POSTRŽEK
rasi trgovine Merkur sva pripisali klisco-dinja (¡M /:i novejšo zgodovino Nada llolvnski m spodaj podpisana kusto-dinja etnolOginja. Razstava v izložbah je hila v eeioti izdelek kuslodinje etnologi rije ki ji je pomagala pripravnica Marjana Zibert Izbrala sem ifidustrij.ske izdelke iz olxlc»Hja od kom a prejšnjega stoletja do siede JO. stoletju, večinoma p.i iz cas.i med svetovnima vojnafha. Razstava z več kot SOO predmeti je bila luid zalogaj predvsem za konseivator-sko delavnico GM Predmete smo v izložbe p< istavili Merkurje vi aran že rji in k ust od in ju etnologinja Razstavo smo podrli v februarju IV97
Mnogo truda je hilo vloženega tudi v ureditev delovanja muzejev v Bohinju. V začetku leta je ( rorenjski muzej z občino Bohinj podpisal povodbo o upravljanju muzejev m Muzejskih zbirk na območju (ibčiiie Jiniiutj, Za nas je tO pomenih i ureditev statusa, financiranja in delt ivanja Planšarskega muzeja, obenem pa sini i prevzeli v strokovno upravljanje ludí Optonovo hišo pod Mudorom. ki doslej nt imela strokovnega skrbnika, V pivi polovici leta m> bila opravljena te-uieljjiejša dela za ureditev oheli stalnih postavitev beljenje, drobna popravila fid Skupaj z ()bčino Bohinj smo organizirali prireditev ob petletnici obstoja ('plenov e hiše kol muzeja bivalne kulture < tplenova hiša je dobila svoj žig z znakom. Planšarski muzej pa na to še Cilka, pač pa smo uspeli instalirati so ' li )hn< 11 jsvet litev v p< ilovico prt »štorov N.i našo ponmlbo je Magda Zore pripravila diplomsko nalogo (Jji/enova hiša - model oživljanja muzeja bivalne ku/t i/re (mentor naloge je bil izr. pro t dr l.mez Bogataj) in 5. 12. tudi opravila uspešen zagovornak>ge na t >ddeikti za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete Univerze v Uuhljani Model želimo v naslednjih 'etili uresničiti
11 letu 19% pa smo tudi nadaljevali l'elo v stalnih pn >jektiM, ki >t so priprava / t tisk knjižice /ei<-iska kronika vaslnem '--'očilu avtoria Andreja Karničarja, vodenje študijskega krožiti/ Odkrijmo 11 "so deželni priplava knjižice Stražišče "i ^traíanh. dokumentirali pa smo tudi kovačijo Antona 15 likovnika v Tupali-1 :l't 2 i pri 1 »leddvoru (popis opreme in 11,1 >dja, tiinski zapis kiivačevepripovedi " 'i|eg< i ve m življenju ni delu, foto-íU'atije). 22 februarja seni pripravila ''Nizejski večer, na katerem smo pred Mav'li videozapise in videofilni, ki so 1:|s|;ili \ lasmi produkciji ali v sode-H anju / Avdiovizualnim labt j ra torijem SA/J . Dvakrat smo postav ili svojo
GLASMIK5ED 36/1996, št. 1-2
delavnico Stare otroške igre na OŠ Stane Žagar. Sodelovala sem tudi na kulturnih dnevih dveh kranjskih osnovnih šol - na razstavi Kulturna dediščina pri nas doma in na okrogli mizi o šegah okrog božiča, tokrat skupaj z dr. Naškom Križnarjenii
Ob vsem rednem delu pa lahko omenim še delavnico Prepričljivo {x>stvclo-vauje informacij z vizualizacijo mišljenja. ki sem se je udeležila v februarju na Andragoškem centru v Ljubljani in pridobila nekaj "neresnosti" in veselja do risanja in miselnih vzorcev. Leto je bilo živahno tudi zaradi ekskurzij v tujino. na primer obiska Tiroler Volkskims! muzeja v Innshrucku ter Zgornjebctvar-skega muzeja na prostem pri GroSS-vveilu v Nemčiji hlizu avstrijske meje in Innshrucka. kjer so nam prijazni kolegi omogočili tudi pogled v depoje.
Tita Porcnta
POROČILO O DELU KUSTODINJE ZA ETNOLOGIJO V TRŽIŠKEM MUZEJU V LETU 1996
Razstavna dejavnost
1. V letu 1996 sem imela v okviru prireditev za šu št a rs ko nedeljo manjšo priložnostno razstavo z naslovom <)hutvena kultura 15. m 16. stoletja \ a ogled ji1 bila v razstavni rotiindi Ahanke v TrŽiČU od 30. avgusta do 27. septembra Tehnične in finančne možnosti za izvedbo sicei vsebinsko obsežne razstave so bile skromne, zato je bila postavitev mišljena bolj kot predstavitev gradiva za kasnejšo stalno zbirko v muzeju. Predstavila sem le fotokopije izbrane obutve in fresk ter drugih, predvsem arhivskih virov za preučevanje obutvene kulture v 15. in 16. stoletju ter jih opremila z zelo splošnimi in poljudnimi komentarji. Ob razstavi je bila tiskana tudi zloženka
Razstava je hila vsebinsko razdeljena na tri sklope:
pregled obutvene kulture v Evropi v omenjenem času;
-	pregled viiov za preučevanje obutve na Slovenskem v IS. in 16. stoletju;
-	poskus opredelitve vrst obutve in stanja čevljarske obrti v Tržiču v času preraščanja prvotne naselbine v trg.
Pregledala sem že obstoječo izbrano tujo (muzejski katalogi tujih čevljarskih
muzejev in zhirk v Evropi) in domačo literaturo (predvsem izpod peresa Angelosa Baša. monografije srednjeveških fresk) in dosegljive arhivske vire v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Za poglobljeno študijo me čaka še delo v drugih arhivskih institucijah in katalogih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine 1er muzejev
2. V času gregorjevega (od 10. do 15. marca ) so bile v spodnjih prostorih Kur-nikove hiše na ogled gregorjeve hišice, izdelki učencev tržiških osnovnih šol
Nove pridobitve
Predstavitev novih pridobitev v letu 1996 v Tržiškem muzeju velja le za čevljarsko zbirko, za katero sem zadolžena.
Pridobila sem 12 muzealij, s knjižftih enot. 2S fotografij in H negativov
Med pridobljenimi muzealijami so pomembnejši kosi obutve, ki nam jih je odstopil neki tržiš ki občan (gre za 2 pa- ' ra drsalk - šeksen, gojzarje. natikat e in galoše). troje vrst mavčnih škornjev, ki so nam jih naredili v itiavčarni Kranj, in ena pustna lutka iz Osnovne šole Bistrica.
fotografije so posnetki s prireditve na gregorjevo v Železnikih v letu 19%. že omenjene razstave Obutvena kultura ! s in 16 stoletja v Abanki v Tržiču, strokovne eksurzije v Oftenhaclm in modne revije izdelkov dijakov Srednje tekstilne, gumarske in obutvene šole v Kranju.
Pridobila sem tudi diapozitiv čevljarske delavnice v našem muzeju s prižgano lučjo fta gcivge axun\u Božidarja Šinkovca iz Tržiča, ki spada med redke tovrstne posnetke!
V zbirko knjig, katalogov, zloženk, člankov in drugega pisnega gradiva v zvezi s čevljarstvom sem uvrstila S muzejskih katalogov, ki sem jih dobila v Deutsches I.eder- untl Si huhmuseum v Offenbachu.
Z urejanjem in dokumentiranjem posameznih ¡zbirk znotraj čevljarstva si sicer prizadevam vzpostavili neko sprejemljivo zbiralno politiko Ta je usmerjena v prvi vrsti tematsko v zbiranje čevljarske dediščine Tržiča in Slovenije, v drugi vrsti po ključu klasifikacije zbiram "niiinjkajoče" eksponate, npr, vrste čevljarskega orodja, kopit, žebljičkov, strojev itd., v naslednjih letih pa bom poskusila stalno zbirko popestrili se z raznimi prizori iz življenja in dela čev ljarjev ter na čevljarstvo vezanih delavcev, npr. vrste delavnic, prizor iz cehovskega herherga itd. Posebna skrb velja zbiranju čevljarske industrijske dediščine. V želji po teritorialni" Širitvi naše
7T
POSTRŽEK
zbiralne politike srni omejena zaradi statusa našega muzeia čevltarska industrija pa se na žalost v zadnjih letih ubada s številnimi eksistenčnimi problemi, ki prav gotovo niso naklonjeni našim prizadevanjem, ©ha problema sia se v lanskem letu pokazala tudi v praksi, ko je šla v stečaj čevlja trta Rati-lovei v Železnikih /.a prevzem specialnih vrst i ibulve iz čevljarne Katttovec se za zda | še dogovarjamo z Loškim muzejem iz Škofje Loke.
\ letu P)')hse )e \ našem muzc|u nekoliko izboljšala tudi tehnična opremljenost z računalniki. Zdaj ima vsak kustos svoj računalnik i dva s črno-beliiu in dva / barvnim monitorjem), eden je z modemom povezan na CobisS in Internet, za pet računalniki »v imamo na voljo dva laserska tiskalnika Vsi imamoiod-piti luporabniškOime za dosiopdoonire-žja A KM s Internet .VI oj naslov za elektronsko pošto je: lila porentaiSguesi.ar-
nes si
1. Razno
1 Mrokovtta ekskurzija v Deutsches Leder- iiinl Schtlhmuseittn v Offen-haehti
\ dneh od 7 do %) oktobra 1996 se m si i )glet.lala Nemški usnjarski iu Čevljarski muzej v i )tfenbachu v Nemčiji: Namen mojega obiska je bil trojen: želela sem si ogledati muzejske zbirke in organiziranost enega večjih specializiranih muzejev v Evropi. V .SI oven i jo posredovat i določeni> Strokovno literaturo in kataloge čevljarskih muzejskih eksponatov. d<»biti inf<>i mat ije o načinih dokument iranja in vrednotenju čevljarskih zbirk ter vzpostaviti stik z mrežo čevljarskih muzejev v svetu Moja pričakovanja so se v poglavitnih potezah Izpolnila, vendar mi je uspelo dobiti le površne predstave saj za poglobljene študije nisem imela dovolj časa.
1 I'riprava " številke Trfišhega zbornika
Tema ~ številke Tržaškega zbornika I to gregtirjev< i Ko; glavna urednica sem k sodelovanju povabila nekatere priznane slovenske etnologe (tli Zmaga Stnitka, tli Viška Križnarja, mag. I Meno kožar 1'odlogar in Ireno Keršič, od "netržlških" avt<irjev pa bost >tleloval tudi loža lažen iz Klope). Večji del zbornika b< i posvečen gi egorjevemu v Ti ži-ču C Tinke bodo pi ispevali vsi, ki taki > ali drugače sodelujejo ali so sodelovali pri tej šegi (osnovne šole. vrtci, turistično dništvo, muzej...).
Sodelovanje s Srednjo tekstilno, obulv euo in gumarsko š< >l< > v Kranju. \ letu I sem pripravila predlog za
72
tesnejše sodelovanje med Tržiškun muzejem in Srednjo tekstilno, gumarsko m obutveno šolo v Kranju. Sodelovanje naj bi prineslo zlasti izmenjavo strokovne pomoči v obliki informacij in razstav, vendar do konkretnejših načrtov ni prišlo, ker sta obe instituciji v finančni stiski. Ogledala sem si šolo in modno revijo izdelkov dijakov. Prizadevala sem si pridobiti kakšen izdelek dijakov čevljarske .šole, vendar imajo vse primerke "prodane" že vnaprej.
i. Pomoč pri organiziranju gregorjevega v Železnikih.
Na pobudo Turističnega društva Železniki in Osnovne šole Železniki sem bila povabljena na kratko predstavitev gregorjevega v Tržiču. Posodili smo jim nekaj video in fotografskega materiala, 11 marca pa sem si njihov "prvi" poskus oživitve te šege v Železnikih tudi ogledala ter ga fotografirala
S. izolira zevanje: ogledi razstav, udeležba na strokovnih srečanjih, predavanjih, delovnih skupinah
Ogledala sem si K razstav po slovenskih muzejih, udeležila sem se ogleda muzejskega salona v Benetkah (SIMF 1996-jj osemindvajsetega zborovanja slovenskih zgodovinarjev na Bledu in dveli sestankov delovne skupine za muzejstvo in dokumentacijo pri Sloveti skem etnološkem društvu (ogled depo-jev Slovenskega etnografskega muzeja v Skolji Loki) in poslušala predavanje o izobraževanju za muzejsko stroko v okviru Muzeoforuma.
Zve/dan a Dclak Koželj
POROČILO O DELU ZA LETO 1996:
Že v poročilu za pretekli dve leti sem na kratko predstavila organiziranje Informacijskega sistemu kulturne dediščine s sistemom podatkovnih faz na več ravneh (centralni register dediščine, popisna podatkovna baza, upravna podatkovna baza in meta podatkovna baza - z raziskovalnimi, tekstnimi, folo-. piano- in kartografskimi podatki). Sistem organizira I)prava in bo v končni fazi povezan z regionalnimi zavodi
Sodelovala sem pri popravkih, dopolnitvah in pri preverjanju podatkov o razglasitvah pri 340 že obdelanih enotah najpomembnejše etnološke dediščine v centralnem registru dediščine. Kot sestav ni del centralnega registra je v pripravi tudi geselnik llpoloških izra-
zov. Prioritetna naloga obdelave vsebine gesel je šele na začetku
Obsežno delovno področje dela na l j pravi je spremljanje varstva dediščine na vseh vrednostnih ravneh. Tako sem se v preteklem letu intenzivneje ukvarjala s problematiko dosedanje in nastajajoče zakonodaje. Izdelala sem pripombe na Predlog zakona o varstvu kulture dediščine
Prevzela sem tudi nalogo izdelave kriterijev za dodeljevanje proračunskih sredstev za obnovitvene posege na etnoloških spomenikih za ekspertno komisijo pri Ministrstvu za kulturo Kriterije sva dodelala s kolegom 1 lazlerjem
Pripravila selil številčni in finančni pre gled etnoloških akcij' za zadnjih osem let.
V	preteklem letu sem se ukvarjala s problemi vrednotenja, neustreznih posegov. samih oblik in možnosti varstv a ter ogledov ob koncu del šestih objektov oziroma območij najpomembnejše etnološke dediščine.
V	to skupino nalog lahko Vključim tudi svojo vlogo pn etnološki konserva it irski komisiji, ki je bila sklicana v lanskem lelu le enkrat.
Uprava votli projekt Mreža regionalnih muzejev netprostem, ki se izvaja na petih lokacijah: Brdo pri Kranju, Rogatec, Račji dvor pri Mariboru, Pleterje in Sečoveljske soline. Moje tlelo je bilo usmerjeno predvsem v koordiniranje programov in financ, pripravo gradiv za Projektni svet. ki usklajuje ta projekt /a objavo v Etnologu sem pripravila raz pravo o problematiki izvajanja projekta z naslovom Mreža regionalnih mtizejet na /»ostem na Slovenskem.
Ker sem posebej pripravila poročilo delovne skupine za etnološko konser-vatorstvo, bi le na kratko predstavila svoje delo pri vodenju te skupine. Predvsem organiziram delovna srečanja etnologov konservatorjev in muzealcev, ob tem uredim in pripravim potrebna gradiva, še posebno pa povzetke in redakcijo skupnih besedil.
Zadolžitve, prejete s strani Ministrstva za kulturo, so bile naslednje: priprava pripomb na gradivo Načrt zaščite m reševanja oh potresu, izdelava gradiva o razmejitvi obsega dela ob ločitvi na* ravne in kulturne dediščine na dva resurja in reševanje opredelitve možnih varstvenih posegov na objektu Črna b' za potrebe Pošte Slovenije.
Naloge, vezane na Ministrstvo za oko Ije in prostor, so bile naslednje: izdelava gradiva Splošna načela za urbanistične uivjanje naseli/, ki so ovrednotena kol kulturna dediščina - varstveni vidik
GLASNIK SED 36/ 199Ó, št. 1-2
J