^/and
(uAUce...
NO. 154
I
/UIERI$KjI Domoviima
AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 14, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
tz
ŠTEV. LX — VOL. LX
Predsednikov predlog za pomoč šolam je za lelos končno propadel
Predloženo j'e enoletno podaljšanje dosedanjega zakona, ki bo verjetno brez vseh težav še ta teden sprejeto.
WASHINGTON. D. C. — Napori, da bi se vsaj deloma rešil predsednikov načrt federalne pomoči šolam, so propadli. Tako v senatu, kot v zbornici kongresnikov je bilo zadnje dni več poskusov, da bi se našel nek kompromis in d^ bi zakonodajalci pristali vsaj na nekatera določila Kennedyevega načrta. Tudi to ni uspelo. Zato so demokratski vodtelji v kongresu sklenili, da bodo enostavno predložili enoletno podaljšanje zakona, ki omogoča 300 milijonov dolarjev feeralne pomoči tistim šolam, ki so prenapolnjene in premajhne, ker je v tistih področjih preveč federalnega urad-ndištva, častmikov im vojaških u-službencev z družinami.
Ta predlog sta stavila senatorja Hill in Morse. Prvi je predsednik odbora, ki bo zakonski predlog takoj vzel v pretres, senator Morse pa predsednik pododbora za vzgojo. Oba imata torej v rokah sredstva, da bosta predlog zakona lahko hitro spravila v plenum zbornice in senata.
Ker so na predlog pristali tudij drugi vodtelji demokratov v b-boh zbornich, je gotovo, da bo prodrl brez težav. Če bo kazalo, da to ne bi oviralo hitrega sprejema tega načrta, bodo demokrati predložili dodatek, ki bc za eno leto omogočil posojila študentom na visokih šolah.
Vsa druga pomoč šolam po Kennedyevi zamisli je za to parlamentarno zasedanje propadla radi spora o pomoči zasebnim In župnijskim šolam in ker je del zakonodajalcev mnenja, da je sedanji način financiranja šol zadovoljiv v večjem delu Združenih držav. Tam, kjer ni, bo treba dobiti nov način pomoči.
bo mogoče šele po ponovnem resnem in temeljitem proučevanju celotnega vprašanja.
Predsednik Doma Rayburn je Povedal časnikarjem, da ne vidi nobene ovire več, da bi zakonodaja ne končala kmalu dela. Prihodnji teden mora še spresti načrt o zunanji pomoči, po-
tern bodo pa zasedanje zaključili
CASTRO JE PRISTAL NA VRNITEV LETALA ELECTRA
Kubanska vlada je pristala na vrnitev 24. julija odpeljanega ameriškega potniškega jet letala Electra družbe Eastern Airlines. Letalo bo izročeno ameriškemu moštvu na letališču v Havani jutri. Istočasno bodo Združene države vrnile Kubi zaplenjen patrolni čoln.
WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je v soboto zvečer objavilo, da je Kuba pristala na vrnitev potniškega letala Eastern Airlines, ki je bilo 24. julija letos u-grabljeno v letu od Miami v New Orleans in odpeljano na Kubo. Združene države bodo istočasno vrnile Kubi patrolni zapu^ca brata in dve sestri, čoln, s katerim so pribežali v Key West trije Kubanci 29- Tukaj je bival 49 let zaposlen julija. Kubanski čoln ima pod stražo Obalna straža, ker je | -e bil nad 30 let'ri white Mo-neka oglaševalna družba v Miami zahtevala na sodišču, da ipatrolni čoln zapleni na račun dolga, ki ga ima Kuba pri
Novi grobovi zapora MEJE V BERLINU
j-ri&s V NASPROTJU Z DOGOVORI
Stanard Ave. 73 let stari John Kastelic. Pogreb oskrbuje pogreb. zavod Jos. Žele in Sinovi na 6502 S't. Clair Ave. Več jutri.
Louis Vesel
Po daljši bolezni je preminul na svojem domu na 18901 Nau-man Ave. Louis Vesel. Tukaj zapušča soprogo Jennie, roj.
Gerbeck, doma iž Lipen pri Cerknici (Lož), sinova Louisa ml. in Clarence G. ter pet vnukov. Rojen je bil v Sodražici,
Melika Britanija se prijavila v Skupni trg
. London, Vel. Brit. — Vlada •J® vložila prošnjo za sprejem v tropski Skupni trg. S tem je 0l^Prta pot za pogajanja, verjet-110 bo pa trajalo še kako leto, Predno bo britansko članstvo v kupnem trgu dokončno.
Na rešitev čakata tudi prošnji ar>ske in Isrske. Pričakujejo, bodo v prihodnjih mesecih ^lužile prošnjo za članstvo tudi v Vstrija, Švedska, Švica, Norve-1 ? *n Portugalska. Združene rzave odločno podpirajo vstop Vebke Britanije.
^♦WARMER
Vremenski
prerok
pravi:
■^^žmoma sončno in topleje. ajvišja temperatura 79.
Washingion je opustil natri za vzposfavilev vezi z Zun. Mongolijo
Namera je povzročila precejšnja trenja med nacionalno Kitajsko in Združenimi državami.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je odredil začasno opustitev načrta za uvedbo rednih diplomatskih odnosov med Združenimi državami in Zunanjo Mongolijo, precej obsežno državo v srednji Aziji med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko.
V tej1 državi še borita sovjetski in kitajski vpliv in v Washington!! so upali, da bo imel njihov poslanik v Ulan Batoru, prestolnici Zun. Mongolije, lepo priložnost ta boj o-pazovati in iz njega sklepati na odnose med Sovjetijo in Kitajsko.
Prvi koraki za priznanje in vzpostavitev odnosov so bili že storjeni. To je dvignilo burjo nejevolje pri čangkajšku na Formozi, ki smatra Zunanjo Mongolijo za sestavni del Kitajske. Poskusi pomiritve Čangkajška se niso odnesli, nasprotno je poskusil on preko svojih prijateljev v Kongresu pritisniti na predsednika, da bi odstopil od svoje namere. Javno je napovedal, da bo sprejem Zun. Mongolije v ZN preprečil, če ne drugače pa z uporabo veta.
Kennedy je sedaj načrt opustil v zvezi š taktiko, ki naj zapre rdeči Kitajski vsaj še za eno leto vstop v Združene na rode in v upanju, da mu bo ta korak pridobil v Kongresu nekaj glasov za njegov predlog pomoči tujini,
-------O------
Nova skupna vojaška obveščevalna služba
WASHINGTON, D. C. — Doslej so imeli glavni rodovi oborožene sile svoje lastne obveščevalne službe. Te so bile nedavno združene v enotno organizacijo — Obrambna obveščevalna služba (Defense Intelligence A-gency). Vanjo se bodo poslej srtekale vse vesti in vsa poročila, ki jih bodo zbrale obveščevalne ustanove armade, mornarice in letalskih sil.
Na čelo nove organizacije je bil imenovan letalski general in bivši uslužbenec FBI J. F. Car-roll.
-----o-----
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
njej
Potniško letalo Electra je u-grabil naturalizirani ameriški državljan kubanskega porekla 36 let stari Wilfrede Roman Oquendo. Vdrl je v pilotovo kabino in tega prisilil z revolverjem, da je krenil proti Havani na Kubi. Kubanske oblasti so potnikom dovolile vrnitev v Združene države, med tem ko so letalo zadržale.
Castro je izjavil, da je pripravljen letalo vrniti, če se Združene države zavežejo, da bodo storile čisto, s kubanskimi letali, ki bi bila privedena na ameriška tla. Na zahteve in grožnje v Kongresu, da naj gredo Združene države same po leta-o na Kubo, če ga Castro noče vrniti, je ta jzziyaln.0 odgovoril, naj le pridejo, če si upajo. Napovedal je, da bo letalo izročil Združenim narodom, da bi tako Ameriki vzel povod za napad na Kulbo. Po vseh teh obilnih in bahatih izjavil se je Castro odločil za vrnitev letala na temelju zamenjave” za patrolni čoln. Pri tem je letalo vredno okoli 3.2 milijona dolarjev, patrolni čoln pa nekaj tisočakov.
Japonski desničarji proti obisku Mikojana
Okoli 1,590 članov skrajnih desničarskih nacionalističnih skupin je v Tokiu pretekli teden protestiralo proti obisku Rusa Mikojana na Japonskem.
TOKIO, Jap. — Komaj je bil dobro najavljen obisk podpredsednika sovjetske vlade in njenega strokovnjaka za zunanjo trgovino Anastaza Mikojana na Japonskem, že so skrajne desničarske skupine priredij proti temu javne demonstracije. Prva takih se je vršila pretkeli petek in se jo je udeležilo okoli 1,500 fanatičnih nacionalistov.
Mikojan je znan kot priprav-Ijalec poti Hruščeva in vzpostavitve rednih odnosov s Sovjetsko zvezo komunizmu sovražnih držav. Zaradi zagrizenosti teh nacionalističnih skupin se japonska policija resno boji, da ne bi kdo poskušal na Mikojana, ,ki pride danes sem na obisk, v resnici napraviti kak atentat.
tor Co. Bil je veteran prve svetovne vojne, član Društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ in Društva Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo danes ob enih popoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Whitehaven pokopališče.
Johana Klopčič Po dolgi bolezni je včeraj popoldne umrla doma na 6002 Dibble Ave. 75 let stara Johana Klopčič, roj. (Kos, iz vasi Češni-ce, fara Moravče, od koder je prišla 1. 1905. Njen mož Frank je umrl pred desetimi leti, sin Frank pa letos. Umrla ji je tudi sestra Mary Kopač. Tukaj zapušča hčere Jennie Stanonik, Mary Peček in Frances Ketcha-ver, 6 vnukov in 2 pravnuka, v starem kraju brqta Ivana in Antona Kos, na Nemškem sestro Frančiško Hild, v Argentini pa brata Valentina Kos. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh.
Gloria Bukovec V soboto zvečer je nenadno umrla 35 let stara Gloria Bukovec z 921 E. 224 St., ko je avto, v katerem se je vozila s svojim možem in otrokoma, prevrnil v oližini Rt. 91 na Euclid Ave. v Wiekliffu v tam izkopano okoli 27 čevljev globoko jamo. Mož pokojne Steve je v bolnišnici, prav tako otroka James in Steven, ki sta bila skupaj s starši v avtomobilu. Gloria je zapustila še brata Williama in sestro Florence. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. Podrobnosti še niso določene.
Včeraj zjutraj so vzhodnonemške čete in policija zaprle meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, da bi ustavile tok beguncev na Zahod. Ta korak je povečal napetost med Vzhodom in Zahodom, v Berlinu samem pa povzročil nemire in izgrede. — Zahodne sile protestirajo in pripravljajo protiukrepe.
BERLIN, Nem. — Ko so se pojavile vzhodnonemške čete, policija in delavske straže na meji obeh delov mesta, začele graditi žično ograjo in to zastražile s strojnicami in tanki, so se na obeh straneh začele zbirati množice. Do demonstracij je prišlo na več krajih ob prehodih. Vzhodnoberlinska policija je demontstrante razganjala z vodnimi brizgalnami, porabila pa ponekod tudi solzivne bombe. Demonstracije v Vzhodnem Berlinu so oblasti naglo končale. 'Razpoloženje na obeh straneh meje je bilo ves dan napeto in zelo vznemirljivo. Ponoči so se ljudje razšli. Zjutraj se je zbralo na prehodih več tisoč Vzhodnih Berlinčanov, ki so zaposleni v Zah. Berlinu, da bi šli na delo. Policija in
milica nista nikomur pustili čez mejo.___________
Zahodne sile so izjavile, da je zapora meje med obema deloma Berlina nezakonita in proti dogovoru med zavezniki. V tem pogledu je posebno ostra izjava ameriškega državnega tajnika Ruska. Ta je zaporo označil tudi kot dokaz “polomije komunizma v Vzhod. Nemčiji”.
Posveti zaveznikov
K obsodbi komunističnega u-krepa sta se oglasila tudi Pariz in London. V Londonu opozarjajo na resnost položaja, pri tem pa dodajajo, da bi bil ta lahko še slabši. Uradna izjava vlade označuje zaporo meje za protipostavno, ker je v nasprotju z dogovorom med zavezniki.
V	vladni izjavi je rečeno, da je ta v stalnem stiku z zavezniki pri presoji razvoja položaja.
V	angleških vladnih krogih opozarjajo na to, da komunisti doslej še niso skušali ovirati zvez med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo, da je vse skupaj dejansko naperjeno le proti prebivalstvu Vzhod. Nemčije, ki hoče pobegniti na zahod.
P r e d s ednik zahodnonemške vlade Adenauer je pozval Nemce na obeh straneh meje k miru in zaupanju v ukrepe, ki jih bo Zah. Nemčija izvedla v soglasju s svojimi zavezniki.
Zahodnober linski župan Brandt je označil beg tisočev iz Vzhod. Nemčije za njihovo odločanje za svobodno demokracijo proti komunizmu, pa pozval Vzhodne Nemce, naj se ne prenaglijo.
Poskus revolucije v Argentini izjalovljen
Okoli 50 oborožencev pod vodstvom visokega častnika se je polastilo telefonske centrale in oklicalo pi'evrat. Javnost se pozivu ni odzvala.
BUENOS AIEES, Arg. — Mala skupina oboroženih u-pornikov, ki jih je predsednik
Iz Clevelanda in okolice
Kdo je našel—
Od Ameriške domovine do Addison Rd. je bila izgubljena pretekli teden volnena jopica. Kdor jo je našel, naj kliče EN 1-4136.
Razprodaja—
V Grdina Shoppe na 6111 St. Clair Ave. imajo veliko poletno razprodajo skoraj vsega blaga od danes pa do konca meseca. Več v oglasu!
Lep obisk—
Lepo vreme je privabilo včeraj na prostore Društva sv. Jožefa na White Rd.. kjer je bil “Slovenski dan”, lepo" število rojakov in rojakinj. Glavni govor je imel pisatelj Karel Mauser. Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo, po njej pa zabave s prigrizkom.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — John J. McCloy, K c n n edyev glavni
svetovalec za razorožitev, je dejal, da pripravljajo Združene države “dalekosežen” načrt za razorožitev. V svoji izjavi preko televizije je povedal tudi, da se Hruščev zaveda resnega položaja v Berlinu in odločnega stališča zahodnih sil.
Frondizi označil za “vročekrv-j TOKIO, Jap. — Okoli 2,000 levi-
neže,” je skušala v noči od petka na soboto izvesti prevrat. V sredi mesta je zasedla telefon-1 sko centralo in še neko drugo vladno poslopje, nato pa preko radia objavia prevrat.
Poskus se je ponesrečil, ker uporniki niso dobili nobene o-pore ne v javnosti, ne pri oboroženih silah. Kljub streljanju
carjev je sprejelo podpredsednika sovjetske vlade Anastaza Mikojana, ko je prišel
danes sem, da odpre sovjetsko trgovinsko razstavo. V strahu pred demonstracijami desničarjev je policija poslala na letališče in vzdolž ceste, kjer se je Mikojan vozil, preko 7,000 policistov.
med uporniki in policijo, ki je j P U N T A DEL E S T E, Ur. —
obkolila telefonsko centralo, ni | bil nihče ranjen.
Predsedmk Frondizi je v posebni izjavi razglasil, da je poskus prevrata propadel, kar je dokaz, da sta armada in narod “združena v volji doseči narodne cilje po zakoniti in ustavni poti.”
Kuba kupuje na vzhodu
HAVANA, Kuba. — Vlada je objavila, da je tekom prve polovice letošnjega leta kupila v deželah komunističnega bloka raznega blaga v skupni vrednosti 62,000,000.
Na prvem mestu med uvozniki na Kubo je Vzhod. Nemčija, na drugem Jugoslavija.
Tudi Abesinija se ne more upirati duhu časa
ADIS ABEBA, Abes. — Valovi javnega razpoloženja, ki gredo po celi Afriki in zahtevajo politične in socijalne reforme, se niso ustavilo ob mejah Etijo-pije. Tu sicer ne zahtevajo narodnostne in državne neodvisnosti ikot v kolonijah, zatio pa toliko vztrajneje kličejo po spremembah v javni upravi in družabnih odnosih.
Cesar Haile Selasije je predmet stalnih napadov, če ne javnih, pa tajnih. Zahtevajo šolstvo in izobrazbo ljudstva, ki je še do 99 odstotkov nepismeno. Zahtevajo agrarno reformo, ker je vsa zemlja v lasti par mogočnjakov in koptske cerkve. Zahtevajo zastopstvo v parlamentu in ustavno vladanje.
Vse to ovira cesar, ki ima vedno več nasprotnikov v lastni vojski, policiji in med višjim u-radništvom. To se boji, da bo izgubilo vse, če pride do nasilne-
Sovjetske divizije v pripravljenosti
Po poročilih iz Vzhod. Nemčije stojita dve sovjetski diviziji s polno bojno opremo v neposredni bližini Berlina za slučaj kakih večjih izgredov ali upora. Sovjetske čete so v pripravljenosti tudi po vsej ostali Vzhodni Nemčiji.
Nekateri trdijo, da ni izključeno, da pride kljub vsem tem komunističnim ukrepom do u-pora, kot se je to zgodilo junija 1953.
Glavni odbor konference je o-dobril soglasno obvezo ZDA, da bodo dale bilijon dolarjev kot nujno pomoč državam, ki so trenutno v posebni stiski. Kubanski delegat Guevara se seje ni udeležil. Spor med velikimi in malimi državami na konferenci je izgleda s sprejemom ponudbe ZDA v glavnem rešen.
TUNIS, Tuniz. — Tunizijska vlada je obdolžila Francijo, da so njene čete skušale vdreti iz Alžirije v Tunizijo, da pa } so bile zavrnjene.
PARIZ, Fr. — Zunanji mi-I DETROIT, Midi. — Unija avto-
Francozi so napovedali bojkot posebne glavne skupščine ZN o Bizerti
VEČ KORISTI, VEČ DAVKA!
Za povprečni tovornjak je treba v Združenih državah plačati štirikrat več državnega davka za tablice, nato pa še nekako dvakrat toliko davka na gorivo kot na osebni avto.
ga prevrata. Cesar je star sedaj 69 let. Če ne prej, pričakujejo vsi, da bo v Abesiniji prišlo do temeljitih sprememb po njegovi smrti.
nister je izjavil, da se Francija ne bo udeležila posebnega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, ki je bila sklicana k razpravi o sporu med Francijo in Tunizijo o Bizerti in Sahari. Prav tako se Francozi ne mislijo ozirati rta sklepe te skupščine.
De Gaulle je pokazal nekaj znakov popuščanja, je pa odločno proti temu, da bi se pod pritiskom pogajal o umiku iz pomorskega oporišča Bizerte, kaj šele, da bi pristal na določen datum umika. Smatra, da je to pod častjo Francije kot velesile, na drugi strani pa smatra Bizerto za pomembno oporišče v slučaju oboroženega spopada zaradi Berlina.
Tunizija zahteva, da se Francozi umaknej “takoj” iz Bizerte in da odstopijo njej tudi pas Sahare ob meji. V Pa-rižu so obe zahtevi zavrnili, zaradi česar je prišlo do krvavega spopada, v katerem je izgubilo pretekli mesec življenje okoli 800 Tunizijcev.
mobilskega delavstva je včeraj odobrila glasovanje o stavki v podjetjih General Motors, Chrysler in Ford, da bi dala večji p o u d arek svojim zahtevam k novi kolektivni pogodbi.
CLEVELAND, O. — Delavstvo Fordove tovarne v Waltonu je odobrilo s p o ra z u m z vodstvom podjetja o ureditvi spora.
SAIGON, J. Viet. — Pet Ameri-kancev, ki so bili v malem letalu, ko se je ponesrečilo v Laosu, je mrtvih.
------O------
Quadros dela red
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Predsednik Janio Quadros je prepovedal izbiranje lepotnih kraljic v kopalnih oblekah. Dovo’jena so kvečjemu kratka krila.
Ukrep je eden izmed večih, ki naj bi dvignili v deželi moralo. Quadros je med drugim prepovedal tudi petelinje boje in konjske stave ob — delavnikih.
Ameriška Domovoma
V Vl ■ l/IO1* "%J=- tio/vil
Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of JUly
Manager and Editor: Mary Debev.ec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Caaada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 154 Mon., Aug. 14, 1961
Ob dvajsetletnici Atlantske listine
Mednarodni položaj se zmeraj bolj zapleta v tisti smeri, ki zahteva znova ločitev duhov v smislu listine. Odgovornim državam postaja zmeraj bolj jasno, da niso končno ničesar pridobile s tem, da so Atlantsko listino spravile v arhive. Mislile so, da so s tem kupile mir; komunizem jim je pa naprtil hladno vojno, ki zahteva enake žrtve kot prava vojna, samo prelivanja krvi manjka.
Hladna vojna je zoipet spravila na površje ideale, ki j;h zagovarja Atlantska listina. Upajmo, da jih bo sedaj svobodni svet branil pametnejše kot v vojnih in povojnih letih. Saj ima dosti skušenj, ki jih je drago plačal.
BESEDA IZ NARODA
Leta beže — spomini ostanejo
Milwaukee, Wiis. — Mladost izgine kar čez noč in ko si star, nihče se nle/ zmeni: za Tvoj obraz. Ko s časom (pričneš dojemati v srcu iin razumeti naravni zakon, da nisi več “fant,” si ves srečen, če najdeš družbo dobrih poslušalcev, da jim govoriš in tolmačiš važne dogodke preteklega življenja, katerega se spominjaš. Mnogi imajo priliko, da pišejo svoje spomine, posebno cenjeni so spomini velikih državnikov, diklomatov, generalov) umetnikov ter drugih javnih delavcev. Celo spomini težkih kriminalcev
Mnogi
spomine radi denarja, drugi radi časti in resnice, tretji pa, da jih ljudje ne pozabijo v starosti. Tudi mladina piše v tajne dnevnike svoje spomine, spomine na prvo ljubezen in vse zanimivosti mladega življenja. Naravno jie|, da sem jaz bil tudi mlad, toda danes, ko sem srečal že Abrahama, na nesrečo nimam dobrih poslušalcev, pa sem se spomnil, da ima AD veliko: število dobrih bralcev, ki jih bo morda zanimalo oe jim opišem nekaj zanimivih dogodkov iz preteklosti mojoga življenja, kot “spomini Ljubljančani.”
Sredi avgusta leta 1941 sta se sestala “nekje na visokem morju’’ predsednik Roosevelt in ministrski predsednik Churchill, da obravnavata zelo praktične zadeve, ki so se tikale takratnega poteka druge svetovne vojne. Razgovori so potekali dosti gladko, vsaj tako trdijo soglasno spomini vseh udeležencev. Ko so se bližali koncu, je Churchill rekel, da bi bilo treba, da zve tudi svobodni svet o cilju in namenu sestanka. Nihče ni pri tem mislil, da bi svet zve-^
Cel o pravi vsebini pogovorov, reči pa je bilo vendarle ire-|SO včasih zelo zanimivi, ba nekaj misli, ki bi dale svobodnemu svetu več samoza- jpjjgejjp vesti in več vere v bodočnost. Iz takega premišljevanja se »e rodila skupna izjava Roosevelta in Churchilla, znana pod imenom Atlantska listina. Objavljena je bila 14. avgusta 1 1941.
Izjava vsebuje osem točk, ki bi jih radi posneli samo s par besedami:
Listina poudarja najprvo še iz prve vojne znano načelo, da Anglija in Amerika ne iščeta nobenega povečanja njihovega državnega ozemlja. Ako že mora priti do sprememb v državnih mejah, naj ima pri tem glavno in odločilno besedo volja prizadetega prebivalstva. Vsak narod ima pravico, da si sam izbere obliko vladavine; ako jo je izgubil v tej vojni, ima pravico, da jo dobi zopet nazaj. Obe državi zagovarjata najtesnejše sodelovanje na gospodarskem področju. Še^prav posebej bosta branili načelo, da naj ima vsak narod enako pravico do nakupa industrijskih surovin.
Amerika in Anglija se bosta potrudili, da bo vsak narod brez izjeme lahko živel neodvisno in užival svobodo od strahu in pomanjkanja. Ima naj tudi popolno svobodo pomorskega prometa na visokem morju. Končno se bosta Anglija in Amerika zavzeli za tak sistem mednarodne varnosti, ki bi omogočil razorožitev na celi črti.
1. januarja 1. 1942 je že 26 držav podpisalo listino in sprejelo vse njene obveze. Pozneje je postala osnovni dokument pri ustanavljanju Združenih narodov.
Iz vsebine se vidi, da je bilo v njej nekaj točk, ki so bile namenjene posebno Angliji in Ameriki; prometna svoboda na visokem morju, svoboden dostop do industrijskih surovin vsem narodom. Vendar t'e točke niso bile tiste, ki so vlile novo vero v bodočnost vsemu svetu, posebno pa tistim narodom, ki so takrat že ječali pod nacističnim in fašističnim jarmom.
Kdor je takrat živel v zasužnjeni in razklani Sloveniji, se bo dobro spominjal, kako je objava listine dvignila slovenske duhove. Niti ipar dni po objavi ni preteklo, pa je bila že razmnožena in razširjena po vseh slovenskih krajih, v kolikor so bili takrat po tajnih kanalih iz Ljubljane dosegljivi, Takratni podtalni list Svobodna Slovenija ji je posvetil par številk in tolmačil njeno vsebino. Vendar je pa objava Atlantske listine pomenila obenem tudi ločitev duhov v Sloveniji. Kar je Slovencev gledalo proti Angliji in Ameriki, so slepo verovali v listino in videli v njej tista načela, ki naj prineso slovenskemu narodu svobodo in neodvisnost obenem s popolnim narodnim zedinjenjem. Kar jih je gledalo proti Moskvi, so molčali o listini, kakor da bi čakali na mig, od tam, kako je treba oceniti ta izredno važen političen dokument. Seveda ni mislil takrat nihče razven slovenskih komunistov, kako globoko se bo zajedla ločitev in kako strašne posledice bo imela.
Vera v Atlantsko listino ni dolgo trajala. Levičarji s komunisti na čelu so ji spodbijali tla ob vsaki priliki. Napovedovali so političen razvoj, ki je bil v očitnem nasprotju z Atlantsko listino. Vera vanjo je sicer propadala, toda ne hitro. Čim manj je bilo upanja, da se bo uresničila, tem bolj so ljudje trdovratno verovali vanjo, ne iz prepričanja, ampak iz obupa. Kakršen je bil položaj v Sloveniji, je bil tudi v vseh drugih srednjeevropskih državah, ki so počasi druga za drugo padale pod komunistični vpliv. Ko je — slučajno tudi sredi avgusta — kapitulirala Japonska in je oilo konec druge svetovne vojne, takrat je z vojno vred bila pokopana tudi vera v Atlantsko listino.
Listina je ostala kot zgodovinski dokument, ki so ga politiki vlačili na dan, kadar jim je to koristilo. V začetku povojne dobe jim je morda še kdo verjel, počasi je pa tudi to in tako zaupanje v politične izjave splahnelo v nič. Tako praznujemo sedaj brez vere vanj 20-letnico političnega dokumenta, ki ga danes smatrajo milijoni zasužnjenih naro-uov kot ameriško in angleško potegavščino.
Usoda se ne meni za človeške marnje, težave, skrbi, žalost in veselje. Se po svoje igra s človeškim rodom. Tako se lahko zgodi, da bo spravila ideje Atlantske listine zopet na dnevni red. Res je sicer, da sta Anglija in Amerika, posebno Amerika, bolj po svoji kratkovidnosti in narodni" sebičnosti, kot načrtno in namenoma postavili ideale Atlant- s svoje rodine astmi,j e na v.-’e stra-
Pred več ikiot 50 leti sem se rodil v naj lepšem delu Lj ubljane, blizu tivolskega parka im ribnika med Nunsko in Erjavčevo cesto. V kolikor se stpoiminjam je bil io6ei v službi pri južni, danes državni železnici, in je bil zelo ponosen na modro železniško uniformo. Dobra mati je vodila gospodinjstvo skrbela za red v hiši im za disciplino med petimi otroci. Za sosede smo imiefli samo petične in študirane ljudi. Spominjam se dobro, da je v prvi svetovni vojni padel na soški fronti moj brat Ivam in da je sestra Marija podlegla takratni nevarnii španski bolezni. Spominjam se takratnega Ijub-Ijamskega tramvaja:, ki je vozil cd Ljubljanskega kolodvora, mimo glavne pošte in magistrata do IjuMjanskei bolnišnice in do dolenjskega mostu. Te mestne škatle so vozilye izredno počasi 'tako) da si prej prišel peš iz ljub.
1 jamski tramvaj?
V tistih lepih časih v Ljubljani še ni bilo na cesti električne razsvetljave, temveč so bile raz-p četa vi jene ob cestah plinske svetilke, ki so jih vsak večer prižigali in vsako jutro ugasnili. Seveda smo smrkovci plezajoč na te svetilke večkrat prekinili plinski tok in ugasnili na mnogih cestah vsei luči, kar je povzročilo pri prizadetih meščanih razburjanje, po naših zadnjih de. lih telesa pa je večkrat pela grenka pesem palice. Ne smem pozabitii sladkih uric v Tivolskem parku okrog vrtiljakov, gugalnic, akrobatov, čarovnic in drugih zabavnih paviljonov, ki s o omamljali naše mlade duše. Lsjpo je biti otrok.
*
Leta 1918 so ise združili Srbi Hrvati im Slovenci v državo SHS. Ravno v tem času je doživljala Rusija krvavo boljševi-ško revoflucijo, v kateri je bilo na milijone pobitih [n tisoči protikomunističnih državljanov so, da si rešijo golo življenje, bežali
| čiind so živeli v lesenih barakah olizu glavnega kolodvora, kjer so se preživljali talko kot pravi istari pregovor: “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Takrat v mladih letih misem razumel, kaj pomeni biti emigrant. Toda kasneje, ko sem šel sam pot emigranta im ko so padale na nas naj večje žalitve in krivični očitki od raznih ljudi, sem se spomnil, da tudi mnogi naši ljudje niso (bili prav nič boljši takrat z
ruskimi emigranti v Ljubljani.
*
Čas zaceli vsei rame in počasi so ise ruški emigranti po večini vsi veliki protikomunisti, udomačili ter prilagodili našemu življenju. Ustvarili so si dostojno življenje im rodbino. Njih otroci so bili vzgojeni v Jugoslaviji. Minilo je 20 let po krvavi bolše-viški revoluciji, ko je pri nas za-divjala še groznejša komumstič. revolucija v drugi svetovni vojni. I,n pomislimo samo, kako Je bilo pri dušah vsem ruskim pro-tikomiunlističndsm emigrantom) ko so po večini videli svoje otroke boriti se na strani Titovega komunističnega režima. Bog daj, da se ne Bi to pripetilo otro/kom
naših protikomunističnih borcev.
*
Dobro se še /spominjam,, kako so naši šolski vzgojitelji dopove-dcvali in nas učili, da sta po umu državnem-političnem delu naj večja Slovenca dr. Ev. Krek in dr. Anton Korošec. Tako je bil prepričan tudi naš narod. To so priznali tudi politični nasprotniki. Toda glej ga spaka, še le v Ameriki sem zvedel, ko sem bral neko slovensko knjigo, da t,o ni bilo res, temveč da sta bila dir. Ev. Krek in 'dr. Korošec slaba, skoraj ničvredna Slovenca. Z nami ni nekaj v redu,!
Ob tej priliki sem pomislil, da bi bilo zelo (koristno, d‘a bi “Slo-veniain Research Center” v Co-lumbusu, ki je ravno pred kratkim razposlal vsem rojakom v Ameriki vprašalne pole, kjer bi z odgovori dokazali svetu, da nismo otroci nepismenih pastirjev-razposlal tudi vprašalne; pole z anketo “Kdo je kdo” od Slovencev, da bi (tako končno bili na jasnem, kdo so prav za prav naši veliki Slovenci.
fke listine v kot in prepustile bodočnosti, naj se peča z njimi. V kot postavljeni ideali pa niso mrtvi; so še zmeraj luč, ki sveti potlačenim in ponižanim, obenem pa tudi slaba vest za tiste, ki so jih postavili v kot.
mi sveta. Pribežali so tudi v na. šo državo in razumljivo tudi v Ljubljano, kjer smo jih imenovali “Ruski emigranti.” Po ve-
Ko sem pred desetimi leti z drugimi tisoči rojaki emigranti prišel v Ameriko so nas naši bratje in sestre staronaseljenci — ne smem reči vsi — mnogi pa, gledali neprijazno; padali so krivični očitki in žalitve v nenaklonjenem. časopisu in v raznih razgovorih; še celo lansko leto, ko je bilo delo v tovarnah v zastoju, so mi nekateri vrgli v obraz, da smo “novi” prišli odžirat kruh Amerikancem. Ob tej priliki sem se spomnil na leto 1921, ko so italijanske fašistične vojaške sile okupirale slovensko primorje in na Bazoviške žrtve.
Mnogi rojaki in rojakinje iz 1 :h slovenskih primorskih krajev, da si rešijo življenje, so morah zapustiti svoj rojstni kraj in zbežati k svojim bratom in sestram v Ljubljano, Maribor in druge kraje. Mar mislite, da so jih vsi bratsko sprejeli? Kaj še! Mnogi SO' jim očitali da so ničvredni ljudje, žalitve so padale na levo in desno; tudi to sem slišal, da so k nam prišli te oštje” edžirati kruh. Težko so prenašali primorski emigranti te očitke in žalitve, veliko težje kot mi v Ameriki, kajti oni so bili v svoji domovini med svojimi brati — doma. Mi novodožli v A-meriki smo lahko srečni, da nas
je po tragičnih dogodkih v starem kraju, žlvljensika pot p ripe. Ijala v to svobodno deželo.
L. G.
(Dalje sledi.)
-------o-------
Lemontski zvonovi
Lemont, 111. — Privabili so Prekmurce in prekmurce: Velika nevihta je bila na Prekmurski dan zgodaj zjutraj: grmelo, treskalo in bliskalo je, kot bi se sam “ta spodnji” jezil na romarje in Marijino peto, ki mu je glavo zdrobila. Treščilo je celo v električni drog čisto blizu samostana, tako da smo si morali prvo mašo svetiti s svečami: električni vod je bil pretrgan. Toda kmalu po prvi maši, ko so pričeli prihajati romarji, je Marija nevoščljivo hudobo že pognala in ljubo sonce se je nasmejalo ter je ves dan lepo svetilo. Nevihta je ozračje le shladila, da je bilo potem še bolj prijetno.
Pobožnost križevega pota in pozna maša pri Lurški votlini — oboje je bilo lepo in vzpodbudno. Obojno pobožnost je o-življala lepa pesem. Med mašo je bilo ves čas dosti spovedovanja in veliko število romarjev je pristopilo k sv. obhajilu. Romarji so bili tudi iz Clevelanda in iz Windscorja, Ont., v Kanadi. Popoldne pri litanijah je bilo petja, da se je vse topilo v veselju. Zunaj pred samostanom je čakala dolga vrsta avtomobilov, ki so bili po popoldanski pobožnosti blagoslovljeni na čast sv. Krištofu. Duhovnik je klical in molil, naj Bog stegne svojo desnico in blagoslovi vsa vozila; onim pa, ki se vozijo, naj pridruži svoje angele, da bodo rešeni vseh! nevarnosti na potovanju tega življenja in da bodo zaslužili doseči večne radosti.
Z dobrimi Prekmurci so poromali k IMariji Pomagaj v Lemont tudi Hrvati iz fare sv. Jeronima v Chicago. Napolnili so cel bus. Med romarji je bil tudi kaplan sv. Jeronima in pa štiri sestre predragocene Krvi, ki poučujejo na hrvatski farni šoli. Voditelj romanj je Hrvate prisrčno pozdravil in oni so se izvrstno počutili med brati. Zdelo se nam je tako kot v domovini, kjer je toliko Hrvatov prišlo na slovenska božja pota predvsem ob meji in Slovenci smo jim vračali, ko smo trumoma romali k Mariji Bistrički in pa na obmorski Trsat. Hrvati so v Lemontu občudovali naše pobožnosti in naše lepe romarske prostore. Rekli so, da bodo še prišli. Vedno so dobrodošli!
Porciunkulsko gibanje: To je bilo res gibanje v pravem pomenu besede. Pridnih čebelic, ki so nabirale med odpustkov, je bilo dosti, iz bližnje okolice seveda največ, kar je razumljivo. Če morajo čebelice predaleč na pašo, potem ne znosijo mnogo skupaj. Odrezali so se Jolietčani, Čikažani, pritisnili so Prekmurci. Pa tudi od daleč ni manjkalo porciunkulskih romarjev:	Pri-
šli so celo iz Toronta, nekaj jih je bilo iz Clevelanda.
Veliko resnih misli je bilo v srcu in mnogo molitve se je dvigalo proti nebu. Upamo, da je Marija Pomagaj stegala svoje dobrotne roke v vice in je vlekla uboge duše iz kraja trpljenja. Imeli smo tudi posebni por-ciunkulski pevski zbor, ki je dvigal našo pobožnost.
Bom slišal od daleč lemontske zvone:	Kdo jih bo slišal? Naše
dobre žene in matere iz Clevelanda že prisluškujejo in hrepenijo, da bodo zadoneli Marijini zvonovi na Ameriških Brezjah. Morda se tega nihče tako ne veseli kot one in gotovo Marija Pomagaj nobenih romarjev tako željno ne pričakuje kot clevelandskih mater. Pri nobenem romanju ni toliko resnosti in toliko globokih pobožnosti kot ravno pri tem. Matere so zbrale tudi najprimernejši čas: v osmini našega najstarejšega praznika: Marijinega vnebovzetja. Posebnost letošnjega romanja bo,
da bo predsednica Zveze Oltarnih društev pripeljala s seboj svojega sina, lanskega novomaš-nika Rev. Edvarda Roberts, ki bo že ob prihodu romaric opravil sv. mašo po namenu Zveze, ki bo imel večerno pobožnost in v nedeljo glavno sv. mašo pri Lurški votlini. Srečni in požrtvovalni materi naj bi prišle čestitat tudi naše okoliške matere. Največja odlika katoliške matere je gotovo izbrani dar iz neba: sin-duhovnik. Tega se moramo zavedati!
Posebne pobožnosti pri romanju Zveze Oltarnih društev 19. in 20. avgusta bodo sledeče:
1.	Sveta maša ob prihodu bu-sov okrog 12. ure opoldne.
2.	Ob 3. uri popoldne pred skupno spovedjo nagovor in pobožnost na čast predragoceni Krvi Jezusovi.
3.	Ob 5:15 popoldne sv. križev pot v Baragovem parku in kratek obisk grobov.
4.	Ob 7:30 zvečer pridiga in slovesni blagoslov v cerkvi. Nato nočna procesija z lučkami. Konča se pri lurški votlini.
5.	V nedeljo zjutraj ob 7. uri obhajilna sv. maša pri milostnem oltarju Marije Pomagaj v cerkvi. Obhajati bo pomagal Father Roberts.
6.	Ob 10:30 poklonitev spomi-
nu pokojnega škofa Rožmana. Začetek pri Prekmurskem križu, procesija na pokopališče in polaganje venca na dragoceni grob. Romarice prinesejo s seboj venec v obliki križa. Venec bosta položila:	sin-duhovnik in
njegova mati Katarina Roberts.
7.	Popoldne ob 2:30 bodo v cerkvi pete litanije Matere božje s slovesnim blagoslovom. Celebrant bo Father Edvard Ro-
berts.
8.	Ob 4:30 popoldne bo v Ro-ženvenski dolini pobožnost sv. rožnega cenca v čast sedmerih veselj Marijinih in sicer bomo letos priredili ŽIVI ROŽNI VENEC: 72 žena in mater bo razvrščenih po Roženvenski dolini, deset med vsako skrivnostjo, za vsako Zdravo Marijo ena. Število mater bo predstavljalo 72 let Marijinega življenja na zemlji. Vsaka mati bo molila eno Zdravo IMarijo. Seveda bomo imeli zvočnike, da se bo molitev slišala po vseh lemontskih gričih. To bo dalo pobožnosti veliko pazljivost in zbranost. Skrivnosti bomo napovedovali s petjem.
9.	Zvečer ob 7:30 pred odhodom bo slovo od Marije, ali od Marijine podobe v cerkvi. Zvonovi bodo zazvonili in matere se bodo vrnile na pot proti domu.
Naznanjenih je tudi kakih 30 žena in mater iz daljnega Kansas City. Pridejo pa tudi iz okolice kot vsako leto. Za nedeljsko poklonitev škofu Rožmanu pridejo tudi mnogi Milwaučani in tudi od drugod. Se res izplača. Prenočišča so že precej oddana. Vsa postrežba v kuhinji in v obednici bo slovenska. Naše matere in dekleta iz Chicage ter iz Jolieta imajo že ves načrt narejen. Pomagajo rade. Dobre romance bi radi zadovoljili duhovno in telesno. Vse pa v čast božjo in v slavo Marije!
Zvonovi zvonijo, veselo pojo: “O zdrava Marija!” donijo glasno.
Vsi zbori zadonite Mariji čast glasno, lepo jo poslavite, nad vse povišano.
Voditelj romanj
p. Odilo, O.F.M.
Nadzorniki zračnih cest
V velikem prostoru brez oken na robu pariškega letališča Orly doživlja trideset nameščencev, večinoma tehnikov, vse letalske dogodke nad severno polovico Francije. Med delom ne vidijo sonca in tudi ne nevihtnih oblakov; v rednih izmenah, podnevi in ponoči strmijo predse na katodne zaslone, kjer se rišejo sledovi svetlih pik: vsaka izmed njih pomeni letalo, namenjeno proti s'everu ali na jug, pa tudi čez Atlantik. Vsak tehnik ima slušalke in mikrofon, s katerim vzdržuje zvezo s “svojimi” piloti.
Letalski potniki lahko tudi pri najgosteljšem prometu v miru kramljajo ali brskajo po revijah, zakaj njihovi piloti vzdržujejo stalno zvezo z e-nim izmed teh orlvnskih zračnih prometnikov, ki sedijo pri svojih katodnih zaslonih po dvanajst ur. V tako imenovanih urah prometnih konic nadzorujejo skupno po 725 svetlih črj; hkrati, v letu 1960 so u-smerjali skupno 264 tisoč letalskih premikov.
Zakaj ti zračni nadzorniki? Letalski promet je čedalje gostejši, letala so vedno hitrejša. Strokovnjaki pravijo, da bodo potniška letala čez deset let v dobidh dveh urah preletela Atlantski ocean. Kaj bi bilo takrat brez tega zračnega nadzorstva, ko pa pilot reaktivnega potniškega letala že zdaj ne more preprečiti trčenja, če se tri ali štiri kilometre pred njim nenadoma pojavi ovira? To razdaljo in letalo pri sedanji hitrosti za seboj v 15 sekundah, zdravniki pa vedo, da potrebuje pilot povprečno , po 18 sekund za pregled položaja in za ustrezni ukrep. Čez kakih deset let bodo letala o-pravila v 15 sekundah že sedem kilometrov dolgo pot. Pod radarskim nadzorstvom si smejo slediti letala v presledkih po 9 km; letalski promet je gostejši iz leta v leto. Tistih petnajst sekund je torej lahko vzrok nesreče.
Ob hudi letalski nesreči nad Brooklynom, ki je zahtevala .134 človeških življenj, so ugotovili, da se je eno izmed leta! oddaljilo za 18 km od predpisane smeri. Za avto ta razdalja časovno nekaj pomeni, kaj malo pa za moderno letalo, če pilot trenutno ni dovolj paz-
ljiv ali če je eno samo minuto pokvarjena določena naprava.
Zato teh trideset zračnih nadzornikov v temnem prostoru brez oken. Pol ure pred startom določenega letala pokliče letaska družba enega izmed teh tehnikov, ki sporoči pilotu smer in jakost vetra, številko steze, s katere lahko vzleti, v kakšni višini je njegova “zračna cesta” itd. Na določeni frekvenci potem vzdržujeta pilot in tehnik stalno zvezo od vzleta do pristanka na cilju, če ta ni izven dosega nadzornikovih radijskih naprav.
Če nadzornik nenadoma ne vidi več na zaslonu enega izmed “svojih” letal, pokliče pilota in mu naroči določeno spremembo smeri. Kmalu potem zasledi na radarskem zaslonu svetlo piko, ki se ravna po njegovih navodilih. Če pol ure po domnevnem pristanku še vedno ni sporočila, da je letalo prispelo na cilj, nadzornik telefonsko pokliče letališče jn zahteva pojasnilo, če pa tudi tam ničesar ne vtedo, se vključi reševana služba.
------o------
Izdatki za izobrazbo
Po statističnih podatkih OZN, kj zajemajo Sovjetsko zvezo in dežele Atlantske zveze, je Sovjetska zveza na prvem mestu glede stroškov za izobraževanje povprečnega: 'državljana. Izdatki zia šolanje in splošno prosveto znašajo v SZ na državljana 113 dolarjev, potem pa se vrstijo ZDA 92, Kanada 58, Islandija 43,' Norveška 41, Belgija 39, Velika Britanija 38, Francija 35, Danska 33, Zah. Nemčija 28, Nizozemska 27, Italija 13, Turčija 10, Grčija 5 in Portugalska 4 dolarje.
XKERISKA DOMOVmX.
France Bevk:
Smrt pred hišo
WWjAmjjKJHiu iPW	iW JUHII t. Wililir! 3il>WBWB8BB8WMBB88BWliBBWBMBWWBi
“Sedita in pijta! Kje si bil,
Rudi?”
“V lesih sem se vical. .
“Zato pa lahko plačaš”, je dejala krčmarica, ki je ni bilo sram mešetariti za svoje vino. In ti Peter? že mesce te ni”.
“Jernaču je šlo kolo čez no-ko. Ne vem, kaj bo z njim”.
“Umrl bo”, je dejal Blaž ši-r°ko. ‘‘Boš pa ti gospodar”.
“Pa reg nočem tega, zato niislim v stran”.
“Ker si neumen. Boš že šel, te vzamejo k vojakom. . . Seveda, če misliš k Zaplotniku. .
Blaž ga je gledal z enim očesom in mežikal, kot bi sejal njegovo misel na rešetu in iz-ločil naj čistejšo.
K Zaplotniku pa ne!” je dejal Peter in nagnil kozarec, da je skril zadrego.
( sestro ti bodo pojedli”. Pravila mi je, da ji ni dobro”.
No, če se poroči. . . Slišal Sein> da Kocjanov sili za njo”.
je zopet mežikal v fan-a> ki sta ga pogledala pozorno ln slabo hlinila ravnodušnost.
Kje si to slišal?” je vprašal Zormanov.
Kje? Vas govori. Misliš, da Je Vzglavnik tako daleč, Ko-ejanov je pa iz naše vasi. Če do kihne, jaz' vem”.
Blaž je že zinil in bi bil še dejal, da ni zamahnil Peter z 10k°, da je utihnil, čudaški se 11111 Je zdel Peter; če bi mu ne d plačal za vino, bi mu zame-rid Tako pa mu ni.
21.
R° je Jerica zadremala, je ^ekdo potrkal na okno. Predi amila se je, dvignila glavo ln posluhnila. Zunaj je bila te-^a, nikogar ni bilo mogoče videti.
“Jerica!”
Spoznala je Petrov glas. krnila se je in stopila k oknu. ^dprla je šipo, za železnimi
riži je zagledala Petrov o-braz.
Ji si, Peter? Kaj mi hočeš tako pozno?”
kedaj je zagledala Za Pe-r.0Vlm hrbtom obrise drugega 0.raza' Prestrašila se je; njen ^ as je očital. “Saj nisi sam”. ‘pst! Rudi je. .
^ Pozdravili so se. Po par pri-‘Benih besedah si niso vedeli aj reči Začel je Peter.
Ali se res poročiš?”
Kdor je to dejal, laže!’ ll^0cjanovega vzameš!”
„ 1 res- Ne maram ga!’
. čemu
Je?. .
mogel na dan.
“Oče, nekaj vam bom povedal, če boste tudi hudi”.
Brdar se je zdramil. Pogledal je v sina in molčal; njegov pogled je bil vprašanje.
“Oženil se bom”.
Ivanc ni pričakoval te besede; pričakoval je karkoli hujšega, zato se je oddahnil. Izraz notranje zadovoljnosti se je razlil preko njegovega obraza.
“Saj to sem mislil tudi jaz. . .”
Oče in sin sta se gledala in iskala v dnu oči, kot da ni vse izgovorjeno.
“Mati je bolna”, je dejal Brdar. “Vojak nisi, brez gospodinje ne bomo izhajali. Dek la dela pač, kar sama hoče. . .’
France je zamahnil z roko, kot da ga je nekaj nemilo zadelo, in se prestopil po izbi.
“Kdaj misliš? Še ta pred-pust?”-
“V treh tednih
Tedaj se je Brdar nekoliko zavzel. “V treh tednih?”
“Recimo v štirih”.
“No”, je meril Brdar Fran četa z očmi, “če imaš nevesto že izbrano.
“Imam jo”, se je Francetu izvilo iz prsi.
“Povej! če ne bova nič imela proti nji jaz in mati. .
Zimski veter je tolkel na šipe, oče in sin sta mu prisluškovala. Dolg molk je nastal. In kakor da je iz dna tega molka dvignil težko butaro, je vrgel France besedo.
'To je. Bojim se, da vama ne bo povšeči”.
“Bog ve”, je dejal Brdar. če je pridna, na lepoto gledaj ti, ti boš živel z njo”.
Pridna je”, je zastokal France. “Bogata ni”.
[20l[21||22j|23j^^]26i 27 28 29 30 31 U
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST 27.—Slovenska šola sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER 10.—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi!
OKTOBER 1.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. VINSKO TRGATEV.
8.—Veselica Kluba vpokojencev v SDD na Recher Ave.
15.—Društvo Danica št. 11 SDZ
priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples.
21.	—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer.
22.	—Pevsko društvo SLAVČEK poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu koncert.
27.	—Demokratski klub 23. vardc priredi letno zabavo s kartami v spodnji dvorani SND na St. Clair.
28.	—Z veza slov. protikomunističnih borcev priredi JESEN-
SKO ZABAVO v Slov. domu na Holmes Ave.
29.	—Slovenski Oder poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob 3:30 popoldne komedijo “Skopuh”.
30.	—Cerkveni pevski zbor Ilirija bo nastopil v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
5.—G1 a s b e n a Matica priredi
opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
5.—Društvo Slov. dom št. 6 SDZ priredi banket v proslavo 50-letnice obstoja. Začetek ob petih popoldne.
11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja.
18.	—Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane.
19.	—Pevski zbor Jadran priredi
koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne.
26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert.
26.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”
hvali, da je v industriji v LR Sloveniji ustavljeno naraščanje delavstva, ker skušajo z racio-
Brdar je pomislil. France je I nalne-i“ uPor,ab“ de'ovne mo“
prej mislil, da je slavno breme K'f« Pr°d“k'>J°- Na a nac'n
I naJ hi proizvodnost v slovenski
že vrgel z ramen, pa ga je čakalo.
“Koliko bo imela?”
“Nič”.
Brdarjev obraz je mišljen izraz. Nenadoma ga je spreletelo spoznanje.
“In kako je temu niču ime?” Franceta je zabolelo. Ni mogel nazaj. Zbral je ves pogum in dejal: “Minka”.
Pa vedo vsi ljud
‘Kdo
0	_ vsi ljudje? če govori
j mi še ni dejal besede. Kli-
nie je, nisem mu odprla” tfila je
8Iopiic
užaljena. Solze so ji
Mia i ’ °Či’ 8'las se ie tresel bičema, se je zasmilila, če nj srcu”
ves, ne jemlji si k
No je zopet legla, se ni mog-a ^miriti
. Tisoče misli ji je glavi. Iz daljave je
šllmelo v
ua^al veter fantovsko pesem Al’ že
spavaš, dekle moje ti voščim sladko lahko

ni mogla spati.
1.
Naraščanje števila zaposlenih ustavljeno
Ljubljanski list “Delo” se
Jaz
h°č _ _
Jerica
j ne? 1.(laiJev France je postal iz ' in aanega vzroka zamišljen ! w!0lceČ- 0če 8ra Je videl ta-s].“ In ga je gnal na vas. Po-izo- 'l<l* se ie zgodaj iz izbe z lOVorom, da gre spat.
(j. Pl've dni
legpCa Va*ec' Prehlada zopet ka U’ tedaJ' se je France neke-
JjenoatV3 VZd'ramil iz
v predpustu je Br-


zamiš-
h,ni se mu mudilo spat. š; : >JC So hili na vasi, najmlaj-
•( s|);i|. njj{0gar razen 05etji
v izbi.
'zo •lda.r j0 P°l dremal za mi-si^,111 1ZZa mize pogledoval v L je tipal za besedo in ni
industriji tekom letošnjega leta porasla za 7.2 odstotka.
Po podatkih lista je bilo le-
dobil za-|N)arii0 PomIad registriranih v Sloveniji okoli 8,000 brezposelnih, v primeri z blizu 10,000 lani.
Na ribolov v ganske vode
Po poročilu “Dela” bosta konec tega meseca odpluli proti te-Dva obraza sta se za to be-I atonalnim vodam afriške repu sedo zrla. Obraz mladeniča, ki blike Gane v Atlantiku jugoslo-je imel mnogo ženskosti na Se- vanski ribiški ladB “NaPredak
bi in trd porastel obraz moža, in “Tunia” lovit tune- Tam b°-ki je računal in dejal; Tako in N3 °stali predvidoma eno leto.
nič drugače!	To ie doslei naJvecja odPrava
Bilo je pet tesnih trenutkov, * I0 vrste v katerih nihče izmed obeh ni sopel. France je čakal obsodbe, Brdar samemu sebi ni verjel.
Počasi je razbral niz raznih opazovanj in jih združil v enotno sodbo. Ni moglo priti drugače.
Sam ga je poslal, naj gre iskat deklo. Zdaj je videl, kako sta tiščala skupaj pri delu in je fant vse nedelje popoldne ostajal doma. Ljudje so vse vedeli in so se posmehovali.
Brdar je vzkipel. Rdeče mu je zaripel obraz, dvignil je roko. “Dokler bo ta roka gibala ne! Lovače nikoli!”
“Oče!”
Molči. Ne zini besede tem! Vzel boš tako, da bo pomagala spraviti naše posestvo do tistega, kar je nekdaj bilo.
To hočem jaz; po lepoti si jo izberi sam”.
“Tuki tako je mogoče živeti”.
“Nikoli. . . Ali poveš, čemu se ti je tako mudilo?”
“Ne vem”.
“Ne izbegaj mi. Povej!”
France je molčal. Tesnoba j Se je nabrala pri srcu, strah j pred očetom ga je držal v verigah. Sklonil je glavo.
“Ali ne boš odgovoril?”
(Dalje prihodnjič)
Dnevnice javnih uslužbencev S preteklim junijem so določili v Jugoslaviji javnim uslužbencem nove dnevnice. Uradniki do vključno V. plačilnega razreda dobe 1,700 dinarjev na dan, oni od IV. razreda navzgor pa po 2,000 na dan, kadar so na službeni poti.
V našem denarju to ni posebno veliko, drugo sliko pa dobimo, če pomislimo, da povprečni človek v Jugoslaviji zasluži na mesec okoli 18,000 dinarjev. Prodajalke v trgovinah zaslužijo na primer kvečjemu 10,000 dinarjev na mesec, če si seveda ne znajo pomagati do — “dodatka”.
Vse za človeka!
Člani Zavoda za zadružno gradnjo domov se v “Delu” o-stro pritožujejo nad to ustanovo, ker se ne drži lani v decembru sklenjenih pogodb. Zadružniki so plačali tedaj del osnov-
nega deleža, ostanek pa naj bi plačevali v obrokih skozi daljšo dobo. Predstavniki zavoda so izjavili, da so finančna sredstva za gradnjo domov zagotovljena. Letos v juniju so zahtevali, da mora biti osnovni delež plačan takoj. Kdor ga ne bo plačal v določenem roku, bo izgubil vse svoje pravice. Nekateri so to storili, drugi, ki tega niso mogli, so izgubili še tisto, kar so preje vplačali. Nato je vodstvo Zavoda sklicalo znova zadružnike in jim objavilo, da morajo plačati še en osnovni delež, če hočejo imeti svoje hišice. Če tega ne zmorejo, bodo hišice in stanovanja pač prodana tistim, ki bodo več plačali. List pravi, da je bilo v nekaterih slučajih treba plačati kar do 1,800,ODO dinarjev, kar gotovo za nikogar niso mačje solze.
Pritožbo so v imenu 40 zadružnikov podpisali Franc Mur-gle, Poljanska 20, dr. Ludvik Tabor, Kopališka 8, in Jože Dobrin, Einspilerjeva 25. V njej izjavljajo tudi, da je tak način postopanja vodstva Zavoda za zadružne gradnje uničil zaupanje vanj med člani in močno škodoval težnji k varčevanju.
Zamrznjena gradbišča Kranj, središče Gorenjske, je v zadnjih 20 letih skoro podvojil svoje prebivalstvo in precej dopolnil svojo industrijo. Zelo malo je bilo v povojnih letih storjenega za “objekte družbenega standarda”.
Kup nerešenih prošenj za stanovanje je čedalje večji, piše “Delo” o položaju v Kranju. Trgovine čedalje težje zmagujejo povečano kupno moč prebivalstva, ki mora iti zato večkrat kupovat v Ljubljano.
Pred dobrim letom so Kranjčani sklenili, da jim je najbolj potrebna nova pekarna. Že pred leti so začeli graditi pet objektov družbenega standarda: po-| rodnišnico, zimski bazen, most čez (Kokro, športni stadion in šolo na Planini. Letos je delo na vseh petih gradbiščih “zamrznilo”’, ker ni denarja. V občinski sklad ni prišlo določenih 200 milijonov dolarjev od gospodarskih ustanov. Te so menda pripravljene dati le 50 milijonov. Sedaj se vodniki kranjske komune posvetujejo, katero izmed gradbišč naj najprej “odtajajo”...
Stoji carina kakor gora ... Neko ljubljansko uvozno podjetje je naročilo za tovarno igrač v Izoli v tujini 339 elektro-motorčkov in naročilo prijavilo na carini. Napovedalo je prihod motorčkov v treh pošiljkah. Ti so med tem bili poslani vsi skupaj. Tedaj se je začela zmeda. Podjetje je sporočilo carinarni-
ci, da je bilo poslanih vseh 339 j sem dejal:	“Slike naj pošljejo
motorčkov naenkrat in je hotelo zopet na Dunaj in od tam mi jih prvotno prijavo o treh pošilj- bodo poslali tjakaj, kjer bodo kah popraviti. Carinarnica po- bolje ravnali z menoj.” Prvič v pravka ni hotela sprejeti in je mojem življenju sem zaprl za ocarinila le prvotno prijavljenih seboj vrata, ne da bi pozdravil. 135 motorčkov in konec. Podjet- Sprašujem se: je se je prtožilo na glavno čari- j 1. Ali ne bi lahko postavili na narnico v Beograd, kjer so da- tako odgovorno mesto na carini li prav ljubljanskim carinikom, osebo, ki bi imela za seboj vsaj Tudi osebna intervencija v Beo- otroški vrtec olike? gradu ni pomagala nič. Podjetje 2. Ali ne bi mogli upoštevati je prišlo v hudo težavo, toda ca- pri carini take in slične prime-rinarnica stoji kot gora in noče re, kot so moji, pri turistih? videti 204 motorčkov, ker niso Na pošti sem prosil, naj kubih pravočasno in pravilno pri- verto s slikami in negativi pojavljeni. Za njo ne obstojajo in šljejo zopet na Dunaj jih noče ocariniti.	Neki prijatelji Ljubljančani
O stroških študija v Ljubljani so mi svetovali, naj v prihodno Na Tehniški srednji šoli za sti uporabljam pri sličnih usluž-strojno stroko v Ljubljani je bencih, hotelih itd. itd. tuje je-bilo v zadnjem šolskem letu zike, n. pr. nemškega, angleške-vpisanih 581 dijakov, od tega jih ga, španskega ali italijanskega je 320 prejemalo štipendije pod- in prav gotovo bodo bolje rav-jetij, pri katerih naj bi po kon- nali z menoj; v hotelih bom do-čanem študiju prevzeli delo. bil boljše sobe. Ne vem, ali je Povprečna višina štipendije je treba smatrati to kot šalo ali 5,600 dinarjev. Prejemajo jih ironično resnico? največ oni, ki žive izven Ljub- Morda je pa carinski uslužbe-Ijane. Minimalni stroški dijaka nec res migiii: “Kaj bom izgub so za tiste, ki so v internatu, ijai čas s tem Slovencem, kate-približno takile: vzdrževalnina rih je tukaj toliko!
8,100 din, malica v šoli 500 din | Pozdravlja vas in razvedrilo (kino, ples) 500 din. Skupaj je to 9,600 dinarjev.
Ce dijaka ne sprejmejo v internat, ker je ta že prenatrpan, mora že za samo sobo plačevati vso štipendijo. Dijaki trdijo, da je potrebno, da se štipendije povišajo na najmanj 10,000 dinarjev mesečno, poleg tega pa je treba dati študentom še enkrat
GVIDOV JUG, turist, Buenos Aires, sedaj v Poljanah nad Škofjo Loko
-----o------
Ročna ura za slepce
Švicarska tovarna je začela :z-delovati posebne ročne ure za \3lepe‘. Če hoče slepec videti, ko. ni večji letni prispevek za učnelliko je ura, dvigne steklen po-potrebščine in knjige ...	‘krov is številčnice in otipa s prsti
Ko dijaki končajo svoje štu- j veliki in mali kazalec in izb očedijo, lahko računajo kot tehniki ne številke za uro in tako po nji. na 20,000 dinarjev povprečne hovem položaju točno razbere, plače. Inženerji imajo začetno koliko je ura. Na tej uri za sle-plačo okoli 40,000 dinarjev. Zato pe je najmanjša razdelitev pet se rado dogaja, da oni, ki so |minut, končali z uspehom srednjo teh nično, skušajo priti na univerzo neoziraje se na svoje obveznosti do podjetja, ki jim je dalo štipendijo ... Kdo bi jim končno zameril, če vidijo, da bodo lahko v tem slučaju čez nekaj let zaslužili 40,000 namesto le 20,000!	(Delo, 22. VI. 61)
Slabo opravil
Rojak, ki je prišel na obisk v Slovenijo iz Argentine, je poslal uredniku “Dela” v Ljubljani tole pismo:
Tovariš urednik! Živim štirideset let v Argentini. Imam hčerko, ki študira filozofijo in literaturo na univerzi v Buenos Airesu. Odločil sem se pokazati hčerki lepoto pokrajin in bogate zaklade umetnosti v Evropi in zato potujem že 5 mesecev po Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji
Ženske dobijo delo
HIŠNO DELO
Išče se ženska srednje starosti za hišno delo pri odrasli družini. Soba, hrana in plača po dogovoru. Kličite po 6. uri zvečer. HI. 2-0248.	(154)
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Malo opremljeno stanovanje išče samski moški v Collin-woodu, Nottingham ali Eucli-du. Kličite med 5. in 7. uo zv. IV 1-4842.	—(156)
V najem
Odda se 4 sobe, kopalnica, zgoraj, na 14011 Glendale Ave., med Harvard in Kinsman. Kli-
in nameravam preko Jugoslavi-1 čite SK 2-5078.	(156)
je v Grčijo, Španijo, Francijo, j	odda »e
pet opremljenih sob na Addison Rd. odraslim, velike čiste
itd. Oba uporabljava fotografske in kino-aparate, da zabele-
živa panorame in spomenike.	furnez fta plin in vge av_
Včasih se zgodi, da optike ne razvijajo tako hitro slike in filme in nam jih zato pošiljajo v mesta ali dežele, kjer je naš pri hodnji cilj. Tako so nam poslali z Dunaja v Ljubljano kuverto s slikami in ko sem jih hotel na pošti prevzeti, sem zvedel na veliko presenečenje, da moram
jtomatično, veranda spredaj in zadaj, spodaj. Kličite IV 1-6072 ali WH 3-3139.
(7,9,11,14,16.avg.)
Trgovina naprodaj
Zaradi bolezni se mora prodati že 20 let dobro idoča delikatesna trgovina, ki ima dovolje-plačati 704 din carine. Obrazlo-1 nje za prodajo vina in piva. Za-žil sem moj primer turista, ki menja se tudi za posestvo. Zgla-
MEHIKANSKI PLES — Solarji indijanskega plemena Zapotec plešejo okoli stebrov »tarodainiih raivdlin v Miili lakozvani “peresni ples’' svojega plemena. Mitla je bilo versko središče Zapotec Indijancev od 12. stoletja dalje, dokler ni s prihodom španskih osvajalcev propadlo.
se mudi le prehodno v Jugoslaviji in na pošti so mi svetovali, naj predložim ta primer na carinski pošti na kolodvoru. Stopil sem v sobo na desni od glavnega vhoda in tam sem razložil uslužbencu:
1.	da sem turist, ki se mudi v Jugoslaviji na tranzitu, kar do-
i kazuje argentinski potni list, ki sem ga držal v rokah;
2.	da so slike, ki so dospele j. Dunaja s priloženimi filmi, na-
| še osebne slike, ki ne ostanejo jv Jugoslaviji, so torej v tranzitu in ne vem, zakaj bi plačal ca-1 rino.
Delavni možakar pri tej moji razpravi niti ni dvignil glave, | temveč je ves čas nekaj čečkal | na papir, potem pa zarentačil j (ne da bi dvignil glavo od svo- j jega važnega d^la):	“Plačajte
ali pa pustite!” Sapa mi je zastala pri tem ostrem tonu, pa
site se na 4727 Payne Ave., telefon UT 1-7780.	—(154)
NADUHA
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE l-OOM Cleveland 10, Ohio
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitatnlhs First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. In E. 68 St.
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnit* se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Nato je župnik zaprl vrata in počasi kakor da še nekaj premišlja, potegnil iz stene zapah.
7
Kdaj je zaspala, se ni mogla domisliti, toda zdaj je na zamreženem oknu trepetala prva jutranja svetloba in z medlo lučjo odgrinjala gole stene. Drobni curki so nekam plašno padali do vrat in stekleno o-kence v vratih se je svetlikalo.
Vstala je, razvila svitek in dela brisačo nazaj v kovčeg. Pogledala je po obleki. Bila je pomečkana, vendar jo to ni motilo. Občutek strahu, ki jo je zavoljo ječarjevega psovanja, ki ga je slišala, davil dolgo v noč, je popustil. Ostala je samo boleča bojazen, kaj bodo prinesli dnevi, ki so pred njo. O zaslišanjih je imela samo bled pojm. Domislila se je Rekarjevega brata in njegovih razbitih ledvic. Tepli so ga, dokler ga niso uničili.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
4 BDRM. BRK. Cape Cod, 2% c. gar., scrns. & storms, hardwd. firs., gas ht. $16,000. ALSO HAVE 3 BDRM. EXP. RCH.. stone frpl., cptg. Extras. $16,000. Call OWNERS GA 5-0643.	(156)
ELMHURST — BY OWNER 3 bedroom ranch home to anyone. On lot 60’xl32. Priced at a low $11,000. For immed. sale. TE. 2-3767.	(154)
RIVERSIDE—BY OWNER—7 LGE. RMS. 3 bdrms. plus den. Lge. gar. Face brk. Price less than appraisal. Nr. schls., shopg., transp. Price less than apprais. For immed. sale. In 30's. HI 7-1097.	(156)
OAKLAWN BY OWNER 3 Brick ranch home. Large modern tile kitchen, 2 tile baths. Side dr. Also a fesnced and big yard, a big playground in this area. Ideal loc. Nr. Shpg. Schls. and Churches. GA 3-0493.	(154)
wisTERN SPRINGS. BY OWNER. Newlyweds or retired couples. 1 Vz Brick Georgian duplex, 2 bedrooms. Finished bsmt., sep. dining rm. Large Yard, Nr. shopping center, C.B.Q. Station. Low taxes. Under $16,500. CH 6-5570.	(154)
3 LARGE HIGH WOODED LOTS at Silver Lake, Wis. Water and lake rights. Overlooks complete lake. Owner will sacrif. or will consider terms or trade. $5,500. Ph. Trevor, Wis. UNderhill 2-4611.	(156)
WEST CHICAGO — WINFIELD — Sv. Janeza Krstnika. 6 sobni lesen dom, 2 spal. gor, 2 dol. Omare, kuhinja, poploščena kopalnica, polna klet. Avto. gretje na olje lot 50x150 in zraven lot 50x150. Dobra trans-portacija, blizu šole, trgovin. Lastnik BI 7-2313.	(156)
NORRIDGE — Divine Savior — 7750 W. Montrose. Clean 5 rm. brk. bungalow. Tile kit., bath & bsmt. floor. Gas ht. S & S. Gar. Nr. shopg., transp. & schls. Low taxes. By owner. GL. 3-7477.	(156)
RIVERSIDE — BY OWNER 4 bedrooms, 2 baths. Frame, good fatnily home. Owner transtfd. Lower $20’s. Low taxes. Lot 50’xl54’. HI. 7-1316.	(155)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — By widow. Fully equipped. Nice going business. Reason, can't handle. Also for sale is a nice 2 story home and 2 car gar. at a different loc. ED. 4-9607.	(155)
DRUG STORE — MENDOTA, ILL. Wendt’s Drug Store, estab. 20 yrs. Doing good bus. Gd. loc. in town of 7,000. Camera & photo dept, provides good income alone. Will sac. for $19,500. Contact owner Mendota 2-6202 or 2226.	(158)
Skušala je potlačiti bojazen in vendar je naravnost z napetostjo lovila šume na hodniku. Koraki, odpiranje vrat, kletev na drugi strani, ženski klepet, spet koraki, ki so prihajali bliže, obstali in se vrnili. Zdaj je čutila, da je najhujše od vsega pričakovanje, negotovost, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku.
Stala je sredi celice in lovila žarke, ki so prihajali skoz železne palice. Zunaj je moralo biti lepo jutro. Domislila se je iskreče snežene odeje, ki se je širila od cerkve proti griču Sv. Antona. Prvo sonce je na oknih njenega zaprtega stanovanja.
Naglo se je zasukala, ko je čula ključ v vratih. Ječar jo je ošinil s topim pogledom in ko je videl njen neprespani obraz, se mu je obraz zadovoljno skremžil.
— Se je dobro spalo na mehni postelji, a? —
Ni mu odgovorila. Topast obraz z nizkim čelom, ki mu je skoraj celega pokrivala trigla-vovka, vojaška čepica s tremi roglji, je spominjal Silvo na mesarskega pomočnika, ki ga je večkrat srečavala, ko je še učila na Krekovi šoli. Kadarkoli ga je srečala, je morala pomisliti kako mirno ubija tihe živali, ki čakajo na zakol. Ta mu je bil do pike podoben in z mržnjo je prestregala njegove poglede, ki so se pasli po njej.
— Tukaj se bele tičke nauče zobati iz rok — je siknil. — Ven! —
Stopila je mimo njega in ga ni pogledala. Z nogo ji je pokazal cinasto skodelo, ki je stala pri vratih.
— Tu bo vsako jutro zajtrk. Malo slabši, kakor si ga bila vajena, toda če bi bilo po moje, bi še tega ne bilo. Ko spiješ, postavi skodelo na isto mesto. Potlej bom vrata zaprl. —•
Zdaj šele je videla, da pred vsako celico stoje skodelice na tleh in da na koncu hodniku stoji straža. Jetnice so prihajale po črno vodo, ki je bila le
V blag spomin
OB PETINDVAJSETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
Franka Marinčič
ki je umrl 14. avgusta 1936. leta.
Minila je že dolga vrsta let, odkar si Ti zapustil nas in svet!
Spominjamo se srečnih dni, ko še živel si z nami Ti.
Sedaj nekako prazno je pri nas, ne sliši se Tvoj dobri glas.
Sladko spavaj v tihem grobu, v kraju večnega miru; enkrat pa bomo vsi, radost nebeško uživali!
Žalujoči:
SOPROGA
in
OTROCI
Cleveland, 14. avgusta 1961.
še za spoznanje topla in prve, ki so prazne posode že postavljale nazaj na hodnik, so odhajale na stranišče.
Ječar je stopil na hodnik in se znašal nad jetnico, ki se je zadela obenj. Silva je z naglico pila. črna voda je bila brez okusa, njene oči so bile pri ženski, ki jo je ječar pritisnil ob zid.
— Se ti sinočnja trma še ni unesla? Le počemu, hudiča, še suše tvoje kosti tukaj? Jaz bi ti hitro pomagal. —
Silva je videla prestrašen, star obraz, ki se je tiščal stene. Ženica s sivimi štraklji las, ki so ji ušli izpod črne rute je imela zateklo lice in drobna, bleda brada ji je v strahu trepetala.
-— V bunker bi te dal zapreti, da bi crknila, stara podgana. —
— Saj bi rada — je rekla tiho. Silva se je zdrsnila. S pestjo jo je sunil v prša, da je z glavo butnila nazaj in polila črno čobodro po sebi. Silva je čutila, da ji celo telo trepeta, da bi morala zakričati po pomoč, toda ničesar ni storila. Položila je svojo skodelo nazaj na hodnik in čakala, da je prišla na vrsto pri stranišču.
Hodnik se je izpraznil in ječar je spet zapiral vrata. Nekatera molče, nekatera s psovkami. Ko je videla, da zapira njena, se je nalašč obrnila v okno. Ni ga hotela pogledati. Obrnila se je šele potlej, ko ga je slišala odhajati.
Obšla jo je neznanska tegoba nad tem, kar je videla. Je-čarjeva surovost in prestrašeni obraz stare ženice s šiljasto, bledo brado, ki je bi’a videti tako nenaravna, njeno zateklo
V blag spomin
OB ŠESTI OBLETNIICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA .
Antona Opeka
ki je umrl 14. avgusta 1951. leta.
Prešlo je naglo v večnost let deset, odkar si Ti zapusitil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš!
V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu v rajski večnosti.
Žalujoči;	/
SOPROGA, OTROCI SNAHA, ZET VNUK IN VNUKINJE
Cleveland, 14. avgusta 1961.
lice z modro podplutbo pri očesu, vse to je povrnilo strah, ki se ga je bila s kratkim spancem vsaj za nekaj časa znebila. Spet je bil tu, s svojo strašno grozo, ki jo ni mogla premeriti. Kaj vse skrivajo ti zidovi, kaj se dogaja v nočeh in kakšni so bunkerji, ki jih je omenjal ječar?
Tukaj se bele tičke nauče zobati iz rok.
Čutila je, da se za temi besedami skriva nekaj, kar je le bledo slutila. Ta ženska bitja, med katerimi je videla toliko mladih, so prepuščena takim kakor je ječar. Ni hotela misliti naprej, žgala jo je že samo bežna podoba, ki je vstala.
Pričela je begati. Ustavila se je pod oknom, ob počečkani steni. Spet nazaj do vrat, do surovih podbojev, ki so trdno tičali v zidu. Zdaj je bila žival. Drobna splašena žival, ki v nagonu išče za rešitvijo in vendar sluti, da ni moč več uteči. Sapa zasledovalca ji že diha na vrat.
Kakor v sanjah je stopila na posteljo, postavila noge na železno stranico in se porinila do okna. Gledalo je na dvorišče. Velik, kvadradast prostor je ostro zavil na levo, tam nekje je moral biti izhod na glavno cesto. Sneg je bil raztacan in v zmrznjenih plasteh so se poznali sledovi avtomobilskih koles. Hiš onstran ceste ni mogla vdeti, njena celica je bila preveč v kotu.
Spustila se je spet doli in
sedla. Poiskala je glavnik in se mučila z lasmi.
Počemu so njo zaprli v samotno celico, ko je vendarle videla, da so v drugih celicah naravnost natlačene? Lahko tiho govore med seboj in že zavest, da nisi sam, ti daje vsaj na videz pogum. Spet se je vrnila k ječarjevim besedam in z grozo bolščala v misel, kaj lahko naredi človek, ki more podlo pasti poglede na samotni ženski.
Za kosilo se je jutranje ravnanje ponovilo. V skodeli pred vrati je bil v vodi razkuhan krompir, podoben redkemu kleju. S studom je pojedla. Stara ženica je trepetaje prišla iz celice in takoj odšla nazaj, vendar je videla, da se ji je levo oko zavoljo otekline skoraj zaprlo.
Kmalu po kosilu, je škrtnil ključ. Zgrbila Se je, toda se ni dvignila s postelje. Topasti ječarjev obraz jo je vendar pognal kvišku.
— Pojdi! — je siknil.
Za vrati je stal stražar z brzostrelko in mirno precenjal jetnico.
— Silva Miklavc? —
— Da — je rekla.
Morala je hoditi pred njim. Skozi linice na vratih so jo gledale oči, šumenje v celicah je bilo podobno oddaljenemu brnenju. Nato po stopnicah navzdol, na levo in ko se je na koncu ustavila, jo je stražar porinil skoz vrata, čutila je hitro bitje žile v vratu in ko je

lil
POSEBNA
RAZPRODAJA

20 '" popusta
VELIKO POSEBNIH VREDNOSTI OD 14. DO 31. AVGUSTA
GRDINA SHOPPE
6111 ST. CLAIR AVE.

Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newburj, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St ... . 11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
MAŠČEVALNA DRUŠČINA — Pred vrati Rima se je zbrala v krogu množica, da kamenja ‘zločinko’. Ta starodavni način smrtne kazni je bil predstavljen seveda le za film. Zločinko igra znana Silvana Mangana.
dvignila oči, je videla samo tri ljudi. Dva je poznala. Bila sta Saša in tovariš Cestnik.
Človek, ki ga ni poznala, ji je z roko pokazal stol.
— Sedite, tovarišica Miklavc. —
V tem hipu, ko se je srečala s Cestnikovim obrazom, je ujela mirnost. Sedla je na stol kakor da je prišla na obisk. Ne, pred njim ni hotela pokazati strahu, ni mu hotela privoščiti veselja, da bi užival nad njeno plašnostjo.
— Mislim, da se ne morete pritožiti, da se nahajate tu po
krivici, kakor navadno trdi vsak, ki ga zaslišujemo. —
Zdaj je trdno vedela, da sedi pred preiskovalnim sodnikom.
— Ne — je rekla kratko. Cestnikov obraz se je potegnil, hotel jo je pogledati, toda j0 takoj umaknil pogled, ko je videl, da Silva gleda naravnost vanj.
— Mislim, da ste si tudi na jasnem, da ima učitelj v naši socialistični skupnosti obveznosti, ki so gotovo težje kakor so bile nekoč. —
(Dalje prihodnjič)
p	||ipj
^ Draga nevesta!
fš	Poročni dan naj bi bil najsvetejši,
najveselejši in najlepši dan p	Tvojega življenja,
f§ Poročna vabila, s katerimi boš || povabila k temu velikemu dogodku svoje §5 sorodnike, prijatelje in drage znance, so lij največje važnosti.
I
i
i
s
s
I
I
I
S
i
|
P
SR
ŠP?
p.
Ir:
%
I
P
&
I
I
|
P.
S
si
p.
|i|	Poročne predpriprave zahtevajo
ogromno časa in skrbi. 2f
p Pridi k nam in izberi poročna P naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih ^ katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik,
If papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
I
i
g
1
H Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio
I
£
H
d
P.
p
i
§
g
P:

NEVARNOST V KUVAJTU MIMO — Ko je pretekli mesec grozil Kosem Kuvajtu s priključitvijo k Iraku1 je ta poklical na pomoč angleške čete. Te so prišle. Na sliki vidimo dva angleška vojaka, ko si ogledujeta lončene izdelke v kuvajtskem pristanišču. Nevarnost je od tedaj že minila in Angleži so večji del svojih čet iz Kuvajta umaknili’