/v>
Knjižnica
sp
ZASAVC
2007
352(497.12 Zagorje ob Savi)
0087633,8
COBISS ®
V
ŠTEVILKA 8, LETNIK 18 19. 04. 2007, CENA 1,13 €/270 sit

} i
STE
f/ -V »X
s.'VPw ''-1
-L PmI
m-a
_____________ I
¥.' "	/fflj	.	|mhihbmb8I|BE| • , :=:
'i>:. i ^	^ -	. ’■ * /
Avtohisa Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče,
popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov______________________________________
TJ
O
OR
3
c
"O
o
on
=3
ra
N
dj
tl
o
c
4-1
OJ
CÜ
>
CD
C
>-
ra 2 >1/1 > JO <u
o1"1 JD -c
O
d
'S >2
TJ CL
S «
Š ro
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
ti □
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?

mazoa
c
ro
"a
- vi
§S
X
ra
c
ro
c
ra
ra
"a
<u
m
N
<0
5
E
ra
>
c
ta
■o
° -c
<u
tl
ra c
_ o
> -O CD v,
(N JO
2 Ln b ra ta "o
ul n
ra JS n %
CD -
4-1 C
ra SO TJ

u
c
(O
C
ra
c
>
o
>
(U
JD
O
-a
ta
CL
ra
r-j c o o <v ra "O h- "O N > N ro ^ ra ^ rn ^
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
©r □
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?
z
□	ST
o
c
"O
o — on —
3 N
§2
t' JC (U -p ■i—i c
(U "O > N (U ro Z %
'X

EB
Elzi
QDALITAT2
REPORT
2006
Mazda je številka 1 v po kakovosti. 5
@D
Morate prebrati
Mrliška vežica v Šentlambertu
Rimljani gradijo in podirajo
Ha tekmah zagrizeni konkurenti
Lahko je dobiti guatemalskega otroka
Prelepa je domača fara
Zlato
Blažič
Za zdravo pitno vodo
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sit), polletna 13,52 EUR (3.240,00sin.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UWWA sim ©
mm\\
Po Veliki noči je zemlja žegnana in otroci naj bi že lahko hodili bosi.'
No, bosega nisem srečala v tej pomladi še nobenega, srečujem pa povsod in ob vsakem času gole. Rosno mlade deklice kaže-'
'jo popek in deset centimetrov golega teleščka nad in deset pod njim in zadaj križ z ledvicami ' vred. Saj vem, da je modno, vem pa tudi, da ni ravno 1 koristno za zdravje in če pogledam bolj na široko,! i narodno zavedno, tudi ni najboljša popotnica za dvig1 ; rodnosti in s tem povečanja števila našega majhnega na-! 1 roda.
I Ob tem, ko se S kdo bo kje in ('hočemo imeti, \ nasmiha, saj je do-!narod, ki se kar (številne pokrajine (večja komuna po-)bolj pod evropskim (drugi, se bomo osa-)kot milni mehurček.
pričkamo o tem.l katero središče) se nam Evropa/ sti lažje zradirati) sam razkupčka vi in hoče vsaka malo) stati središče. Eden! povprečkom kot) mili in se razblinili! In Evropa, ki je pri-)
(pravljena vlagati v naše, bo kar naenkrat vlagala v svoje.
(Pomlad je razgibala, poleg globokih misli o rojevanju, tudi ču-) istva in to prav posebna, ljubezenska, ljubezniva, prijateljska,! (človekoljubna, čustva sožitja in sobivanja. Radi imamo živali j (predvsem medvedki so »in«, pa naj bodo domači ali tuji. Še! (dobro, da so pri vseh gospodinjskih pripomočkih in sanitarnih) (sredstvih, pohištveni opremi in prevoznim pripomočkom, ki! (jih imajo na razpolago v gozdovih, še pripravljeni narediti) (kakšen brlog. Pomladanske sapice so sicer zapihale na du-! (šice takih, ki jim je mar in so se odpravili očiščevat okolje) ^Samo malo jih je, zelo malo. Itak, saj še v kontejnerje nej ^zmorejo zmetati smeti, kaj šele, da bi jih šli pobirat.
Joj, pa prvi maj se bliža. Praznik dela! Hm, malo jih je, ki(
)se še spominjajo prvega maja kot pravega delavskega) oraznika.To je bolj dan za piknik in noč za žuranje/ jko se v pomladni temi smejo čisto uradno utopiti/
Svse ne-delavske skrbi in vsa ne-solidarnost medj l^slojem, ki ima preveč in tistim, ki pravzaprav/ inima nič - vmesnega pa tako ni več. Pri^ ktem še vreme nima velikega vpliva. kŽivel I .maj - lepo kresovanje želim/ tysem, zares vsem, Zasavčanom
Urednica Marta
NASLEDNJIČ & SNIDEMO
4.	200?
Naslovnica:
Združili so glasove za Moj rodni kraj
Slika MaH	'	"'.v,-
■■Ca
© PKHfi miCB/
Spoštovani Zasavčani - Zasavc vam ponuja temo in pričakuje vaše mnenje in odgovor na spodnje vprašanje:
Joj, kam bi d(š)el?
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je vsem poslanskim skupinam poslala paket predlogov zakonov o pokrajinah s prošnjo, da posredujejo pripombe. Gradivo so poslali še Združenju občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter ga objavili na svojih spletnih straneh. V gradivo je vključen tudi delovni osnutek zakona, ki predvideva členitev Slovenije na 14 pokrajin, (za osvežitev spomina)
Predstavniki radeških političnih strank in svetov krajevnih skupnosti so se v torek, 10. aprila 2007, srečali z vodstvom občine Radeče.
To jim je predstavilo svoje aktivnosti pri vključevanju v Regionalne razvojne programe in pokrajino. Občina Radeče je že pridobila sklep županov savinjske regije o izključitvi iz nje. Radeče se namreč bolj nagibajo v bodočo, manj v zasavsko, precej bolj v posavsko pokrajino. Prisotni na sestanku so menili, da občino več
projektov veže na Posavje in zato je za Radeče bolje, da se priključijo
posavski pokrajini.Vodstvo občine so zato pooblastili, da vodi aktivnosti v tej smeri in se o možnostih vključitve v posavsko pokrajino pogovarja z državo in predstavniki posavskih občin.Vodstvo občine Radeče se je s predstavniki Posavja in občine Bistrica ob Sotli srečalo na Službi Vlade za lokalno politiko
in regionalni razvoj. Dogovorili so se, da bodo opravili določene naloge in pripravili vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere se bodo lahko Radeče vključile v RRA Posavje. Glede
na vse ponujene možnosti obstaja velika možnost, da bodo Radeče že v letošnjem in naslednjem letu lahko pričele črpati neposredne vzpodbude, ki pripadajo občinam. Po informacijah Ministrstva sodelovanje z Regionalnim razvojnim programom Zasavja ni pogojeno z vstopom v pokrajino.
V občini Litija so na 2. izredni seji občinskega sveta litijski svetniki in svetnice potrdili predlog župana o razširjeni osrednjeslovenski regiji.
Ta naj bi vključevala občine Radeče, Hrastnik,Trbovlje, Zagorje, Litija, Šmartno pri Litiji, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, po možnosti pa še Kamnik in Domžale, s sedežem v Litiji. Zupana so svetniki in svetnice pooblastili, da vodi vse potrebne aktivnosti in pogovore v tej smeri, na Centru za razvoj Litija pa bodo pripravili utemeljitev prednosti tega predloga in slabosti tistega, ki ga je pripravila Služba Vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj. Njihov predlog pomeni uresničevanje skladnega regionalnega razvoja, razširilo bi se območje vzhodne kohezijske regije, kar po letu 2013 pomeni več finančnih sredstev iz naslova kohezijske politike evropske unije.
Znane so tudi zasavske razprave okrog sedeža bodoče pokrajine Zasavje. Služba vlade predlaga, da zasavsko regijo sestavljajo tri občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, sedež pa naj bi bil v Trbovljah. S tem se v Zagorju ne strinjajo, saj so izračunali, da je geometrično središče Zasavja prav v Zagorju ob Savi.Tamkajšnji župan, Matjaž Svagan, bo tudi vložil pripombo, saj v Zagorju menijo, da bi morali bodočo regijo decentralizirati prav na tem področju in zato sedež pokrajine postaviti v Zagorje.
Besedilo: Rudi Špan in MaH
KRI JE ŽIVLJENJE - DARUJTE 0,5 % RDEČEMU KRIŽU ZAGORJE OB SAVI
Spoštovani,
Nov Zakon o dohodnini nam kot plačevalcem davkov daje možnost, da en del dohodnine in sicer 0,5% namenimo za donacijo za splošno koristne namene. Splošno koristni nameni po tem zakonu so humanitarni, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije. Vlada republike Slovenije je v posebni uredbi določila, da med tovrstne organizacije spada tudi Rdeči križ. S tako donacijo ne plačate nič več. Le en del davkov namenite za jasno stvar. Zato pozivamo občane Občine Zagorje, ki so se odločili, da bodo dovoljen del namenili dobrim stvarem, da na strani 6 dohodninske napovedi (zahteva za namenitev dela dohodnine) vpišete davčno številko naše organizacije, ki je 35 I 22536 in odstotek 0,5%. Denar bomo porabili za humanitarne namene. Kaj to konkretno pomeni? Poskrbeli bomo, da bo vselej zadosti dragocene krvi, ki jo boste potrebovali za ohranitev zdravja ali celo življenja.
Vsako leto bomo usposobili veliko število ljudi za nudenje laične prve pomoči, kjer prednjačijo predvsem šole, avtošole, podjetja, pripadniki civilne zaščite, ipd.
Tedensko nudimo psiho-socialno, materialno in finančno pomoč socialno ogroženim občanom, ki so jih prizadele vsakdanje stiske ter posledice naravnih in drugih nesreč.
Vsako leto bomo poslali socialno ogrožene otroke in starostnike na eno tedensko zdraviliško letovanje.
Skozi naše redne programe negujemo in utrjujemo načeto medgeneracijsko sožitje postmoderne družbe.
V primeru naravnih in drugih nesreč so naši prostovoljci prvi, saj že 140 let brezpogojno delujejo pri blažitvi človeškega trpljenja, tako doma in po svetu.
Smo del najstarejše in najštevilčnejše mednarodne humanitarne organizacije !
Vsako leto bomo javno objavili, koliko denarja smo pridobili iz tovrstnih donacij in za katere namene smo ta denar porabili. Za donacijo se vam vnaprej zahvaljujemo. OZRKZAGORJE OB SAVI
Občinsko svetniško:
Četrte sejo občinskega sveta Občine Hrastnik so imeli svetniki v četrtek, 10. marca 1007, v
galeriji DD Hrastnik.
Po pregledu realizacije prejšnjih sklepov so se lotili raznih odlokov, ki so potrebni za nemoteno delo določenih služb in vse
po krajši razpravi potrdili.
Najprej so sprejeli pri četrti točki poročilo nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa proračuna Občine Hrastnik za leto 2006 in s predlogi odlokov končali pri deseti točki dnevnega reda, ko so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov Unično.
Pri vprašanjih in pobudah naštejmo le nekaj predlogov oziroma vprašanj: ali bodo razpravljali na OS tudi o pokrajinah, kako je s steklarsko kolonijo, kje bo nova lokacija pokopališča, kako je z ureditvijo nevar-
nih cestnih odsekov pri Šparu in pri zavoju k šoli in tako dalje. Glede pokrajin bodo namenili točko na eni prihodnjih sej sveta, steklarsko kolonija je, razen objekta na c. I. maja 20, predvidena za rušenje, saj je prostor namenjen za ureditev industrijske cone. Nevarne odseke bodo skušali preurediti, prostor na dolskem pokopališču pa bo zadoščal še za naslednjih sedem do deset let.V tem času pa bo potrebno izbrati novo lokacijo.
Fanči Moljk
4. redna seja OS občine Trbovlje
Zaključni račun za lete 1006 potrjen, direktor javnega zavoda ne.
Trboveljske svetnice in svetniki so se, 1. aprila 1007, sestali na 4. redni seji, na kateri so sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom ter Spremembe odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Toneta Seliškarja.
Potrjen je bil zaključni račun proračuna ObčineTrbovlje za leto 2006, pa tudi letno poročilo Javnega podjetja Komunala Trbovlje.
Z dnevnega reda so svetnice in svetniki umaknili predlog prodaje hale naVodenski cesti. Predlog bo ponovno obravnavan na izredni seji, 16. aprila 2007, ko naj bi bili naknadno usklajeni interesi med občino in zainteresiranimi uporabniki omenjenega poslovnega objekta.
Na seji ni bilo razprave o delu javnih zavodov v preteklem letu. Po mnenju župana je namreč tema preobširna za redno sejo, z že tako obsežnim dnevnim redom in bo razprava potekala na že omenjeni izredni seji v mesecu aprilu.
Prisotni so pozitivno ocenili pripravljeni in predstavljeni izvedbeni del stanovanjskega programa za leto 2007 s pripombo, da bi bilo po-
trebno več zemljišč nameniti individualni stanovanjski gradnji. Potrjen je bil tudi predlog Javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje pomoči na domu. Ob omenjeni temi je bilo slišati opozorila, da Zdravstveni dom tega ne bo mogel več izvajati, saj zakon določa, da gre pri pomoči na domu za socialno in ne za zdravstveno varstvo. OS je včeraj dal v dvajset dnevno javno obravnavo Odlok o zavodu za šport. Za imenovanje Uroša Prelesnika za direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje svetnice in svetniki niso dali soglasja. Vzrok je v sprejetju novega odloka, na podlagi katerega bo imenovan nov svet zavoda, ki bo objavil nov razpis in izbral najboljšega kandidata, ki bo ustrezal razpisnim pogojem.
MAŠ.
Nad pričakovanji dolgotrajna I. izredna seja
Trboveljskih svetnikov
Občinske svetnice in svetniki, so na svoji I. izredni seji, 16. 04.1007, ki je trajala globoko v peto uro, vendarle uspeli sprejeti sklep o prodaji proizvodne hale na Vodenski c. 49. Sprejeti sklep določa, da se omenjena proizvodna hala kot izbranemu ponudniku proda Toming consultingu d.o.o. Šaleška cesta II,Velenje. Objekt v neto izmeri obsega 1.681,60 ml In je v lasti Občine Trbovlje. Za objekt bo Občina Trbovlje iztržila 710.161,1 o evrov.
Za dokončno lastništvo nad objektom pa mora Toming Consulting izpolniti še nekatere dogovorjene obveznosti, ki sledijo iz razpisnih pogojev. Do konca leta 2008 mora pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta v skladu s prostorskimi akti. Omenjeni objekt mora biti zgrajen najkasneje do konca leta 2009 in do konca leta 2009 na kupljeni lokaciji zagotoviti najmanj 40 novih delovnih mest in sicer za obdobje, ki ne bo krajše od petih let.
V sklepu so omenjene še nekatere varovalke.Tako mora Toming con-sutling najkasneje v roku 14 dni po sprejemu zgoraj omenjenega sklepa predložiti ObčiniTrbovlje predpogodbo za sklenitev kupoprodajne pogodbe dela obravnavane nepremičnine, sklenjeno z družbo STTIM d.o.o.V predpogodbi je potrebno opredeliti razdelitev obveznosti, ki izhajajo iz razpisnih pogojev, glede na odkupljeni delež posamezne pogodbene stranke. V primeru kakršnih koli zapletov, ki lahko sledijo
iz 2. točke sklepa in lahko povzročijo da I. točka sklepa ne bo začela veljati, bo Občina Trbovlje na naslednji redni seji občinskega sveta, ki naj bi po napovedih potekala, 21.05. 2007, obravnaval predlog prodaje proizvodne hale na naslovu Vodenska c. 49 izbranemu ponudniku Toming consultingu do.o.o..
Na I. izredni seji so svetnice in svetniki obravnavali še povzetke letnih poročil o delovanju javnih zavodov v letu 2006. Prisotni so bili vsi direktorji zavodov razen direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje Uroša Prelesnika.
V tretji točki dnevnega reda so prisotni obravnavali oblikovanje pokrajin v Republiki Sloveniji. Menili so, da bi Zasavski pokrajini, ki jo po predlogu RK za lokalno samoupravo sestavljajo Občina Zagorje ob Savi, Občina Trbovlje in Občina Hrastnik s središčem pokrajine v Trbovljah, bilo potrebno priključiti še Občino Radeče.
Besedilo: M.A.Š.
I® fWftggC
V Šentlambertu so po 10 letih prizadevanj dobili mrliško vežico. Na velikonočni ponedeljek 9. aprila so objekt slovesno predali njegovemu namenu.
Koliko ljudem pomeni nova pridobitev, je dokazala množična udeležba na dogodku. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Senožeti-Tirna Matej Groboljšek se je zahvalil Občini Zagorje kot glavnemu investitorju, izlaškemu podjetju Zagrad kot izvajalcu del ter krajanom, ki so zgradili oporni zid severno od objekta.
Matej Groboljšek, predsednik Sveta KS Senožeti-Tirna:“Hre-penenje krajanov po mrliški vežici je izpolnjeno”
Matjaž Švagan, zagorski župan:“Bistveno je, da se od vsakega pokojnika dostojno poslovimo”
Besed zahvale so bili deležni tudi vsi sedanji in nekdanji krajevni svetniki in svetnice, ki so sodelovali pri uresničevanju ideje o gradnji mrliške vežice. “Upam, da se bomo tu čim manjkrat srečevali, toda smrt je sestavni del življenja, zato si želim, da bo objekt dobro služil svojemu namenu,” je dodal Groboljšek.
Zagorski župan Matjaž Svagan je spregovoril o upravičenosti naložbe. “Sprašujejo me, čemu gradimo sodobne mrliške vežice v okoliših z relativno malo prebivalci. Ni bistveno število pogrebov, bistveno je, da se od vsakega pokojnika dostojno poslovimo, kajti vsako človeško življenje je pomembno in dragoceno,” je poudaril prvi občinski mož. Investicija v mrliško vežico v Šentlambertu je vredna okrog 170 tisoč evrov. Dobro desetino tega zneska so zagotovili krajani, s tem ko so zgradili oporni zid, preostanek je prispeval občinski proračun. Švagan je potrdil, da je zdaj na vrsti še izgradnja mrliških vežic na Zasavski Sveti gori in v Kolovratu.Tako bodo vsi kraji v zagorski občini, ki imajo pokopališče, preskrbljeni s poslovilnimi objekti. Omenjena projekta bosta po trenutni oceni skupaj vredna 400 tisoč evrov.
Janez Mrak, kisovški župnik:“Sporočilo velike noči naj daje upanje tudi ob smrti najbližjih"
Udeležba na slovesnosti je dokazala željo krajank in krajanov po poslovilnem objektu.
Zagorski oktet je zapel nekaj priložnostnih pesmi.
Mrliško vežico je nato posvetil kisovški župnik Janez Mrak, soupravitelj župnije Šentlambert.V nagovoru je dejal, da smo ljudje ob smrti svojih najdražjih "zbegani in žalostni, toda odprtost za sporočilo velike noči naj nam pomaga, da tudi v takšnih trenutkih ohranimo upanje. Tako ne bomo ostajali ujetniki žalosti, ampak lahko polno živeli kljub izgubi ljubljene osebe”. Po obredu je zagorski župan predal ključe poslovilnega objekta Sandiju Grčarju, direktorju podjetja KOP Zagorje, ki bo upravljalo z mrliško vežico.
Tako je bil končan uradni del, ki ga je z nekaj priložnostnimi pesmimi primerno zaokrožil Zagorski oktet. Vrata nove pridobitve so se odprla in navzoči so si jo lahko ogledali tudi od znotraj.V glavnem so bili zadovoljni s funkcionalnostjo objekta. Stavba, zgrajena po načrtih arhitektov Marka Prestorja (osnutek) in Ratka Blažiča (končna verzija), se je hkrati lepo vklopila v prostor.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
v
KRT Je Kratica za Društvo za Kulturo, razvoj in turizem iz Čolnišč.
Njegov namen je dodatno poživiti in razgibati družabno življenje prebivalcev vasi Čolnišče in Vrh ter njune okolice. Ustanovljen je bil letos, ustanovni občni zbor pa je imel v soboto 14. aprila v gasilskem domu v Col-niščah. Na njem se je zbralo 36 ljudi.
Utrinek z občnega zbora društva KRT. Na odru (z leve) član upravnega odbora Jure Raspotnik, predsednica Mihela Ocepek in tajnica Mateja Kreča.
Predsednica KRT-a Mihela Ocepek je v govoru poudarila, da društvo izhaja iz prepričanja, da imata Čolnišče in Vrh z okolico “ogromno neizkoriščenih možnosti za razvoj na kulturnem, družabnem in turističnem področju”. Poleg tega imajo domačini “sposobnosti in talente, ki včasih ostajajo neizkoriščeni. Naloga društva KRT je, da te individualne danosti prebudimo, povežemo in s tem poskrbimo za napredek našega območja”. S tem namenom si želijo sodelovanja s tamkajšnjim gasilskim in športnim društvom ter krajevno skupnostjo Kisovec-Loke, župnijo Šentlambert in zagorsko občino. Odprti so tudi za skupne projekte z društvi iz sosednjih vasi in krajev.
Letos načrtujejo prvomajski pohod na Pleše, postavitev splet-
ne strani, prireditev ob martinovem ter razne delavnice za otroke. Sodelovali bodo tudi pri pripravi in izvedbi praznovanja ob 320-letnici podružnične cerkve sv. Miklavža v Čolniš-čah. Če bodo zaznali interes, bodo pripravili še prednovoletno srečanje vaščanov in turnir v družabni igri enki. K dolgoročnim načrtom spada izdajanje društvenega glasila, izdelava nove oglasne deske, postavitev smerokazov, s katerimi bodo označili pomembne točke v vasi. Organizirati nameravajo predavanja, tečaje, strokovne ekskurzije, izlete in druge oblike druženja članov društva. Uprizoriti želijo gledališko predstavo z domačimi amaterskimi igralci ter z njo poleg nastopa pred sovaščani tudi gostovati.
Korenine društva segajo v leto 2005, ko so iz ansambla Čolni-ški fantje začele prihajati pobude, da bi organizirali prireditev, na kateri bi se lahko prvič predstavili domači javnosti. Štirje zagnani organizatorji so tako spravili pod streho praznovanje materinskega dne, ki so ga poimenovali Rože za mamo. Prireditev je bila dobro obiskana in je požela številne pohvale. To je organizatorjem dalo novega poleta, zato so v okrepljeni zasedbi izpeljali še martinovanje. Na prvem dogodku so v kulturnem programu nastopali samo otroci, medtem ko so se jim na drugem pridružili tudi odrasli.
V KRT-u bodo veseli vsakega člana, zato so določili zgolj simbolično članarino.Ta znaša dva evra in jo je dolžan plačati vsakdo, ki je že dopolnil 7 let.
Besedilo: Boštjan Grošelj Sliki: Boštjan Grošelj in Uroš Ocepek
Društvo KRT vesla v dobro Colnišč in okolice.
Q hMkrc
Hrastnieanke privabilo cvetje za poletje
»Toliho obiskovalcev privabijo v našo knjižnico kakšni popularni Slovenci in ■ Damjana Napret...« je pohvalila znano vrtnarko z Marnega Miri Vučetič, direktorica Knjižnice Antona Sovreta.
V četrtek, 11. aprila 1007, so Damjano nekatere obiskovalke pričakale že na vratih in ji pomagale znositi v predavalnico deset zabojev, v katerih je bilo okrog osemdeset različnih rož.
Vendar je posvetila Damjana nekaj časa tudi koritom. »Uporabljajte velika korita, da bodo imele vaše ljubljenke dovolj zemlje. Da ne bodo na robu preživetja..., » jih je skoraj prosila. Ni predstavljala samo cvetja, ampak je povedala, da so si končno izborile svoj prostor na soncu tudi trave, ki so vedno bolj moderne. Pri rožah pa so še vedno v modi mešane zasaditve s cvetjem rožnatih barv, strukturne rože pa so bolj temno zelene.
Damjana Napret
Obiskovalce privabi dobra knjiga in lepe rože
Ljubiteljicam cvetja je obljubila pri sajenju in vzgajanju tudi strokovno pomoč, če jo bodo rabile. Pokličejo jo lahko na GSM 031 767 967.	Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
Praznična pomlad na Izlakah
Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake-Mlin-še-Kolovrat in Srednja šola Zagorje sta pripravila razstavo čudovitih velikonočnih dobrot in okraskov značilnih za ta čas in kraj.
Po otvoritvi razstave je bilo v organizaciji Turističnega društva Izlake in Vrtnarstva
Hodak predavanje priznane strokovnjakinje in ljubiteljice narave Ruth Podgornik Reš o okrasnem cvetju in balkonskih zasaditvah. Ruth je že stara znanka na Izlakah in okolici in njena predavanja so vedno dobro obiskana.
Slike, besedilo: St R.
Vroče občinske
žemljice
Meinest za pridobitev nepovratnih sredstev in sofinanciranje prireditev ob občinskem prazniku v občini Trbovlje
Trbovljah so že objavili javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev gospodinjstvom za obnovo in izolacijo fasad,izolacijo podstrešji in kleti ter zamenjavo oken in razpis za sofinanciranje prireditev ob trboveljskem občinskem prazniku.
Na razpisu lahko sodelujejo gospodinjstva iz Trbovelj, upravniki večstanovanjskih objektov v imenu etažnih lastnikov ter ( kar je letos novost) tudi gospodinjstva iz drugih občin, če bodo sredstva za obnovo porabili za stanovanje ali hišo na območju občine Trbovlje in bodo pridobili status stalnega prebivališča v Trbovljah. Znesek sredstev, ki so na voljo, je 47.989 evrov.Vloge bodo na občini Trbovlje zbirali do 31. maja.V obdobju od 26. do 30. junija 2007 bo občina Trbovlje sofinancirala prireditve društev in zavodov ob občinskem prazniku s področja kulture, športa, turizma, ki bodo namenjene počastitvi občinskega praznika in bodo privabljale večje število obiskovalcev. Prireditve ne smejo biti predmet prijave na kateri drugi javni razpis Občine Trbovlje v letu 2007. Okvirna višina razpisanih sredstev je 6.260 eur, delež financiranja posamezne prireditve je do največ 30 %, vendar največ do 10 % razpoložljivih sredstev tega razpisa. Rok za prijavo je do vključno petka, 20. aprila 2007 do 12.00 ure. O izboru in višini dodeljenih sredstev bodo prijavitelji obveščeni do petka, I I. maja 2007. Razpisna dokumentacija je na spletni strani občine in v pisarni št. 44 v stavbi občinske uprave.	MaH
70 let ed ustanovnega kongresa
Mineva sedemdeset let od ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah nad Trbovljami na domačiji Barličevih.
V spomin na dogodek v noči od 17. na 18. april 1937 leta zbrali na stari domačiji Barličevih ‘odposlanci slovenskega naroda’ z namenom, da se organizirajo v Komunistično partijo Slovenije.
Prihajali so iz vse Slovenije, skrivaj, večinoma peš po skritih poteh v zaščiti gozda in noči, kakor se je kdo znašel. Nekaterim ni uspelo, tisti pa, ki so prišli na Čebine, so bili prisotni na ustanovnem kongresu KPS, ki je pravzaprav zametek in osnova slovenske vlade, prve in vseh naslednjih...Sprejet partijski Manifest, ki je eden prvih dokumentov, ki so konkretno opozorili na ogroženost slovenstva in prodiranje fašizma in nacizma pa tudi na velesrbsko politiko, ki je imela oporo tudi v Sloveniji. Dokument je pozival vse napredne sile na skupen boj za obstoj slovenskega naroda.
Stara Barličeva domačija je precej spremenjena, vendar je Zasavski muzej Trbovlje uspel ohraniti v njej originalno opremo v spominski sobi. Dopolnili so jo z razstavo, ki predstavlja čas med obema vojnama in glavne politične mejnike v teh letih v prvem delu, v drugem pa je poudarek na socialnem položaju delavstva med obema vojnama in njihovo aktivnostjo na sindikalnem in političnem področju.
Turistično društvo Trbovlje je prav na predvečer dogodka pred sedemdesetimi leti pripravilo pohod z baklami od nove Barličeve hiše do stare domačije, v kateri se je zgodil zgodovinski dogodek. Po besedah predsednice Marije Ju raja ni mogoče iti mimo tega mejnika v zgodovini slovenskega naroda.
Občina Trbovlje in Svet krajevnih skupnosti pa organizirata 21. aprila 2007 ob I 1.00 uri slovesno srečanje s kulturnim programom na Čebinah - stara Barličeva domačija. Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz izVfrbovelj na Čebine. Prvi avtobus bo odpeljal izpred Komunale ob 10.00 uri, drugi pa ob 10.15. Oba bosta ustavljala na vseh postajah, od Komunale do Trga revolucije (pri »hotelu«), vračala se bosta ob 13.00 uri v Trbovlje. Vsi, ki imajo radi hojo, pa vabljeni na Čebine peš. Planinske poti so markirane.
Besedilo: MaH
Lafarge Cement odslej v javne objave
Meritve izpustov trboveljske cementarne od na njihovem
spletu
Kot so vodilni v Lafarge Cementu nedavno zagotovili javnosti, so pričeli podatke o meritvah izpustov žveplovega dioksida, NOx in prašnih delcev objavljati na njihovi spletni strani. Objavljene so dejanske vrednosti izpustov in za primerjavo zraven tudi dovoljene.
Na internetni strani www.lafarge.si so tako odslej dostopne meritve za letošnji februar, v istem časovnem zaporedju bodo sledili podatki za vsak pretekli mesec. Med podatki so razvidna razmerja med dovoljenimi količinami žveplovega dioksida, NOx-a in prašnih delcev ter dejanskimi povprečnimi količinami snovi v izpustih, kar je tudi zakonsko določeno. Poleg meritev bodo na spletu objavljali morebitne razloge za povečane izpuste in kasneje tudi odgovore na vprašanja, ki jih bodo zastavili obiskovalci spletne strani.
Povzeto po virih
Evropa v šoli -zaključek natečaja
Zaključna regijska prireditev natečaja Evropa v šoli je bila tudi letos v DD Hrastnik.
V	torek, 3. aprila. 2007, so prišli tako osnovnošolci in njihovi mentorji s sodelujočih šol iz Litije, Zagorja,Trbovelj in Hrastnika ter dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje.
V	programu je nastopila pevka Andreja Zupančič in voditelj Gašper Jarni z glasbeno predstavo Harmonija Evrope. Predstava je vsebovala posamezne evropske države in njihovo značilno glasbo.
Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik ima vlogo regijskega koordinatorja za Zasavje in njihova naloga je bila, da so z osnovnih in srednjih šol zbrali likovna in literarna dela na temo Enake možnosti za vse - enakost med spoloma. Komisiji - ena za likovna, druga za literarna dela, je prispela dela pregledala in ocenila.
LIKOVNO PODROČJE:
1.	Starostna skupina I.-478. in I.-5-/9.:
1.	nagrada: J AN MURTIČ, OŠ Trbovlje
2.	nagrada: NEJA BRLOGAR, OŠ Trbovlje
3.	nagrada:ADA PIHLER, OŠ Ivana Kavčiča Izlake -podružnična šola Mlinše
2.	Starostna skupina 5.-878. in 6.-979.:
1.	nagrada: BOGDAN JUVAN, OŠ Ivana Kavčiča Izlake
2.	nagrada: BARBARA LAPORNIK, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik
3.	nagrada (2x):
LARA ERJAVEC, OŠ Trbovlje in PETRA KAVČIČ, OŠ Litija
LITERARNO PODROČJE
1.	Starostna skupina I.-478. in I.-579.:
1.	nagrada: PATRICIJA OSTROŽNI K
2.	nagrada: MATIC OBREZ
3.	nagrada: MIHAVOGEL
Vsi trije so z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje.
2.	Starostna skupina 5.-878. in 6.-979.:
1.	nagrada: MAJA ŠEDIVV, OŠ Litija
2.	nagrada: ŠPELA FERME, OŠ Ivana Kavčiča Izlake
3.	nagrada (2x): METKA MOKOTAR, OŠNHR-podružnična šola Dol pri Hrastniku in LEON KAJBA, OŠ Litija
3.Srednja šola:
I ,nagrada:TJAŠA ŠULIGOJ 2.nagrada: RABIJA DAU-TOVIČ
Obe sta dijakinji Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje.
Pogovarjali smo se z Metko Mokotar z Dola, eno izmed nagrajenk literarne naloge.
»Najprej sem v nalogi opisala, kako se je odnos do žensk v družbi spreminjal, v drugem delu spisa pa sem povedala, da bi si želela v življenju enakopravnost žensk na vseh področjih dela...«
Fotografija in besedilo: Fanči Moljk
Objekt ob bazenu
»Poleg dosedanjega bazena bodo še trije novi, s tobogani,« smo izvedeli pri novem najemniku AGM Nemec Laško.» In če bo šlo vse po sreči, bo v maju že odprto za kopalce...« Medtem ko se spodaj gradi, pa streljaj više AGM Nemec ruši. V aprilu bo tako izginilo šest starih objektov: vezni hodnik, dvorana, pralnica, vojašnica, kapela in vila Brkič.
Na slovesnosti sta govorila tudi župan Laškega Franc Zdolšek in predsednik odbora za oživitev Rimskih term Drago Zupan. Kjer je stal Sofijin dvor in zdraviliški dom, bo zrasel nov kompleks, ki bo najmodernejši v državi. Začetne površine, ki naj bi bile 16 tisoč kvadratnih metrov, so povečali na 23 tisoč. Tako bo zdaj 3 12 postelj, zunanjih in notranjih vodnih površin pa
Rušenja starih objektov nekdanjega zdravilišča
K sodelovanju želijo povabiti tudi partnerje s Finske, saj je bilo ob sklenitvi razvpitega posla s tanki med našo državo in finsko Patrio dogovorjeno, da bo Finska pri nas imela tako imenovane proti nakupe in možnost investiranja. Začetni pogovori že potekajo in Finci naj bi vložili tri milijone evrov. Razmišljajo tudi o postavitvi manjšega finskega apartmajskega naselja.
Ostanki veznega hodnika
V maju predvidevajo Rimske terme tudi skupščino družabnikov, kjer bodo predstavniki Uniorja, Mobitela, NLB, NKBM, Zavarovalnice Triglav in države sprejeli naložbeni program in se pogovarjali tudi o dokapitalizaciji družbe.
Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
0 kš£FTI______
Rimljani gradijo in podirajo
Na letnem kopališču v Rimskih Toplicah, ki je zadnje leto pod magistralno cesto samevalo, že
nekaj časa gradijo velik, nov objekt.
Letni bazen
Krajani Rimskih Toplic, dva tisoč jih je, so po petnajstih letih končno dočakali premike v svojem kraju in 29. marca 2007, pripravili celo slovesnost s kulturnim programom. Spregovoril jim je tudi direktor Rimskih term Maks Brečko in jim podrobneje predstavil 30 milijonov evrov vredno naložbo.
načrtujejo 500 kvadratnih metrov. Prve goste naj bi sprejeli v začetku leta 2009. Načrtovali so jih že prej, vendar je prišlo do raznih zapletov.
^ PNE UMA TI C Super ponudba letnih pnevmatik:
^ =r	TRABE § (P BdamffliBH iw™«	c^ev.f.p.tee
l|i|||.IMIIM)»P»?<^iWWWWIil.»J^.JW*[I^.JI—.Lr?ggr^M UNIROYAL
<£►
Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30
JPS www.jps-pneumatic.si JP5 jurij.plevcak@siol.net jps
cooD'/rcan
r;fc
VJ1FULDA
B.M.S.
HITRI SERVIS
;=1=tä
nUNLOP
Mi

K—1—
Trg revolucije 8/b Trbovlje Tel.:03 563 18 30 Delovni čas: ponedeljek - petek 8.00 - 12.00 ter 13.00 - 17.00, sobota 8.00 -12.00
tvj
f IEKTROPROM d.o.e. Lefcfi 22
MII KISOVEC M.: OJ S» ST IJO ta«i OJ Jt H U4
www.clektroprom.il
<m
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija E TV
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalaeije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG,
TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENjE
ELKOPLAST DEKOR
Obrtniška I I .Trbovlje,Tel.: 56 28 349
ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE,
ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM

Avto
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
/tVigno
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
o
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	>	* g
možnostjo sponzoriranja podanitß ULCLfl S trženje in produkcija za gospodarsko	* ■" I/ e
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signaI@siol.net

NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI

OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
0 powemtiKA
Podjetniški kotiček Irene Meterc:
Spodbude za razvojne investicije v podjetništvu
Slovenski podjetniški sklad bo v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstvom RS za gospodarstvo prihodnji teden organiziral podjetniški delavnici na temo PODJETNA SLOVENIJA - Spodbude za razvojne investicije v podjetništvu. Delavnice so namenjene predvsem podjetnikom, ki v letu 2007 načrtujejo razvojne investicije in za njihovo uspešno izpeljavo potrebujejo ugodne finančne vire ali le strokovno pomoč pri pripravi razvojnih projektov ali prijavi projekta na razpis.
Delavnici bosta organizirani v ponedeljek, 23. aprila v Mariboru (Hotel Habakuk) in v sredo, 25. aprila v Ljubljani (Cankarjev dom). Predstavljene bodo različne spodbude za razvojne investicije v podjetništvu z ugodnimi finančnimi viri, ki bodo na voljo v letih 2007 in 2008. Predavanja se bodo vršila med 10.00 in 14.00 uro, za vsa podrobnejša individualna vprašanja pa bodo podjetnikom ves čas na voljo tudi predstavniki sodelujočih institucij v okviru petih INFOTOČK. Udeležba na delavnicah je brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava. Prijavnico in dodatne informacije lahko najdete na www.revijaka-pital.com.
Poskus reševanja plačilne nediscipline
Plačilna nedisciplina je velik problem, ki tare mnoga podjetja. Velike terjatve, ki jih imajo podjetja do drugih podjetij, velikokrat pa tudi do države, povzročajo nevšečnosti tudi naj-trpežnejšim. Slabo plačevanje kupcev potisne podjetja v slab likvidnostni položaj, veliko pa je tudi primerov, ko so predvsem zaradi neplačevanja večjih kupcev manjša podjetja propadla. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da podjetja, ki imajo veliko neplačanih terjatev, tudi sama prenehajo redno plačevati obveznosti. Posledica neplačila dolga pa niso samo visoke zamudne obresti, temveč tudi visoki stroški, povezani s sodnim postopkom.
Na slovenskih sodiščih je kar 60 % zaostankov povezanih z izvršbo. Z njo se ukvarja 44 okrajnih sodišč, ki tudi sicer spadajo med najbolj obremenjena sodišča. Med izvršilnimi zadevami je skoraj 80 % zahtev za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun, menica, ček, izpisek iz poslovne knjige itd.). Zato naj bi s I. septembrom začel delovati poseben centralni oddelek na okrajnem sodišču v Ljubljani, ki bo za celo državo reševal izvršilne zadeve na podlagi verodostojne listine. Temeljni cilj tega oddelka je izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe v dveh delovnih dneh! Sodišče bo v celoti delovalo v elektronski obliki, saj bodo vsak dokument, ki bo prišel v papirni obliki (predlog, razne dopolnitve, ugovori, pritožbe), skenirali in ga kot spis vodili v digitalni obliki.
Vprašanje pa je, ali novost (elektronsko urejanje) pomeni zgolj krajšo komunikacijsko pot ali tudi dejansko zagotavljanje večjega plačilnega reda in hitrejšo rešitev problemov, vezanih na izvršbe. Problemi, vezani na izvršbe, so namreč družbeni problem in ne zgolj problem sodišč ali izvršbe. Sodišča igrajo svojo vlogo le v zadnji fazi nekega neizpolnjenega pogodbenega razmerja. Izvršilni postopki so namreč
namenjeni prisilni izpolnitvi dolžnikove obveznosti, kadar le-ta tega ne stori prostovoljno. Pravni red, pa tudi splošna moralno etična načela, udeležencem v obligacijskih razmerjih namreč nalagajo spoštovanje načela ‘pacta sunt servanta’ (dolžnost izpolnitve obveznosti). Nesorazmerna rast ter posledična obremenjenost sodišč s predlogi za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta zato v veliki meri odraz kronične dolžniške nediscipline in nespoštovanja pogodbenih obveznosti. Predlogi za izvršbo na podlagi verodostojne listine, med katere spadajo predvsem računi in položnice, trenutno predstavljajo skoraj polovico vseh zadev pred okrajnimi sodišči.
Sodstvo vrednot v družbo ne more vcepljati neposredno, razsoja lahko le o njihovi kršitvi v konkretnih primerih skladno z veljavno zakonodajo. Do večjega zagotavljanja plačilnega reda bo prišlo šele, ko bodo pogodbeni partnerji začeli resneje sprejemati dogovorjene obveznosti. Dolžniki se morajo zavedati, da se jim bolj splača plačevati račune v dogovorjenih rokih, kot pa tvegati dodatne zamudne obresti in sodne stroške. Istočasno morajo več skrbnosti in razmisleka izkazati tudi sami upniki pri sklepanju pogodb.
Le na ta način se bo s časom zmanjšalo število tovrstnih zadev na sodiščih, medtem ko lahko s projektom informatizacije izvršilnega postopka država zasleduje le cilj pospešitve njihovega reševanja. Ustanovitev centralnega oddelka za izvršbe na podlagi verodostojne listine pomeni prilagoditev izvršilnega postopka trendu neplačevanja z namenom njegove zajezitve. Elektronska obdelava predlogov in avtomatizacija delov postopka bosta omogočili znatno skrajšanje časov izdaje sklepov o izvršbi ter jasnejši pregled nad zastoji v postopku. Posamezna sodišča bodo istočasno razbremenjena birokracije, zato se bodo lahko posvetila vsebinskemu delu.
V odnosu do plačilne nediscipline je dejansko treba govoriti o dveh različnih, vendar med seboj neločljivo povezanih vidikih: zunanjem in notranjem. Negativni zunanji dejavniki gospodarstva so predvsem posledica prehoda v tržno gospodarstvo, izguba starih trgov, neučinkovita zakonodaja in sodni sistem. Kot kaže, se v tem pogledu zadeve premikajo na bolje. Ostajajo torej negativni notranji dejavniki, med katere lahko štejemo nesposobnost prilagajanja novim razmeram poslovanja, slabo poslovodstvo, preveliki stroški, itd. Priznati je treba, da je del rešitve plačilne nediscipline tudi v boljšem gospodarjenju. In kako do boljše gospodarnosti in likvidnosti?
•	Prepričajte se, ali je vaša dejavnost sploh dobičkonosna.
•	Telefonske in druge račune poravnavajte sproti.
•	Denar mora krožiti in ne zastajati.V zalogah je vezan denar in če se te obračajo prepočasi, vam denarja zmanjkuje za poravnavanje tekočih obveznosti.
•	Ne pustite se ujeti v past, ko vas dobavitelji poskušajo premamiti z ugodnimi cenami, če bi kupili večje količine.
•	Skrajšajte čas od trenutka, ko material pride v obratovalnico, do trenutka, ko jo zapusti.
•	Posvetite več svojega časa izterjavi dolgov.
•	Izboljšajte moč likvidnosti tako, da kupcu ponudite dodaten popust, če vam plača takoj.
•	Po drugi strani pa povprašati za daljši plačilni rok ni sramota,
temveč je v sodobnem poslovnem svetu nekaj najbolj običajnega.	I.M.
POMMiM 0
Sodelovanje srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje v projektu Šola v
gospodarstvu
Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje so se v šolskem letu 1006/07 vključili v projekt ŠOLA V GOSPODARSTVU. V tem projektu sodelujejo štiri srednje strokovne šole: Šola za strojništvo Škofja Loka, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Srednja šola Jesenice in Srednja šola Domžale. Koordinator projekta je Šola za strojništvo Škofja Loka, ostale tri šole pa so partnerji v projektu. Projekt
je sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Namen projekta je povezati znanje iz gospodarstva z znanjem iz šolskih klopi - izpopolniti teoretično in praktično znanje učiteljev z izkušnjami in modernimi tehnologijami iz gospodarstva. V okviru projekta so bile izvedene tri aktivnosti:
usposabljanje na integralnih sistemih fluidne tehnike in avtomatizacije, usposabljanje na področju uporabe diagnostike v avtoservisni dejavnosti, in usposabljanje na področju CAD/CAM tehnologije.
V okviru vsake od treh aktivnosti je bilo izvedeno usposabljanje za skupino 10 učiteljev praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na področju stroj-
ništva. Dejavnosti so bile razdeljene na uvodni del in usposabljanje v gospodarstvu. Udeleženci so na koncu vsakega od treh izobraževanj pripravili seminarsko nalogo, v kateri so obdelali en problem iz
prakse, ki se lahko uporabi za poučevanje v razredu. Pri posameznih aktivnostih so sodelovala podjetja:
TGC Utech LTH-OL d.o.o., Škofja Loka, Domel d.d., Železniki, Polycom d.o.o., Škofja Loka, Avtoservis Paulus s.p., Škofja Loka, Koch d.o.o.,Trzin, Zirok d.o.o., Žiri. Z izvedbo projekta so se uresničevali naslednji cilji:
učitelje seznaniti in dopolniti njihovo znanje z novostmi v gospodarstvu, razvoj pouka v smeri projektnega in problem-
skega načina dela, pritegniti gospodarstvo v učni proces, aktivno sodelovanje gospodarstva v učnem procesu in izmenjava izkušenj med udeleženci projekta.
S strani Srednje tehniške in poklicne
---- ■
šole Trbovlje so se vseh treh aktivnosti udeležili učitelji, ki poučujejo prakso in strokovno teoretične predmete na področju strojništva. Z vsake od štirih šol je v projekt vključen tudi koordinator, ki je član tima, ki skrbi za izvedbo projekta. Projekt bo zaključen septembra 2007. Verjamemo, da uspešno!
Član projektnega tima:
Branka Brici univ.dipl.inž.
Velikonočni zajčki« slamnate kokoši« pirhi
in čebelnjak
Dogajalo se je na osnovni šoli dr. Slavka Gruma v Zagorju in Nevenka Vidmar je zapisala, kaj je to bilo.
»Pred Veliko nočjo nas je obiskal čebelar. Razložil in razkazal nam je, kako poteka življenje v čebelnjaku. Učenci smo ga z zanimanjem poslušali. Nato pa se je začelo. Najprej smo postavili čebelnjak, narisali smo prekrasne panjske končnice in ga z njimi polepšali.
Iz slame smo naredili prave kokošje družine in kot se za čas pred prazniki spodobi, smo barvali tudi pirhe.
Iz medenega testa smo izdelali velikonočne zajčke. Zajčki niso bili samo lepi, ampak tudi dobri.Tako hitro smo jih pohrustali, da smo jih zadnji trenutek še uspeli poslikati.«
Fotografije: Matej Ocepek
mßt\/£No
<--------
Na tekmah zagrizeni konkurenti •••
Del naslova je sposojen iz enega prejšnjih člankov, saj najbolje prikazuje letošnjo smučarsko
sezono zasavskih cicibanov.
Pia ZUPAN, Neva TAŠKAR, Gašper KRANJC - iz Zagorja, Kaja KLANČIŠAR, Žan ŠPILAR, Lovro KMET, Jacques SKUŠEK - iz Trbovelj, Kristina KRAMAR KOKALJ - iz Mozirja, Oskar VRBOVŠEK, Gaber CAMLOH - iz Laškega so del “večnacionalne” skupine zasavskih mladih smučarjev.Tudi Anže VRAČEVIČ iz Trbovelj se je vklopil vanjo, čeprav je treniral skupaj s trboveljskimi mlajšimi dečki in deklicami. Na tekmi seveda konkurenti, po tekmi, na treningu pa prijatelji in zgled vsem nam, kaj vse se da s skupnimi močmi doseči.
Začetki so bili zadržani, mogoče malo skeptični. SK Zagorje, SD Trbovlje, dva kluba z ne najbolj skupno preteklostjo, le kje se bo zapletlo? Pri logistiki, pri denarju, se bo razmišljanje preveč razhajalo? Veliko zadev smo takoj dorekli, nekaj je ostalo odprtega. O tem, kaj vse bi bilo še treba rešiti, pa raje nismo razmišljali. Otrok to ni zanimalo, poznali so se že od prej, takoj so se “poštekali”. Zabavno jim je bilo, da nas je za dva kombija, fantje skupaj, punce skupaj. Na treningu so opazovali drug drugega, poskušali biti boljši. Za delo, napredek najbolj koristno. Otrokom pa je bilo mogoče najpomembneje, da je nogomet po kondicijskem treningu dobil smisel - štiri na štiri, pet na pet.
Takoj smo se lotili trdega dela.V prvem, pripravljalnem delu od maja do decembra kondicijski treningi; trim steza, Europark, okoliški hribi, akrobatika ter vsaka dva tedna za dva do tri dni na ledenik. Kaprun, Hintertux.Val Senales, Stubaier, Dachstein, 4, 5, včasih tudi 6, 7 ur vožnje, kombiji do vrha naloženi - vsega smo se do decembra že krepko naveličali. Delali smo veliko, prvi na teren, skoraj zadnji z njega. Napredek je bil konstanten, viden že takoj. Otroci pa marljivi in delovni. Kljub nerganju niso popuščali, saj vedo, da edino delo prinese tako želene rezultate. Pripravljalni del je zelo uspel. Srečo smo imeli tako z vremenom kot s snežnimi pogoji. Samo en dan resnično slabega vremena, ko je bil trening izpeljan bolj na silo. Sneg, megla, veter so nas zelo ovirali, vendar nam je švedska reprezentanca zjensom Byggmarkom na čelu, ki je imela progo poleg nas, dala dober zgled in zagon, da smo opravili kakovosten trening.
December je bil, kar se snežnih pogojev tiče, zelo slab. Iskali smo variante za enodnevno smučanje v Avstriji in čakali sneg doma. Priložnosti za kakšne primerjave z drugimi tekmovalci skoraj ni bilo. Zavedali smo se sicer, da smo dobri, vendar smo
le nekateri verjeli, da smo tako dobro pripravljeni. Nato pa prva regijska tekma in prva zmaga, vse štiri punce med deset, druga tekma, druga zmaga. Fantje še niso pokazali vsega, kar znajo, vedeli so, da so lahko boljši.
Sledili sta prvi dve državni tekmi, kjer se nam ni izšlo vse po načrtih. Pii-no drugo in tretje mesto sta sicer odlični, vendar smo vsi čakali zmago.
Že tretja, na Cerknem, je pokazala, da se počasi prebijamo iz rahle krize, tudi fantje (Žanovo I I. mesto). Uspehi so se začeli nizati drug za drugim.Trojna zmaga na regijskem veleslalomu pri cicibankah, naslednji dan zmaga (prva), 5., 13. mesto na državni tekmi, naslednji teden tri punce med štirimi na regijskem VSL, naslednji teden dve zmagi v dveh regijskih SG, ostale tri cicibanke do 7. mesta, cicibani dvakrat med 15 in še dvakrat med 20, naslednji vikend Kaja državna cicibanska prvakinja, Pia na tretji stopnički, naslednji vikend Pia s svojo drugo letošnjo zmago potrdi zmago v skupnem seštevku cicibank v državi, za konec pa še dvojna zmaga cicibank in 4 uvrstitve cicibanov med 20 na regijskem slalomu. Uvrstitve fantov okoli 15., 20. mesta se zdijo kar nekaj vsakdanjega, čeprav šele čez čas spoznaš, da tudi to ogromno pomeni, šteješ letnike, prvi, drugi, peti, osmi od letnika — ogromen kapital za naslednje sezone.
Pri vsakem tekmovalcu veš, kje so napake, kje ima še rezervo. Sele ko slišiš druge trenerje, kako dajejo navodila svojim tekmovalcem: poglej Pio, kako se pelje, glej, kako Kaja nastavi smučko, glej, kaj si Žan upa, glej, kako se Lovro trudi, vidiš začudenje na njihovem obrazu, ko jim poveš, da bodo Neva,Jacques, Gašper še celi dve leti nastopali v cicibanski konkurenci, da Kristina praktično ne trenira, da sta se Oskar in Gaber k nam priključila šele decembra, šele takrat se zaveš, kakšna kakovost, kakšen potencial se skriva v skupini.
Piino skupno prvo mesto in Kajino četrto ter Žanovo tretje mesto v svojem letniku v državi, Neva, Gašper, Jacques med najboljšimi letniki 98 v državi.V regiji Pia neporažena, Kaja v končni razvrstitvi tretja, Neva peta s celo prvo uvrstitvijo pogojnice na zmagovalni oder kakšne regijske teme po Nini ŽNIDAR, so fantastični individualni uspehi in izjemen ekipni rezultat.
Kdor pozna zasavsko smučarijo, ve, da je vedno prihajalo do razhajanj in nasprotij. Otroci so nam letos pokazali, kaj se da doseči, če malo pozabimo na ta nasprotja in ostanemo zagrizeni konkurenti samo na tekmi. Ni pomembno, iz katerega kluba prihajajo otroci: SK Zagorje, SD Trbovlje, SD Zasavje, SD Kum Dobovec. Premalo jih je, da bi se njihov talent razmetaval, celo spotikal v ovire pregovorne zasavske nevoščljivosti.
Z njimi smo se trudili Ksenija KRANJC, Oto ŠPILAR in Gorazd RANZINGER.
Gorazd RANZINGER
Kguftvaw Ql
Čistilne akcije Turističnega društva
Trbovlje
V Turističnem društvu Trbovlje so se pred časom odločili, da do trboveljskega občinskega praznika, I. junija, počistijo mesto.
Niso ostali le pri sprejetih sklepih, pač pa so pljunili v roke. Člani društva in stanovalci v naseljih, ki so jih čistili in, kar je posebej potrebno poudariti, v akciji so, in gotovo še bodo, sodelovali trboveljski srednješolci in osnovnošolci.
»Organizirali smo čistilne akcije in to vsak petek, do I. junija. Seveda, če je ta dan praznik ali nas zadrži kakšen že prej planiran izlet, akcija odpade. Na akcijo povabimo krajane iz tiste Krajevne skupnosti, kjer čistimo in obvestimo tudi šole, ki tam domujejo. Pri realizaciji potrebujemo tudi čistilna sredstva: metle, rokavice, grablje, PVC vrečke. S tem so nas oskrbeli Občina Trbovlje, Komunala Trbovlje, Zavarovalnica Triglav, RTH Rudnik Trbovlje Hrastnik,Termoelektrarna Trbovlje in Lafarge
cement, Cementarna Trbovlje. Prva akcija, ki je zajela okolico nekdanjega hotela, spomenika, kupole do Športne dvorane Polaj in Srednje tehniške in poklicne šole ter Osnovne šole Tončke Čeč, je bila najbolj odmevna, saj se jo je udeležilo blizu 100 čistilcev. Med njimi sta bila po dva razreda iz osnovne in srednje šole z njihovimi učitelji in učiteljicami. Druge akcije, ki je potekala od Gasilskega doma pri rudniški upravi pa do rova rudnika na Ajnzerju, pa se ni udeležil nihče drug, kot le javni delavci, zaposleni v Turističnem društvu in predsednica TD. Prav tako je bilo na tretji akciji od Turističnega društva po Partizanski cesti. 13. aprila, smo pobirali smeti od Zdravstvenega doma pa do Kleka. Še naprej bomo vztrajali in z akcijo nadaljevali.«
Predsednica Turističnega društva: Marija Juraja
Aktivne v DPN Trbovlje
V mesecu marcu je Izvršni odbor DPN Trbovlje na rednem sestanku sprejel Pravilnik
prostovoljnega dela.
V Pravilniku so upoštevana določila, ki jih vsebuje Etični kodeks organiziranega prostovoljstva, izdan na nacionalni ravni. Vnaprej bo društvo natančno upoštevalo določila pravilnika in tako zagotovilo še bolj kakovostno prostovoljno delo.
Potrebno je vedeti, da je prostovoljstvo dobrina, ki je ne bo nikoli preveč in za katero vsi upamo, da je ne bo nikoli zmanjkalo. Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Prav v ta namen želimo tudi mi uvesti še boljše standarde, ki bodo omogočili kvalitetno delo in hkrati tudi dvignili ugled prostovoljnega dela,
predvsem med mladimi in s tem zagotovili trajnostni koncept razvoja prostovoljstva, ki bi se prenašal iz generacije v generacijo.
Velikonočni prazniki so minili, za prostovoljci DPM pa je tudi delo ob uspešno izvedeni velikonočni delavnici, ki so jo za otroke pripravili v petek, 6. aprila popoldan. Otroci so izdelovali okrasne škatlice za pirhe, ob tem veselo prepevali in igrali razne družabne igre.
Bližajo se že prvomajske počitnice, zato na društvu že razmišljajo kaj bi zanimivega in kratkočasnega pripravili za otroke. Aktivno potekajo tudi že priprave na teden družin, ki bo v mesecu maju. Letošnje leto bodo ta teden še posebej popestrili in za vse občane pripravili zanimivo druženje.
Sekretarka DPM Trbovlje: Lavra Izgoršek
DPN Zagorje in prvomajske
aktivnosti
V Društvu prijateljev mladine v Zagorju so skupaj z občino Zagorje že načrtovali prvomajske
počitnice za zagorsko mladež.
Odločili so se, da jih popeljejo v petek, 27. aprila 2007, v »Aquaparkžusterna«. Za izlet so potrebne prijave do 23. aprila na 041 699 412.Vsi, katerih starost je devet let in manj, morajo imeti odraslega spremljevalca. Izletnikom obljubljajo kopanje in sprehod po obalnem mestu, zato so potrebne kopalke in brisače in seveda hrana in pijača za lačna usta.
V ponedeljek, 30. aprila 2007, vabijo vse mlade na brezplačno filmsko predstavo ob 10.00 v KC Delavski dom Zagorje. Čaka jih »Kravja farma«, animirani družinski film. Prijave niso potrebne in starostne omejitve tudi ni. Obiskovalci pa lahko
pričakujejo presenečenje.
19. mali traven 2007
0 mžem
Uroš Zupan« falirani prozaist
Zadnji marčni torek je Jože Bernot pripravil prav poseben literarni večer. Na vabilu so zapisali, da Ekonomska srednja šola Trbovlje letos praznuje petdesetletnico.
Morda je prav zaradi tega nanj povabil svojega bivšega dijaka, maturanta ESS, generacije 1981/82, ki je z nekaterimi svojimi pesmimi in eseji ponesel glas o rodnih Trbovljah tudi preko meja naše države.
Uroš Zupan, Jože Bernot in Andrej Guček
Zanimivo je, da Uroš svoje zgodbe v pesmih in esejih povezuje z dogodki, ki naj ne bi šli v pozabo. Spominja se svoje mladosti, opisuje življenje značilno za našo dolino. Slikovito pisanje mu pomaga, da se preživlja kot svobodni umetnik, že kar petnajst let. Pesmi piše spontano, pravi da nekateri deli njihovega teksta kasneje odmro, odpadajo, ko jih popravlja v čim lepše rime. Sam zase pravi, da je faliran prozaist.
Pravkar je končal esejistično - memoarsko knjigo Čitanka Pa-nini, ki naj bi izšla v začetku letošnjega poletja.
Odlomke esejev in pesmi je zaokroževal nečak voditelja tega večera, Andrej Guček, s svojimi pesmimi, ki jih je zapel ob igranju na kitaro. Uroš Zupan in Andrej Guček imata rada pesmi in glasbo in ta skupna ljubezen ju je pripeljala na literarni večer Literarnih prijateljev DUT . Številni obiskovalci so ju nagradili z aplavzom in jima iskreno čestitali.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Prva Slovenca z avtom oholi sveta
Potujmo skupaj okoli sveta je naslov knjige, ki jo je napisal Uroš Ravbar, potem ko sta se s Kristino vrnila s potovanja okoli sveta.
Novomeščana Kristina in Uroš Ravbar sta se podala I I. marca 2004 na 101.488 km dolgo pot in zanjo porabila dve leti, en mesec in devet dni.V tem času sta prepotovala 52 držav in 6 kontinentov. Na poti sta naredila številne posnetke, ki so strnjeni v 75 minutni film.
Kristina in Uroš - prva Slovenca, ki sta z avtom obšla svet
Film in knjigo sta tokrat predstavila ob pristnem domačem cvičku
obiskovalcem knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah ob ugotovitvi, da le malo ljudem uspe uresničiti svoje sanje.To preprečuje tudi zavrtost, ki jo ima človek prirojeno, pomaga ji dopovedovanje, koliko ovir je na tej poti, na »pomoč« pa priskočijo
še številni dobronamerni skeptiki.
Dobro je, da je nekaj takih, ki se ne ozirajo na vse slabe napovedi in se odločijo za podvige, na katere smo radi kasneje ponosni vsi Slovenci. Njuna pot se je po nekaj več kot tri tisoč kilometrih že skoraj končala, ko sta v Latviji zletela s ceste zaradi tankega ledu, ki se je prek noči naredil na njej. A to ju ni ustavilo, saj sta sebi in drugim dokazala, koliko je z močno voljo mogoče doseči v življenju - kljub totalki sta avto usposobila za nadaljnjo vožnjo. Kasneje ju ni ustavila niti previsoka voda v Pakistanu, niti »zmrzjen dizel« ... Smučala sta v Himalaji, se potapljala z morskimi psi, prečkala puščave ...
Tudi na njuni poti se je potrdilo dejstvo, da srečaš Slovence povsod. Na Elbrus se je Uroš povzpel skupaj s Slovensko odpravo, ki jo je vodil Davo Krničar in se z njega spustil s turnimi smučmi. Po vrnitvi v dolino je doživel pravi alpinistični krst. Ko ju je pot vodila po Nepalu, sta srečala Zasavsko odpravo na Mara Peak in sta se ji z veseljem pridružila. V Argentini sta srečala številne Slovence, zelo lepo so ju pogostili člani Slovenskega društva v Gelongu v Avstraliji.
Nedvomno štejeta Irance za najgostoljubnejše, zelo podobni so jim bili v indijanskih plemenih v Južni Ameriki in v Etiopiji. Srečo sta imela, da sta med potovanjem vsaj nekajkrat dobila pošiljko goriva iz dolenjskih vinogradov in domačih shramb. Pot okoli sveta je bila zanju življenjska šola. Naučila sta se marsikaj. Predvsem sta oba spoznala, da povsod po svetu velja pregovor Manj imaš več rad daš.
Po vrnitvi domov je Uroš napisal tudi knjigo Potujmo skupaj okoli sveta, ki so jo po projekciji filma v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah kupili skoraj vsi obiskovalci.
Ob domačem cvičku je pogovor s popotnikoma stekel še lažje.	Besedilo in slika : Irena Vozelj

mtžem Q
Kriminalka
Na literarnem večeru v knjižnici Toneta Seliškarja se je dogajal kriminal.
Skupaj z Občino Trbovlje so povabili na obisk enega najbolj branih slovenskih avtorjev kriminalnih romanov Tomaža Kukovico. Njegov prvenec nosi naslov Virus resnice, tokrat pa se je Sabina Brečko pogovarjala z njim o njegovem drugem kriminalnem romanu Maščevanje preteklosti.
Tomaž Kukoviča in Sabina Brečko med glasbenim vložkom
Glavna junaka sta izgubila starše, jugoslovanska diplomata v prijateljskih neuvrščenih državah, v nepojasnjenih okoliščinah. Dve desetletji kasneje po naključju odkrijeta njihova otroka polkovnika, ki je vpletel njune starše v pogubni posel. Najbolj goreča za maščevanje je bila glavna junakinja Mojca. Kako se je pletla in razpletla zgodba, bodo obiskovalci literarnega večera prebrali sami, saj je založnik Gregor Kenda vsakemu poklonil knjigo.
Prebrani odlomki so potrdili, da se bere knjiga naenkrat, da drži bralca v napetosti od prve do zadnje strani. Zanimivo jo naredijo številni dialogi, ki povedo več od opisovanja dogodkov in dajo dogajanju pravo dramatičnost.
Tomaževo naslednje delo bo ezoterična zgodba o angelih v povezavi s krščanskim in katoliškim fundamentalizmom.Veliko ni želel izdati, saj je hotel ostati skrivnosten, da bomo bralci še bolj nestrpno čakali izid knjige.
Občinski možje, vajeni vsega hudega, so bili pribiti na stole
Tomaž Kukoviča se je v življenju spogledoval s številnimi izzivi.. Njegova znanja in izkušnje so mu pomagale, da se je, po mnenju številnih založnikov, kljub neobičajnemu načinu pisanja, uspel uvrstiti v sam vrh najbolj branih slovenskih pisateljev.
Besedilo in sliki: Irena Vozelj
lahko je dobiti gvatemalskega
otroka
Andreja Jernejčič si je ogledala in doživela Gvatemalo po dolgem in počez.
Obiskovalcem knjižnice Mileta Klopčiča v Zagorju je predstavila deželo in navade ljudi, ki tam živijo. Posebno je navdušila z obleko, ki je vedno prav vsaki ženski, ne glede ali se zredi ali shujša.Tudi njihova pokrivala, podobna pisanemu šalu, ki glavo varujejo pred močnim soncem, so jim bila všeč.
Težko življenje, predvsem na vasi, kjer se skupaj vozijo z avtobusi ljudje in živali, je kljub temu zelo pestro. Predvsem je težko tistim ženam, ki jih zapustijo možje in se z otroci prebijajo skozi življenje.Večkrat kar poklonijo svoje otroke naključnim belim turistom, ker menijo, da bodo oni lahko bolje poskrbeli zanje.Turisti mislijo, da so jim bili otroci posojeni za fotografiranje, šele potem se zavedo, da so njihove mame kar zbežale in jih ni mogoče najti. Težko bi se privadili takšnega načina življenja. Zanimivo je bilo v tropskem Tikalu, kjer je svetišče in spomenik Majevske kulture. Kljub tekoči lavi so se povzpeli na ognjenik Payacel, kjer je našla kamen star le nekaj dni.
Andreja bi se še rada vrnila v Gvatemalo, saj ve, da so tam bolj
zadovoljni in gostoljubni ljudje kot v svetu materialnih dobrin. Besedilo: Irena Vozelj
Andreja Jernejčič v zagorski knjižnici
Slika: fotoarhiv knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje
fAJTCRWU
Miran Rus in Evergreen-i:
Igramo za dušo
Deset let delovanja v skupini je izpopolnilo in izpililo glasbeno nadarjenost in znanje in približalo ljubiteljem lepih melodij njihov večno zeleni zven. Lea Hlebec z značilnim vokalom, Miran Rus, vokalist in kitarist in Marjan Šuligoj na klaviaturah in harmoniki - to so
Miran Rus
Skoraj ni Zasavčana, ki ne bi kdaj pozorno prisluhnil vokalno instrumentalni izvedbi, ki obljublja »Nobelovo nagrado« ali vabi »Zapleši to sambo z menoj« ali priredbam večno zelenih melodij v domači ali originalni izvedbi.
Dva člana skupine, Miran Rus in Lea Hlebec, sta se odločila, da za dober špil zadostuje tudi skladen in uigran tandem in pričela delovati kot duo, ki je ves v ognju v pripravi kompilacije — novega CD, kjer bodo ljubitelji vsakovrstne glasbe našli največje uspehe Evergreenov v izvedbi dua. Posebna privlačnost je skupno prepevanje z Otroškim pevskim zborom OŠ Trbovlje, podružnice Alojz Hohkraut, ki ga vodi Ksenija Cizej. Prav ta kombinacija v pesmi Moj rodni kraj je zaznamovala novi CD, ki je bil osrednja tema pogovora in glavni krivec zanj, ko sva se z Mirano Rusom sestala v jasnem sobotnem dopoldnevu.
Kaj je sedaj Evergreen - skupina ali duo?
V glavnem in največ nastopava kot duo, čeprav skupina še vedno je. Odločila sva se, da je lažje za vse, če sva duet.
Sta oba ves čas v ansamblu?
Od začetka obstoja sodelujeva oba in to se pozna tudi v ujemanju ob izvajanju skladb, tako glasovno kot instrumentalno sva veliko storila na uigranosti in usklajenosti pri izvajanju.
To ni prvi CD skupine?
Ta, ki ga trenutno delamo, je četrti. Na njem sva hotela zbrati najboljše komade s prvih treh. Tiste, ki bi ali so zares vredni
EVERGREEN
imena evergreen in izbrala sva okrog dvajset komadov, nekaj jih je v novi preobleki, nekaj pa bo tudi novih. S tem CD-jem želiva zaokrožiti ustvarjanje v neko celoto in ponuditi ljubiteljem glasbe pregled našega delovanja.
Kakšno glasbo igrate?
Igramo oziroma igrava vse. Za dober nastop je treba znati in igrati prav vse, od narodno zabavne glasbe preko plesne do zabavne glasbe, popevk... Na nastopih v vseh komadih pojeva, kakor zahteva štiklc.Torej oba, ali poje Lea in sem jaz spremljevalni vokal ali obratno. Vse pesmi so vokalno instrumentalne, le kadar zahteva scenarij prireditelja instrumentalno spremljavo, jim ustreževa, drugače pa odpojeva čisto vse pesmi, od prve do zadnje.
Ali tudi »ustvarjata« glasbo?
V času sodelovanja se je nabralo več kot petdeset avtorskih komadov, z besedili in glasbo iz naših domačih glav. Vedno vse narediva skupaj, piliva, popravljava, se posvetujeva in za vsak komad se maksimalno potrudiva, da je popoln, tako besedilo kot glasba.Vsa avtorska glasba je teamsko delo.
Kako pripravita program za nastop? Fiksnega programa ni. Najina priprava je v tem, da sploh ne pripravljava nikakršnega programa, ne seznama pesmi ali česarkoli drugega. Samo za prvi komad sva dogovorjena, preden prideva na oder. Ko sva na odru, je potek igranja, izbira glasbe, vmesni program, skratka vse je odvisno od
Ovitek tretjega CD
publike, od ljudi, ki jih zagledava pred seboj, ko se postaviva pred mikrofon. Nikole ne veva pred nastopom, kateri bo drugi komad, tretji in naprej. Najin nastop je vedno unikaten. Nikakršnega »voznega reda« nimava. Publika ga sproti dela.Tudi za zabavo poskrbiva, ne samo za glasbo.Vedno imava kompleten zabavno-glasbeni nastop. Lastne komade plasirava med druge pesmi tako, da se ujemajo z njimi, »da paše«.
Kje vas je mogoče srečati?
Vrtijo nas na vseh radijskih postajah po Sloveniji.Vse lokalne radijske postaje imajo naše posnetke in nas pogosto uvrščajo v program. Na nacionalki je pa malce težje priti »noter«. Imamo pa tudi petnajst spotov, ki se vrtijo na lokalnih televizijah, posebej trije so pogosto na programu. Bili smo gostje POPTV-ja,A Kanala in na nacionalni TV. Res pa je, da se na festivale ne prijavljamo. Spominjam se, da smo se enkrat prijavili na festival morja in sonca, vendar nastopili nismo. Enostavno nam ni za take vrste publiciteto, saj ima nemalokrat previsoko ceno, ki jo plačajo navadno vsi družinski člani. Življenjske izkušnje, ki jih imava z oba Leo, so naju naučile, da je družina prva in muzika je le hobi, ki pa se mu nobeden od naju ne želi odpovedati, vendar ne za ceno razumevanja in urejenega življenja. Ambicije po slavi te vrste smo že prerasli.
Ste kdaj pomislili, da ste zaradi odpovedi nastopanja na festivalih kaj zamudili?
Ne, nikoli nismo pomislili na kaj takega, nobeden od nas. Zares smo za to vrsto slave malce prestari in ne nazadnje preveč izkušeni, da ne bi poznali njenih skritih pasti.To je stvar mlajših, katerih cilji so bolj kratkoročne narave. Naše želje so, ostati na sceni dolgoročno, kar se doseže s trdim delom in veliko dobrimi komadi, ki nimajo značaja sezonskih hitov. Nekje do tridesetega leta smo »žurali«. Bili so špili, ki so se začenjali zgodaj popoldne na terasah.se nadaljevali v nočnih urah v barih. Spat smo hodili zjutraj, ko normalni ljudje vstanejo in vstajali okrog poldne...Ponavljajoče neurejeno življenje iz vikenda v vikend, v poletnih mesecih tudi bolj pogosto, so pustili posledice na telesu in na duši. S tako izkušnjo za seboj smo si
dejali, da se to ne gremo več.
Pa potem?
Ko smo si bili na jasnem, kaj hočemo, smo se odločili, da nam bo muzika hobi. Nekateri kegljajo, drugi lovijo ribe...zakaj pa se ne bi mi ukvarjali z glasbo, če že obvladamo stvar in jo imamo radi ter nam je v užitek. Predvsem to zadnje. Dokler je hobi užitek in zabava za vse okrog naju, ne samo za naju in je tudi prijetno in sprejemljivo za družinske člane, zakaj se ne bi šla muziko?!
Kje nastopata?
Povsod, kamor naju povabijo. To pa je po vsej Sloveniji. Ne navijava cene, želiva le, da pokrijeva stroške in dobro je, če ostane še kaj za izdajo novega CD. Vedno pa se od-zoveva povabilu na dobrodelne prireditve, kjer se tudi odpoveva honorarju, pa naj bo to v Zasavju ali kjerkoli drugje v Sloveniji. V bistvu naš namen ni zaslužiti kopico denarja, ker igrava za dušo, za dobro počutje in razvedrilo. Najboljše plačilo so veselo razpoloženi obrazi okrog naju in razmigani plesalci. Radi naju povabijo na družabna srečanja društva in pogosto nastopava tudi po raznih toplicah in zabavava goste, ki so na okrevanju in druge obiskovalce, po večerji.Tudi če ne zaplešejo, poskrbiva s priložnostnim programom in družabnimi igricami, da jim ni dolgčas. Prilagajati morava zvrst glasbe glede na značilnosti skupin ljudi in seveda tujcem, ki so prisotni. Kadar je več Italijanov, je več njihovih pesmi, oziroma pojeva uspešnice, evergreene, v njihovem jeziku. Tako je Lili Marlen lahko v slovenskem, nemškem 'hli angleškem jeziku. Naučila sva se in obvladava vse mogoče verzije, da zadovoljiva okuse prisotnih.
So ljudje za žur?
Snemanje z otroci
Gotovo, da! Res je, da je v Zasavju nastalo nekakšno mrtvilo, sploh v primerjavi s »slavnimi« veselicami, ki smo jih bili vajeni v preteklosti. Mogoče je res stiska ljudi kriva za to.Tudi to opažamo, da so zabave, kjer ni vstopnine ali pogoja, da morajo obiskovalci večerjati, bolje obiskane, kot one druge. Bo že držalo, da se kriza ob pomanjkanju denarja odraža tudi na zabavah. Zagotovo pa naredi svoje tudi misel, da »me vsi gledajo, ko ne znam plesati, pa ocenjujejo obleko, pa gledajo, s kom sem, pa...« skratka neumni predsodki, ki si jih ljudje samo domišljajo. Na špilih ni časa za ogledovanje, treba se je predati toku dogajanja in zažurati.
Moj rodni kraj?
To je nosilna pesem novega CD. Pesem ni nova, jo je pa Lea temeljito predelala in priredila besedilo tako, da se mora dotakniti src poslušalcev. Opažamo, da čedalje bolj peša zavedanje, kje so naše korenine in pre-
malo se zavedamo, da brez ukoreninjenja ni obstoja...
To še posebej velja za naše okolje, kjer se zdi, da je vse, kar je tuje, sosedovo, boljše, domače pa je zanič. Seveda ni tako in pesem naj bi zabrenkala na strune ljubezni do kraja, kjer smo se rodili in večina preživljali mladostna leta in dihali s preteklostjo, na katero smo lahko zelo ponosni.
In spremljava otroškega pevskega zbora?
Ne samo, da je treba začeti pri mladi »rastlinici« z vzgojo, čeprav je to edini način, da zraste v dobro drevo, ki se bo zavedalo svojih korenin. Tudi sama izvedba je privlačna in nekaj novega za Evergreene. Mladi pevci Otroškega pevskega zbora OŠ Trbovlje, Podružnice Alojz Hohkraut so bili na snemanju enkratni, resni in zavzeti in na koncu navdušeni nad seboj z učiteljico Ksenijo Cizej vred. Moj rodni kraj je sporočilna nato in nosilna pesem novega CD, kljub uspešnicam iz prejšnjih treh.
Kdaj ga bomo lahko poslušali?
Trudimo se, da bo to čim preje. Mesec ali dva bo še trajala montaža in izdelava. Moram pa povedati, da ga ne bo na policah v trgovinah. Ni najin namen, da bi kovala dobiček iz najinega hobija. CD bodo dobili vsi sponzorji, prijatelji, »oboževalci« Evergree-nov. Tudi naklada je majhna, zato ne razmišljava o prosti prodaji. To bo najina zahvala za zvestobo vsem poslušalcem in za pomoč pri izdelavi kompilacije.
Pri tem gre zahvala vsem, ki nama pomagajo pri izdaji tega CD-ja.
Z veseljem pričakujemo izid in kdor še ni bil na nastopih ali špilih Evergreen-ov, naj zamujeno nemudoma popravi, čeprav bi moral zaradi tega v toplice ( hvala bogu, da ne zaradi revme), čez nekaj tednov pa jih bo tako ali tako mogoče slišati skozi okna stanovanj Mojega rodnega kraja.
Besedilo in slike: MaH
Dežurni krivci za Moj rodni kraj: duo Evergreen, snemalec Štefko Šarkezi in OPZ OŠ Trbovlje, Podružnice A. Hohkraut s pevovodkinjo Ksenijo Cizej
Tekmovanje matematikov
V	sredo» 04.04.1007» ob 13,00 uri, je na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje potekalo regi-
jsko tekmovanje iz matematike za srednje tehniške in strokovne šole iz Celjske regije.
V	Celjsko regijo spada 36 srednjih šol iz Celja, Trbovelj, Zagorja ob Savi, Mute, Raven na Koroškem, Štor,
Rogaške Slatine, Slovenj Gradca, Šentjurja, Velenja in Slovenskih Konjic.
Na tekmovanje se je prijavilo in se ga udeležilo 237 dijakov, ki jih je spremljalo več kot dvajset učiteljev, ki so pomagali pri nadzoru in popravljanju nalog.
Tekmovalcev iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje je bilo osem, iz Srednje šole Zagorje prav tako osem, iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje pa so se tekmovanja udeležili trije dijaki.
Kako so se na tekmovanju izkazali naši dijaki še ni znano, saj še niso pregledane in ocenjene naloge vseh udeležencev tekmovanja.
Tekst: M. Baloh, Slika : S. Knez
SS Zagorje v projektu Leonardo da
Vinci - mobility
V dneh od 11.3.1007 do 30. 3.1007 so se dijaki SŠ Zagorje (Anja Krajšek, Gordana Radič, Amela Muratovič, Danijela Kopranovi«, Indira Ibralič, Alen Biščič, Stanislav Perkovič, Admir Joldič in Muhamed Buljugič) udeležili delovne prakse na Češkem v okviru projekta Leonardo da Vinci
- mobility, z naslovom 4 zvezdice.
Pod vodstvom vodje projekta in tutorice JitkeTitovšek so tam preživeli 3 tedne. Cilj projekta je omogočiti dijakom, študentom in mladim delavcem, da si pridobijo delovne izkušnje v državah evropske unije.
Ekipa dijakov SŠZ z mentorico Anito Roglič
»Dijaki so bili skrbno izbrani na osnovi njihovega odnosa do dela, komunikativnosti, pripravljenosti sodelovanja v projektu in delno tudi učnega uspeha.Vnaprej sem jih seznanila s kul-
turo države gostiteljice. Poskrbela sem za jezikovno pripravo in za vsakega dijaka pripravila tudi priročni češko - slovenski fonetični slovarček.« je zapisala Jitka Titovšek v zanimivem in informativnem poročilu za Zasavca.
»iz Zagorja smo odšli v nedeljo opoldan. Spremljali so nas zaskrbljeni pogledi staršev, saj večina dijakov še nikoli ni bila sama tako daleč in tako dolgo. Pot je bila naporna, a polna pričakovanj. Na cilj, v zdraviliško mestece Luhačovice, na vzhodu Češke, smo prispeli v večernih urah. Pred dijaškim domom nas je že pričakovala delegacija partnerske šole iz Luhačovic, s katero sodelujemo že vrsto let. Ko smo se namestili v hotelu, so nas povabili na slavnostno večerjo za dobrodošlico.
Luhačovice so največje in najbolj znano zdraviliško mesto na Moravskem. Zdravijo zgornje dihalne poti, sladkorno, prebavne bolezni in stres. V mestu, niti v bližini mesta, ni tovarn, ni naprav, ki bi lahko onesnaževale zrak. Mesto samo in tudi okolica je izredno čista.
Prvi teden so naši dijaki opravljali delovno prakso v kuhinji in strežbi dijaškega doma.V tamkajšnji kuhinji kuhajo ne le za svoje dijake in profesorje, temveč tudi za zaposlene iz bližnjega trgovskega centra in občine.V popoldanskih urah so se seznanili z zdraviliškim mestom, njegovimi zdravilnimi izviri, obiskali so šolo in se skupaj s češkimi vrstniki udeležili pouka angleščine in nemščine. Kmalu so tudi ugotovili, katera diskoteka v mestu je najboljša in so jo pridno obiskovali.
Da ne bi starše preveč skrbelo, kako se godi njihovim otrokom tako daleč od doma, so imeli vsak dan na razpolago šolski računalnik z dostopom do interneta.
Prvi vikend so organizirali izlet na umetno jezero, ki je v bližini Luhačovic.Tam so dijaki tekmovali v balinanju in se nato še zabavali v bazenu. Naslednji dan so se odpeljali v sosednje mesto Uhersky Brod. Tam so najprej obiskali zasebno pivovarno in degustirali njihovo odlično pivo. Po kosilu so obiskali muzej Jana Amosa Komenskega, ki se je rodil v bližnji Komnji, v Uherskem Brodu pa je obiskoval osnovno šolo. Muzej je bil zelo zanimiv. Prikazoval je življenje in delo »učitelja narodov«. Eksponati so bili prosto razstavljeni in ne zaprti v vitrinah, tako da so si dijaki lahko vse ogledali in se dotaknili stvari, ki so jih takrat redno uporabljali. Sedli so tudi v takratne šolske klopi, ki so bile še opremljene s črnilniki za gosja peresa, si ogledali učne pripomočke, razstavo punčk in posodic za deklice od 17. stol. naprej, vrgli drobiž v »studenec spoznanja«... Dan so končali v vodnem parku, in ugotovili, da sploh še niso utrujeni.
Mladi pri izviru Alojska
Naslednji teden, ko so dijaki že malo bolj obvladali češčino, so začeli z delovno prakso v hotelih Miramare, Antoaneta, Zalesi in Palace sanatorij. Zaposleni so bili v kuhinjah, v strežbi in na recepciji. Dijake sem na delovnih mestih vsak dan obiskovala in preverjala, če je vse v redu. Hoteli, kjer so si dijaki pridobivali prakso, so bili vsi zelo lepi. Uslužbenci so naše dijake prijazno sprejeli, jim vse razložili in jim pomagali, če je bilo potrebno.
Koordinatorka Jitka Titovšek in gosti
Vsi hoteli so imeli na voljo bazene, savne in masaže. Lastnik prvih dveh in generalni direktor tretjega hotela so našim dijakom dovolili popoldansko uporabo le teh.
Naslednji vikend so se dijaki odpravili v Zlin.To je mesto v bližini Luhačovic. Znano je po tem, da od tu izhaja Tomaž Bata. V majhni delavnici je začel izdelovati zdaj svetovno znane čevlje. Mesto je zelo veliko, večje kot Ljubljana. Obiskali smo tudi ZOO Lešna, ki je takoj za mestom. Živalski vrt je precej velik, živali v njem so razvrščene po delih sveta, kjer živijo v naravi. Najbolj so bile dijakom všeč velike kletke odprtega tipa, kjer so lahko hodili med živalmi. Zanimiva je bila tudi najnovejša pridobitev, velika steklena zgradba, v kateri je bilo vse tako kot v južnoameriškem pragozdu (vlažna, vroča klima, rastline in živali južne Amerike, mostički na vrveh, inkovski žrtveni oltar...). Tudi drugi teden so dijaki opravljali delovno prakso v hotelih. Ob koncu zadnjega tedna so se nam priključile še mentorice Anita Roglič in Mojca Zupančič. Pod njihovim strokovnim vodstvom so dijaki pripravili v hotelu Zalesi hladno topli bife »Slavnost slovenske kuhinje«. Povabilu nanj so se odzvali ugledni gostje: krajski glavar, župan, namestnik župana, najvišja šolska inšpektorica, svetnik z ministrstva za šolstvo, lastnik hotelov Miramare in Antoaneta, generalni direktor Zalesi, ravnatelj in namestnica ravnatelja šole in drugi. Zelo nas je razveselilo, da nas je s svojim obiskom počastil tudi slovenski veleposlanik v Pragi, Franc But. Vsi so hvalili slovenske dobrote, npr. mesne kroglice v bučkini omaki, ješprenčkovo juho, šunko v testu, piščančje zvitke v vražji omaki, pršutove vrtnice, orehovo potico, štruklje... Pijačo so sponzorirali: vino vinogradnik Curin-Prapotnik, penino Istenič, pivo in nealkoholne pijače pivovarna Laško. Sprejem je odlično uspel, tako, da smo bili vsi zelo zadovoljni.
Mentorica Mojca Zupančič in veleposlanik Franci But
Naslednji dan smo imeli še prosto za nakupe daril za domače, in da pospravimo svoje stvari v kovčke, ki so naenkrat postali nekako premajhni. Zadnji dan smo se po zajtrku poslovili od naših gostiteljev. Slovo je bilo kar težko, v marsikaterih očeh so se zasvetile solzice.Težko se je poslavljati od dobrih prijateljev in to so naši dijaki s kolegi na Češkem tudi postali. Pa saj se bomo še kdaj vrnili.
In kaj je bilo potem? Naš do vrha napolnjen kombi nas je srečno pripeljal nazaj v Slovenijo.Vsepovsod je lepo, doma je naj-lepše.V Zagorju pri šoli so nas že nestrpno čakali naši domači.« je ugotovila -
Jitka Titovšek, vodja projekta in tutorica
I© REtmflŽA
Take poje slovenska ljudska pesem. In take je, kot vsake lete doslej, vabil k žegnanju velikonočni jedi na letošnje Veliko soboto zvon zagorske podružnične cerkve v Vinah.
Njegov zven je privabil k sebi Vinjane, pa tudi domačine, ki živijo v zaselkih podVinami, predvsem iz t. i. Ocepkove gmajne (uradno Levstikove ulice) in zagorskega Šohta (uradno Podvine). Kadar se oglasi zvon vinske cerkve, se prebivalci teh zaselkov ozrejo na grič, ki se dviga nad Zagorjem in vedo, da se le-ta oglaša zaradi tega, ker je praznik ali pa zvoni v zadnje slovo nekomu iz teh vasic.
Na hribu nad Zagorjem leži idilična vasica Vine. Narava se prebuja, vse se razcveta in sili k višku, k soncu.
Podružnična cerkev sv. Janeza Evangelista je v letu 2006 praznovala svojo 500-letnico.
Gotsko - romanska vinska cerkev, posvečena sv. Janezu Evangelistu, je dragocen kulturno zgodovinski spomenik.V lanskem letu je praznovala častitljivo 500-letnico obstoja.V 12. stol. so se v Vinah nasefili plemenitaši iz družine Gallov, ki so bili lastniki gradu Gamberk in na mestu današnje cerkve zgradili naj-
prej kapelo, okrog nje pa zasadili vinsko trto. Po trti se kraj imenuje Vine, vrh naj njim pa Vinski vrh. Kraj je nekdaj, ko še ni bilo zagorske župnije, spadal pod mengeško faro. Ker je bila ta fara zelo oddaljena, so se Vinjani odločili, da sami mašujejo. Za takšno samovoljo jih je doletela božja kazen, saj jim je hudo neurje odneslo in razdejalo vinograde.V maju je vinska cerkev še posebej obiskana zaradi vsakodnevnih šmarnic, čez leto pa se v njej mašuje le ob večjih praznikih. Vsako belo nedeljo, ki je teden dni po Veliki noči, so v cerkvi zaobljube zaradi grehov prevzetnih prednikov, ki so si nakopali božjo jezo.
Pogled s cerkvenega zvonika seže po okoliških zasavskih hribih in po vsej zagorski dolini.
Notranjost cerkve z oltarjem in s čudovitimi freskami iz leta 1735.
Na mestu, kjer je postavljena cerkev, vejejo posebne pozitivne energije, ki vernika ali slučajnega sprehajalca napolnijo z notranjim mirom in spokojnostjo.
Blagoslov velikonočnih jedi.
Zanimivost Vin pa ni le stara cerkev, temveč vsakoletna tradicija prej omenjenih prebivalcev Ocepkove gmajne in Šohta, da se na dan pred Veliko nočjo zberejo na žegnanju v vinski cerkvi.Te ljudi druži posebna pripadnost in povezanost. Procesija starih in mladih, vernih in tudi neverujočih, se na Veliko soboto odpravi počasi s košarami, polnimi velikonočnih dobrot, do Vin. Tudi tisti, ki so že davno odšli od doma in prebivajo v drugih krajih ali celo v tujini, pridejo na Veliko soboto vVine in se tam srečajo z znanci, sorodniki in nekdanjimi sosedi.Vračajo se na ta kraj, ki
Lesen kip sv. Janeza Evangelista in velikonočni šopek.
mozam ©
so ga prerasli, se od njega odselili, a se ga kljub temu spominjajo in ostajajo navezani nanj. Zabrisani spomini in odmevi srca, ki nikoli ne zapustijo duše in jih nikoli ne pustijo povsem za seboj. Tu se še čuti vaška solidarnost in sosedska povezanost, ki je v brezčutnih blokovskih stanovanjih že zdavnaj pozabljen pojem. Vsako leto se pridruži procesiji kak nov obraz ali pa katerega za vedno zmanjka. Dekleta pripeljejo pokazat svoje ženine, fantje neveste. Družine ponosno razkazujejo svoje dojenčke, ki bodo naslednje leto z negotovimi in opotekajočimi koraki že sami nesli svojo košarico s pirhom, pokrito z vezenim ali s čipkastim poškrobljenim prtičkom. Iskrena voščila »Blagoslovljene velikonočne praznike« in topli stiski rok. Čez leto osorej, če ne prej, pa se spet vidimo tukaj vVinah.
Košare z velikonočnimi jedmi.
3-mesečna punčka družine Sitar, ki skoraj vsako leto pride z novim družinskim članom.
Lani je bila Tinka še v maminem naročju, letos pa je svojo košarico prinesla že sama.
Besedilo in *fotografije: Staša Bašelj Lepej
V Ljubljani, v prostorih Byte caffeja na Visoki šoli za zdravstvo na Poljanski cesti, razstavlja slikar - samouk Ludvik Kos iz Radeč, član tamkajšnjega Društva ljubiteljev likovne umetnosti.
To je njegova prva razstava v prestolnici, tretja samostojna poleg enaindvajsetih skupinskih na različnih mestih v njegovem več kot štiridesetletnem slikarskem ustvarjanju, ki sega v osnovnošolska leta v Osredku pri Krmelju, in se nadaljuje na Dobravi nad Radečami, kjer živi in dela v papirnici Radeče.
m I
■	=? V ,F

K

Štirinajst svojih stvaritev s pridihom mehke podeželske idile, gre za motive starih kmečkih stavb in neokrnjene narave, je postavil na ogled študentom zdravstva in njihovim profesorjem ter vsem, ki obiskujejo ta prijazen lokal. Da bi pomirjale in ohranjale spomin na lepote minevajoče žlahtne preteklosti. Njegov umetniški opus sicer šteje nad 300 slik v olju in nad 100 v akvarelu večinoma s krajinskimi motivi. Občudovanju
narave se je namreč zapisal že v otroštvu. Tem se pridružujejo še številne freskne poslikave in restavracije kipov. Njegova dela krasijo domove in pomembne kulturne hrame po Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Slikarstvo pa je le eden od mnogih hobijev Ludvika Kosa, saj se ukvarja še s čebelarstvom, zborovskim petjem, hojo v hribe in gorskim kolesarjenjem.
ßesedilo in slike:Jože Potrpin
Wtttlfl ©
Q
OBČINA TRBOVLJE
ČESTITKA
Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani!
Ob 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju vam iskreno čestitam in vam želim, da bi prazničen dan preživeli v prijetnem vzdušju in v krogu svojih najdražjih.
Vljudno vas vabimo na slovesnost ob Dnevu upora proti okupatorju, ki bo v četrtek, 26. aprila 2007, ob 19. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah.
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
OBČINA HRASTNIK
»Cenjene Hrastničanke , Hrastničani in dragi Zasavčani!
Ob prihajajočih praznikih,
27. aprilu - Dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - Prazniku dela, simbolu dolgoletne upornosti ter solidarnosti našega naroda,
vam iskreno čestitamo, z željo, da preživite prijetne praznične dni in uresničitev vaših osebnih ciljev.
Župan občine Hrastnik Miran JERIČ in občinski svetniki«
OBČINA ZAGORJE
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ČASOPISA ZASAVC, DRAGI ZASAVČANI!
Ob prihajajočih prvomajskih praznikih, 27. aprilu, dnevu upora protu okupatorju in 1. maju, prazniku dela, ki nas spominjajo na borbo našega naroda za nacionalno osvoboditev in za socialno pravičnost, vam iskreno čestitam. Naj nam spomin na oba praznika dviguje samozavest in nas navdaja s ponosom in optimizmom.
Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi in poslanec v DZ
OBČINA TRBOVLJE
ČESTITKA
Drage Trboveljčanke, dragi Trboveljčani, spoštovani občani sosednjih občin!
Ob 1. maju, prazniku dela, vam iskreno čestitam in vam želim prijetne praznične dni v krogu vaših najdražjih!
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
Večer športa v Hrastniku - podelili priznanja za leto 1006
V petek, 6. aprila 1007, so imeli v poslovni dvorani v Hrastniku že 10. Večer športa, glasbe in
razvedrila.
Začelo se je z glasbo, ko so članice vokalne skupine Plavica zapele Čudovit je ta svet in potem še večkrat popestrile tradicionalno športno prireditev. Športnike in druge obiskovalce je pozdravil Franc Vidovič, predsednik Športne zveze Hrastnik in poudaril, da je bilo tudi lansko leto bogato z uspehi. Temu botrujejo prizadevanja posameznih športnikov in njihovih staršev. «Veseli smo lahko tudi tega, da kljub ostrim gospodarskim pogojem še obstajajo gospodarske družbe, ki so pripravljene vlagati v šport...«
Dobitniki priznanj ŠZ Hrastnik
Sledila so priznanja ŠZ, ki jih je za posebne dosežke prejelo petnajst športnikov: osem članov BD Steklarna ( Živa Brečko, Rosana Hrstič, Denis Hrstič, Igor Jamšek, Gregor Laznik, Aljaž Medved, Janoš Peterlin, Nika Zavrašek) , tri ekipe RK Dol TKI Hrastnik ( starejši dečki letnik 1991 in 1992 ter mlajši dečki letnik 1994), dve ekipi KK Sinet (članska kegljaška in rokometna ekipa), članska ekipa KK GD Hrastnik, Karate klub (Tadeja Zdovc in Sabina Fazlič za mlajše kadetinje v borbah)
Za večletno delo na področju telesne kulture so podelili tudi tri bronaste Bloudkove značke.
Mirko Avbelj, član BD Steklarna Hrastnik, jo je prejel za tekmovalne dosežke in organizacijsko delo pri klubu.
Igor Gošler, član RK Dol TKI Hrastnik, je bil med najboljšimi igralci svoje ekipe, zdaj pa je trener in tehnični vodja članov.
Natalija Hribšek, članica RK Dol TKI Hrastnik, je že vrsto let članica IO kluba in pomaga pri vseh večjih rokometnih prire-
ditvah.
Zlato Bloudkovo značko pa je dobil Bojan Pižmoht, Karate klub Hrastnik. S karatejem se je začel ukvarjati že leta 1965 in z ekipo v letih 1971,72, osvojil naslov državnih prvakov.V državni reprezentanci je bil potem še dve leti. Z Miranom Groharjem sta postala državna prvaka v katah in borbah. Že leta 1971 je bil pobudnik
za ustanovitev Budokai - karate kluba v Hrastniku, ki kljub slabim delovni pogojem obstaja še danes. Vrsto let že vztraja kot predsednik in je duša tega športa v Hrastniku. Predsedstvo športne zveze se je odločilo, da ob tej obletnici podeli tudi dve posebni priznanji za dolgoletno podporo športu: županu Miranu Jeriču in KRC-u Hrastnik.
»In kdo je najboljši športnik leta 2006 ?! Sledi presenečenje...,« se je pošalil Marko Planinc, ki je vodil prireditev.Vsi so namreč že vedeli, da bo ta laskavi naslov spet dobil Peter Kauzer ml.
Priznanje mu je izročil župan Miran Jerič. Naštejmo, s čim si ga je prislužil:
•	I. mesto na EP za mlajše člane v slalomu;
•	član ekipa 3xK-I slalom, ki je na EP osvojila prvo mesto;
•	4. mesto na članskem EP;
Bojan Pižmoht, dobitnik zlate Bloudkove . g mest;o na č|an_ značke	skem SP;
•	Član ekipe 3xK-1 slalom, ki je na SP osvojila 4. mesto;
•	I. mesto na tekmi za svetovni pokal, Seo de Urgel;
•	4. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala;
•	I. mesto na članskem državnem prvenstvu, slalom;
•	Ima status kategoriziranega športnika svetovnega razreda. Kot najboljšo ekipo v občini za leto 2006 pa so razglasili člansko ekipo RK Dol TKI Hrastnik, ki sov I. B rokometni ligi so osvojili 5. mesto.
Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
Peter Kauzer ml. -ponovno športnik leta za 2006
Borut Špacapan, član dolske ekipe, v razgovoru z Markom Planincem
Košarka:
Pionirski festival - finalni turnir v košarki za starejše deklice
V petek, 30. 3.1007, se je v dvorani Skala v Pivki zgodil finale v košarki. Sodelovale so ekipe: OŠ Louis Adamič Grosuplje, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Pivka in OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.
Za OŠ I. Cankarja Trbovlje so točke nabrale: Barič 22, Svetič 6, Aliji 5, Petauer , Razgoršek I, Kmetič 5, Milevšek 3, Radulovič 2.
KONČNI VRSTNI RED:
1.	MESTO: OŠ PIVKA
2.	MESTO: OŠ IVANA CANKARJATR-BOVLJE
3.	MESTO: LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE
4.	MESTO: OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH Najboljša strelka turnirja je bila Nika Barič, prav tako je prejela odlikovanje za najboljšo igralko turnirja. OŠ Ivana Cankarja je z osvojenim drugim mestom na pionirskem festivalu v košarki za deklice dosegla največji športni uspeh v zgodovini šole.
Mentorica Špela Praunseis
»Našo šolo so zastopale učenke:Tjaša Radulovič, Ana Marija Čančar, Merima Aliji, Nika Razgoršek, Nika Sirk, Sabina Milevšek, Nika Barič, Nika Petauer, Neja Kmetič, Eva Kovačič, Urša Svetič, Nina Koprivnjak, Maša Matko, Nika Čibej, Vesna Strgaršek. Trener ekipe je Damir Grgič, vodja ekipe pa športni pedagog Špela Praunseis.
Otvoritev se je pričela s himno, ki jo je zapel MPZ OŠ Pivka. Prisotne je nagovorila ravnateljica gospa Sonja Vodopivec, podžupan občine Pivka gospod Janez Čuček je tekmovalkam zaželel uspešne nastope, gospa Alenka Škreblin, koordinatorka ženske košarke na Košarkaški zvezi, pa je otvorila tekmovanje.
Po urniku tekmovanja se je ob 12.00 uri ekipa OŠ Ivana Cankarja Trbovlje pomerila z ekipo OŠ Šmarje pri Jelšah. Končalo se
je z rezultatom 40:35 (24:16, 5:13, I 1:6). Za OŠ Ivana Cankarja Trbovlje: so bile točne v zadetkih Barič 25, Svetič 6, Aliji 4, Petauer 3, Razgoršek 2.
V 4. tekmi finala so se srečale mlade košarkarice OŠ Pivka z OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Izid srečanja je bil 83 :44 (22:24, 39:9, 22:1 I).
Plavanje:
»...da bomo plaval’ kuk’r zab’ce...«
V začetku maja bo KRC Hrastnik organiziral deseturni intenzivni tečaj plavanja za predšolske
otroke, ki bo v bazenu v Hrastniku dvakrat tedensko.
Ko je pred tedni Plavalna zveza Slovenije vabila mlade starše iz Zasavja za tečaj vadbe v vodi za dojenčke, so bili nekateri zelo navdušeni.
Notranjost »zimskega« bazena v Hrastniku
»Kar sposodila si bom dojenčka in šla z njim v bazen,« je dejala mama odrasle hčerke. No, opogumili so se tudi mladi, ki jih navadno zelo skrbi, da se njihovemu nadebudnežu ne bi kaj zgodilo. In se ni! Organizatorji so zelo veseli, ko v prvih urah opažajo, da se nihče ni niti prehladil. Na vodo se navaja ena skupina dojenčkov in dve skupini malčkov. »Na zvezi v Ljubljani se zelo čudijo tako velikemu številu, saj so imeli celo v Kranju, mestu plavalcev, kot
bi lahko rekli, v začetku le eno skupino.« je povedala Tina Moljk, ki je prevzela vadbo dojenčkov.
So se pa »pritoževali« starši predšolskih otrok od štirih let navzgor, da nanje ni nihče pomislil. Zato so se na KRC-u v Hrastniku odločili, da organizirajo intenzivni tečaj sami. Za vsako skupino desetih otrok bosta skrbeli dve vaditeljici plavanja. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko - ponedeljek in sreda ali v torek in četrtek. Začetek so na Krcu planirali 7. maja 2007, končali pa naj bi v 23. tednu, to je 7. junija 2007. »Prijavilo se je že precej kandidatov, vendar jih lahko še sprejemamo, saj je v bazenu rezerviran termin za štiri skupine...,« je pojasnjevalaTina, ki bo vodila tudi to skupino.
...In čemu gre pripisati tolikšno zanimanje?
»Gotovo temu, da bodo dopusti vsak čas tu in starši bi želeli, da gredo na morje s plavalcem...« razmišlja naša sogovornica Tina. In razloži, da temeljijo njihove metode na igri, pri čemer bodo uporabljali tudi sodobne učne pripomočke, ki so jih nabavili na KRC-u. Prijetno počutje otroka v vodi je namreč pogoj za uspešno učenje.
Kaj bodo po opravljenem tečaju znali? »Popularno žabico, izdihovanje pod vodo, skok na noge in predvsem sproščeno gibanje v vodi, brez strahu, ki ja značilen za otroke neplavalce.« Je pa pametno, da se naučijo otroci plavati pod strokovnim vodstvom, saj je napake kasneje težko odpravljati.
»Ni pa vrednota samo plavanje.V bazenu oziroma v skupini se učijo tudi reda, potrpežljivosti, vztrajnosti, zdravega tekmovanja,...To pa je učenje za življenje. Z zgodnjim rednim plavanjem privzgojimo otroku tudi pozitiven odnos do zdravega načina življenja, kar je v današnjem tempu vedno bolj pomembno...« je prepričana Tina.
Poglejmo še urnik intenzivnega tečaja plavanja za predšolske otroke: - - v ponedeljek in sredo bodo lahko tri skupine, ki se bodo razporedile na čas od 15.00 do 16.00, od 16.00 do 17.00 ali od 17.00 do 18.00.
- za četrto skupino imajo rezerviran termin ob torkih in četrtkih od 14.30 do 15.30.
Cena tečaja je 70 evrov, podrobnejše informacije pa je mogoče dobiti na GSM - Tina: 041 755 638 ali na e-naslovu: tina.moljk@siol.net Slika in besedilo: Fanči Moljk
'A'
Smučanje
Pokal Hervis,
Zmajčkov pokal in še kaj...
Kljub temu, da se je zima že prevesila v pomlad, smučarji ii Trbovelj še vedno trenirajo in
dokazujejo svojo formo na tekmah.
Tokrat niso bili na vrsti le mlajši dečki in deklice ter cicibani in cicibanke, ampak tudi najmlajši
člani smučarskega društva.
V nedeljo, 25.3.2007, so tekmovali na zmajčkovem pokalu. Na tekmi, kjer se tekmovalci vedno sladkajo z dobrotami iz Zmajčkovega butika, so se naši tekmovalci in tekmovalke izkazali.V kategoriji cicibank letnika 2000 in mlajših, je bilaVerbovšek Pia I l.,Ana Kovačič 13..Tinkara Dolanc in Hana Ščurek pa sta bili na žalost diskvalificirani.V isti kategoriji med dečki, je bil Janez Erjavec 13.,Verbovšek Mark 17., Žuželj Marko pa 18. Milanovič Saša je bila 21., Fabjan Tina pa 31. Med nerangiranimi cicibani je tekmoval Jan Dolanc, ki pa je bil diskvalificiran. Na tekmo so prišli tudi naši najboljši, Kaja Klančišar je bila 5., Vrbovšek Oskar 7.,Vračevič Anže I 3.
Rogla
V soboto, 24.3.2007, so se na Krvavcu za Šolsko prvenstvo, točke so štele tudi za državni pokal, pomerili mlajši dečki in deklice. Hana Brvar je bila 17.,Tjaša kmet pa 27. Fanta sta se uvrstila drug za drugim. Blaž Kreže je bil 22., kar pomeni 6. od svojega letnika, Luka Bolarič pa 23.
Cicibani so se, poleg Zmajčkovega pokala v nedeljo, udeležili tudi regijske tekme v soboto.To je bil njihov prvi slalom v letošnji sezoni, kljub vsemu pa so pokazali pogum in se uspešno spopadli s progo. Kaja Klančišar je potrdila, da je v letošnji sezoni res hitra in osvojila 3. mesto. Milanovič Saša je bila 14., Fabjan Tina pa 22. Tudi fantje so ponosno predstavljali barve našega društva. Anže Vračevič je bil 6., Vrbovšek Oskar 14., Kmet Lovro 24., Skušek Jacques 26. in Camloh Gaber 3 I. Špilar Žan pa se tekme ni udeležil.
Zadnjo marčevsko soboto, 31.3.2007, so se cicibani in cicibanke udeležili regijskega slaloma na Rogli. Kaja Klančišar se že celo sezono kosa z leto starejšimi tekmicami in dosega vidne rezultate.V soboto je zasedla odlično 2. mesto, Saša Milanovič je bila 21. inTina Fabjan 26. Med fanti se je najbolje odrezal Žan Špilar, ki se že vso sezono uvršča med prvih deset na Pokalu
Vzhodne regije. Tudi tokrat se je uvrstil na 10. mesto. Anže Vračevič je bil 12., Lovro Kmet 13., Jacques Skušek 18., Oskar Vrbovšek 24. in Gaber Camloh 35.
Areh
Le dan kasneje, v nedeljo 1.4.2007, so se na regijskem slalomu na Kopah pomerili še mlajši dečki in deklice. Hana Brvar je dosegla 7. mesto,Tjaša Kmet I I. Kreže Blaž se je po številnih odstopih v letošnji sezoni končno vrnil v pravo formo in dosegel odlično 5. mesto. Luka Bolarič se tekme ni udeležil.
Smučarsko društvo Trbovlje
VSEM ZASAVCEM!
OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA ČESTITAMO IN VAM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE.
______am B|
Zagorska smučarka osvojila tudi
Kanado
Katja, Žan in Nina
Minuli teden so mlajši in starejši dečki in deklice pomerili tudi na državnem prvenstvu v superveleslalomu na Krvavcu. Pri mlajših deklicah je Nina Žnidar osvojila 4. mesto, Katja Murne 10. mesto, med mlajšimi dečkih pa Žan Hribar 10. mesto. S superveleslomom pa so se zaključila tudi tekmovanja za Pokal Hervis. Na zadnji tekmi je ponovno zmagala Nina Žnidar, Katja Murne je bila tokrat I I. Med mlajšimi dečki se je izkazal Žan Hribar, ki je osvojil 5. mesto.
SK Zagorje, Irena Murne
Nina Žnidar je na mednarodnem tekmovanju Whistler Cup v Kanadi zmagala v vseh treh disciplinah. Na državnem prvenstvu deklic in dečkov v superveleslalomu še tri uvrstitve zagorskih
smučarjev med deseterico.
..
Nina na zmagovalni stopnički v Kanadi
Na Pokalu Whistler so se mladi smučarji pomerili kar v treh disciplinah. Mlajši dečki in deklice so tekmovali v kombinirani tekmi, veleslalomu in slalomu. Nina je začela zmagovito že prvi dan, ko je prepričljivo ugnala vso konkurenco v kombinirani tekmi in imela pred drugouvrščeno američanko več kot pol sekunde prednosti. Naslednji dan so se mlajši pomerili še v veleslalomu in Nina tudi tokrat ni dovolila presenečenja - drugouvrščeno tekmovalko iz Poljske in tretjeuvrščeno ameriško tekmovalko je ugnala za celo sekundo.Tretji dan je bila na vrsti Ninina najljubša in najuspešnejša disciplina-slalom. Že po prvi vožnji je vodila z več kot sekundo prednosti, v drugi vožnji pa bi jo napaka skorajda stala uvrstitve.Toda kot že večkrat letos je s svojo borbenostjo in zanesljivostjo dokazala, da je v slalomu med mlajšimi deklicami številka I na svetu - kljub napaki je zmagala s prednostjo cele sekunde. Nina je tako dosegla izjemen uspeh, saj je zmagala v vseh treh disciplinah.
Podoben uspeh je lani dosegla Ula Hafner, druga slovenska reprezentantka na tem tekmovanju.Tokrat se je Ula v prvem letu med starejšimi deklicami morala zadovoljila z zmago v veleslalomu ter sedmima mestoma v slalomu in superveleslalomu, kar je prav tako odličen rezultat.
Nina Žnidar, članica slovenske otroške smučarske reprezentance in članica SK Zagorje, je letošnjo izjemno sezono potrdila še s svojim tretjim nastopom na mednarodnih tekmovanjih v alpskem smučanju za otroške kategorije. Prejšnji teden sta najuspešnejši slovenski smučarski v otroških kategorijah, Nina Žnidar in Ula Hafner (članica SK Alpetour), odpotovali na Pokal Whistler v Kanado. Udeležbo na tem velikem otroškem tekmovanju v alpskem smučanju čez lužo sta si priborili na Pokalu Topolino, ki je marca potekalo v Italiji in na katerem je Nina med mlajšimi deklicami osvojila zlato medaljo v kombinirani tekmi in bronasto medaljo v veleslalomu, Ula pa med starejšimi deklicami bronasto medaljo v slalomu.
WHlSTifc^ t-UP-----------

'^TERNat~
Nina in Ula z odličji s Kanade
© POHOWtfNO
Za ljubitelje pohodništva Štampetov most
Ljubitelji pohodništva se ne moremo pritoževati nad izbiro pohodov ob koncu tedna.
Preteklo soboto, 14. aprila 2007, je bil med najbolj množičnimi gotovo 28. pohod, imenovan Štampetov most, v organizaciji prizadevnih planincev PD Zelezi-čar Ljubljana. Planince in pohodnike iz cele Slovenije ni pritegnilo samo sončno vreme, ampak tudi posebni pogoji, ki smo jih lahko deležni potniki ob sobotah na vlaku.Turistične karte so namreč tako ugodne kot upokojenske.
Pohodniki, ki so se pripeljali v Ljubljano z vseh strani, so ob 8.30 nadaljevali vožnjo do železniške postaje na Verdu. Kartonček za dva evra smo dobili že na vlaku. Prva kontrolna točka je bila pri Stampetovem viaduktu, ki so ga zgradili 1856, cesta pod njim pa je povezovala Logatec in Vrhniko že v Rimskih časih in skozi ves srednji vek. Med NOB pa so most večkrat minirali.
Poleg organiziranih skupin planincev so bili na pohodu tudi posamezniki in manjše skupine.Tako smo srečali na primer starše z otroki enega izmed razredov ljubljanske šole Kette Murn, ki se večkrat kam odpravijo. Med njimi sta bila tudi znana popotnika Romana in Zvone Šeruga. Posnetek Zvoneta Šeruga smo namenili za popestritev Zasavca, s pripombo enega od njegovih prijateljev: »Kaj veliko lepši Zasavc zaradi Šeruga ravno ne bo - bo pa zanimivejši...«
Pohod po lepo speljani gozdni poti traja šest ur, povprečna nadmorska višina znaša 700 metrov, zadnjih nekaj kilometrov pa se spusti v dolino, kjer je tudi železniška postaja Borovnica. Povezave z Ljubljano so bile kljub soboti ugodne; Zasavčani smo uspeli ujeti Pohorje ekspres, ki je na posebno željo ustavil tudi v Hrastniku.	Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
100 dreves za čistejši zrak
Podjetje Tetra Rak iz Ljubljane in Arboretum iz Volčjega potoka sta ob letošnjem Dnevu Zemlje slovenskim ekošolam podarila 200 dreves, ki jih bodo pred Dnevom Zemlje posadili v okolici šol. V akciji sodeluje 46 ekošol iz vseh koncev Slovenije. Vsaka šola pa bo prejela od enega do štiri drevesa.
Organizatorji omenjene akcije so za koordinatorje in mentorje iz prijavljenih šol organizirali delavnico, na kateri so predstavnikom ekošol predstavili pomen in vpliv dreves oziroma gozda pri blaženju podnebnih sprememb. Strokovnjaki Arboretuma so udeležencem prikazali način sajenja drevja, na koncu pa so udeleženci in strokovnjaki iz Arboretuma ter skupina učencev iz gorenjskih osnovnih šol in Srednje biotehniške šole iz Strahinja posadili 20 robinij (akacija). Poleg robinije bodo ekošolarji v okolici svojih šol v prihodnjih dneh sadili še breze in črni bor.
Organizatorji akcije in slovenski ekošolarji se bodo s to akcijo pridružili svetovni kampanji z naslovom »milijarda dreves«, ki jo je v letošnjem letu začel program Združenih narodov za okolje (UNEP). S to svetovno kampanjo namreč poskušajo na
globalnem nivoju opozoriti človeštvo in vsakega posameznika, da nekaj storimo za okolje.
Zato pozivajo vse, da se ob svetovnem dnevu Zemlje (22. april) pridružijo omenjeni svetovni kampanji in posadijo vsaj eno ali več dreves.
ZASAVSKI FRKER
Dne 06.04.2007 ob 14.20 uri se je na parkirišču v Trbovljah pripetila prometna nesreča zaradi nepravilnega premika z vozilom, kjer je 78-letni voznik osebnega avtomobila trčil v vozilo 23-letne Zagorjanke.
Dne 09.04.2007 ob 21.20 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči z udeležbo voznika kolesa z motorjem. Policisti so ugotovili, da je prišlo do trčenja med 47-letnim voznikom motornega kolesa in 26-letnim voznikom osebnega avtomobila. Voznik motornega kolesa se v nesreči ni telesno poškodoval.
AUFBIKS
Dne 31.3.2007 v večernem času so policisti intervenirali pred gostinskim lokalom v Zagorju ob Savi, kjer sta se sprla 26-letni Litijan in njegov znanec iz Zagorja. Zagorjan je po sporu z Litijanom razbil steklo na njegovem vozilu.
Čez nekaj trenutkov pa so posredovali tudi pred gostinskem lokalu v Trbovljah, kjer je pijani neznanec z roko udaril po parkiranem vozilu, vendar ga ni poškodoval.
Dne 31.3.2007 v popoldanskem času so bili obveščeni, da 26-letni Ra-dečan v gozdu na območju Zagorja strelja s športno puško. Ker navedeni ni streljal na označenem in varovanem ter zato prirejenem strelišču, mu je bilo orožje in strelivo zaseženo, zoper njega pa sledi hitri postopek.
Dne 31.3.2007 okoli 23.00 ure sta se v lokalu v Hrastniku sprla 17-letni Trboveljčan in 36-letni Hrastničan. Hrastničan je nato z roko po obrazu udaril Hrastničana, kateri je zadevo naznanil policiji.
05.04.2007 ob 11.15 so policisti PPTrbovlje zaradi družinskega nasilja zoper 45-letnega Trboveljčana izrekli ukrep prepoved približevanja, prav tako pa zoper njega sledi kazenska ovadba na sodišče.
Dne 9.04.2007 v jutranjih urah so prav tako policisti PP Trbovlje zaradi družinskega nasilja zoper 37-letnega Hrastničana izrekli ukrep prepoved približevanja, prav tako pa zoper njega sledi kazenska ovadba na sodišče.
Isto je doletelo 11.04.2007 56-letnega Trboveljčana, ki so mu izrekli ukrep prepoved približevanja, prav tako pa zoper njega sledi kazenska ovadba na sodišče.
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ,
ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si po_hrastnik.pulj@policija.si, po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okolišaTrbovlje)
KRONIČNO ®|
RAVBAJO KOT SRAKE
Dne 2.4.2007 v dopoldanskem času je neznani storilec izvršil tatvino železa iz delniške družbe v Trbovljah. Škode je za več tisoč evrov.
Dne 02.04.2007 ob 23.15 uri so bili policisti obveščeni o tatvini goriva iz tovornih vozil na območju Zagorja ob Savi. Policisti so na kraju prijeli dva storilca in sicer 26-letnega Hrastničana in 29-letnega Laščana. Oba sta bila pridržana na PP Trbovlje in po razgovorih s policisti izpuščena na prostost, zoper oba pa sledi kazenska ovadba.
Dne 3.4.2007 v večernem času so policisti PO Zagorje ob Savi obravnavali tatvino iz vozila. Pri tem so prijeli 27-letnega Trboveljčana, ki je imel predmete še pri sebi, zato so mu jih zasegli. Sledi tudi kazenska ovadba na sodišče.
Dne 10.4.2007 ob I 7.30 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avto v Dolah pri Litiji. Iz vozila je neznani storilec odtujil motorno žago, ter s tem oškodoval lastnika za 300 EUR.
Dne I 1.4.2007 ob 08.00 uri je neznani storilec ukradel za 5000 EUR nerjaveče pločevine v Zagozdu.
PRIDRŽANJA
Dne 1.4.2007 okoli polnoči je pijani 22-letni Trboveljčan v družbi prijateljev kršil javni red in mir. Ker se ni pomiril niti ob prihodu policistov, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Prej omenjeni kršitelj je pijan kršil javni red in mir tudi dne 6.4.2007, za kar je bil ponovno pridržan do iztreznitve na PP.
Dne 6.4.2007 v nočnem času so intervenirali tudi hrastniški policisti, kateri so zaradi kršitev javnega reda in miru do iztreznitve pridržali pijanega Hrastničana.
RDEČI PETELIN
Dne 3 1.03.2007 popoldan smo bili obveščeni o požaru v stanovanju na območju Trbovelj. Gasilci so požar pogasili. Dne 1.4.2007 je zagorelo na seniku v okolici Hrastnika. Senik je kljub intervenciji gasilcev pogorel, obravnavo požara pa je prevzela komisija Policijske uprave Ljubljana, sektor kriminalistične policije.
Dne 10.4.2007 v jutranjih urah je zagorel gozd v »zgornjih« Trbovljah. Požar so pogasili gasilci, do ogrožanje in materialne škode pa ni prišlo, saj je zgorela le gozdna podrast
PREPOVEDANA
DROGA
Dne 3.4.2007 v večernem času so policisti PP Trbovlje 29-letne-mu Laščanu zasegli snov za katero sumimo, da gre za prepovedano drogo. Enako snov smo zasegli tudi 27-letnemu Trboveljčanu dne
6.4.2007.
Q mmzjio
KRIŽANKA:
PSALMOV

TR1ZL0ŽNA
PESNIŠKA
STOPICA
NAJDALJŠA
REKA
SVETA
VALKA
CELJA
JADROVJE LADJE AU ČOLNA

IKOV,
WDA
ČEŠKI
SKLADA-
TEU
DVORAK
SOLMIZA-
CUSKI
ZLOG
ZVEZNA DRŽAVA V ZAHODNI BRAZILIJI
cSta
S1nimiE
PLODOVI
MLADIH
LETIH
NAŠ KIPAR SRBSKEGA RODU ZAHARIAŠ
PREDUJEM,
NAPLAČILO
POGOSTA
PADAVINA
SOD(
IUI
IDOBNIKI


ČEŠKI
ŠPANSKI
NOGO-
METAŠ



NOR. SMUČ. SKAKALEC UÖKEL-SÖY

OBSEŽEN
NASAD
ISTOVRST-

ČASOPISNI
OGLAS,
INSERAT
ZDRAVILNA
VEŠČINA
ŠPORTNIK NAD 18 LET


JMEČ
VODITELJICA
(BERNARDA)
NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI


NAŠA
OPERISTKA
(IRENA)
NAŠA
OBLIKO-
VALKA
(JANJA)

NADAV
LEPILO IZ NEKATERIH ŽIVALSKIH SNOVI
AMERIŠKA
IGRALKA
GARDNER
SVETEL GLAS OB PLOSKEM UDARCU
VEČJA
SKLADBA
IVAN
MINATTI
UMETNIŠKO
ZASNOVANA
GRAFIKA
NAVLAM,
ROPOTIJA
SIRIJA Z MEZOPOTAMIJO V STAREM VEKU
TAKELAŽA: jadrovje IATRIKA: zdravilna veščina
AIGRETTE: ženski lasni nakit ACRE: brazilska zvezna država
Vicoteka
Bazen želja
Američan, Nemec in Rus so sredi gozda našli bazen. Zagledali so skakalnico, na kateri je pisalo: “Skoči v bazen in preden se potopiš, povej svojo željo in bazen želja bo to željo izpolnil.”
Prvi gre Rus, reče: “Vodka!”, pade v vodko in pride ven čisto pijan.
Nato gre Nemec, reče: “Pivo!" in pade v pivo ter pride ven ves pijan.
Nato pa gre Američan, se zažene z vso silo, a se po nesreči spotakne in reče: “Šit”...
Stava
“Stavim, da se te da podkupiti.”
“Za koliko?"
“Za dvajset milijonov tolarjev."
“Stavo si dobil.”
V javno hišo
“Kam pa greš ob tej pozni uri?” vpraša mama Janezka.
"V javno hišo.”
“Kaj? Takoj v posteljo, smrkavec nemarni!”
“Dobro. Potem pa naj gre očka sam po dežnik, ki ga je tam pozabil."
Od kod je prišel?
Prvošolček pride prvi dan šole domov in vpraša mamo:
“Mamica, od kod sem prišel?”
Mama vzdihne in pomisli ‘Se je že začelo' in mu vse lepo, na dolgo in široko, razloži. Mali Janezek jo debelo gleda in presunjeno reče:
“To je pa res čudno! Tonček, ki sedi zraven mene, pa pravi, da je prišel iz Radovljice.”
PABERKOVANJE
Slavna sopranistka Maria Callas je imela komaj trinajst let, ko jo je mati vpisala na atenski konservatorij. Da pa jo je sploh lahko vpisala, je morala najprej ponarediti njene rojstne podatke, saj so na konservatorij sprejemali le učence,
ki so že dopolnili šestnajst let.
V Kraljevski orožarni v Torinu, ki je ena najpomembnejših na svetu, so med drugim razstavljeni oklepniki nenavadnih oblik, opremljeni z dragocenim okrasjem.

DARILA
za nove naročnike
Naročite se na RAZVEDRILO
in postanite naš redni naročnik.
Razvedrilo
AKCIJA VELJA OD 01. 03. DO 15. 06. 2007! Velja za celoletno naročnino.
j!
Več na www.razvedrilo.si
ali modra Številka
(((•080 87 87)
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 28.a-prila 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 8/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 7/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Gašper Križnik, C. 20.julija 13, 1410 Zagorje -bon za 20,86 eur
2.	Tatjana Kmetič, C. I .maja 69, 1430 Hrastnik -bon za 12,52 eur
3.	Erika Kavčič, Opekarna 13, 1420 Trbovlje -bon 8,35 eur
BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Ne Čakaj poletja, Ne Čakaj na maj Privošči sladoled si že zdaj
Velika kepica Mala cena
0,55 € i3if8oi sit
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznale?
Učenost je mučna zadeva in pogosto je treba možganom ponuditi hrano in pijačo, da lahko migajo. Ste se prepoznali na sliki? Ste res vi na njej v krogcu? Potem pa kar nad mobi - številka je 041 410 734 in če jo odtipkate v dneh do petka, 27. aprila 07, in zaupate Marti svoje ime in naslov, vam ne uide bon za dve pizzi in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Hitro,čas teče...
PIZZERIA ČEBELICA
VRAČEVIČ «lolej Valvazorjevo 2, IZLAKE, Tel.: 05/56-74-157
ENOSTAVNI SLADOLED
Sestavine:
*	2 jajci
*	2 žlički čokolade v prahu
*	/ sladka smetana
*	/ vrečka vanilin sladkorja
*	3-4 žličke sladkane vode
*	5 žlic sladkorja v prahu
Sladko smetano stepemo, posebej še stepemo dve jajci z dodatkom čokolade, sladkane vode, sladkorjem v prahu in vanilinom. Potem narahlo zmešamo s sladko smetano in zamrznemo. Namesto čokolade lahko dodamo na drobno narezano sadje.
Dober tek!
StR.
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Pravijo, da gresta pomlad in ljubezen z roko v roki. Če pogledamo prebujajočo se naravo, ki kar kipi od novega življenja, lahko temu brez zadržkov pritrdimo. Kaj pa je ljubezen drugega kot ogromna ustvarjalna sila?! ljubezen je nenehno prisotna, tako da je samo od nas odvisno, ali delujemo skladno z njenimi vzgibi. Ko ljubimo, resnično živimo. Kdor zares ljubi, ne more biti razočaran. Nagrada zanj je ljubezen sama, ki bogati odprto srce in čisto dušo. Razočaranje se rodi edinole takrat, ko si hočemo ljubezen ali ljubljeno osebo prilastiti. Želeti bi si morali, da bi prišli do tega spoznanja, ker potem ljubezen ne bo samo beseda. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-816)
ODVEČNI GLAS
Želela sem,
da zima bi bila za nami, da mir, tihota sna v življenju mojem se v pomladne čare spremeni, da prebudijo zdaj se želje v meni, da mračni duh v meni spet zaspi.
Zdaj je šla. Pomlad me mami.
A glas od tam me zopet vabi. Zaslišim ga celo v njem, ki bi ga zdaj lahko imela rada, zaslišim ga v vsem, kamor njena senca pada. Vesna Berk
ČAS JE
Utrujena je od življenja do zadnje kaplje krvi, dovolj ji je trpljenja, smrti v obraz se reži.
Zdaj, ko čas je brstenja, ko se cvetje medi, čas je, da znova življenje v njej se rodi.
Igor Goste
JE LJUBEZEN LE BESEDA? Kaj ljubezen je, se vprašam, ki jo svet tako opeva, a premnogokrat zbledi, ko naj večno bi gorela. Je ljubezen le beseda lepa, sladka in vabljiva, a v sobanah svojih tajnih spretno čašo strupa skriva? Saj potem je blazno, noro po ljubezni hrepeneti, a kdo bi vedel, kdo bi slutil, nam je usojeno trpeti. A kako bi, dragi moji, znali, vedeli, čutili, kaj nam je ušlo med prsti, če ne bi nikdar ljubili? Francka Šmid		PLANINSKA Hej, hej, dekle, pojdi z mano v gore, pel ti bom pesmice, ljubkoval ti srčece. Boš vid’la, boš vid’la, kak’ luštn’je tam, svoboda in sonček v siju cel dan. Ce boš lačna in žejna, ti mleka in žgancev bom dal, zvečer pa v kamr’co te odpeljal. Ko premog ponoči ves prepoten bom kopal, mislil bom nate in sinčka najinega, ki v zibki že poje lalalala. Nataša Razberger
		
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi.		“Ko se boš ozrl nazaj na svoje življenje, boš ugotovil, da so bili trenutki, ko si resnično živel, tisti trenutki, ko si nekaj storil v duhu ljubezni.” (Henry Drummond)
Alcksij Porednih:
KLOŠARJEV NE ZEBE VEČ
Pomlad je poljubila slehernika.Tople sapice mamijo in v dobro voljo spravljajo vse, kar leze in gre. Po parkih se sprehajajo zaljubljeni parčki, ptice veselo pletejo gnezda, valovi novega upanja oživljajo strast po dobrem in lepem. Dišijo cvetovi, ki jih je obarvala roka Umetnika, svetloba je še posebej jasna. Kot bi hotela reči:“Kako čudovito je življenje. Predajte se mu, ljudje, uživajte blagoslovljene trenutke, izkoristite krasne dni, ki njih se čar ne izgubi.”Vsakdo ima pravico uživati dih jemajoče darove življenja - tudi klošarji.
“Pa kaj zdaj težiš o klošarjih?! Delat naj gredo, namesto da Bogu čas kradejo in od poštenih ljudi novce ‘fehtajo’!” Kdo je pošten, kdo je normalen, kdo si zasluži in kdo ne? Enoznačnega odgovora ni. Vsakdo, ki se je pridružil klošarski eliti, ima svoje razloge. Življenje ni črno-belo, ni strogo ločeno na dobro in slabo, sprejemljivo in nesprejemljivo. Obsojanje soljudi iz takšnih ali drugačnih vzgibov ni na mestu.Takoj ko nekoga obsodimo, mu naredimo krivico. Človek namreč ni isto kot njegova dejanja. Človek je v svojem bistvu bistveno bolj dragocen, kot je soditi po naših ozkosrčnih, sebičnih, dolgih jezikih.
Klošar je dejansko novodobni berač. Pri tem je treba opomniti, da so v klošarski druščini tudi ljudje, ki jim ne bi bilo treba trpeti materialnega pomanjkanja. Običajen življenjski stil večine so zavrgli iz drugačnih vzgibov. “Dost’ ‘mam!” so si rekli in tako obrnili hrbet potrošniškemu, površinskemu doživljanju sveta, kakršnega narekuje sodobni civilizacijski trend, ki preprostega človeka pogosto ropa njegovega dostojanstva. Klošarji postavljajo ogledalo težnjam ekonomskih in političnih elit po globalistični podreditvi človeštva. Interesi bogov Denarja, Nadzora in Užitka hočejo ustvariti zlato kletko, kjer se bodo “rodovi človeške krvi” opeharjeni dušili v smradu vsemogočnega Napredka.
Klošarji raje trohnijo v smradu svojih telesnih izločkov. Raje se ga pošteno “nasekajo”, kot da bi se opijanjali z iluzijami bolne družbe.To sicer ne pomeni, da je njihovo početje ideal, h kateremu je treba stremeti, brez dvoma pa lahko človek širokega obzorja v njihovem početju vidi odsev modrosti. Opozarjajo nas, da tudi t. i. normalno življenje mnogokrat ni nor-malno.Večini se zdijo krivice in ponižanja normalen sestavni del življenja. Pa je res normalno, da več kot tri četrt človeštva živi v revščini in pomanjkanju? Ali je nor-


L



■ ■

5*. Si



I
Klošarji živijo od danes do jutri. Ne zanimajo jih velike teme, ne razmišljajo o visokoletečih načrtih. Po svoje so se tudi oni vdali v usodo, vendar tega vsaj ne skrivajo. Veliko poguma je bilo potrebnega, da so se odločili za korak na rob družbe. Še mnogi bi šli med klošarje, ampak nimajo “jajc”. Raje vztrajajo na pragu revščine ali se udinjajo izkoriščevalcem telesa in duha, ker se jim klošarjenje zdi sramotno.Ali je delavka oziroma delavec, ki ga izkorišča pogolten divji kapitalist, kaj na boljšem kot klošar ali klošarka? Če iz strahu pred izgubo službe molči o krivicah, je še v večjem ‘zosu’.Trpi tudi psihično, medtem ko si klošar zažvižga in se mu ‘jebe’ za vse.
malno, da ljudje ostajajo brez strehe nad glavo ali so celo ob glavo, ker imajo drugačno barvo kože, govorijo drugačen jezik, pripadajo drugemu narodu ali molijo drugega boga?
Ne, ni normalno!Takšno se nam zdi samo zato, ker smo se vdali v usodo. Pristali smo na prepričanje, da tako pač mora biti, da ni mogoče ukreniti ničesar za izboljšanje razmer. “Mogočniki odločajo, sam sem prešibak, da bi kaj premaknil na bolje,” si lažemo.V strahu pred izpostavljanjem skrbimo za lastne riti. Zapiramo se v lastne ozke kroge, kjer kot bedne živali v karanteni čakamo na odrešilni rez smrti. A ni nas strah samo življenja, celo dokončne rešitve zemeljskih tegob se bojimo. Seveda, zapustiti bomo morali vse, česar se bolestno oklepamo v materialističnih blodnjah. Naj imamo še tako lepo postlano, se bo privid udobnega življenja prej ali slej razblinil.
Ko boste naslednjič videli klošarja, kako v smrdljivih cunjah ždi ali spi na klopi-ci, naj vas torej ne zavede skušnjava, da bi ga prezirljivo ošvrknili s pogledom. V vsakem izmed nas je nekaj klošarske-ga duha in vsak klošar je čuteče bitje, ki si želi sprejetosti in ljubezni. Različne usode imamo, a vsi smo na isti barki.Vsi plujemo enakemu koncu naproti, vsakomur se izteka čas. Obrnimo se vase, pretehtajmo svoje mišljenje, govorjenje in ravnanje. Odvrzimo vso navlako, ki nas tišči k tlom ter nas dela klošarje - brezdomce. Vrnimo se v dom sredi svojega srca, ki smo ga nepremišljeno zapustili “viharnega in temačnega dne”. Zaprimo vrata Laži, kajti naš dom je Resnica!
Q mo/ommfi
KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK
četrtek 19.4. ob 20.00 petek 20.4. ob 20.00
sobota 21.4. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 22.4. ob 18.00 ob 20.00 sreda 25.4. ob 20.00
četrtek 26.4. ob 18.00 petek 27.4. ob 20.15 sobota 28.4. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 29.4. ob 18.00 ob 20.00
NEPOVABLJEN am.akc.drama ASTERIX IN VIKINGI am.anim. kom.
ASTERIX IN VIKINGI NEPOVABLJEN ASTERIX IN VIKINGI NEPOVABLJEN ČUDEŽNA MREŽA am.druž. kom.
ČUDEŽNA MREŽA NEVIDNI JEZDEC am.zf.akcija ČUDEŽNA MREŽA NEVIDNI JEZDEC ČUDEŽNA MREŽA NEVIDNI JEZDEC
KINO DOL PRI HRASTNIKU
petek 20.4. ob 18.00 ASTERIX INVIKINGI petek 27.4. ob 18.00 ČUDEŽNA MREŽA
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
četrtek
petek
sobota
nedelja
19.4.
20.4.
21.4.
22.4.
poned. 23.4.
torek
sreda
četrtek
24.4.
25.4.
26.4.
ob 18.00 NORBIT komedija
ob 20.00 300 akc. spektakel
ob 17.00 VELIK FILM komedija/parodija
ob 19.00 NORBIT
ob 21.00 300
ob 17.00 300
ob 17.00 HEIDI
ob 19.00 NORBIT
ob 21.00 300
ob 18.00 NORBIT
ob 20.00 VELIK FILM
ob 18.00 VELIK FILM
ob 18.00 DOBRI PASTIR drama
ob 18.00 PISMO Z IWO JIME vojna drama
petek 27.4. ob 18.00
ob 20.00 sobota 28.4. ob 18.00 ob 20.00
nedelja 29.4. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.00 poned. 30.4. ob 18.00 ob 20.00 torek	1.5. ob 18.00
ob 20.00 sreda	2.5. ob 18.00
SPOZNAJTE ROBINSONOVE animir.druž.kom.
DOBRI PASTIR SPOZNAJTE ROBINSONOVE POT V GUANTANAMO dok. drama
SPOZNAJTE ROBINSONOVE POT V GUANTANAMO DOBRI PASTIR SPOZNAJTE ROBINSONOVE PISMO Z IWOJIME POT V GUANTANAMO PISMO Z IWOJIME SPOZNAJTE ROBINSONOVE
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek 20.4. ob 19.00 Sobota 21.4. ob 17.00 ob 19.00 Nedelja 22.4. ob 10.30 ob 19.00 Torek 24.4. ob 19.00 Petek 27.4. ob 19.00
Sobota 28.4. ob 19.00
Nedelja 29.4. ob 19.00
Poned. 30.4. ob 19.00 Torek 1.5. ob 20.00
VELIK FILM am.kom.
HEIDI angl.otroški NEVIDNI JEZDEC am.ZF akcijski MATINEJA: HEIDI angl.otroški VELIK FILM, ameriški, komedija FILM TEATER: STAN IN OLIO PISMA Z IWO JIME am.vojna drama
BEANOVE POČITNICE, angleški, komedija PISMA Z IWOJIME am.vojna drama MALI OTROCI am.drama FILM TEATER: BEANOVE POČITNICE angl.kom.
KINO IZLAKE
Nedelja 15.4. ob 19.15. NEVIDNI JEZDEC am.ZF akcijski Nedelja 29.4. ob 19.15 MALI OTROCI am.drama
OPOZORILO: Film NI za otroke.
Kulturni center Delavski dom Zagorje
Ponedeljek 23.04.2007 ob 19.30 komedija BILJE ŠKRJANEC - Špas teater-abonma in izven
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Četrtek, 19. 4. ob 19. uri - potopisno predavanje: Albanija, neznana in za Slovence neraziskana dežela, predavatelj Vinko Šeško
Ponedeljek, 23. 4. od I I. - 19. ure - dan odprtih vrat, kjer vas čaka stojnica z imenitnimi novimi knjigami, za vse radovedne vam bodo knjižničarke predstavile knjižnico in njene dejavnosti in
ob 18. uri - predstavitev knjige: Glažarjev sin, zgodovinski roman glažutarske družine iz Hrastnika, avtor romana je Daniel Artiček, razgovor bo vodila Fanči Moljk torek, 24. 4. ob 19. uri - ogled monodrame: Navdušenje Lovra Tomana, ko je prvič razvil slovensko zastavo. Monodramo je spisal Matjaž Kmecl, uprizoril pa jo bo igralec Ana-tol Štern
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje NEDELJA, 22.4.2007 SVETOVNI DAN ZEMLJE “ZEMLJA, NAŠ EDINI PLANET”
-ZEMLJINATEDENSKA NAGRADNA UGANKA -PREDSTAVITEV MLADINSKE EKOLOŠKE LITERATURE I6.4.-21.4.2007
PONEDELJEK, 23.4.2007 - SVETOVNI DAN KNJIGE -KNJIŽNI SEJEM, 23.4.2007, pred knjižnico ali v čitalnici -MINI BUKVARNA, 23.4.do 28.4.2007,čitalnica oddelka za odrasle in mladinski oddelek
SREDA, 25.4.2007, ob 17.uri Pravljična ura za otroke, od 5.let dalje
ŽABEC IN TUJEC S seboj prinesite copatke!
Občina Trbovlje in Svet krajevnih skupnosti občine Trbovlje
v soboto, 21. aprila 2007, ob 11.00 - slovesno srečanje ob 70. obletnici ustanovnega kongresa KPS na Čebinah.
HAU oom 01
mali oglasi
L	u
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
F
Prodam
Prodam otroški voziček Hartan za dvojčke, lepo ohranjen, v črno rdeči barvi.
Inf. na tel. 041407973
Prodam dve leti staro sedežno garnituro temnejše barve, velikosti 290 x 215 cm in novo vlečno vrv za vlečnico Tomos dolžine 300 m.
GSM 041 823 736
Peugeot 206 1,4 XR Presence letnik 2001, črn, 3V, 80.000 km, el. stekla, el. pomična streha, servo, daljinsko centralno zaklepanje, lepo ohranjen, pravkar registriran - dodam verige — cena po dogovoru.
GSM 041 537 080 (Janja)
Rdeči petelin grozi Velika požarna ogroženost naravnega okolja
Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
Od 14. aprila 2007 dalje je na območju Izpostav RS za zaščito in reševanje Ljubljana, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Trbovlje, Novo mesto, Postojna, Nova Gorica ter na kraških območjih občine Koper Uprava RS za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost.
Z dnem razglasitve v naravnem okolju ni dovoljeno kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete in snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo);
CtC
nepRtiničnine
Ulica I. junija 7,
1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
HRASTNIK - OKOLICA, stan. hiša, I. 1957, deloma obnovljena, 80 m2, takoj vseljiva, velik vrt, prijetno vaško okolje
cena: 59.000,00 €
(14.138.760,00 SIT)
TRBOVLJE - OKOLICA,
nedokončana stanovanjska hiša, izredno lepa, 192 m2,1. 1997, sončna lega, prijetno naravno okolje, čudovit razgled
cena: 69.800,00 €
(16.726.872,00 SIT)
TERME PTUJ - ZDRAVILIŠKI KOMPLEKS, počitniški apartma, 28,50 m2,1. 1993, zelo lepo urejen, kompletno opremljen, možnost takojšnjega prevzema, možnost oddajanja (kategorizacija *** zvezdice), prijetno okolje, bližina starega mestnega jedra, sprehajalne poti, teniška in golf igrišče, jahalni center, zunanja in notranja termalna riviera
cena: 53.500,00 €
(12.820.740,00 SIT), lastna nepremičnina
Opaž, suh smrekov-
debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko II3,3305Vransko
..v knjižnici SŠZ...brez droge:
1. gosi meseca februarja -Zlatko Blažič
Februarski gest Srednje šole Zagorje je tudi avtor avtobiografskega romana ZGODOVINA NOJE HEROINSKE ODVISNOSTI. Knjiga, ki je v ponatisu, je lahko pripomoček strokovnim delavcem, staršem, prosvetnim delavcem in tudi mladim, ki so v stiski.
Predstavitev Blažičevega otroštva in spopadanja s svojo samopodobo in kasneje prvo uživanje prepovedanih mamil odkrijejo novo spoznanje o tem, da se droga polašča tudi otrok, ki živijo v urejeni družini.
Gost je dijakom in profesorjem najprej povedal, da ne bo govoril o tem, kaj je prav in kaj ne, ker to sami prav dobro vedo, ampak bo pripovedoval svojo življenjsko zgodbo.
Spominih na otroštvo so svetli, veseli. Starša sta se imela rada. Nista ga razvajala, rad je smučal, plaval. Bil je sicer edinec, vendar je imel veliko bratrancev in prijateljev, s katerimi se je igral. Tudi uspeh v osnovni šoli je imel odličen.Težave so se začele v šestem razredu osnovne šole. Postal je nezadovoljen s seboj. Želel si je potrditve izven doma in šole. Fantaziral je o tem, da bodo o njem govorili, da se drogira, da je «džanki«. Peš je šel v šest kilometrov oddaljeno gostilno, kjer so se zbirali stari »džankiji« in kupil robo. Doma se je nato učil zvijati »džointe«. Potem je sošolcu omenil, da si gre po pouku zvit »en džoint«. Na nekatere je naredil vtis, drugi pa so se odvrnili od njega.Takrat je (še) »glumu«.
V gimnaziji je bilo lažje. Bilo jih je petindvajset. Štirje so ostali na trdi drogi. Stari so postali nevarnost. Starši imajo posebne radarje in bolje zaznavajo odnos. Začele so se napetosti med njimi. Ko pa so jih s
Koncerta, kjer so kadili »gandžo«, odpeljali policaji, je bilo res hudo. »Foter« sploh ni vedel, kaj bi storil.Jokal je. »Jaz pa se nisem imel kam umaknit. Iskreno sem obljubil... nič več... in sem tudi resno mislil. Držalo je deset dni.« Potem je povedal, da bo travo vseeno kadil. Napetosti v družini so bile vedno večje.
Vpisal se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na filozofijo, čeprav ni poznal niti osrednjih filozofov. Zadet je bil od jutra do mraka. Vse se je rušilo v njem. Občutil je paničen strah pred norostjo. Demoni so vstajali iz duše. Iz misli se je razvila dvanajst urna groza. Začel je že razmišljati o smrti.Takrat ga je poklical prijatelj, ki mu je povedal, da ima nekaj fenomenalnega. Bilo je sladkasto. Občutil je čudovito lahkost bivanja, vse se je spremenilo V BLAŽENOST.
Kar žarel je v HEROINSKI omami. Čez štiri dni je ponovno poiskal heroin. Potem je bil zadet vsak dan.Vendar so v njegovi družbi prezirali »džankije«, ozke zenice... menili so, da kontrolirajo zadevo, če »snifajo«... Pa je prišel preobrat - igle. V pol leta je bil »navlečen«. Pogoste so bile abstinenčne krize. Na dan je porabil 3 g heroina, metadon, tablete...
Zaradi »dilerjev« je zapustil sceno. Šel je v Trst.Tam je živel kot klošar. Razmišljal je o koncu. Ni se imel več kam umaknit. Ko je sedel na klopi, je zagledal mlado družinico: vedro, nasmejano, fantička z violino, on in ona pa objeta, s srečna.Takrat je pomislil, da je še mogoče najti pravo smer.Vrnil se je v Slovenijo in poiskal zdravnika, ki mu je ponudil zdravljenje z metadonom - heptanonom, ki je sintetični opij. Zares je želel končati odvisnost. Odločil se je za komuno.V Idriji je moral počakati na prosto mesto.
Starša sta ga odpeljala na Sicilijo, kjer je ostal več let. V komuni ni nobenih psihologov, zdravnikov... ozdravljeni narkomani pomagajo zasvojencem.Ves čas si z ostalimi delijo dela, ki so sprva manj zahtevna. Urnik dela in sprostitve je določen. Največ težav je imel pri izražanju naklonjenosti in reševanju konfliktov, ko se je poskušal umakniti agresivnejšim sostanovalcem. Postopoma pa je tudi to premagal.
Ko je bil ozdravljen, ga je Don Pierino vprašal, če bi blizu Nove Gorice prevzel vodenje komune. Začeti so morali s temeljev. Staro podrtijo so počasi obnovili, spremenili tudi okolico, ki so jo potem celo vaščani radi obiskali. Počasi so jih sprejeli in celo svoje otroke pošiljali tja.
Dijaki so skoraj štiri šolske ure zbrano poslušali njegovo govorjenje, potem so hoteli vedeti ali ima še kdaj krizo, kako si je uredil življenje in ali se še srečuje z nekdanjimi ozdravljenimi narkomani. Posamezniki so si zaželeli še individualno poklepetati z njim.
Upajmo, da se bodo naslednjič takemu pogovoru pridružili tudi starši.
Besedilo in slike: Danica Štrtak, knjižničarka SŠ Zagorje
Z glavo na zabavo tudi v Zagorju
Neprofitna ustanova, fundacija Z glavo na zabavo je v svojih šestih letih aktivnega delovanja verjetno najbolj prepoznavna po organizaciji in izvedbi številnih prireditev s ta-istim imenom. »Poganja« jih odlična programska ekipa, Generacija Nulanula. Motor ekipe so številni talenti: voditelji, DJ-ji, glasbeniki, animatorji, hostese, anketerji. Prireditve so v prvi vrsti namenjene mladim, učencem v zadnji triadi devetletke osnovnih šol, pa tudi srednješolcem, študentom in mladim družinam. Cilj in moto njihovega dela je pokazati mladim zdrav način zabave in aktivno preživljanje prostega časa. S promocijo brezalkoholnih pijač, poučnimi anketami, podeljevanjem praktičnih nagrad na vsaki prireditvi, ozaveščanjem nevarnosti drog in tobaka, ter z demonstracijami za skrb in varnost
v prometu.
Do danes se tako lahko ponašajo s kar 250 -timi izvedenimi prireditvami Z glavo na zabavo, s podeljenimi nagradami v skupni vrednosti več kot 312.969,45 EUR, z izpolnjenimi 55.000 poučnimi anketami , 60.000 opravljenimi alkotesti in z obiskom prek 200.000 obiskovalci. Povabili smo jih tudi v Zagorje in na njihovo prireditev povabili vse učence zadnje triade zagorskih osnovnih šol. Osnovnošolci se bodo z generacijo Nulanula zabavali v KC Delavski Dom v torek, 24. aprila. Kako se bodo mladi odzvali, pa več v naslednjem pisanju.	DPM in OBČINA ZAGORJE OB SAVI
________Fmc ®
Grafoloski kotiček
fako, kot se človek spreminja z leti, se spreminja tudi pisava. Od otroško okorne, preko lepopisja v ljubezenskih pisemcih, do tresoče se v starostnem obdobju, od čitljive do »dohtarske« - mnogo je odvisno od okoliščin, v katerih nastaja in vendar poznavalcu pove o avtorju mnogo več, kot celo sam ve o sebi.
»Naš« grafolog Alojz Jurgec iz Grafološkega društva Laura se trudi ustreči radovednežem, ki želijo o sebi izvedeti še kaj večin več kot je teksta, boljša je njegova analiza osebnosti, zato še enkrat ponavljamo njegova navodila.
Ponovno poudarja:
»Da bi lahko naredil bolj podrobne in dovršene analize, naj se bralci držijo naslednjih navodil:
- Na prazen brezčrtni list pišite
-	uporabite svoj naravni/spontani rokopis, okusen rokopis ni nujno znak pozitivnosti ali negativnosti,
-	izberite pisalo po vašem okusu, le navadnega svinčnika ne! ne uporabite črtalnikov!,
-	popišite celot prazno stran, v kolikor želite, lahko napišete več strani, ampak obvezno vse na brezčrtnem listu,
-	vključite stavke, ki vsebujejo besedo z malimi pisanimi “f”, npr. “feferon”, če v vašem tekstu črka “f” ne nastopa pogosto,
-	vključite stavek, ki vsebuje veliko črk “t”, npr. “teta teče po toči odtočit”,
Če imate pri pisanju kakšne fizične omejitve ali pišete z levo roko, prosim razložite to na koncu pisma, omenite tudi morebitne posebne okoliščine ob nastajanju rokopisa (vas je kdo motil, je zvonil telefon, ste bili na koga jezni, žalostni, ste ravno takrat zvedeli kaj pretresljivega ipd.),
V kolikor potrebujete kakršne koli dodatna pojasnila sem vam na voljo na GSM 041/947-113.
Jurgec Alojz
spontano o čemer želite,
°d jut
http://www.radio-kum.si
Tokrat analiza pisave pod šifro:
TIGER
Že ime samo pove, da je pred nami oseba, ki je ljubiteljica divjih živali Joda kakšna oseba ste vi, ki imate tako radi razburljivo življenje, je že drugo poglavje.
Ste oseba, ki je lepo usmerjena v prihodnost, saj ste družabna, komunikativna in vsekakor pametna oseba. Ker imate veliko lepih lastnosti moram omeniti, da včasih prepozno dojamete bistva problemov v katerih se znajdete. Stvari, katere opravljate, temeljijo predvsem na močni volji, prizadevnosti in vztrajnosti. Opaziti je, da izražate željo po večji uveljavitvi med ljudmi in želite si več od življe-nja.Vaš pogled seže daleč in visoko. Zato zadržujete v sebi visoke cilje. Vprašanje je, ali jih boste uresničili. Ker ste umirjena, premišljena in pedantna oseba, sem prepričan, da je pred vami prijetno, plodno obdobje, za katero ste se ves čas trudili. Veliko pozornosti dajete zunanjemu videzu, kakor tudi oblikovanju svoje notranjosti. Notranjost je zrcalo naše duše in zato na pisavi ugotovimo izraz. Do okolice imate enakovreden odnos, kar je pozitivno. Edino, kar me moti pri vaši osebnosti je to, da ste premalo praktična oseba. Za vašo stopnjo izobrazbe bi pričakoval nekoliko več. Iznajdljivost v vsakdanjiku je zelo pomembna in vam jo na žalost primanjkuje, kar je vzrok, da niste v praktičnem življenju tako uspešni, kakor bi lahko bili.
r — — — — — — —	■ n
Želite izvedeti, kaj pripoveduje vaša pisava?
I Izpolnite spodnji kupon in ga skupaj z vašo pisavo , pošljite na naslov:
1 Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,	1410
| Zagorje
ZA GRAFOLOGA
I
| Šifra
| Starost:
© m m/m
Akutni koronarni sindrom
Akutni koronarni sindrom je posledica koronarne ateroskleroze in zajema nestabilno angino pectoris, srčni infarkt ali nenadno srčno smrt. Zaradi sodobnega načina življenja je vse bolj pogost
(okoli 4000 bolnikov letno) in zahteva vedno več žrtev.
Venčne žile (koronarke) oskrbujejo srce s potrebnimi hranljivimi snovmi in kisikom. Ateroskleroza je proces, pri katerem se v žilni steni tvori maščobni plak, ki postopno zoži svetlino žile. Ob zožitvi arterij za 70 do 80 odstotkov se že lahko razvije angina pectoris, ki se kaže predvsem z bolečino za prsnico ob naporih. Pri akutnem koronarnem sindromu pride do nastanka nestabilnega aterosklerotičnega plaka, ki lahko poči in povzroči nastanek krvnega strdka, ki pomembno zoži ali popolnoma zapre svetlino koronarne žile.To se lahko pojavi tako ob naporu kot v mirovanju in neredko kljub temeljitemu zdravljenju. Zato v področju srca, ki ga prehranjuje prizadeta koronarka pride do pomanjkanja kisika oz. ishemije. Pri nestabilni angini pectoris traja ishemija manj časa in tako še ne pride do odmrtja srčne mišice, temveč le do začasne ohromitve srčne mišice. Kljub temu je tak bolnik zelo ogrožen za ponoven koronarni dogodek, ki pa bi lahko bil usoden. Srčna kap prizadene bolnika, ko je ishemija huda in dolgotrajna.Takrat pride do nepovratnega odmrtja srčne mišice. Bolnik ponavadi doživi proces kot zelo močno bolečino v prsnem košu, ki ne pojenja niti v mirovanju ali po dajanju nitroglicerina. Bolečino lahko spremljajo nevarne motnje srčnega ritma, slabost, motnje zavesti, težko dihanje, bruhanje in hladen znoj na koži. Nenadna srčna smrt pa nastopi, ko se ob ishemiji spremeni prevajanje električnega impulza po srčni mišici in pride do nastanka nevarnih motenj srčnega ritma, ki povzročijo le rahlo trepetanje srca, ki nato kmalu povsem obstane. Zaradi črpalne odpovedi srca in nezadostne prekrvitve možganov bolnik že po nekaj sekundah izgubi zavest (pravimo, da je padel kot pokošen).V začetku lahko hrope in ima krče.V
primeru znakov, ki kažejo na nestabilno angino pectoris oziroma srčno kap naj bolnik da pod jezik tableto nitroglicerina ali uporabi dva vpiha nitroglicerina (kontraindicirano če je bolnik v zadnjih 24 urah zaužil Viagro). Če bolečina po 5 minutah ne poneha, naj postopek ponovi še dvakrat. Bolniki, ki občutijo tako bolečino prvič, nitroglicerina ponavadi nimajo pri roki. Ob bolečini v mirovanju, ki traja več kot pet minut, takoj obvestimo urgentno medicinsko ekipo (I 12). Med čakanjem na medicinsko pomoč damo vsem bolnikom 250-500 mg acetilsalicilne kisline (najbolje, da zgrizejo pripravek Aspirin Direct). Bolnika namestimo v udoben polsedeč položaj, nenehno nadziramo, ga skušamo pomiriti, mu zrahljamo ovratnik in pas, odstranimo radovedneže in omogočimo dostop svežega zraka. Pri nenadnem srčnem zastoju najprej pokličemo reševalce in do njihovega prihoda izvajamo zunanjo masažo srca. S tem sicer ne moremo vzpostaviti normalnega bitja srca, lahko pa vzdržujemo minimalni krvni obtok in tako bistveno izboljšamo možnosti za preživetje. Hitra in pravilna pomoč bližnjega je zelo pomembna in odločilna. Zamujena minuta lahko pomeni razliko med smrtjo in preživetjem, saj se možnost preživetja z vsako minuto do defibrilacije zmanjša za deset odstotkov. Po preživeli srčni kapi bolnik ni zunaj nevarnosti. Bolniku se svetuje sprememba v načinu življenja, ki zahteva takojšnje prenehanje kajenja in obsega zdravo prehrano, zmanjšanje vnosa alkohola, ustrezno telesno aktivnost (3-4 krat tedensko pol ure). Doživljenjsko je potrebno jemati acetilsalicilno kislino in večinoma tudi zdravila ki dokazano podaljšajo preživetje (klopidogrel, statini,ACE inhibi-torji/sartani, beta blokatorji).
Marko Miklič, dr.med. in Maja Knez, dr.med.
Za zdrave pitne vede
Kar sedemsto mladih, tako imenovanih vodnih ambasadorjev, se je 11. 3.1007 zbralo v Mariboru, kjer so izmenjali izkušnje in poskušali opozoriti javnost na nujno skrb za pitno vodo,
nenadomestljivo vodno dobrino.
Srečanje je organiziral Armalov sklad, ki deluje pod okriljem Mariborske livarne, na njem pa se je na ekoloških stojnicah predstavilo 36 šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, med njimi Srednja šola Zagorje.
Srečanja so se udeležili tudi dijaki Srednje šole Zagorje. Predstavila se je s stojnico, ki je bila razdeljena na dva svetova: sladkovodnega in morskega. Dijaki so s pomočjo mentorjev pripravili zloženke o pitni vodi, mešali koktajle, izdelali seminarsko nalogo na temo Voda in uprizorili novodobno Urško. Stojnica je bila številčno močno obiskana in všečna na pogled.
Učenci in dijaki so spet dokazali, da jim je mar za pozitiven odnos do narave, zlasti do vode in njenih virov, in da z odgovornostjo tudi sami opozarjajo na nevarnosti, ki pretijo vodi.
Prireditev je dokaz, da skrb za vodo presega državne in jezikovne meje.	Maruša Kolar, Stana Kovač Hace
A\C5VA'
Nfiifi gowäm ©
Naša
bodočnost
£11 VSAKDO UMETNIK, KDOR OEkA S
čopičem, me všamoo vrtnar, kdor ii UKVARJA M ROŽAMI.
ARABSKI PREGOVOR
Dvajset nežnih popkov se je počasi predalo v aprilskim sapicam v teh štirinajstih dneh -
devet se jih je rožnato obarvalo in enajst jih je sinje barve.
02.04.2007
Edina Zukanovič, Okrogarjeva 20, Zagorje — hči Ajla
03.04.2007
Polona Kmetič, Keršičeva c. 23a,Trbovlje - sin Lovro Trpin Sonja Majoranc, Prožinska vas 66, Store - hči Zala
06.04.2007
Barbara Kurent, Ojstro 22b,Trbovlje - sin Rok Kurent
07.04.2007
Metka Kranjc, Crnova 37b,Velenje - sin Miha Podpečan
09.04.2007
Romana Žagar, Cesta I .maja 52, Hrastnik - hči Zoja Majcen
Mirjana Čebin, Petelinkarjeva 12, Kisovec, Zagorje - sin Žiga Weiss
10.04.2007
Aleksandra Kokol, Dobovec pri Rogatcu 37, Rogatec - sin Aljaž
Saša Burja,Trg revolucije 10a,Trbovlje - sin Gašper Tadeja Podgorelec, Petelinkarjeva 7, Kisovec, Zagorje - sin Matjaž
Angjelina Gjugjaj, C. komandanta Staneta 13, Medvode - hči Gloria I 1.04.2007
Klavdija Šalamon, Podkraj 16, Hrastnik - sin Dejan Knez
12.04.2007
Kristina Golob, Pintarjeva c. 7, Zagorje - sin Jakob Maja Knific,Verje 45a, Medvode - hči Sara Drnovšek
13.04.2007
Hajrija Medič,Vodenska c. 3 I .Trbovlje - hči Irma
14.04.2007
Tatjana Anžel, Šuštarjeva 25,Trbovlje - hči Iris Simona Borinc, Hrenova 20a, Nova Cerkev,Vojnik - sin Tian Krnjovšek
Katja Petek, Kešetovo 15a,Trbovlje - hči Lana
15.04.2007
Alenka Veteršek, Šentgotard 21, Zagorje - hči Anika Nataša Rus Gane, Lončarjeva ul. I, Sevnica - sin Nik Gane
ISKRENE ČESTITKE!
Ybdoji dra^i pravnubinji
Jdari iz drbovelj,
bi bo 23. aprila praznovala 6. rojstni lan: velibo sreče in zdravja, veselja in (epih stvari,
naj Ui v prihodnosti prinese vSab dan, posebno še tisti dc bo boš vstopila v dom učenosti
Warna Wink
an,
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
I
Ime in priimek:	 Naslov:			 0) E ÖT a	>5 o o c 0
		> O
	>5 D	c
Podpis:			 2 g	M
	2 S	D
	> S	Cl
Telefon:			 ° o	O.
	* .2 II	* o
Davčna številka:		> c	
© H£Pmo/m>£fAlNICA
Ekshibicionisti
Gledate oddajo Big Brother? Mene ne privlači.Takšne oddaje ne sodijo v okvir mojega zanimanja. Niti en sam trenutek nisem posvetil oddaji, ki je vsaj po mojem skromnem mnenju, čisti ekshibicionizem vseh, ki v njej sodelujejo.
Gledalci imamo različne okuse in tisti, ki naše okuse poznajo, pripravljajo oddaje s katerimi poskušajo pritegniti zanimanje oglaševalcev in pozornost kar največjega števila občinstva. Mamljive nagrade in obetajoča slava pomenita stimulacijo, ki zagotovi udeležbo akterjev, ki so nepogrešljivi del sleherne TV oddaje. Vedno se v množici ljudi najdejo posamezniki, ki so za denar in slavo pripravljeni početi marsikaj, tudi povsem neobičajne in za vsak dan neprimerne stvari. Neobičajnosti, ki jih počnejo na očeh javnosti, slave in denarja željni posamezniki, vzbudijo pozornost široke množice. Sicer neidentificirana javnost brez imena in priimka nehote postane aktivni del ekshibicije prepoznavnih posameznikov, ki nastopajo v oddaji. Množica, ki dejanja ekshibicionista spremlja, mu ne glede na mnenje v vsakem primeru daje oporo in se z njim na takšen ali drugačen način poistoveti.
Ekshibicionist je človek, ki rad kaže svojo osebnost. Ko gre za simptom spolne motnje ekshibicionist uživa v kazanju spolnih organov nasprotnemu spolu. V Big Brother-ju se je zgodilo ravno to, le da se par ni zadržal zgolj pri razkazovanju svojih genitalij, temveč je nazorno demonstriral spolni odnos. Hvala bogu, sta akterja, kot je zaznati iz izjav gledalcev, bila različnih spolov. Ker pa se je to zgodilo, ne bo nikoli več prvič in je s trenutkom ekshibicionističnega dejanja postalo nekaj običajnega in s tem izgubilo svoj prvoten ekshibicionistični smisel. Tako lahko v kateri izmed naslednjih oddaj s podobno vsebino pričakujemo še kaj bolj šokantnega, ekshibistionističnega. Homoseksualen odnos ali skupinski seks bi bili lahko novi šokantni dejanji naslednjih lovcev na denar in slavo, ki bi lahko naslednjič vzbudili pozornost javnosti.
Prava sreča je, da na eni izmed TV postaj obstaja oddaja Trenja, ki je tudi nezainteresirani javnosti podala informacijo o dogajanju v oddaji Big Brother. Obžalovanja vredno pa je, da nas niso pravočasno obvestili, kaj se bo v oddaji dogajalo tistega dne, saj bi tako tudi sicer nezainteresiranim osebkom omogočili ogled morebitnih seksulanih novosti v naši deželi. Za nova znanja in pridobljene seksualne izkušnje se pač splača prekršiti tudi kakšno osebno načelo, pa čeprav bi se tako pridružili množici z dvojno moralo, ki takšne oddaje redno spremlja, potem pa aktivnosti posameznih akterjev neusmiljeno kritizira.
Sicer pa vsem, ki so se nad javnim seksualnim ekshibicionizmom para v oddaji Big Brother zgražali, svetujem, naj v bodoče izkoristijo možnost izbire številnih programov, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Glede na kakovost programov, bi bilo morda še najpametneje, ko bi izkoristili možnost izklopa TV sprejemnika in preizkusili lastne seksualne sposobnosti, zgolj za domačo rabo in brez prisotnosti javnosti ter ekshibicionističnih vložkov.
Mefisto
55x1 77/E\Gj$MŠr
Oprostiti ali ne
In, ko je prešuštvo verjetno le tolažilna nagrada za prešušt-nika, je za tistega, ki je prevaran, to nočna mora iz katere ne vidi izhoda. Tako pridemo do najbolj pomembnega vprašanja: »Ali zmoremo iti preko vsega in oprostiti partnerju?« in »Je mogoče prekiniti takoj, brez spuščanja v detajle, analize in razgovore?« Za vsakogar je maščevanje najboljši način za ozdravljenje. Prevaral me je, zdaj bom pa jaz njega.Vse to so možnosti razpleta. Kaj se bo na koncu zares zgodilo, je odvisno od kvalitete medsebojnega odnosa, želje da se zveza obdrži ter od psihološke zmožnosti, da se v odnosu nekaj popravi in odstrani vzroke, ki so povzročili, da se je sploh pojavila tretja oseba.
Psihologi se strinjajo, da so ženske bolj pripravljene pozabiti na vse, samo da bi rešile zakon, medtem ko moški, tudi ko navidez ali formalno prebolijo prevaro, zelo težko tudi zares oprostijo.To pokažejo s stalnimi obtožbami, s katerimi zmerjajo partnerko.
Četudi formalno ostanejo v zakonu, se moški običajno čisto osamijo in pustijo ženo v svojevrstni izolaciji, ki je čustvena in komunikacijska do ignoriranja njenih potreb.
Da bi zakonska zveza obstala, sta potrebna energija in trud obeh partnerjev. Zato je potrebno pravočasno ukrepati, še preden pride do prešuštva. Najprej se morajo raziskati čustva - če se ne spomnite zadnjih lepih, strastnih noči ali podobnih trenutkov, je to že alarm, da nekaj ni v redu. Za vse obstaja razlog: naveličanost, jeza, izdajstvo, dolgočasenje, nerazumevanje, pomanjkanje komunikacije...Pustite partnerjeve napake, napad je najboljša obramba za tistega, ki se počuti nezaželenega in negotovega. Če se samo eden od partnerjev počuti nesposobnega ali ponižanega, bo trpel tudi seks. Zato je najboljše neposredno komuniciranje, in to takoj, dokler se še ni pojavila tretja oseba, tako se boste izognili mnogim težkim trenutkom.
Paralelna zveza ali kratka avantura
Velika je razlika med paralelnimi zvezami in občasnimi kratkimi avanturami, v katere se zakonca tam pa tam spuščata. Paralelna zveza obstaja paralelno z zakonom in je globlja in pomembnejša od vseh kratkih avantur.
Takšna zveza se, po zagotavljanju psihologov, nikoli ne dogaja v dobrem zakonu. Tretja oseba je samo pokazatelj slabih odnosov med zakoncema.Vsakogar lahko pritegne neka nova oseba, kar pa še ne pomeni avanture. Če je človek zadovoljen s svojim stalnim partnerjem, se bo potrudil, da zakon in odnose v njem ohrani.
Obstajajo tudi tisti, za katere je dodatni afrodiziak ravno skrivnostnost skrite zveze in nevarnosti, ki jo spremljajo. Zaradi tega, ker počno nekaj prepovedanega, ljubimci včasih doživijo izjemno rast adrenalina in navdušenje, ki ga sicer v normalnem odnosu ne bi bili sposobni doživeti.
Prešuštvo je vedno velika in tudi največja preizkušnja v zvezi, po njej se obvezno menjajo odnosi med partnerjema. V zvezi, ki je obstala na tak način, nikoli več ni in ne more biti kot je bilo pred njo. Prešuštvo je pač strast, ki lomi srca vseh, ki sodelujejo.	Stanislava
---------------------h
Deške osnovne šole v Hrastniku. Vodila ga je Valentina Grile.
Že jeseni je imel dva oddelka, ki sta ju obiskovali otroci kih, sredah in četrtkih med 8 in 18 uro, ob sobotah pa med 9 in med tremi in sedmimi leti. Kot protiutež je Nemško 12 uro si je razstavo mogoče ogledati, več informacij pa lahko šolsko društvo v spodnjem delu Hrastnika, v zasebni najdete na spletni strani zasavskega muzeja Trbovlje. Razstavo hiši na Frtici v letu 1908 ustanovilo svoj vrtec.Trbovelj- bodo spremljale dejavnosti, katerih vsebine bodo popeljale občani so svoj prvi vrtec dobili v jeseni 1911 leta na Vo- iskovalce v obdobje življenja v vrtcih v času socializma, dah, Zagorjani pa 27. januarja 1928 v Sedem razredni ljudski šoli v Toplicah.
Naš dojenček je dobro razpoložen
V vrtcih so imeli družbeno organizirano vzgojo in varstvo otrok. Njihovo delo je bilo vedno odvisno od različnih vplivov in situacij, saj je bilo tesno povezano z materialnimi možnostmi.
Požirek kavice dobro dene...
Kakšne igrače so imeli otroci nekdaj, si danes najmlajši lahko ogledajo skupaj s starši na razstavi v Zasavskem muzeju v Trbovljah.
Otvoritev je bila zadnje dni marca, za kulturni program so poskrbeli otroci Vrtca Hrastnik, Vrtca Trbovlje in Vrtca Zagorje, ob tem pa so doživeli prijetno presenečenje, saj so se z vsemi »razstavljenimi« predmeti lahko igrali.Tokrat je bilo prijemanje igrač dovoljeno in zaželeno.
Na razstavi ni mogoče pokazati vsega, kar so naredile vzgojiteljice za otroke, da so se dobro počutili. Koliko časa in truda so vložile v svoje delo govorijo le spomini njihovih varovancev. Do 20. maja, ob ponedeljkih in petkih med 8 in 12 uro, ob tor-
Res solidna postrežba
Prijave za ogled razstave pod strokovnim vodstvom in za sodelovanje v muzejskih delavnicah sprejema Nevenka Hacin na tel. 56 33 216, ki je ob tej priložnosti pripravila publikacijo Ob
100 - letnici prvega vrtca v Zasavju, slike
Besedilo in slike : Irena Vozelj
Igrajmo se mamice
Na lesenem konjičku ob »predpotopni« stajici
NLB Stanovanjski kredit že od EURIBOR +1,30%*!
Zelo ugodna ponudba samo do 31.5.2007!
NLßO Skupina
www.banka-zasavje.si
•Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo pri banki odprt osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri banki najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31.5.2007.
Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%.Izračun EOM je narejen na dan 5.3.2007 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine,v višini 40.000 EUR, doba vračila 10 let obrestna mera 6-mesečni EURIBOR +1,30%.EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita.