrešena. Proizvodna zmogljivost francoske industrije še ni niti izkoriščana; Francija je prežeta z voljo, la izkoristi vso zmogljivost v trenutku, ko mora pre-• vzeti nova bremena, ki jih nalaga mednarodni položaj. Francoska gospodarska politika si mora prizadevati, da izloči negativne učinke, ki jih povzroča skakanje cen na mednarodnem trgu. Oboroževanje se mora izvajati tako, da nabave vojaškega materiala ne bodo škodile preskrbi prebivalstva s potrošnim blagom. Z druge strani mora vlada pobijati težnje tistih, ki poskušajo povišati cene, ker je vlada določila minimalne delavske plače. Sezonskega povišanja cen v zvezi z letnim časom se ne moremo izogniti, toda preprečiti je treba, da bi nekateri izkoristili običajno sezonsko povišanje za izkoriščanje potrošnikov in na ta način zmanjšali kupno moč plač. Skratka, špekulacije ne bomo trpeli. Pri izvajanju svoje gospodarske politike, se ne bomo zatekali k birokratskemu dirigiranju (dirigione), ki ga odvračajo trgovci, pošteni industrije! in po’rošniki. Poleg pomoči, ki jo Francija pričakuje, vlada lahko vpliva na gospodarski razvoj s carinsko politiko, z uvezom, izvozom, z davčno in kreditno politiko. Vlada bo nadzirala razvoj v skladiščih blaga. Država bo sama s pomočjo trgovine in proizvodnje ustvarila skladišča, ki bodo potrebna za za- gotovitev preskrbe prebivalstva. Toda naj se nikdo ne vara. Računati je treba z nekaj leti trdega življenja in zatajevanja (plusieurs annees austeres). Kljub vsemu prizadevanju javnih ob-lastev ne bo mogoče izvesti zahtevanih nalog, ne da bi skrčili javnih in zasebnih izdatkov, ne da M povečali svojega delovnega napora in discipline. Noben sloj prebivalstva se temu ne bo mogel izogniti; državna in javna podjetja morajo v tem pogledu dati dober zgled ostalim. Govoreč o oboroževanju je predsednik francoske vlade dejal, da se mora gospodarsko breme, ki ga prinaša oboroževanje, razdeliti enakomerno med vse narode. V svoji vlogi je francoska vlada predlagala državam Atlantske pogodbe, naj bi se v zvezi z oboroževanjem vskladila gospodarska politika posameznih držav. Prenehati bi morala konkurenca med posameznimi državami pri državnih nakupih nujno potrebnih surovin. Tako bi se zagotovila pravilna razdelitev teh surovin med države. Prav razvoj na mednarodnem trgu z volno nujno zahteva takšno ureditev. Načrt za oboroževanje bomo izvajali tako, da bomo zaposlili predvsem tisto industrijo, katere zmogljivost ni dovolj izkoriščena. Vlada bo gledala tudi na to, da pritegne tudi podjetja na podeželju. Drugi del govora je predsednik posvetil predvsem političnim zadevam. Omenil je tudi, da je Francija pripravljena staviti na razpolago za obrambo 20 divizij. Del teh vojaških sil bo namenjen ojačanju garnizij v Alzaciji in Loreni ter francoskih zasedbenih čet v Nemčiji. Povišanje življenjskih stroškov v ZDA Sllfs- ; „ ■» m ■« ■« ■« „ * «. Pod vtisom prvih vesti o spopadu na Koreji (26. junija) so ameriški potrošniki navalili na trgovine v. strahu pred izbruhom tretje svetovne vojne. Vsak se je hotel založiti z najpotrebnejšimi živili in drugimi potrebščinami. Poleg živil so kupovali radijske aparate, avtomobilske obroče, stroje vseh vrst itd. Naval v trgovini je seveda povzročil skakanje cen. Indeks življenjskih stroškov je skočil v času od 15. junija- do 15. julija za 1,4%; od aprila 1950 je prešel od 167,3 na 172,5. Grafikon (črtež) nam prikazuje naraščanje življenjskih stroškov in glavnih sestavnih delov (hrane, obleke in obuvala ter najemnin) od leta 1939 dalje. Za osnovo (100) so bili vzeti povprečni stroški v razdobju 1935—1939. Povišanje življenjskih stroškov je Sestanek kreditnih zavodov Mednarodna banka za obnovo, ki zaseda v Parizu, je doslej posodila 833 milijonov dolarjev. V lanskem poslovnem letu (do 30. jun.) so posojila dosegla 166 milijonov. Predsednik Black je izjavil, da bo banka imela v bodoče na razpolago večje zneske za posojila. V Parizu zaseda tudi Mednarodni denarni sklad. V teh krogih ne pričakujejo posebnih izprememb tečajev posameznih valut. Verjetno bo razvrednotena le pakistanska rupija; z druge strani napovedujejo, da ni izključena možnost revalvacije (povišanja vrednosti) avstralskega funta, mehikanskega peza, angleškega funta in japonskega jena. Velik uspeh IjAg« poffljila v JimMjl Do ponedelika opoldne je b'!o po nepopolnih podatkih zvezne vpisne komisije vpisanih v vsej Jugoslaviji 4 829 milijonov 727 tisoč dinarjev drugega ljudskega posoiha. Od tega »kiinne^a zneska so vpisali v Srbiji 1.628,704.000 din, v Hrvatski 983,653.000, v Sloveniji 392.840.000 din, v Bosni in Hercegovini 548.021.000, v Makedoniii 270 milijonov 168 tisoč in v Črni gori pa 78,276.000 dinarjev. Boj birokraciji »Ljudska pravica« poroča, da so ob-lastva v zadnjem času opazila, da se je v obratih povečalo nesorazmerje med številom produktivne delovne in režijske sile. Tako je v Mariborski tekstilni tovarni prišel lani v aprilu 1 upravni nameščenec na vsakih 10 delavcev, v decembru pa celo na 9 delavcev. Proizvodnja je zahtevala odpravo takšnega nezdravega položaja. Zato je bilo razrešenih in odpuščenih 200 upravnih nameščencev, od katerih se je vrnilo v proizvodnjo 39 delavcev. Tako bo plačilni fond prihranil mesečno 700.000 dinarjev. Po reorganizaciji pride 1 upravni nameščenec na 24 delavcev. Občutno so zmanjšali število pomožnega osebja. Prav tako je bila izvršena reorganizacija v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Po reorganizaciji ostanejo v glavnem vodstvu 3 poslovodje (namesto dosedanjih 15), medtem ko se je 13 preddelavcev vrnilo v proizvodnjo; namesto 38 urejevalcev jih je sedaj 24, a od šestih upraviteljev sta ostala le dva. List zaključuje svoje poročilo z napovedjo, da bodo tudi delavski sveti in upravni odbori drugih podjetij izvršili podobno reorganizacijo, ki bo^ povečala proizvodni učinek podjetij. * * Dunajski jesenski velesejem je trajal od 10. do 17. septembra ob udeležbi 38 držav. Omejitev višine dividend v Zahodni Nemčiji do 6-8% je bila odpravljena. V KANADI, NA FINSKEM, NIZOZEMSKEM IN IRSKEM so pričeli izdelovati posebno embalažo iz vlakna rjavega premoga. Socialni ^tirnimi SOCIALNI Na Poljskem bodo ustanovili posebne kmetijske šole, ki bodo vzgajale kmečke mladino v »duhu holektivno-sti«. Na ta način ji bodo privzgojili več smisla za kolektivizacijo kmečkih posestev. Takšnih' šol bo okoli 200. Pouk bo trajal 2 do 4 leta. Stroške prevzame država. Učence bodo poslali tudi na obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bodo prepričali o napredku v tej državi. SOLE ZA DELAVSKE KNJIŽEVNIKE V CSR Zveza češkoslovaških književnikov je nedavno odprla šolo za 34 začetnikov in začetnic v kniiževnosti, ki so bili izbrani med tečajem pod geslom »Delovni ljudje v literaturo«. Uvodno predavanje je imel književnik in glavni urednik oreana češkoslovaških književnikov »Lidove Noviny« Jan Drda. Delavci na visokih šolah v CSR. Socialne spremembe po 1. 1945 in zlasti po februarju 1948 se vidijo tudi v socialni strukturi dijakov na visokih šolah v CSR. V začetku 1. 1949 so odprli GLUTIMAT - jedilni dodatek V Združenih državah prodajajo v vedno večji meri nov jedilni dodatek, ki daje jedilom prijeten, doslej nepoznan okus. Ta dodatek učinkuje kakor dišava, kljub temu da ni dišava, nadalje soli hrano, ne da bi bila sol. Jedilni dodatek, o katerem govorimo zboljša okus dobro pripravljenih jedi. Nikakor pa ne izboljša okusa slabih jedi. Kemično je ta snov mononatrijeva sol 1-glutaminske kisline. Američani jo imenujejo «Monosodium Glutamat«, oziroma kratko »Glutamat«. Nikakor pa ne mislite, da je to ameriški izum, temveč je japonski. Prvikrat je izdelal to snov dr. M. J. Keda pred štiridesetimi leti. Nje prvotno ime je bilo »Ahi-no-moto«, po naše bi rekli temu imenu »izvleček okusa«. Njen razmah je bil velikanski. Leta 1930 so je porabili na Japonskem in Kitajskem že preko 5000 ton. V ZDA so jo izdelali pet let pozneje v industrijskem obsegu. Med vojno je bila nje proizvodnja in vsekakor tudi uporaba omejena. Dandanes je pa ta snov prodrla v vse ameriške gostinske obrate, gospodinjstva in v tovarne jedilnih konserv. Leta 1948 so je porabili že preko 2700 ton. To pa je že precejšen razmah. Pomisliti morate vendar, da glutamata porabi gospodinja le prav male količine, toliko kolikor popra, paprike in sličnih snovi. tehnične Izhodna snov, iz katere izdelujejo glutamat, so pšenični otrobi, razslad-kana melasa sladkorne pese, koruza in sojini plodovi. V ZDA uporabljajo le prvi dve surovini. Naštete snovi vsebujejo precejšnje količine glutaminov. S hidrolitičnim razklopom dobe gluta-minat iz anhidrida glutaminske kisline. Velike stroške imajo predvsem zalo, ker morajo za njega dobavo uporabljati drage naprave. Glutamat je bel prah, brez duha in nima nikakega posebnega okusa. Ce ga damo na jezik, občutimo le lahen sladko kisli okus. Vendar pa v jedeh tega okusa ne občutimo. Updrabljamo ga lahko pri vseh jedeh. Ojača sladkost ali slanost, v kratkem, izenači okuse, ki bi bili sicer preveč ostro izraženi. Ce uporabljamo ta dodatek, sploh ne občutimo neprijetnega okusa preveč kuhanih ali pregretih jedil. Zanimivo je tudi, da izboljša okus jedi, ki so se prismodile. Te lastnosti se ne kažejo pri vseh jedeh. Tako na primer nima teh blagodejnih učinkov pri sadju, slaščicah, mlečnih proizvodih in kuhanih mlevskih izdelkih. Mast in olje precej omejita učinek glutamata. Popolni uči- nek na izboljšanju okusa pa ima pri mesnih jedeh, ribah, zelenjavi, krompirju, juhah, gobah. Zlahka je pogoditi pravo količino, ki mora biti dobro umerjena predvsem pri omakah. Zelo je dobrodošel glutamat predvsem v industriji hranil. Konserviranim ne da samo dobrega okusa, temveč prikrije ali pa sploh popolnoma prepreči tisti značilni okus, ki ga imajo vse kon-servirane jedi. Prvotno so preizkušali okus jedil, ki jih predelujejo v hranilni industriji na najpreprostejši način, namreč s pokušanjem. Dandanes je določevanje okusa v tej industriji na znanstveni osnovi. Temu namenu služijo posebne naprave, ki s številkami naznačijo okus jedi. AVTOMATIČNO ČIŠČENJE KOMPRESORJEV Neka nemška tvrdka je zgradila napravo, ki avtomatično očisti kompresorje, ko jih prenehamo uporabljati. Iz kompresorja izloči s preostankom zraka ostanke olja, vode, usedline in prašne delce. Ta naprava je izredno dobrodošla predvsem pri brizgalkah za barve. BANKARSTVO V TRSTU LETA 1913 Silen razmak slovenskik denarnik zavodov . Priliv kapitala iz zaledja je država pospeševala s svojo tarifno in carinsko politiko. Za razvoj bankarstva so bili dani v. Trstu vsi pogoji. Banke so se v Trstu razvijale pod vplivom prometa iz zaledja. V mnogih bankah je bil kapital iz zaledja angažiran direktno, tako da lahko trdimo, da se je moč tržaškega bankarstva oslanja- IT ALI J AN S KE BANKE Leta 1913 so bile v Trstu naslednje italijanske banke'-a) de niške družbe la predvsem na kapital iz zaledja. Samo del tržaških bank je nastal na pobudo tržaškega kapitala. Po kapitalu lahko delimo bankar-stvo iz ^cta 1913 na 4 skupine: 1. tržaški italijanski kapital, 2. slovenski kapital, 3. češki kapital in 4. avstrijski (dunajski) kapital. porabila znana tovarna avtomobilov Chrpsler Corp. v Detroitu za to, da je povišala plače za 10 stotink dolarja na uro; tako se je zaključila stodnevna stavka njenih nameščencev-Nekaj dni poprej je druga 'avtomobilska tovarna General Motors zvišala plače Za 5 stotink na uro. Obe družbi sta izjavili, da ostanejo cene njihovih avtomobilov neizpremenjene. Za povišanje plač bo Chrysler Corporation izdala 25 milijonov dolarjev vsako leto. Cene televizijskih aparatov so v zadnjem času poskočile za 7—8%. Narasle so cene tudi gospodinjskih potrebščin, kakor pralnikov (10 dolarjev pri komadu). Napovedujejo tudi povišanje cen pisalnih strojev. V zadnjem času so se ameriški potrošniki umirili in z njimi tudi cene. Banca commerciale triestina Banca di credito popolare Cassa dli Ikjuidazione per gli affairi a termine in catffe G‘ avnica im rez. 8,764.165 1.010.000 1.040.000 Vloge 12,306.10’. 502.952 Biil. promet 60,413.647 3,815.972 1,293.124 ' 10,814.165 12,809.053 65,522.743 b) zadruge Banca cooperativa 199.999 302.583 858.876 banco operam 683.257 1,230.504 2,103.221 Banca triestina-ista’ iana 157.706 1,902.912 3,016.495 Consorzio nndustnaie di mutui prestiti 334.847 . 385.120 1,166.673 Scanto e credito 425.842 945,668 4,0/2.457 Uniiiane cooperativai di credito 443.436 1,346.027 1,874.186 Cassa di rosparmiio f. impiegiati 22.650 96,898 Caiasa di a'ispa>rinio triesituna 3,763.040 33,244.662 37,061.581 6,030.777 39,357.476 50,250.387 a) delniške družbe 10,814.165 12,809.053 65,522.743 b) zadruge 6,030.777 39,357.476 50,2o0.387 Skupaj 16,844.942 + 52,166.529 115,773.130 Razpoložljivi kapital 69,011.471 K hromel 115,773.130 K porasta zaposlitve zaradi povečanja obrambne proizvodnje. V. avgustu je brezposelnost padla kar na 2,500.000 in se zmanjšala Za 700.000 v primeri z julijem. Minister Sawyer se po vsej verjetnosti moti, ko trdi, da ni ta nagli preobrat v zvezi z novo konjunkturo, ki jo povzroča oboroževanje. Jugoslavija v Bariju V Bariju so slovesno odprli »Sejem bližnjega vzhoda«. Otvoritvi je prisostvoval predsednik republike Einaudi. Med raznimi sestanki, ki so bili napovedani v okviru sejma je tudi sestanek, na katerem bodo razpravljali o vprašanju lova v jugoslovanskih teritorialnih vodah v smislu' dogovora iz aprila 1949. Jugoslovanska razstava je zelo obširna. Razstavljene so vse vrste lesa, dalje razni stroji za obdelovanje lesa, gumijasti obroči, električni transformatorji od 400-5.000 voltov, koncentrične stiskalnice, kinoprojektorji, vseh vrst konserve, zdravilna zelišča, premog in tobak. Banca Commerciale Triestina je bila ustanovljena leta 1859. Do leta 1903 je bila najstarejša in največja tržaška banka. Leta 1904 je'sklenila sporazum Z »Wiener Bankvereinom«, ki je kupil 3750 delnic po 434 K ter si tako zagotovil delež največje tržaške banke. Pozneje je »Wiener Bankvereins, kupil nove delnice in si zagotovil še močnejšo udeležbo, tako da je v banki dobil tudi svojega poverjenika. Na to banko je odpadlo 52.25% vse domače denarne zmogljivosti. Ce računamo, da je večina kapitala bila avstrijska, so bile finance tržaških banic mnogo šibkejše, kakor jih prikazuje tabela. Po polomu in likvidaciji stare »Ranca Popolare«, ki je propadla zaradi svojih dolgov napram dunajskim ban- kam, je bila popolnoma italijanska »Banca di Credito Popolare«, ki je bila ustanovljena leta 1911 na pobudo tržaške občine in trgovinske zbornice. Številke na preglednici kažejo, da je bila to majhna banka. Tretja banka po svojem pomenu je bila »Cassa di Uguidazione per gli af-fari a termine in caffee, t. j. banka za posle s kavo. V banki je bil angažiran kapital tržaških trgovcev in predstavnikov trgovskih podjetij s kavo; pri kapitalu so bili udeleženi tudi slovenski in nemški kapitalisti. Banca Commerciale Triestina je zalagala predvsem veletrgovino in veleindustrijo. Zato je tudi zašla pod vpliv Dunaja. Banca di Credito Popolare se je posvetila bolj majhni trgovini in Leta obrtništvu. SLOVENSKI IN HRVATSKI ZAVODI 1913 so bili v Trstu naslednji slovenski in hrvatski kreditni zavodi: Jadranska banka Ljub. kreditna banka Tržaška posojilnica in hranilnica Trgovsko-obrtna zadruga Ljudt-ka hranilnica Hrvatvska štedlionlca Razpoložljivi kapital G-avnica in rez. Vloge Biil. promet 8,617.717 8,676.473 40,216.507 9,000.000 19,500.000 28,000.000 136.042 9,463.691 11,000.000 8.000 1,615.197 1,800.000 9.200 595.309 700.000 46.000 150.000 300.000 17JS16.959 40,000.670 17,816.959 82,016.507 57,817.629 Promet 82,016.507 Največji slovensko-hrvatski denar- banka«. Ta banka je bila obenem nujni zavod v. Trstu je bila »Jadranska večji neodvisni domači tržašjci zavod. Valute na prostem trgu v Curihu prve državne tečaje za pripravljanje Država — Vrednost švic. fr. belg. fr. pezet funtov franc. fr. š 11, dol. lir šv. kr. n. m. Dol. n. delavcev za visoke šole. Tečaji so bili Švica — 10 švic. fr. 10,- 116,11 110,50 —.18,7 886,92 65,36 2,30 1 504 14,44 12,50 9,37 odprti na pobudo CK KP Cehoslova- Belgija - - 100 belg. fr. 8,61 100,— 95,17 —.15.10 763,85 56,29 1 98 1 298 12,44 10,77 8,07 ške v smislu izjave Rudolfa Slanskega, Španija - — 100 pezet 9,05 105,08 100,— —.16.9 802,66 59,15 2,08 1 361 13,07 11,31 8,48- ki je novembra 1948 na seji CK izja- Vel. Britanija — 1 funt 10,78 125,17 119,12 1.—.— 956,14 70,46 2,48 1 621 15,57 13,48 10,10 vil: »Pobrigali se bomo, da pride -na Francija — 100 franc. fr. 11,27 130,91 124,59 1,—.11 1000 73,69 2,60 1 695 16,28 14,09 10,56 visoke šole pretežna večina študentov Avstrija — 100 šilingov 15,30 177,65 169,06 1.8 .5 1357 100,— 3.52 2 301 22,09 19,12 14,33 iz delavskih družin in iz družin delov- ZDA — 10 dolarjev 43,43 504,21 479,84 4,—.7 3851 283,83 10,- 6 530 62,71 54,28 40,68 nih ljudi. Delavski razred je najbolj Italija — 10.000 lir 66,45 772 13 734,81 6.3 .5 5898 434,64 15,31 10 000 96,03 83 12 62,30 številen in vladajoč razred i ntemu mo- Švedska — 100 Šved. kr. 69,25 804,07 765,19 6.8 .6 6142 452,62 15,95 10 414 100,— 86,56 64,87 ra utsrezati tudi socialna struktura štu- Nemčija — 100 mark 80,00 928,88 883,98 7.8. 5 7095 522,88 18 42 12 030 115,52 100,— 74,94 dentov; poleg tega mora ustrezati sve- Holandija — 100 bol. fl. 106,76 1239,57 1179,64 9.18.1 9469 697,76 24,58 16 054 154,16 133,45 100,— tovni nazor delavskega razreda, t. j. marksizem-leninizem važen del učbene-ga gradiva na vseh šolah in univerzah, da se vse znanosti tolmačijo s stališča našega svetovnega nazora«. Na teh tečajih se slušatelji iz delavskih razredov pripravljajo za študij na strojni, rudarski in metalurški fakulteti, za študij arhitekture, agronomije in gozdarstva, kemije in tehnologije, za študij na filozofski, prirodoslovni, pedagoški in medicinski fakulteti ter visoki umet-niško-industrijski šoli. Pogoji za sprejem so starost 18-30 let, poreklo iz delavske ali kmečke družine in končana nižja srednja šola. V prvih tečajih od januarja do jeseni 1949 je bilo vpisanih 795 slušateljev, v drugih tečajih, ki so se zaključili letos, je študiralo 2000 slušateljev. Po koncu prvih tečajev je 225 absolventov položilo maturo z odliko, 530 s prav dobium uspehom in z dobrim uspehom, medtem ko so 4 padli. Slušatelji prejemajo državno štipendijo v znesku 2000 Kčs mesečno. Predavanja trajajo 48 ur tedensko. * * VRHUNSKA ZAPOSLITEV V ZDA Po zadnjih poročilih ameriškega statističnega urada je število zaposlenih v avgustu doseglo 62,367.000, to se pravi, da je v primeri z junijem naraslo za več kot 1 milijon. Trgovinski minister Charles Sawyer je izjavil, da te številke še ne vključujejo Ogromno razdaljo med ZDA in korejskim bojiščem (nad 5.000 milj) so Američani premagali z letali že pred izbruhom vojne na Koreji. Od ameriškega pristanišča San Francisco do Japonske vzdržuje trgovinsko zračno progo družba Nortlrvvest Airlines že od leta 1947. (Na zemljevidu je proga označena z belo črto). Proga gre od letališča Fair-field Suisan pri San Franciscu do An-chorage-a na Aljaski in čez Aleutske otoke na Japonsko. Trgovinska zračna proga družbe Pan American World Airways je starejša. Njena letala letijo od San Francisca čez Honolulu na Japonsko (Proga je označena z belo črto). Tretja proga je vojaška. Ta krožna proga ima več odtenkov. (Označena je z belimi pikami). Na njej prevažajo vojsko in vojaške potrebščine na Korejo. Po njej so že pripeljali več ranjencev s korejskega bojišča. Ustanovljena je bila s pretežno hr-vatskim kapitalom leta 1905. Imela je podružnice v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču, Splitu, Šibeniku, Zadru, Opatiji in Ljubljani. Banka se je v kratkem času globoko usidrala na tržaškem trgu in tržaški borzi. Ljubljanska kreditna banka je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1900. V Trstu je imela močno podružnico, ki si je zagotovila močan vpliv na tržaško trgovino in industrijo. Tržaška posojilnica in Jaranilnica se je dvignila zlasti z zbiranjem majhnih vlog v Trstu in okolici. Kakor znano, je ta zavod zgradil tudi »Narodni dom«. Po svojem pomenu sledijo v vrstnem redu: Trgovsko-obrtna zadruga, Ljudska hranilnica in Hrvatska šte-dionica. Slovensko in hrpatsko bankarstva v Trstu je imelo delniško in zadružno podlago. Pred prvo svetovno vojno je bilo na Primorskem močno razvito zadružništvo, v samem Trstu je bito 47 slovenskih in 55 italijanskih zadrug. Slovenski in hrvatski kreditni zavodi so si s svojim spretnim poslovanjem zagotovili tudi italijanske kliente, z največjo lahkoto so posamezni zavodi kreditirali tudi do pol milijona kron. S podobnimi posli se je bavila zlasti Jadranska banka, ki je bila že tedaj angažirana v nekaterih industrijskih podjetjih, kakor tudi v veletrgovini. (CESKE BANKE Poleg slovenskih in hrvatskih kreditnih zavodov so v Trstu zavzemale močne postojanke češke banke, in sicer: Zivnostenska banka z glavnico in rezervami 120 milijonov K ter prometom 400 milijonov K, Ustrebni banka českych sporitelen z glavnico 60 milijonov K in bilančnim prometom 450 milijonov K. Zivnostenska banka je imela v Trstu svojo podružnico, ki je zlasti sodelovala s slovenskimi, hrvatskimi in češkimi podjetji; bila je angažirana v veletrgovini, v. industriji. Finansirala je zlasti gradnjo hiš. DUNAJSKE BANKE Med avstrijskimi bankami so imele v Trstu svoje podružnice: Creditanstalt z glavnico 243 mil. K, Unionbank z glavnico 90 mil. K, Anglooesterreichische Bank z glavnico 123 mil. K, Depositenbank z glavnico 43 mil. K, Zentralbank deutscher Sparkassen z glavnico 179 mil. K. Creditanstalt je finansirala tudi ladjedelnice Sv-. Marka, Unionbank plovno družbo »Lloyd«, medtem ko sta Depositenbank in Zentralbank deu-tsches Sparkassen kreditirali trgovino s sladkorjem in kavo ter finansirali spedicijska podjetja. Dunajske banke so prodirale v tržaško gospodarstvo zelo previdno. Pazile so, da ne zadenejo neposredno zunanje italijansko lice tržaške trgovine, toda prizadevale so si, da v vodstvo tržaških delniških podjetij vrinejo čim več Nemcev. Tako so kapitalisti nemške narodnosti iz notranjosti počasi absorbirali delnice mnogih tržaških podjetij. Razmerje med italijanskim in slovenskim kapitalom, ki je bil angažiran v. Trstu, je bil naslednji: italijanski kapital z glavnico, rezervami in vlogami 69,011.471, t. j. 54,5%, z bilančnim prometom 115,773.130 K, t. j. 58.25%; slovenski kapital z glavnico, rezervami in vlogami 57,817.629 K, to je 45,5 odstotka, in bilančnim prometom 82,016.507, to je 41,75 odstotka. Ako primerjamo angažirani italijanski kapital s slovensko-hrvatskim kapitalom, ugotovimo, da je bil italijanski ob koncu poslovne sezone L 1913 samo za 9% močnejši kakor sloven-: ko-hrvatski; toda ob koncu prvega polletja 1914, t. j. pred izbruhorn prve svetovne vojne, je bil slovensko-hr-vateki kapital za 3,5% močnejši kakor italijanski, bilančni promet pa celo Za 19,17% nad prometom italijanskih denarnih zavodov. Ce še upoštevamo vpliv čeških m avstrijskih denarnih zavodov v istem, razdobju na razvoj v tržaški luki, pridemo do zaključka, da je bil Trst kot tranzitna luka popolnoma, pod trgovinskim vplivom svojega naravnega zaledja. Toliko bolj velja to glede industrije. D. U- ČRPALKE ZA GOSTE TEKOČINE Zelo goste tekočine črpamo s črpalkami na zobata kolesa. Njih tek je razmeroma počasen, vendar pa lahko hitrost uravnavamo. Kadar črpamo katran, bitumen, parafin, čokolado in druge tekočine, ki se pri ohlajanju strde, uporabljamo črpalko, obdano s plaščem, pod katerim se pretaka ogrevalna tekočina. SEDEŽ: TRST ULICA FABIO FILZI ST. 10/J. . TELEFON ST. 7S.0 8 ETOSPOmRSKEGA ZDRUa:NW Nadzor nad cenami blaga in uslug I Zavezniška uprava je z ukazom št. j (24. 8. 1950) zopet uvedla, odnosno ®uredila nadzor nad cenami blaga in ‘ sS ug- Vsi prejšnji predpisi, ki so to ov urejevali, so razveljavljeni po v®ljavljenjih gornjega ukaza, j Zavezniška vojaška uprava sme po ®sHšanju komisije za cene določiti ( ^simalne cene katerega koli blaga, udi v primeru uvoza in izvoza, ter ce-6 Uslug in storitev. Te tako določene ®aksimalne cene bodo objavljene v 'adnena listu. Posvetovalni organ Zavezniške voja- ške uprave za določanje cen je Komi- Sl)a za cene, ki se ustanovi pri pred-Sedništvu cone. Komisijo imenuje pred-Sednik cone, ki ji obenem predsedu-(e’ na podlagi predlogov prizadetih stanov; komisijo sestavljajo po en ^dstavnik Finančne intendence, Ura-a za delo, Civilnega tehničnega ura-a’ Kmetijskega inšpektorata in Zbor-lee za trgovino, industrijo in kmetij- stvo. Komisija ima nalogo, da stavi Zavezniški vojaški upravi predloge ža maksimalne cene in za določanje cen. Predvidene so ostre kazni za vse pre krške. Kdor proda ali stavi v prodajo blago, oziroma ponuja in opravlja usluge in storitve po višjih cenah kot so cene, ki so bile določene v skladu s tem ukazom, se sme kaznovati z -ječo do treh let in z denarno kaznijo do 10,000.000 lir. Ce je kaznivo dejanje posebno težkega značaja, se sme kazen zvišati, in sicer kazen ječe do 6 let in denarna kazen do 20,000.000 lir. Pri lažjih kaznivih dejanjih se sme kazen omejiti na denarno kazen do 15.000 lir. Poleg tega sme Zavezniška vojaška uprava po zaslišanju komisije za cene odvzeti vsakomur, ki je obsojen na podlagi tega ukaza, katero koli trajno ali začasno obrtno dovoljenje za obrt, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, za dobo ne nad eno leto. Nove družinske doklade v trgovinski stroki Kot smo že zadnjič poročali, so z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. povišani prispevki za družinske doklade ter tudi družinske doklade za otroke v trgovinski stroki. Družinske doklade v tej stroki znašajo torej od 1. januarja t. 1. (v lirah): dnevno mesečno Za otroke: delavci 95,— 2470,— uradniki 99,— 2574,— Za ženo: delavci 59,— 1534,— uradniki 61 — 1586,— Za starše: delavci 49,— 1274,— uradniki 50,50 1313,— Delodajalci so dolžni izplačati svojim nameščencem povišek družinske doklade za otroke za vso dobo od 1. januarja t. 1. dalje. REFORMA socialnega skrbstva Kalij anski senat bo v kratkem ob-avnaval zakonski predlog za unifika- cijo ugotavljanja in izterjevanja pri- Pevkov za socialno zavarovanje. Za-°Uski osnutek odreja predvsem enot-osnovo za odmero prispevkov — varni prejemki nameščenca — za Se Vrste socialnega skrbstva in za vse ®uklicne kategorije izvzemši poljedel-'^e delavce. Maksimum, od katerega ,e Sedaj računajo zavarovalni prispev-*’ bo tako ukinjen. Prispevki za vse , rste zavarovanj in za družinske do-,'lade bo enoten in sorazmeren prejem-«orn, Potreba po unifikaciji in poenosta-,livi izterjevanja zavarovalnih prispev-.°v se je že davno čutila, saj je dose-anio obračunavanje z Zavodom soc. L fbstva zahtevalo preveč dela. Eirn bo ta zakon v Italiji sprejet, bo sedanji praksi, gotovo raztegnjen tudi na tržaško ozemlje. tretji obrok prometnega DAVKA (IGE) t '-lane ponovno opozarj_amo, da 30. ' Ti. zapade rok za vplačilo tretjega r°ka prometnega davka (IGE). Pri-ntočamo, da se roka držijo, kajti davč-Uprava nalaga denarne kazni tudi najmanjšo zakasnitev. Na hrbtni vlani poštne položnice naj izpišejo a2r°k vplačila («tretji obrok prometne-davka«) in številko postavke, pod lero So na davčni upravi registrirani. ^VEČANJE IZVOZA JUGOSLOVANSKIH PROIZVODOV V ITALIJO ..Kred kratkim so bile na Bledu med , a‘ijanskim diplomatskim predstavni-atn in jugoslovanskim zunanjim mi-“^krsivom izmenjane note o podaljša-JU trgovskega sporazuma, ki velja l9s °bema državama do 3. avgusta b Pri tem je bila predvidena mož-st izpremembe spiska blaga, ki je 2 edmet medsebojne izmenjave in to Ramenom, da se poveča izvoz jugo-j2,Vanskih proizvodov v Italijo zaradi °riščanja aktivnega salda na klirin-Sketn računu. Kazne irid Pri VESTI tukajšnji Zbornici za trgovino, Ustrijo in kmetijstvo (soba 16) so | . vPogled začasni spiski kontingen-; Za Zahodno Nemčijo, ki omogoča-v Vdajanje vnaprej uvoznih dovoljenj ■ ti« alijo za četrtino celokupne količi-^TVh Kov°ljena P° zudujih spora- P°stavke fižol, goveje in telečje meso, uma in mast vsebovane v uvoznem ^*sku ((z dovoljenjem« ( a licenza) 4 Jugoslavije so prešle na «carino» : a dogana). 2 0 odredbi italijanskega ministrstva j d- .2Unani° trgovino je od 15. t. m. ^ izvoz riža in olja vezan na izvoz-dovoljenje ministrstva. * • Zunanja trgovina z Italijo I Uradnem listu z dne 10. 8. 1950 so ^Javljeni predpisi o plačilnem prome-: sjj,5 .Portugalsko, s katero je Italija i ^ Mia 18. 2. t. 1. trgovinski sporazum ^ ^ Podlagi kliringa. Predpisi določajo, Sa hf morai° določiti cene izmenjane-dola;.a§a in tudi fakture glasiti na ZDA trg *eKu septembra imajo odpotovati fer !lnske delegacije Italije na Dansko t Bolgarijo in Romunijo zaradi no-i sporazumov. V bliž- ! s);;, Tasu so predvidena tudi trgovin-Pogajanja z Japonsko. UKINITEV PRISTOJBIN ZA UVOZNO DOVOLJENJE Istočasno z uveljavljenem nove uvozne carinske tarife je bil uveljavljen tudi zakon z dne 15. 6. 1950, št. 330, s katerim je bila ukinjena pristojbina v višini 10% za dovoljenje pri blagu, ki se uvozi iz inozemstva. Namesto te pristojbine pa je bila uvedena pristojbina za upravno poslovanje, ki se pobira pri blagu, uvoženem iz inozemstva, v izmeri 0,50% od vrednosti blaga. Obdavčljiva vrednost se določa po predpisih, ki veljajo za pobiranje carinskih pristojbin, določenih «ad valorem«. Ta predpis je uveljavila za svoje področje tudi ZVU z ukazom št. 157 z dne 18. 8. 1950, ki ga je objavil tukajšnji Uradni list z dne 1. septembra. UVOZNA CARINSKA TARIFA V št. 75 z dne 5. avgusta našega lista smo poročali o novi italijanski uvozni carinski tarifi in o predpisih za njeno prvo uporabljanje z odlokom z dne 30. 7. 1950, ki ga je objavil Uradni list z dne 14. 8., je bil seznam proizvodov, ki se zanje pobira za dobo enega leta do 15. 7. 1951 drugačna carina, kakor je navedena v splošni uvozni carinski tarifi, znatno dopolnjen in deloma spremenjen. S spremembami pa niso bistveno prizadeti primeri, ki smo jih informativno navedli v gornjem našem poročilu. Vpisovali v slovenske Jolo Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi tisti, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10-12 ure. Podrobnosti so objavljene na oglasni deski vsake šole. Vpisovanje za I., II. in III. razred za vse učence (nove in dosedanje) traja na Državni slovenski nižji industrijski strokovni šoli v Rojanu do 25. septembra'. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra. Popravni izpiti se prično v soboto 16. septembra ob 8.30. Podrobni pogoji za vpis in razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski, oziroma v tajništvu (Rojan - ul. Montorsino 8 - II). PRVO INDUSTRIJSKO PODJETJE V 2AVLJAH Za dan 15. septembra, ko obhajamo Tržačani obletnico ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja (15. sept. 1947), je bila napovedana svečanost polaganja temeljnega kamna za novo tovarno F.L.E.N.T., ki bo izdelovala električne žarnice. V novem industrijskem pristanišču v Zavijali. Tržačani vidijo v tem nov doprinos k poživitvi tržaškega gospodarstva in pojačanju temeljev gospodarske neodvisnosti STO-ja. SPREJEM JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Jugoslovanska trgovinska zbornica FLRJ v Beogradu, ki organizira jugo- Tržaški promet v slovanske razstave na mednarodnih sejmih je ob priliki tržaškega sejma priredila sprejem v hotelu «Excelsior». Goste je nagovoril g. Agič, načelnik trgovinskega oddelka pri Gospodarski delegaciji FLRJ v Trstu, ki je poudaril pomen in uspeh tržaškega sejma ter naglasil, da je Jugoslavija.pripravljena poglobiti trgovinske stike s Trstom. Poleg predstavnikov gospodarskega življenja v Trstu so se sprejema udeležili gen. Airey, vrhovni šef ZVU, gen. Ed-dleman, ravnatelj oddelka za civilne zadeve ZVU, ter francoski in švicarski konzul, predsednik sejmske uprave in predsednik Trgovinske zbornice. OBISK DRUGEGA ITALIJANSKEGA MINISTRA Poleg ministra za trgovino in industrijo Togni-ja je obiskal tržaški sejem tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Ivan M. Lombardo. V trgovinski zbornici se je minister zanimal za razvoj zunanje trgovine v Trstu. Tržaški trgovci so se ministru pritožili zaradi kompliciranega obračunavanja v italijansko - avstrijskem kliringu, ki ovira zlasti izvoz avstrijskega lesa čez Trst. Temu je kriv predvsem avstrijski devizni sistem, ki ima več tečajev. Minister je bil mnenja, da bo treba revidirati trgovinsko pogodbo z Avstrijo. V razpravo je posegel tudi kabinetni načelnik ministrstva dr. Ferlesch. Tržaški trgovci so se poleg tega pritožili proti uvedbi posebne pristojbine v znesku 0,60 in 1,70% na zaključke tranzitne trgovine z inozemstvom, ki je bila uvedena marca 1950 in jo morajo tržaški trgovci plačati Italijanskemu deviznemu uradu. prvih 7 mesecih 1950 1949 Stotov % 1938 Indeks napram 1938 = 100 Stotov % Stotov % UVOZ po železnici 6,258.471 17 5,681.060 15 5.125.615 17 122,10 po morju 14,922.195 40^6,105.482 42 13,164.595 44 113,65 Skupaj.... 21,180.686 57)21,786.542 57|l8,290.210) 6! 115,80 IZVOZ po železnici 9,427,395 26 11,494.825 30 5,739.148 19 164,26 po morju 6,388.053 17 5,025.235 13 5.785.950 20 110,40 Skupaj.... 15,815.440 43^6,520.061 43'n,525.008 ""šg 132,22 PROMET po železnici 15,685.866 42 17,175.886 45 10,864.763 36 144,37 po morju 21,310.248 58 21,130.717 55 18 950.545 64 112,45 Celoten promet.. .. 36,996.114 100 38,306 603 100 29,815.308 100 • 1 124,08 V teku sedmih mesecev tega leta je tržaški promet presegel predvojnega, kakor je razvidno iz spodnje preglednice. Velik del dovoza je treba pripisati pošiljkam Marshallovega načrta za Avstrijo, ki ne predstavljajo prave trgovinske postavke. Razveseljivo pa je, da precej narašča izvoz po morju. /'■v u u n Moralni uspeli Mega veleseima Bilanca o zaključenih kupčijah je najzaneslivejša slika uspeha ali neuspeha sejma. Težko je sestaviti to bilanco, ker ni uradnih podatkov in jih zlepa tudi ne bo. Mnogo kupčij sklenejo ob takšnih priložnostih izven sejemskih prostorov, pogosto se navežejo poslovni stiki, ki se zaključijo s kupčijo šele čez mesece. Neki list, ki je prav blizu uradnih krogov in organizatorjev sejma, ceni obseg zaključenih poslov na dve milijardi in pol lir, vrednost razstavljenega blaga pa na 10 milijard. Ce izvzamemo jugoslovansko in avstrijsko blago, dalje nekaj češkoslovaškega in nekaj ameriških avtomobilov, je bilo ostalo blago domačega in italijanskega izvora. Prav ta okolnost, pičla udeležba tujih podjetij, močno kvari značaj in-ternacionalnosti tržaškega sejma. V tem pogledu nismo v primeri s prejšnjimi sejmi prav nič napredovali. Zgrešeno bi bilo metati krivdo za neuspeh samo na upravo sejma. Računati je treba namreč z ovirami, ki jih poslavlja današnja mednarodna gospodarska konstelacija, zlasti v Srednji Evropi in v Podonavju, ki jih pogosto ne morejo premagati niti najbolj podjetne uprave. Gotovo je, da bi pojačana uprava v katero bi stopile moči, ki dobro poznajo tržaško zaledje, neglede na njihovo narodnost, dosegla več uspeha. Iz raznih izjav ob otvoritvi in komentarjev poluradnega tiska se da sklepati, da si med prireditelji in predstavniki krajevnih oblastev vedno bolj utira pot volja za sodelovanje z zaledjem. To težnjo je treba le pozdraviti, kakor moramo z druge strani pribiti, da razne «patritične» izjave tržaških veljakov ,kakor je bila n. pr. izjava župana Bartolija o vlogi Trsta ((kot asimilator-ja drugih narodovi), ustvarjajo vzdušje, ki odbija poslovne ljudi in spravlja sejem na opolzka tla političnega obračunavanja. O sejmu smo iznesli svoje glavne misli že v naši velesejemski številki. Podčrtati bi še hoteli moralni uspeh sejma, ki obstoji v tem, da je obiskovalce in tržaško prebivalstvo sploh navdal z optimizmom glede ustvarjalne sile in podjetnosti našega mesta ter glede gospodarske bodočnosti STO-ja. «Treba je le iti pogumno na delo, in to brez političnih predsodkov, glede sodelovanja z vsemi, ki so voljni z nami delati!«, to je bila sodba povprečnega obiskovalca, ki se je zanimal za Mago neglede na zastavo, pod katero je bilo razstavljeno. Uspeh sejma je tudi v tem, da je spravil v obtok precej denarja — že obisk 200.000 ljudi in nad 100 milijonski krediti poleg izdatkov razstavljalcev pomenijo nekaj — in s tem dal zaslužiti raznim podjetjem, delavcem in obrtnikom v času hude gospodarske stiske. Poljski premog se je pocenil za tuje ladje, ki pristajajo v poljskih pristaniščih od 14 na 13 dolarjev za tono pri nabavah do 50 ton, pri večjih pa na 12 dolarjev. Premog se lahko plača tudi v zlotih v razmerju 399 zlotov za dolar. u o m ^ r -v ransianhčLL Trst, 13. avgusta V zadnjih štirinajstih dneh je bil ladijski in blagovni tranzitni promet v obeh prostih lukah nekoliko živahnejši. Zlasti pošiljke lesa so zopet na prvem mestu. V omenjenem času so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega neslednje: AMERIŠKE LADJE «Exiria» (7300 ton, New York) je iztovorila v luki pri Sv. Andreju razno konservirano jedilno blago in po kratkem bivanju odplula prazna v ZDA. «Alcoa Roarner« (8000 ton, New York N. Y.), ki je zadnje dni preteklega meseca priplula v naše pristanišče, je v začetku tega meseca zapustila luko. «Excellency» (8000 ton, New York) je izkrcala manjši tovor raznega blaga, nakar je naložila celulozo za Južno Ameriko. «Alcoa Puritan« (8000 ton, New York) je iztovorila žito in manjšo količino raznega blaga ter odplula prazna v ZDA. «Extavia» (8600 ton, New York, American Export Lines) je izkrcala manjšo količino masti v škatlah in razne druge konserve, nakar je naložila več vagonov aluminija v palicah. «Alcoa Puritan« (7800 ton, New York) je izkrcala v silosu tovor žita, nakar je odplula prazna v ZDA. TRŽAŠKE LADJE ((Portorose« (7151 ton, Tržaški Lloyd) je ukrcala večji tovor raznega blaga za Daljni vzhod. Nova motorna ladja Kirma« (1300 ton, Trst), last podjetja Sper-co, ki se je pravkar vrnila s krstnega potovanja, je naložila v luki pri Sv. Andreju približno 300 ton raznega blaga za Bejrut in Aleksandrijo. V Staro luko je priplula iz Turčije potniško tovorna ladja «Fanny Brummer« (2366 ton) last družbe Tripkovich. JUGOSLOVANSKE LADJE aUžice«, potniško tovorna ladja (2927 ton, Reka) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju dele strojev in nato naložila popoln tovor lesa za Palestino. Drugega tega meseca je pristala ob hangarju motorna ladja ((Sarajevo« (3199 ton, Reka) in po kratkem bivanju odplula. »Titograd«, motorna ladja (3199 ton, Reka) je naložila tovor lesa, ki ga je dopolnila v Stari luki, nakar je odplula v Palestino. ((Beograd« (5363 ton, Reka) je pristala ob hangarju 61 in po kratkem bivanju odplula. Dne 8. tega meseca je priplula v luko pri Sv. Andreju majhna parna ladja «Makarska» (Split) ter je izkrcala ob hangarju 58 manjšo količino rude. «Solin» (1082 t., Vranjic) je naložila ob pomolu 5 tovor lesa za Palestino. «Vis» (2177 ton, Reka) je razložila ob hangarju 62 popoln tovor želenzne rude naravnost v železniške vozove. ITALIJANSKE LADJE ((Monviso« (7171 ton, Genova, Navi-gazione Alta Italia) je naložila razno blago ter je odplula v Ameriko. ((Angelica« (2300 ton, Genova) je naložila popoln tovor lesa za Turčijo. «Etna» (7212 ton, Genova) je prispela iz Srednje Amerike z manjšo količino raznega blaga. Vkrcala je nekaj vagonov cistern lojevine in nato odplula v arzenal pri Sv. Marku, zaradi manjših popravil. ((Abbazia« (3752 ton, Benetke), potniško tovorna ladja je po kratkem bivanju ob hangarju 58 odplula prazna v Benetke. ((Triton Maris« (1457 tqn, Ra-venna) je naložila popoln tovor lesa za Palestino. «Anna Capano« (2120 t., Torre del Greco) je vkrcala v Stari luki popoln tovor lesa za Lattaquie. GRŠKE LADJE »Olga« (10.000 ton, Pirej) je naložila ob hangarju 55 v luki pri Sv.Andreju 10100 ton železa v kosih in palicah; železo je avstrijskega izvora (Linz), namembna luka Buenos Aires. «Marios II.» (2780 ton, Pirej) je naložila v obeh prostih lukah popoln tovor lesa za Grčijo in Turčijo. «Tinos» (2000 ton, Pirej) je naložila tovor lesa za Grčijo. ((Frankis« (2300 ton, Pirej) je naložila v Stari luki popoln tovor lesa za Grčijo. Bolgarska ladja ((Nikola Vapcarov« (4200 ton, Stalin - Varna) je naložila razne rabljene stroje in drugi železni material, ki je že dolgo časa ležal ob raznih hangarjih v luki pri Sv. Andreju, in je nato odplula v Albanijo. — Izraelska ladja« aNakhshon« (3800 ton, Haifa) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju 57 bal finega gosjega perja in nato naložila približno 81 ton blaga, last židovskih izseljencev, 10 ton raznih delov strojev, 20 manjših Diesel motorjev ter približno 600 kub. m lesa. Vse za Haifo in Tel - Aviv. — Panamska ladja «Phaeax II.« (4300 ton Panama) je razložila približno 170 vagonov rafiniranega sladkorja za Avstrijo. — Nemška ladja «Reinbek» (6700 ton, Hamburg) je naložila iz silosa popoln tovor žita. — Švedska ladja «Ant-aitic Ocean« (6500 ton, Goeteborg) je razložila ob hangarju 63 približno 37 vagonov zmrznjenega mesa argentinskega izvora naravnost v hladilne vozove namenjene na Dunaj. D. * * JADRANSKA RAZSTAVA V Zagrebu Dne 9. septembra so v Zagrebu odprli v umetnostnem paviljonu na Trgu kralja Tomislava ((Jadransko razstavo«. Namen razstave je, da zajame vse glavne značilnosti Jadrana in prikaže zlasti tradicije jugoslovanskega pomorstva od naselitve Slovanov na Jadranu do sedanjega razvoja jugoslovanske mornarice, dalje ladjedelslvo in vlogo vojne mornarice kot stražarja miru na Jadranu. Tržaško gradbeno podielie X. C. IG, T. Trst, ul. XXX. 0ttobre26 II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah Nevarno mrtvilo v tržaških ladjedelnicah Iz zadnjega uradnega poročila o gospodarskem položaju našega mes a za mesec junij, ki ga je izdala Tržaška trgovinska zbornica, smo posneli naslednje podatke: Od tržaške veleindustrije je bila popolnoma zaposlena le rafinerija nafte »Aguila« v Zavljah, ki je v juniju proizvedla 6% več nego znaša njena običajna zmogljivost, in sicer 44.383 ton rafiniranih izdelkov. _ Ako pomislimo, da živimo v uradno proglašeni dobi »vojne nevarnosti« in da ni brez bencina moderna vojna sploh mogoča, potem nam ne bo težko razumeti tega pojava. Proizvodnja Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), tega glavnega tržaškega industrijskega podjetja, je znašala le 30% zmogljivosti. Dovrševanje že v morje spuščene »Avstralije«, se v juniju ni nadaljevalo. Vzroki za to niso bili objavljeni. Delo za novo veliko ladjo »Remo« se še ni začelo. Tudi v tem primeru ne vemo, zakaj. Dve na lastni račun zgrajeni motorni ladji po 1200 ton še nista bili prodani. Tržaška ladjedilnica (Arsenale Trie-stino); ki zaposluje 1000 delavcev, ni imela naročil. Delavci so že osmi mesec delali le po tri dni na teden. Drugo znamenito industrijsko podjetje, plavži »Ilva«, je proizvedlo v juniju naslednje odstotke svoje zmogljivosti: koksa 54,8% (7461 ton), katrana 44,4% (200 ton), sulfata 47,6% (93 ton), svetilnega plina 58,6% (nad 2 in pol milijona kub. m), litega’ železa 61,8% (4637 ri ton), jekla 90,2% (3156 ton) in železnih plošč 53,6% (965 ton). Znatna je bila torej le proizvodnja jekla. Proizvodnja jekla v maju je znašala le 2601 ton (74,3% nasproti 90,2% zmogljivosti v juniju). Električni mlin »Variola« v novi luki je zmlel 12.387 stotov žita (skoraj 62% zmogljivosti). »Modiano« je izdelal 29» stotov papirnih izdelkov: cigaretnih papirčkov, igralnih kart itd., kar znaša komaj 32,77% zmogljivosti. Manjše mehanične delavnice so bile zaposlene le s 25 do 40%. Tovarne barv, laikov in Lem podobnih izdelkov so izdelale 125 ton tega blaga (30% zmogljivosti), Ako ne upoštevamo proizvodnje bencina in j:ekla, vidimo, da je v juniju počivalo približno 65%, me-dtem ko je delalo le 35% tržaške industrije. Najvažnejše pri tem je dejstvo., da so bili zavodi CRDA, t. j. temeljna industrija našega mesta (ladjedelnice, velika tovarna strojev pri Sv. Andreju itd.) zaposleni samo 30%. Kdor zna Citati številke, ne potrebuje tu besednega komentarja. OBRT PROPADA Oglejmo si sedaj položaj naših obrtnikov, katerih je bilo junija meseca v mestu samem 4412, v vsej coni A pa 4893. Sem niso všteti mesarji, krčmarji in podobni, ki so pravzaprav bolj trgovci nego obrtniki, temveč le pravi obrtniki, kakor staroznani mizarji, kovači ter moderni električarji, radfotehniki, zobo eh-niki itd. Mesečno poročilo, meni, da jih je .preveč za mesto s 300.000 prebivalci cone A. Preveč jih je zaradi tega, ker so izgubili po vojni skoraj ves svoj raz-pečevalni prostor na deželi. Preveč jih je, pravi dalje poročilo, zaradi opisanega bednega položaja naše industrije, ob robu katere živi velika množina tržaških obrtnikov; ti trpijo tudi zaradi previsokih stroškov (davkov, najemnine itd.) in zaradi ostre konkurence furlanskih obrtnikov (predvsem mizarjev, o katerih smo že pisali), ki delajo z mnogo manjšimi upravnimi stroški nego tržaški. Posledica vsega tega je gospodarsko propadanje tržaških obrtnikov, kar nam praktično potrjuje skoraj absolutno' pomanjkanje obrtniških vajencev. ZASTOJ V TRGOVINI Glede trgovine govori uradno, poročilo o »zelo omejenem razpečavanju v vseh trgovinskih panogah, kar je .seveda naravna posledica pravkar opisane proizvajalne krize v industriji in obrti. Poročilo navaja kot vzrok trgovske krize tudi pomanjkanje tekočega denarja. Po domače povedano, pomenija te »težave«, da zaslužuje produktivno prebivalstvo premalo denarja, da bi ga moglo v večji meri nositi v trgovine za nakup svojih življenjskih potrebščin. Najbolj trpi trgovina z obuvalom, ki je prodala do 30% manj kot v istem mesecu lanskega leta. Težko gre tudi trgovcem s tkaninami in obleko. Ne le mnogi kupci na obroke, ampak tudi mnogi trgovci niso mogli izpolniti svojih plačilnih obvez. Od .,dežele" do „d’lselle“ predvsem za italijanske priseljence ' hišn ?adniem članku srno našteli n j (a J"1 blokov v Zgornji Carboli, vso-stanovanj v teh blokih znaša Etno’ stanovalcev je pribttžno 6200. Ko j Ee|!a(Pri tem omenili ulico »Via d'I-\z STn° pojasnili, da izvira to ime Su ,Se besede »dežela«. V potrdilo te-fii5n. Jtns iz S dedne, obvestili, da do-■ (.j 1 kraj domačini še danes imenu-i »8° -Ožela«. Tako pravijo domačini: inj1} na Deželi,« ako hočejo ozna-yKraj, kjer je danes ulica »dTsella«. ■ Ti« drkrvu tržaškega stolnega kapit-i o vhjari'io pergamente iz leta 1256., :slal erem ss kraj imenuje »de Y-: »;« ^ Ker latinski jezik nima črke Elo« tG postavili namesto te črke »y«; kmetje so izgovarjali »dejte P sar pa je po latinski zapiral )iisej “• Ketc. pozneje (1257) že piše : nes a<< Tz majhno začetno črko). Da-i u so to našo »Deželo« poitalijančili dTsella«. Zcjev°. 5e verjetno, da so prvotno vso I ker n'1tJ Čarbolo imenovali »Deželo«, Cafboia - n!° na imena Pončana in | c o j a mnogo pozneje. Zanimi-®četle zPorai omenjeno sorodstvo med ni in Deželci. To sorodstvo pa I fensrjno- kakor ni slučajno niti slo-. iz jej° krajevno ime Dežela. V UsVni : then,,-0 1256’ ki govori o Deželi, je o-ta S ščedenjskih kmetov Ibra- ^hirti e^ko-Plečko in Andrej, bratje n’ Kufo in Kocjan ter Ivan), ka- Stanovanjske hiše terim 'je tržaški kapitelj razdaj zem-Ijiščne dežele v Deželi pod pogojem, da jih nasadijo s trtami in mu prinašajo dogovorjene dele letnih pridelkov- Razen Sčedenjcep so dobili take deleže tudi neki Galacius (Golac), brata Mulec ter Cukaj, Gostja in Bal,ir. Na pogodbi pa je kot priča podpisan neki Skočibor (Scochabor). Italijanski publicisti trdijo, da je Avstrija poslovenila tržaško okolico. Kdo pa jo je »sloveniziral« leta 1256, ko niso Tržačani niti še sanjali o Avstriji? Spodnja Čarbola se razprostira od mestne plinarne do starega svetilnika pri Sv. Andreju, v pergamentu z dne 6. junija 1313 se ta kraj imenuje Campidelis, danes poitalijančen v Čampi Elisi. Tudi v tem dokumentu čitamo imena, ki prav nič ne dišijo po Rimu, in sicer: »Dona« Gizla, Ru-bida Simon, Vulčina Zbrigarogl, Skoj-dre (»de Scoydrach«, t. j. v Skojdrah) in zidar Muckoj. Kakor dTsella, je gotovo tudi beseda Campidelis prav gotovo slovenskega izvora, popačena na latinski način. Polje so bržkone prevedli v Čampi, deliš pa bo »delež«. Ni pa izključeno, da izhaja tudi to iz »dežele« in da je veljalo nekdaj to ime za obe Carboli, Zgornjo in Spodnjo, ker je bil za meščane ves ta kraj »dežela«, »na deželi«. Na vzhodnem, delu Spodnje Čarbole, in sicer na obronku nad stolpom Lloy-dove ladjedelnice, ki ga imenujejo zdaj Italijani »Čampi Elisi« po nekdanjem imenu Campidelis, gradi občinsko podjetje ICAM novo predmestje Za revnejše sloje. Na vzvišenem mestu, nekako v. sredini, so se že pred leti naselili italijanski redovniki, ki si zidajo zelo obširno cerkev; pastirovali bodo samo v italijanskem jeziku. Nekoliko niže je pod samostanom že dograjena velika moderna šola. Ze dovršeni hišni blo/ci, obširna zemljišča, ki še čakajo na zidarje, cerkev, samostan, park z igrišči za otroke, dve veliki šolski poslopji in vse druge priprave nam pričajo, da bo ta najnovejša italijanska kolonija na zemlji, ki so jo nekdaj obdelovali slovenski kmetje, še večja kot kolonije v »Deželi« in bo v kratkem štela od sedem do osem tisoč prebivalcev. Ako seštejemo prebivalstvo vseh navedenih, po spodnji okolici raztresenih kolonij, dobimo okroglo število 30.000 (trideset tisoč). To pa, še ni vse. Pri Sv. Ani, na levi strani Ciganskega klanca, in sicer na kolonkavskem polju, zidajo novih 18 hiš za 288 malih stanovanj; dolgo lopo nekdanje velike vrv ar ne pod Sčedno, tostran potoka, ki razmejuje Zg. Čar-bolo in Sčedno, bodo predelali za 28 stanovanj. Za to bodo potrošili 18 milijonov Ur; tudi »Silos« bodo predelali v stanovanja za — begunce, in slednjič bodo začeli tudi z italijansko kolonizacijo v zgornji okolici. Za začetek bodo potrošili 8 milijonov lir za lesene stanovanjske barake na Opčinah. To je, kar nam je dozdaj znano, da je sezidala, da zida in bo zidala naša občina večinoma za tujce, medtem kc morajo domačini potrpežljivo čakati na boljše čase, Za italijansko kolonizacijo v mestu samem nimamo gotovih podatkov. Vemo le, da so postali Tržačani v starem mestu že prave bele vrane, potem ko so ta del mesta preplavili priseljenci iz Italije. Ues svet ve, da je naše mesto pod italijansko zasedbo pričelo gospodarsko propadati. Kljub temu število tržaškega prebivalstva stalno narašča v bistvu Zaradi stalnega dotoka iz Italije. V pričujočih člankih smo povedali, kako veliko število stanovanjskih hiš je zgradila tržaška občina, oziroma tudi italijanska država. Kljub temu so stanovanjske razmere za pravo tržaško prebivalstvo obupne. Povojna stanovanjska politika tržaške občine ni zdrava, ker ni ne gospodarsko ne socialno utemeljena, temveč jo vodijo politični nagibi. Gre za to, da se v Trstu zadržijo množice priseljencev iz Italije, ki so se zatekli semkaj pred bombardiranjem med vojno, in priseljencev iz Istre z namenom, da postane Trst res »italia-nissima«. Ti ljudje dobijo stanovanje proti nizkim najemninam, samo da bi lahko ostali v Trstu, čeprav nimajo tu redne gospodarske eksistence.. JVaj pribijemd še dejstvo, da je gradbena akcija občine in znanega gradbenega zavoda v. sedanjem obsegu mogoča samo s krediti Zavezniške vojaške u-prave in Marshallovega načrta. Javno mnenje v ZDA verjetno nima pojma o tem, da se z njenimi prispevki še krepi diskriminacijska politika na škodo domačega prebivalstva, zlasti pa slovenskega. —od— To je v kratkih potezah slika našega gospodarskega položaja. Kljub rastoči bedi pa ugotavlja uradno poročilo splošno podražitev jestvin. Novi »Center za gospodarski razvoj Trsta«, katerega ustanovitev je naznanil šef finančnega in gosp. ravnateljstva ZVU, ima tudi namen propagira i ustanovitev novih industrij. —- Cernu naj bi delali propagando za ustanovitev novih industrij, ko je naša stara in svetovno znana industrija komaj 30% zaposlena, vsa druga prvovrstna in tukaj globoko, ukoreninjena industrija pa komaj 35%? Stoodstotna zaposlitev že obstoječih preizkušenih podjetij bi popolnoma odpravila tržaško, brezposelnost in tržaško gospodarsko krizo sploh. Tega pa ne bo mogoče doseči, dokler bo naše gospodarstvo zvezano s pasivnim gospodarstvom Italijanske republike in naša industrija-z italijansko industrijo, ki ni sposobna za konkurenco na svetovnem trgu. Ko bi se tržaška industrija osvobodila vezi z Italijo, italijanskega birokratizma in italijanskega davčnega sistema, bi s svojimi izdelki prav gotovo lahko konkurirala na svetovnem trgu. Morda je ta misel zapopadena tudi v tistem delu Haroldsonovega govora, kjer obljublja, da bo skrbel za to, da zagotovi naši coni možnost gospodarske neodvisnosti, v kolikor mogoče bližnji bodočnosti? —od— j TRŽNI PREGLED Po občutni poletni podražitvi, ki je bila posledica mednarodnih dogodkov, sa se na koncu avgusta cene poljedelskih proizvodov pričele nagibati navzdol. Gre vsekakor za rahlo nazadovanje, ki se je nekoliko okrepilo v teku poslednjih dveh tednov. Trzni razvoj narekuje prekupčevalcem previdnost; blagovni promet se je zaradi tega precej skrčil. Pomanjkanje likvidnega denarja je postalo občut-nejše. Vse kaže, da se je trg poljedelskih proizvodov do neke mere normaliziral. V nasprotstvu s splošno tendenco ti ga poljedelskih proizvodov beležijo industrijski pridelki nadaljnjo splošno podražitev, zlasti na področju industrijskih maščob, kemičnih proizvodov, papirja, bombaža ter neželeznih kovin. Cene v nadrobni prodaji, ki so vedno zelo občutljive pri vsaki podražitvi na trgu na debelo, se le počasi prilagoju-jejo trenutnim izpremembam pri virih proizvodnje. * * * * ŽITA Cene vseh vrst žit so v rahlem nazadovanju. Tendenca žitnega trga ima odločilni vpliv tudi na vsa os.ala področja trgovanja s poljedelskimi proizvodi. Naj-občutnejšo pocenitev prinašajo ceniki za koruzo, ki je dosegla v preteklih mesecih celo višje cene od same pšenice. Rovigo: pšenica I na kraju proizvodnje 6450 do 6500 lir za cent, ista II 6350 do 6440, III 6200 do 6300; koruza 5500 do 5600, bela koruza 5000 do- 5300; hibridna koruza 5100 do 5200; oves 3800 do 4000. Brescia: pšenica I 6150 dO' 6250, II 6000 do 6100; koruza 4900 do 5000, bela koruza 4700 do 4800; oves 3800 do 4000; rž 5000 do 5500; ječmen 4900 do 5100 lir za cent. ŽIVINA Tržišče goveje živine je v sedanjem obdobju precej uravnovešeno. Ponudba krije v glavnem povpraševanje. Cene so ostale neizpremenjene, le na nekaterih trgih je, opaziti rahlo nazadovanje cen pri živini za zakol, kar je pripisati o-bičajni sezonski razprodaji živine za razbremenitev hlevov. Nekoliko šibkejši je trg pitanih prašičev; občulno so s; pocenili prašički. Perutnina beleži razmeroma dobre cene. Rovigo: voli 240 do 250 lir za kg žive teže, krave 230 do 240; teleta 400 dp 420; prašički 450 do 500, pitani prašiči 380 do 390, nerejeni prašiči 300 do 320. Medena: voli prvovrstni 280 do 300 lir, drugovrstni 200 do 250; krave I 210 do 230, II 170 do 190; biki 250 do 320; prašički do 20 kg 380 do 420, nad 20 kg 380 do 420; prašiči od 30 do 50 kg 370 do 400, od 50 do 100 kg 340 do 380, od 100 do 120 kg 350 do 370, od 120 do 150 kg 370 do 390, nad 150 kg 390 do 410 lir za kg žive teže. Na tržaškem trgu so cene živine za nekaj točk višje od omenjenih. MLEČNI IZDELKI Na italijanskih trgih so se cene mleka in mlečnih izdelkov nekoliko zboljšale. Navzgor so usmerjene cene mlečnih izdelkov, zlasti pa masla, V Trstu se nadaljuje ostra konkurenčna borba s strani furlanskih in beneških uvoznikov mleka za osvojitev tržaškega erga, kar je v zadnjih tednih dovedlo do pocenitve blaga pri večjih dobavah. Cene mleka za dobave na debelo se sukajo okrog 50 do 53 lir za liter neusteicleničenega mleka. Ustekleničeno in pas erizirano mleko prodajajo razprodajalcem na drobno po 58 do 59 lir za liter. Krajevni živinorejci se nahajajo v težavnem položaju spričo visokih cen krme in ostalih proizvajalnih sredstev. V Lodiju so cene mlečnih izdelkov naslednje: maslo; najboljše vrste 890 do 910 lir za kg na debelo, maslo domače proizvodnje 870 do 880; prvovrstni parmezan 1400 do 1450; ementhal 540 do 580; gorgonzola 400 do 430 lir za kg. OLIVNO OLJE Spričo visokih cen olivnega olja so trgovci postali previdnejši pri nakupih. Povpraševanje v proizvodnih središčih, ki je bilo do nedavnega zelo živahno, Je znatno popustilo; cene kažejo na zmerno, nazadovanje, ki se bo verjetno v prihodnjih tednih še okrepilo. V Bariju je cenik olivnega olja naslednji; prvovrstno olje od 1 s'on. kisline 460 do 470 lir za kg, do 1,5 stop kisline 450 do 460; do 3 stop. kisline 435 do 440; do 5 s op. 415 do 420 lir za kg fco. skladišče. VINO Vinski trg poteka v znamenju krepkejših cen po depresiji, ki je prevladovala vse do preteklega avgusta. Proizvajalci so prodali zna ne količine starih zaleg po razmeroma dobrih pogojih. Perspektive o razvoju vinskega trga novega pridelka nimajo še zaenkrat jasnih obrisov. Trgovanje z vinom poteka vsekakor v precej mirnem ozračju. Dajemo nekatere cenike iz naslednjih tržišč: Verona; Valpolicella 460 do 510 za hi/ stop.; Soave 460 do 510; Bardolino 440 do 480; »Verona« 440 do 450 lir za hi/ stop. Asti: Običajno vino 10 stop. 4200 do 4600 lir za cent; Barbera fino 12 stop. 6000 do 6600; ism 13 stop. 7200 do 3200; Moskat 8500 do 9500 lir za cent. Firenze: Običajna rdeča vina 9—10 stop. 3200 do 4000 lir za cent, 10 do 11 stop. 4000 do 4300, 11 do* 12 s op. 4300 do 5000; nad 12 stop. 5000 do 6.000; fina be- la vina 11 do 12 stop 5000 do 5500, ista nad 12 stop. 6000 do* 8000 lir za cent. Bari: rdeča vina z? rezanje; »Barlet-ta« 350 do 370 lir za hl/stop., ista 12 do 13 stop. 330 do 340; fina bela vina 470 do 480. LES Tržišče lesa, ki poteka že mnogo mesecev z neizpremenjeno tendenco, kaže znamenja krepkejših cen, zlasti v pogledu blaga boljše vrste. V videmski pokrajini ter na Tirolskem se cene lesa fco. kamion ali vagon su-kajo okrog naslednjih najnižjih in najvišjih kvotacij: tramovi »Trst« od 4 do 6 m dolžine ter od 9/9 do 19/21 debeline 9500 do 10.000 lir za kub. m; isti nad 7 m dolžine 12.000 do 13.500, konična žagana Splošna tendenca na mednarodnih trgih je še vedno usmerjena na podražitev. V zvezi z mednarodnim položajem pripravljajo mnoge države ukrepe za zajezitev cen in deloma tudi za racioniranje najvažnejših proizvodov. Ti ukrepi bodo brez dvoma povzročili v mednarodni trgovini znatne motnje. Veletrgovina izvršuje med tem mrzlične nakupe. Uradni ceniki ne izražajo v mnogih primerih pravega tržnega razpoloženja, ker se kupčije sklepajo s posebnimi klavzolami, ki predvidevajo znatne premije v primeru kratkoročnih tržnih poslov. Razmeroma mirneje poteka trg poljedelskih proizvodov. * * * KOVINE Neželezne kovine so v sedanjem obdobju zelo iskano blago na mednarodnem trgu; cene so zaradi tega že dva meseca v trajnem napredovanju. Baker se je podražil za 2 stotinki dolarja za funt po uradnih cenikih (24,50), vendar je dosegel že 28 stotink dol. pri manjših kupčijah. V Londonu kvotira zdaj baker 202 funta šterlinga za tono, v Franciji pa 201 frankov za kg (prej 185). Tudi svinec se je v Londonu podražil od 112 na 120 filntov šterlingov za tono, t. j. za 32 funtov šterlingov v primerjavi s kvotacijami sredi preteklega julija. Ameriške cene svinca so napredovale od 15 na 16 stotink dolarja za funt, francoske pa od 108 na 116 frankov za kg. Cink je v ZDA zopet dosegel najvišje kvotacije leta 1949, t. j. 17,5 stotink dolarja za funt. Cene kositra so se nasprotno v primerjavi s prejšnjimi kvotacijami nekoliko ublažile. V prvem polletju 1950 je znašala svetovna proizvodnja cina 81.600 ton; od tega odpade 15.700 ton na Indonezijo. Med postranskimi kovinami se je, kakor so predvidevali, zopet podražilo živo srebro (od 80 na 82 dolarja za steklenico v New Yorku) ter od 21,10 na 23,00 funtov šterlingov za steklenico v Londonu). Prav tako so v porastu cene tungste-na in. antimona. Dobra konjunktura se obeta aluminiju zaradi pospešitve letalske industrije. V ZDA so ponovno mobilizirali industrijo aluminija do največje zmogljivosti. Na svetu je pričelo primanjkovati železa in jekla in to kljub znatno povečani proizvodnji. V ZDA delujejo n. pr. železarne in jeklarne z 90% zmogljivostjo. (Tedenska proizvodnja železa in jekla se suka okrog 1,9 milijona ton). Kljub temu pa poročajo, da na trgu primanjkuje železnih in jeklenih izdelkov za široko potrošnjo; značilno je n. pr. skoraj absolutno pomanjkanje železne žice ter pločevine. BOMBAŽ Na ameriških trgih je dosegel bombaž rekordne cene, zlasti za takoj razpoložljivo blago. Ze od leta 1930 niso n. pr. ceniki zaznamovali kvotacije 41,6 stotink dolarja za funt. Vlada ZDA je uvedla nadzorstvo nad izvozom bombaža, da bi si zagotovila potrebne kontingente za notranjo uporabo, predvsem pa za vojaške potrebe. Dežela razpo- smrekovina in jelovina: »monte« 17.000 do 18.000; prvi sortiment 30.000 do 32 MO II 23.000 do 24.000, II B 18.000 do 18.500; III 14.500 do 15.000; slavonska parjena, žagana bukovina prve in druge vrste fco meja (ocarinjeno blago) 46.000 za kub. m; italijanska parjena bukovina 27.000 do 29.000; običajna ital. žagana bukovina »monte« 18.000 do 20.000; slavonska bra-stovina I. in II. vrste (fco meja s carina) 56.000 do '58.000 lir za kub. m. Na tržišču ogrevnega lesnega materia. ia se opaža rahla tendenca k napredovanju, vsaj na nekaterih trgih. Cene na it. trgu se gibljejo na splošno od 630 do 750 lir za cent za natovorjeno blago na kraju proizvodnje. laga s It milijoni bal vlaken. Zaradi velikega povpraševanja so se pričele krčiti tudi zaloge rajona in sicer zaradi velikega izvoza zlasti v države Južne Amerike, Egiptski bombaž se je podražil povprečno za 10% v zadnjih dveh tednih. Na trgu so se pojavile velike špekulacije s strani izvoznikov. V enoletnem obdobju od 1. septembra 1949 do 31. avgusta 195.0 je Egipt izvozil 1,21 milijona bal (lani v istem obdobju 1 milijon bal). VOLNA Na vseh svetovnih trgih so cene volne v neprestanem porastu in ni nobenega izgleda, da bi se ta tendenca v bližnji bodočnosti spremenila. Računajo namreč, da bo v prihodnjih letih primanjkovalo okrog 1 milijon bal vsako leto, če bo potrošnja, ki vsekakor narašča ostala na sedanji višini. Proizvajalci volne držijo blago v zalogah, ker pričakujejo novih podražitev. Položaj na trgu volne je precej kritičen, ker smo prav v obdobju, ko je industrija volnenih tkanin najbolj obložena z naročili. V Avstraliji je 11. septembra volna dosegla rekordno ceno 187,75 penijev za funt. V Južni Afriki je cena volne prav tako izredno visoka: 159 penijev za funt; v Belgiji kvotira volna 254 frankov za kg, v New Yorku pa 295 stotink dolarja za funt za blago boljše vrste. ŽIVILA Na svetovnin trgih živil ni bilo v zadnjih tednih večjih izprememb. Zaredi dobre letošnje letine žita, zlasti pšenice, so trgi dobro založeni; cene so usmerjene na stalnost ali celo na nazadovanje. Precej neredno potekajo kvotacije kave, vendar večina opazovalcev soglaša, da so cene dosegle vrhunec. Bodoči pridelek kave v Braziliji bo po predvidevanjih boljši od lanskega. Stalne cene prevladujejo na trgu sladkorja, ki se je v zadnjih tednih precej normaliziral. Poudariti je, da so tržišča sladkorja najhitreje občutila mednarodno napetost zaradi vojne na Koreji. Precej aktivno je povpraševanje po maščobi, vendar je bila podražitev maščob v zadnjih tednih malenkostna. Prvi nabrežinski sejem živine Nabrežinsko županstvo sporoča »Gospodarstvu«; Z občinskim ukrepom št. 16 dne 10. sept. 1948, odobrenem s strani področnega predsedstva iz Trsta dne 10. sept. 1948, št. 3172/12637, je bil u-stanovljen mesečni živinski sejem v Nabrežini, ki se bo vršil vsak prvi torek v mesecu. Sejem v Nabrežini bo povsem nadomeščal sežanskega, ki je od 15. septembra 1947 pod Jugoslavijo. Sejmišče je na novo in sodobno urejeno. Opremljeno je tudi z javno tehtnico. Nahaja se v bližini kolodvorov Nabrežina in Nabrežina-Razpotje (Bivio). Prvi sejem se bo vršil v torek, dne 3. okfobra 1950. Predvidena je obilna u-deležba, posebno iz Furlanije.« Pogumna nabrežinska pobuda za ustanovitev živinskega sejma spada med poizkuse, ki naj bi oživili podeželsko gospodarsko dejavnost. Sejmske tradicije CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)........ Koruza „ „ „ „ ............ NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)........... Cin j, ,, ti *................. Svinec ,, „ j> .................. Cink j, n a ........................ A.uminij „ „ „ ............ Nikelj „ „ a ....................... Krom (dol. za tono) ................ Ž. srebio dol. za steklenico ....... LONDON Baker (f. šter. za d. tono)......... Baker blister „ „ ........... Sv.nec „ „ „ ,, ........... Antimon „ „ „ .......... ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ L (talerjev za kantar) „ „Zagora“ I. „ „ ) SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)-- v v V IZISCA - : 12/VI1I 30/Vili 13/IX .. 224.50 226,- 221 25 .. 151.40 153.50 155.25 22.50 22.50 24 50 . 105 — 102. - 100.50 12 - 14.50 16,- 15,- 15.-- 17.50 17.50 17.50 17 50 48,— 48.50 48.— 38.50 38,— 38.50 78.80 80,— 81.— 186.- 186,- 202.- 178.—. 178,— . 96,— 112.— 120,— 140,— 140,— 180.— 82.06 83.25 96.- . 204,— 209.- 208.40 VALUTE V MILANU 31 . VIII. 14. IX. Min. Maks- Funt šterling 7.750 8.000 7.700 8.000 Napoleon 6.150 6.325 6.100 6.350 Dolar 650 660 650 663 Francoski frank 164 171 164 174 Švicarski frank 150 152 150 153 Funt št. papir 1.550 1 580 1.550 1.580 Avstrijski šiling 23,50 22,50 22,50 24 Zlato 835 860 835 865 BANKOVCI V CURIHU dne 13. IX. 1950 ZDA (1 dol.) 4,34 Anglija (1. f: št.)- 10,90 Francija (100 fr.] 1,15 Italija (100 lir) 0,65 Avstrija (100 šil.) 14,20 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Belgija (100 fr.) 8.60 Holand. (100 fi., 102.50 »vedska (100 kr.) 67.— Izrael 1 f, št.) 5.40 Španija (100 pez.) 8.50 Argent. (100 pez.) 24.50 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 31. VIII. 14. IX. Min. Maks. Južna železnica 2.115 2.125 2.105 2.180 Splošne zavarov. 5.440 5.440 5.400 5.650 Assicuratrice 689 689 689 696 Riun. Adr. Sic. 1.540 1.540 1.540 1.640 Jerolimič 1.950 1.650 1.950 1.950 5 Istra-Trst« 500 500 500 500 »Lošinj« 7.000 7.000 7.000 7.300 Martinolre 1.490 1.490 1.490 1.490 Premuda 3.215 3.215 3.2)5 3.215 Tripkovič 6.350 6.350 6.350 6.350 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Openski tramvaj 991 991 991 991 Terni 206 210 202 216,— 1LVA 203 203 195 205 Zdr. jadr, ladjedel. 127 127 126 128 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZIŠT.IO I. - TELEFON ŠT. 54-58 Prijava pridelka grozdja Od 1. 1947 dalje morajo vsi proizvajalci prijaviti vsako leto občinskim tro-šarinskim uradom v treh dneh po trgatvi količino pridelanega vinskega grozdja. V ta namen morajo prizadeti izpolniti poseben obrazec v dvojniku, ki ga lahko dvignejo na pristojnem uradu. Na omenjenem obrazcu so razvidna vsa vprašanja, na katera mora vinogradnik odgovoriti. Prijava služi za obračunavanje trošarine (imposta di consumo) na vino. Po občinskem zakonu se trošarina ne nalaga na vino, ki ga potroši proizvajalec sam ter člani njegove družine v razmerju 1 litra na dan za vsakega člana ter za vsakega proizvajalca. Pogoj za razbremenitev davka je, da mora proizvajalec ročno obdelovati zemljo. Za družinske člane se smatrajo iu-di otroci, čeprav niso potrošniki alkoholnih pijač. Za družino sešteje v tem pogledu skupina, ljudi, ki je povezana zaradi sorodstva ali dela in živi skupno z družinskim poglavarjem. Prizadeti morajo priložiti prijavi družinski list (stato di familia)), ki ga izdajajo občine in ki velja kot dokaz za razbremenitev davščine. Ker se pridelek prijavi v količini pobranega grozdja, trošarina pa se plačuje na količino vina, se mora po predpisih za vsak cent giozdja računat'. 65 litrov vina. Navedli bomo p.M-ktičen primer: Vinogradnik priieLi in prijavi 3000 kg grozdja. Družina skupno s poglavarjem šteje 5 članov. 3000 kg grozdja bo dalo 3000 x 0,65 -= 1.950 litrov vina. Vsak čjan družine ima, kakor rečeno, pravico do 1 litra vina na dan prostega trošarine. Količina trošarine prostega vina bo tako v danem primeru znašala 365 x 5 = 1.825 litrov. Vinogradnik bo torej obdavčen le za 125 litrov vina, to je za količino, ki presega količino vina za domače potrebe. Pripominjamo, da morajo prijaviti pridelek grozdja vsi vinogradniki ne glede na to, da imajo pravico do popolne davčne oprostitve. Kršitve se lahko kaznujejo z globo od 500 do 50.000 lir. Pripomniti moramo še, d§ je po zakonu prosto trošarine ;udi vino, ki ga proizvajalec nudi na mestu dela kmetijskim delavcem, k rt dopolnilo dnevne plače po krajevnih običajih, V kolikor nam je znano vsaj tržaška občina ne upošteva pravkar navedenega zakonskega predpisa in tolmači zakon o trošarini po svoje. V obrazcu za J javo pridelanega grozdja ni med drugim postavke, v kateri naj bi se navedla količina vina, ki ga kmet obdelovalec nudi med letom najetim delovnim silam. V primeru, da količina pridelanega in prijavljenega vina prekaša količino vina, ki je prosta davščine glede na število družinskih članov, lahko prizadeti zaprosijo za oprostitev davščine tudi na pijačo, ki jo potrošijo za delovne sile. Kolikor bi vinograri-niki imeli v tem pogledu težave pri občinskem davčnem uradu, se lahko obrnejo na urad Kmečke zveze. Za člane sestavlja po želji prijave urad Kmečke zveze. Prizadeti naj si prej preskrbijo družinski list na občini ter dve tiskovini za prijavo na Iro-šarinskem uradu. (En obrazec ostane pridelovalcu kot dokaz prijave). Vsaka tiskovina stane 10 lir in se v Trstu dobi na trošarinskem uradu v ulici Mazzini 6, II. nadstropje. se na splošno težko uveljavljajo. Primer bazoviškega živinskega sejma je v tem pogledu precej podučljiv. Na Tržaškem je vsega skupaj okrog 4700 glav goveje živine. Računa se, da se sklene vsako leto krog 1500 kupčij z govejo živino ne vštevši drobnico. S svoje strani zahteva krajevna prašičjereja, nakup približno 3500 prašičkov vsako leto. Vrednost prodanega ali kupljenega blaga znaša v grobi številki okoli 200 milijonov lir na leto. Iz tega sledi, da je promet z živino vsekakor pomemben, čeprav je nepii-merno manjši od kupčij, ki so se sklepale na sežanskem živinskem sejmu, ki je bilo tržno središče vsega Krasai Pivke in Vipave. Uspeh krajevnih sejmov bo v veliki meri odvisen od zanimanja naših kmetovalcev, ki bi se z medsebojno neposredno povezano vsekakor okoristili. Macchine per uffici Officina riparazioni Aple per Triesle e provincia Lodovico Saksida Via Canal Piccolo 2 Telefone 83-24 Kmetje zahtevajo poljske čuvaje Policijske sile nakega področja obsegajo po uradnih obvestilih okrog 7000 članov. Samo stroški za plače policijskega kadra znašajo okrog 10 milijonov lir dnevno ali 3,5 milijard lir letno. Pričakovati bi bilo, da bi moralo biti pri taki organizaciji več kot preskrbljeno za potrebe davkoplačevalcev, ki končno nosijo breme za vzdrževanje policijskih uslužbencev, in zatorej tudi za varstvo osebne imovine; vendar ni tako. Na našem ozemlju nimamo danes n. pr. niti enega poljskega čuvaja, čeprav bi bila čuvajska služba na tem področju zelo potrebna za obrambo kmetijskih pridelkov in zemljišč proti tatvinam in proti poškodbam. V preteklosti je tovrstna čuvajska služba spadala v občinsko pristojnost. Leta 1945 so oblasti razpustile vse policijske organe; nekaj nekdanjih poljskih čuvajev je bilo vključenih v nov policijski zbor, toda s povsem drugačnim i nalogami. Lani se je od tega zbora odcepila tako imenovana upravna policija, ki so jo podredili conskemu predsedniku in ki je v glavnem prevzela opravke bivših občinskih stražarjev. Čeprav je ta policija številčno mnogo večja od bivših občinskih straž, niso pristojne oblasti do danes poskrbele za čuvanje polj in kmetijskih pridelkov. V kolikor smo izvedeli so pričeli šele v poslednjem času misliti na namestitev poljskih čuvajev v okviru upravne policije, a le v nekaterih podeželskih vaseh. Do praktičnih ukrepov ni še do danes prišlo. Skoda, ki jo prenašajo naši kmetovalci zaradi pomanjkanja čuvajske službe, je prav občutna. Poljedelski pridelki zlasti pa sadje, grozdje in zelenjava, niso na varnem ne samo pred običajnimi mladoletnimi tatiči, temveč tudi pred organiziranimi zlikovci, ki živijo na račun žuljev delovnega kmeta. Dnevno slišimo nešteto pritožb. V zadnjih časih se n. p. kmetje tržaškega predmestja pritožujejo zaradi tatvin na polju in v vinogradih s strani beguncev, ki so se priklatili v Trst iz vseh strani sveta in ki so sedaj nastanjeni v taboriščih v Rižarni pri Sv. Savi in na Opčinah. S temi se je že večkrat bavila tudi tržaška črna kronika. Organizirana kraja zelenjave v nočnih urah je prav pogosta. Težko preskrbljeni in dragi koli za vinogradništvo kakor tudi sadno drveje ni nikjer varno pred krajo, posebno v zimskih mesecih. Poleg tega povzročajo brezvestni meščani veliko škodo našemu poljedelstvu s trganjem sadnega cvetja, tep-tanj1- " i;iiv in travnikov itd. Mnogi kmetovalci so zasadi tatvin in poškodb opustili vsako obdelovanje zemlje, ker so leto za letom zgubili domala vse Pri‘ Jelke. Ce imajo oblasti res pri srcu interese našega kmeta, bi morale nujno preskrbeti za ustanovitev primerne poljske čuvajne službe. Naši kmetje z vs° pravico zahtevajo namestitev primernega števila poljskih čuvajev, kjer koli je to potrebno, zlasti pa v tržašken' predmestju. Ne bomo se spuščali v podrobnosti menimo pa, da se morata v tem pogodu vsekakor upoštevati dve okoliščini' 1) Poljski čuvaji morajo biti dodeljeni izključno čuvanju in ne smej0 imeti druge zaposlitve; 2) čuvaji se morajo izbrati med domačini, ki so vešči domačega jezika tel poznajo kmetovalce in zemljiške P°' sestnike kakor tudi vse ostale razmer6 na določenem področju. SKODA POVZROČENA PO VOJAŠČINI Opozarjamo vse kmetovalce, da ie rok za vlaganje prošenj za izplačil0 škode, ki jo povzročajo vojaške edink0 2 meseca po povzročeni škodi. Ce traja zasedba zemljišč ali poslopij več časa se omenjeni rok 2 mesecev račun0 od dne, ko jih je vojaščina zapustil0. Prošnje za odškodnino sestavli8 Kmečka zveza. Prizadeti morajo prinesti naslednje podatke: 1. dan ali čas, ko je bila povzročen8 škoda; 2 edinice, ki so povzročile šk° do ali vsaj če je bila to angleška ^ ameriška vojska; 3. kakšna škoda )f nastala (na pridelkih, na površini v kv. metrih poškodovanega zemljišč0, kubični metri porušenega zidovja itd)' 4. točna katastralna številka poškodovane parcele. V težjih primerih in po potrebi 0° urad Kmečke zveze poskrbel ra obis* sirukovnjaka na licu mesta. »GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo In uprava: Trst, ulk8 Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 4^l, lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. ra6 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, Poletna 139 din. — Cek. rač. pri Kom11' nalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljan°; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. ' Cene oglasov; za vsak mm v!š>"e v širini enega stolpca 40 lir, 6 d'0. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«-Tiskarna Založništva tržaškega tiska. D IvniiSTHH COMMKBCIH AKTICOM TEČNIH ANTONIO OUINTAVALLE S. p. A. CAP1TALE SOCIALE LIRE 1. 00 0. 00 0. - NTERAMENTE VERSAT0 T R I E S T E VIA CESARE BAT TI ST I N.o 4 - TELEF0N0 N. 68-38 C. C. I. TR1ESTE N. 6732 - C. C. POSTALE N. 11/916 CASELLA POSTALE N. 19 Filiale - II D I IVI E - VIA POSCOLLE N. 10 - TELEF0N0 N. 60-37 ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SKLADIŠČE E L L I Z E R B 0 BI I R Co. S. B. TORINO soc. a bi. m o r. e bi n r t o bi C0RSIC0 — MILANO (BRUSNE PLOŠČE NORTON) S. A. I. KROGLJIČNi LEŽAJI S. R. F. ELEKTRIČNO ORODJE FEIBI - TRIIMPE JEKLO V PALICAH V ZLITINAH f a bi a o i R m a L E 0 I S S T E E r. Co. S. I. p. A. MERILNI IN KONTROLNI APARATI CARL Z E I S S PASOVI IZ GUMIRANEGA TKIVA PL0ŠČNATI IN TRA PEGASTI ZA PRENOSNE NAPRAVE C I - li 0 S. p. A. ORODJE ZA OBDELOVANJE R0VIN IN LESA MERILNI IN KONTROLNI APARATI - ELEKTRIČNI APARATI - PREDMETI ZA AVT0GEN-SR0 IN ELEKTRIČNO VARJENJE - PREDMETI GALVANOTEHNIKE • VIJAKI - OZNAČEVALCI RAVNI - TLAKOMERI IN VACUUMMETRI AGENTE DI VENDITA E DEP0SITD E I. L I Z E R B 0 B! 1 F. Eo. S. 3. TORINO S 0 E. a BI. BI 0 I. E BI 0 R T 0 BI C0RSI C0— MILANO S. A. I. C U S C I N E T T I A S F E R E S. R. F. U T E N S I L I E L E T T R I Cl FEIBI - T R E M P F ACCIAIO IN BARRETTE TRATTATE F a BI a D I E M a E E 0 I S S T E E L Co. S. I. p A. APPARECCHI DI MISURA E C0NTR0LL0 ČARE Z E I S S CINGHIE IN TESSUTT0 GOMMATO PIATTE E TRAPEZ0IDAL1 PER TRASP0RTAT0RI C I - G 0 S. p. A. UTENSILI PER LA LAV0RAZI0NE DEI METAL-LI E DEL LEGN0 - APPAREGCHI J)I MISURA E C0NTR0LL0 - APPARECCHI ELETTRICI -ARTIC0LI PER LA SALDATURA AUT0GENA ED ELETTRICA - ART1C0LI DA GALVANOTECNICA - BULLONERIA . INDICATORI DI LIVELLO -MANOMETRI E VACUOMETRI ECC. ECC. OBIŠČITE! OBIŠČITE! ZAGREBŠKI VELESEJEM 23. IX — 8. X. 1950 ZNIŽANE VOŽNJE! ZNIŽANE VOŽNJE! __ Informacije pri; GOSPODARSKI DELEGACIJI FLRJ TRGOVINSKI ODDELEK TRST - UL. CICERONE 8