Janez Pucelj Kristofor jDim bora. bim bom. bingel bongel bingel boru, bira. bom. bim bom... Kristus je vstal! - Cingel cinkcingel cinkcigel cinkcing! K.ristus je vstal! \ije se procesija, deeki po dva jn dva, deklice po dve in dvt\ možji*. žene... V sapi, ki piha od Krvavih peči, plapolajo bandera, da jih komaj udržujejo krepke roke fautov. Cingel cinkeingel cinkcingel cinkcing — zavihti zvonček Skiuitvii Francek, da mu zupoje s tankiin glasom. Nato oclgovori Kuzmankarjt^ Jožek — on je drugi ministrant pri Sv. \ itlu in ima zvonec, ne eneg« samega kakor Skonear. ampak kar štiri skupaj Jia eni roči. da mu pojo kot zbor: Cingacinkcingel cinkcingel cinkcingel cinkcong... Pred zvonarjema gresta DrobniČcv Matijčo in Ježev Pavlek. Ltiej neseia na rdeče barvanih svečnikih. ki irnata na vrhu kot uekak krožnik. da lovi voščene kaplje, ki v vetm kar kacajo od sveč. Zakaj Matijče iu Pavlek še nista prav prava miiiistranta, sta šele nčenca ali recimo danes, ko je velika noč. vajenca: Matijčt1 prvi in Pavlek drugi, tako da je PavK*k zadnji v vrsti vidovskih uiinistraiitov. Yse to vidi Zakotkarjev lonce, ki nosi letos prvic Alelujo. Zakoikarjev Tončc jt* pri Sv. "\ idu prvi ministrant iii poglavar ministraniov. odkar jt* odstopil Pikovnikov Andrcjc. ki je hottil že v ponavljavno Šolo in hil že tolik, da mu je segalo rdeče krilo koiuaj do kolen in rokavi belc srajcc komaj tlo komolccv. In ker jc TonČe prvi nuiiistrant in poglavar mini-strantov, nosi Alelujo pri proccsiji: to je predpravica prvega rainistrauta ])ri Sv. Vidu. Ker je general ccrkvenih strežnikov. seveda tudi z tso natanČnostjcj moiri početje ministraiitov. kakor se spodobi za poglavarja. Kar sc namrdne. Zaglcdal je. kako jc kanila velika voŠčemi ka(>l.ja Drohnieu ria lase in inu jih zlepila v tvd. rumenkast Šop. Aa. in zcJaj si .ft-Še Ježek pokapal rdeti ovralnik prav ol) zlatem našivu! l\erodi. zakaj neki imata svečnika ščit. velik kakor krožnik! Ztiaj sta pa Še zronar.ja zinesatu vižo«! Vse to vidi in sliši /akotkar in srcc mu polni nejevoija. zakaj 011 je prvi ministraiit iu je odgovoren za vse to: on jc poglnvar imnistrautnv pri Sv. Vklu. Cingel cinkcingel cinkcinge) cinkciug! Cinkcinclakcingel cinkcingel cinkcingel ciiikcong! Zveličar uas je vstal iz groba, vesel prepcvaj. o kristjan!------— Šoba se je /akotkarjevemu prelila v Škodoželjcn natsmch. Zakaj? Prctt iijiin nosita Makov jurko in Kališčarjev Lojze niala rdeča banderca. Kali-ščarček ga šc uekaku obvlada, Makovoga JurČka pa kar zdeluje. ves jt: moker in kar zuuaša ga. Saj ga bo še vrglo banderce! Prav jo. uaj ga k! ^i taisli Tonee. Zakaj Touče iu Jurko sta si v jezi. Jurko je it-kel Toučetu: Ministranti ste iiajbolj hudobui fanticki v fari! Tonee pa. ga jc jiazaj vsekiiil: Sto ifuksov« — ea kouj, sto Jurjev — en mož! Od lakrat sta 1 oiiče in Jurko skregana. Pa zdajci začati Tonče, kakor da so mu roke trudne. kakor da mu hočejo omahniti. kakor da je Aleluja težka, Kaj pa še bo. saj so fielc pri Cenetovih! Pogleda kvisku proti Aleluji: ZveliČar, ogrnjeu v vihrajoč rdec plasč, desnieo je dvigml visoko v blagoslov, v levici drži zraagoslavuo ban-clerce, ki enakoraerno iiiha pri vsakein koraku. Prav tak je uaslikan tudi na bandereu, ki ga nosi Jurko. Tonei* zaeuti, da ui ua Jurka več tako hud. Skoraj zasmili se mu; skoraj rau želi, da bi ponehala sapa in ne bi tako zanašala ubogega Jurka: vsaj da bi ga ne vrglo banderce! Joj, roka hoče TonČetu počiti v kotnolcu: z desno malo odneba, samo za easek, da si majčkeno odpočije — jej, Kristus omahne, brž poprime spet TonČe z obeuia rokauia, pot mu stopi na čelo. Tedaj potegne sapa prav zares. Jurku kar zanese, prav zadnji trenutek Šc ulovi ravnovesje z razko-račenimi nogami. Tonče pogleda zaupno mimo Aleluje na Vstalega na Jur-kovem banderu: Ne pusti. da bi Te vrgel! Pa tudi Jurku ne pusti. da bi ga vrglo banderce — zdaj nisem več hud nanj! Tedaj se spomm zgodbe. Bogve, kje jo je bral ali slišal. Morda so jo povedali stari oče uii nemara gospod v šoli. Živel je mož, Kristofor mu je bilo irae. Kristofor, io se pravi: tisti, ki iiosi Kristusa. Ta Kristofor je bil junak, za kaj mož, moean za dva, če ue za ¦ tri. Imel je bajto. koeuro. zbito iz klad ob široki in globoki reki. Nekoč sedi v bajti. v kočuri, zbiti iz klad, m gleda skozi okence: bilo je majhno okence, da bi Kristofor ne bil mogel pomoleti glave skozi, zakaj Kristofor je l>il inož močan in je imel debelo glavo. Ko tako gleda, zagleda dete na drugi strani vode: sezulo si je čcveljčke, potem še nogavičke, si privzdig-nilo krilce ter stopilo na kajnen, ki je gietlal iz vode. in spet na drug kamen in na tretji, da bi prebredlo reko. Trde poteze na Kristoforovera obrazu so se razlezle v smehljaj: O ti revišče malo, kako boš prebrodilo reko! Ti mali srakoper! Saj še mene zanašajo valovi, kadar bredem tja čez, še mene Kristofora. ki sem za kaj, junak za dva, če nc za tri! Čuj no, ti mala žogiea. grera jaz po te! Kaj ni rekel Kristus: Kdor sprejme katerega otroka v mo-jem imcnu, mene sprejmc. In po Kristusu imam ime. Tako si misli Kristofor. stopi iz bajte. brede. brede, z mopoČnimi no-gami deli in odriva valove in pride do deteta. ; Daj, daj. botercek mali. da te jaz prrnt^cMj! Saj tv ho še voda vzt-la, ti inehurček drobiii.' Oj. ta presncli April! >Ne veml Težko ine bos preuesel* Kristofbr! Veš, sem težak.*---------„ TonČetu so roke kakor iz lesa: v komolcu mu bodo počile, prsti se mn krčeTito oklepajo podnožja vstalega ^veličarja in vendar bi se tako radi razklenili; debele potne srage polzijo Tončetu po licih.---------- Kristofor se detetu zasmeje, da se zablešcijo beli zobje iz črne kosmate brade: >He, he, noreek inali, ti boš težak? Da bi te Kristofor ne prenesel, če je božja volja? Z meziiicem bi te prenesel. ti butarica mala!< in zadene si bremence na ramo. Pa čudno je danes! Krisiofor, kje je tvoja moč, moc za dva, ee ne za tri? Otrok — čimdalje bolj težak- Kristoforu se noga šibi, koleno nau kleca, komaj še prestavija noge, tiplje s tresočim se stopalom po državi v vodi. otl rela mu lije pot v curkih... Kaj takega se Kristoforu še ni primerilo.---------- Tonče čuti, kot da drži Alelujo samo Še s silo svoje volje, uič vec s prsti. ki jih kar nic več ne čuti. Črn svet se mu dela pred očmi, koleaa se mu šibe, po hrbtu ga spreletava mrzto in ^roče, nekaj ga davi v grlo^ najrajŠi bi zajokal...--------— >Kdo si, otrok, da si tako težak. da si upognil ramo Krisioforu. ki je junak za dva junaka, če ne za tri?< omahne Kristofor z detetom na tratino iz reke. s-Kristus scm,< reče dete in poseže z belimi ročicami velikanu v raz-kuzmano brado. Solza stopi velikanu v oci, ki mu otrosko modio zro iz poraslega obličja. »O, če ai Kristus. daj, da te bom vedno nosil, pa če boš še tako težak!« In nese dete v bajio. v kočuro, zbito iz klad.------¦ — Ciiigel cinkeingel cinkcingel cinkcing! Cinkcinkcingel. cinkoingel cinkcinge! cinkcong!---------- Tedaj zadonijo orgle kakor ena sama zmagoslavna aleluja in vsa cerkev je ena sama pesem. Raduj, nebeška se Kraljica, Gospod je vslal, aleluja! Tonče postavi Alelujo ua vogal oltarja, se umakne proii žagradu in tedaj zagleda Jurka, ki je pravkar zateknil banderce v nalašč za to zvrtano luknjo v klopi: rdeč je bil in ves potan. Spogledata se: Tončc se Jurku nasmehne in tudi Jurko se nasmehjie Tončetu. Potem pa je Tonce to velikonočno juiro molil kot še nobeno, da bi fcil tudi on Kristofor. ki bi Krisiusa zmeraj uosil, tudi če bi bil težak. Pa ne sumo on, ampak tudi Jurko, da bi bil Kristofor, da bi bili Kristofori vsi ljudje.