DELAMARIS
IZOLA
INTERNA IZDAJA
»Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana, 1974, v nakladi 1300 izvodov.
List dobijo člani kolektiva brezplačno.
LETO XVI
IZOLA, JUNIJ 1974
ŠT. 5
X. KONGRES ZKJ
V času pospešenega delovanja komunistov, v času ko je pred nami kongres, sem govorila s tremi člani Žveze komunistov. Izbirala sem. Naj bo eden mladinec, eden dolgoletni elan ZK in ena članica sekretariata. Pogovarjala sem se s Sonjo Ponikvar, tajnico in blagajničarko naše mladinske organizacije:
Sonja, kaj pričakuješ kot mlad komunist od X. kongresa ZKJ?
Na to vprašanje ti le težko odgovorim. Do sedaj o tem še nisem razmišljala. Imam šolo, ki jo moram dokončati, vendar je to zelo težko. Z izpiti odlašamo že celo leto. Nekaj smo same krive, nekaj pa šola, ki nam to organizira. Tukaj je že en problem, ki bi želela, da bi bil urejen. To je področje dopolnilnega izobraževanja.
Kaj pa še želiš ne samo za tebe, ampak za vse mlade?
Kaj želim. Želeti in dobiti, to je preveč. Vendar mislim, da bi taka organizacija kot je Zveza komunistov to morala narediti. Narediti to, da bi imeli delavci in to predvsem mladi delavci večje zaupanje. Da bi bil mlad človek, ki bi prišel in, vprašal, ali smatrate, da sem dovolj zrel, da bi postal član Zveze komunistov. Sedaj se včasih zgodi, da mladi ne verujejo niti v mladinsko organizacijo. Da, tudi take dobimo. Ti seveda največkrat mnogo pričakujejo, niso pa pripravljeni nič narediti. V našem podjetju se je stanje, odkar smo ustanovili mladinsko organizacijo, precej izboljšalo. Samo treba je mnogo dela z mladimi, mi člani predsedstva pa imamo tudi svoje delo. To ostali mladi težko razumejo. Ne razumejo pa tudi, da bi morali tudi oni sami kaj narediti in vprašati. Pridem na sestanke in vidim vedno iste. Kje pa so osta-
li, ki godrnjajo po gostilnah in vogalih. Seveda to ne leti na vse. Nekateri pa delajo. Ko sem postala član ZK nas je bilo mladih — nič. Sedaj nas je 15. Učimo se vsak dan. Toda to je premalo. V kombinatu nas je 238 mladih.
Opaziš mnogo nezaupanja pri mladih?
Ne, do mene ne.
Nas v podjetju upoštevajo?
Ja, sedaj je malo bolje.
Želim, da bi bil večji poudarek na samoupravljanju in spoštovanju vseh predpisov. Pa da bi krivdo ne nalagali na rame drugim.
Boš spremljala delo kongresa?
Da, po časopisju in televiziji.
Jože Škerlič — vratar
Kakšna so vaša pričakovanja ob X. kongresu?
Ne samo jaz, ampak vsi delavci v Jugoslaviji pričakujemo mnogo od kongresa, saj je to najvišji organ Zveze komunistov.
Če si človek, si tudi komunist. Deseti kongres in nova ustava nam morata prinesti spremembe. Zveza komunistov mora imeti večjo avtoriteto, njeni člani pa se morajo zavedati, da morajo delati povsod, tudi na svojem delovnem mestu.
Upam, da se bo na kongresu našel delegat, ki bo spregovoril o stanju v industriji in kmetijstvu, ker do sedaj ni bilo nobene odgovornosti, čeprav je bil član Zveze komunistov. Družba ga je plačala in družba smo mi, delavci in delavke z manjšimi osebnimi dohodki. Tam, kjer človek dela, ima odgovornost, tudi pometač mora skrbeti, da je čisto, če je
komunist ali ne. Imamo ljudi, ki so odgovorni za milijone in milijone, če se tega zavedajo, ne vem. Izgleda, da ne. Grem po obratu in vidim nove stroje zunaj na dvorišču, odpadni material pa leži pod streho. Zakaj? To ne vidim samo jaz, ampak vsi de-
lavci, vendar nobeden ne vpraša, zakaj tako. Govorimo in pišemo o odgovornosti, a kje je ta odgovornost? Zato bi morala prav organizacija Zveze komunistov poklicati ljudi na odgovornost.
Večkrat berem o problemu v kmetijstvu. Vsi živimo od te primarne dejavnosti, posvečamo pa ji ne nobene pozornosti. Vse uvažamo, naša zemlja pa je neobdelana. Vseh teh problemov ne bomo rešili samo s sestanki. Potrebno je delati, tako bomo lahko tudi v našem konmbinatu dosegli večjo proizvodnjo in s tem večji osebni dohodek, od katerega je odvisen naš standard. Mi pa samo sklepamo na sestankih, koliko naredimo, to pa je druga stvar. Zavedati se moramo, da smo družba mi vsi, da moramo delati, ne pa samo zahtevati. Najprej pokaži, kaj znaš, šele nato zahtevaj. Zgodi pa se obratno. Najprej pogoji, potem šele delo. Zato se pojavljajo nesorazmerja. Sprejemamo ljudi z visoko izobrazbo, potem pa ostanejo brez določenega dela.
Želim, da bi X. kongres Zveze komunistov potrdil naša pričakovanja. Samo z delom se bomo reševali. Moramo dokazati ljudem, da jih imamo radi, ko so med nami in tudi potem, ko se ponesrečijo, zbolijo. Ne pa pozabiti nanje, kot na kos papirja, ki ga, ko je neuporaben, vržeš v koš. Smo ljudje, ne papir in ne lutke.
Še to bi rad povedal. Vratarji smo naredili pritožbo na osebni dohodek 3. maja lani. Dobili smo odgovor po dveh mesecih. Reševala bo strokovna komisija. Do danes nam še nič niso sporočili. Kako bi bilo, če bi kdo drug vložil pritožbo.
Koliko časa ste že v kombinatu?
Od 3.1.1946.
Od kdaj ste član Zveze komunistov?
Od 10. 10. 1948. Na začetku smo biti štirje komunisti. Vsak teden smo imeli kratke sestanke. Prihajali smo točno, se pogovorili in spet odšli na svoja delovna mesta. Pozneje se je naša organizacija vedno bolj širila. V svoje vrste smo sprejemali nove člane. Bil sem sedem let sekretar v podjetju. Danes nas je petnajstkrat več, zato bi moralo biti tudi naše delovanje toliko večje, ker smo močnejši.
Dujc Justa, delavka v menzi Argo
Kakšna so vaša pričakovanja sedaj, ko je pred nami X. kongres ZKJ?
Od IX. kongresa pa do danes so komunisti napravili korak naprej ali še vedno premajhnega. Od X. kongresa pričakujem večjega in to bi dosegli z večjo dis-
ciplino in budnostjo vsakega komunista.
Upam, da bo ta kongres prinesel napredek v gospodarstvu, kmetijstvu in tudi v ostalih panogah. To so moja pričakovanja, za katere upam, da se mi bodo izpolnila. Ne samo, da upam, ampak tudi želim.
Kako do časopisa
Ko dobimo časopis v roke, nobeden ne pomisli, kako je ta časopis nastal. Po pravici povedano, tudi jaz nisem na to nikoli pomislila.
Gradivo je potrebno najprej pripraviti. Na slike je treba napisati, kakšna naj bo njihova velikost.
Na tipkano gradivo pa označimo, kje mora biti navadna črka, kje morajo biti večje in kje poudarjene.
Ko dobijo slike v tiskarno, to niso več slike, ampak klišeji, ki se odtisnejo na papir. Pismeno gradivo se spremeni v kovinske črke, iz katerih se naredi odtis v stolpce. Stolpce je potrebno prebrati, da ne bi prišlo do kakšnega »tiskarskega škrata«. Stavci nato popravijo gradivo, ki je že v kovinskih črkah. Sedaj pride na vrsto tehnična plat časopisa. Vse gradivo, ki je v kovinskih stolpcih je potrebno postaviti v okvir, ki je tako velik, kot stran našega časopisa. Včasih zmanjka gradiva za emo stran ali pa ga ostane. Teda jpridejo v poštev tako imenovani »polnilci strani«. Ko je stran polna, jo odtisnejo na papir. Spet je potrebna korektura, da ne pride do pomote pri člankih, da kakšna slika ne stoji na glavi, ali da ni podpis narobe. Ce je vse v redu, se naredi odtis, ki se ga nato tiska, papir prepognejo in tako nastane časopis, ki ga dobite na vratih pri izhodu iz obrata.
Osebni dohodki
Višina osebnih dohodkov v gospodarstvu in industriji je določena s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo podjetja sorodnih grupacij.
Po dejavnosti spada naše podjetje v grupacijo živilcev, zato so naši dohodki odvisni predvsem od našega dobrega ali slabega poslovanja, pa tudi od višine ki jo določa samoupravni sporazum živilcev.
Vsako podjetje zase ima sicer proste roke, da si deli boljše dohodke, tudi v primeru slabšega poslovanja, vendar bo tako podjetje moralo plačati velik davek na OD, ki so bili izplačani preko meje sporazuma na eni strani, na drugi pa bo ob taki politiki delitve kmalu zašlo v nezavidljive težave. Naše podjetje je v poslovnem letu 1973 prekoračilo samoupravni sporazum. V letošnjem letu, ko je komisija obravnavala kršilce sporazuma, je bilo tudi naše podjetje na zatožni klopi. Davka smo bili oproščeni, ker smo imeli določene olajševalne okolnosti.
Višina osebnih dohodkov v našem podjetju v primerjavi z osebnimi dohodki nekvalificiranih in priučenih delavcev ostalih podjetij v okviru H P višji in se gibljejo v poprečju od 1650 do 1700 din na zaposlenega, medtem ko poprečje kategorije delavcev v okviru HP znaša 1550 do 1600 din mesečnega dohodka.
Nasprotno temu pa je stanje z osebnimi dohodki kvalificiranih delavcev in strokovnih delavcev s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo, saj so ti pri nas slabši od ostalih podjetij kot npr. Union, Tališ, Kolinska in Droga. Ob zadnjem popravku osebnih dohodkov 1. 7. 1972 je bilo razmerje OD med nekvalificiranimi in priučenimi delavci in strokovnimi delavci usklajeno, razen malenikostnih razlik. To razmerje se je počasi pričelo rušiti zaradi nespoštovanja sprejetih dogovorov glede preseganja delovnih normativov v proizvodnji. S popravki OD 1. 7. 1972 so bila sprejeta tudi načela naj se delovni normativi prekoračujejo poprečno do največ 20 %. Ta procent je postopoma naraščal, tako da koncem aprila t.l. znaša poprečno preseganje delovnih normativov v proizvodnji cca 60 %, razen v TOZD Pločevinka, kjer se giblje do 30 %.
To stanje je tudi osnovni vzrok za neusklajenost osebnih dohodkov med nekvalificiranimi in priučenimi delavci, ki neposredno delajo po učinku ali so na njega neposredno vezani in drugimi delavci — režijo.
Ugotovitev, da je od 1. 7. 1972 do danes osebni dohodek proizvodnih delavcev porastol za nad 30 % je točen. Točna je tudi ugotovitev, da so vsi režijski delavci ostali na istih osebnih prejemkih, ki so jih imeli 1. 7. 1972.
Da so se normativi delovnega časa tako prekoračevali je več vzrokov, med katerimi so tudi tile:
— neusklajenost popravka delovnih normativov s tehnološkimi in organizacijskimi spremembami v proizvodnem procesu (normativi ostali isti ob tehno-
loških in organizacijskih izboljšavah ter investicijskih vlaganjih,
— neodločna oziroma prešibka normirska služba,
— nepovezanost oziroma slabo sodelovanje normirskih služb med posameznimi obrati oziroma TOZD.
Z ozirom na tako neusklajenost med osebnimi dohodki posameznih kategorij delavcev je zelo otežkočeno njihovo usklajevanje. Po samoupravnem sporazuma sme znašati neto mesečna masa KOD (kalkulativni osebni dohodke) našega OZD cca 216 milijonov din. Ta masa pa je bila že v lanskem letu presežena za cca 16 %.
Sindikalna lista oziroma samoupravni dogovor pa dopušča možnost, da se višina OD v letu 1974 napram letu 1973 poveča za največ 18 %.
Vendar prejšnja ugotovitev, da smo mi že lansko leto prekoračili sporazum za 16 % nam dopušča možnost, da letos povečamo OD le za 2 %.
Analiza dejansko izplačanih OD v prvem tromesečju 1.1. pa izka-
zuje, da smo od možna 2 % povišanja OD dejansko prekoračili maso KOD za 4 % tj. za 2 % več kot nam v letošnjem letu dovoljuje sporazum.
Glede problematike OD se torej nahajamo pred težko odločitvijo, da ne glede na samoupravni spo-
razum uskladimo OD in s tem prekoračimo dogovorjeno merilo za 15—20 %, za kar sledijo težki davki. Ali naj pustimo dohodke takšne kot so in bomo tako zašli v težave, zaradi odhoda strokovnih delavcev v boljše stoječe podjetje?
Na zadnji seji CDS je bil v zvezi s tem sprejet sklep, da se določi masa KOD po posameznih TOZD in samoupravnih skupnostih in to primerja z dejansko izplačano maso OD, da ugotovimo kje so največja prebijanja mase.
Za izdelavo te analize je zadolžen Biro za ekonomiko in organizacijo, FRS in služba za nagrajevanje.
Ko bo ta analiza končana in obravnavana na samoupravnih telesih in družbenopolitičnih or-
ganizacijah bodo formirana tudi določena stališča, predlogi, smernice in sklepi, kako reševati to problematiko v bodoče.
Silvano Kaligarič
Kako do stanovanja
Ker opažam, da vabite k sodelovanju vse člane kolektiva, sem se odločila, da tudi jaz napišem članek, in sicer o stanovanjski problematiki, ker menim, da bo naše bralce zanimalo. To je sicer moj problem, a vem, da ni osamljen.
Kako rešujemo stanovanjske probleme v podjetju?
Minilo je 17 let odkar sem zaposlena v podjetju, vendar še vedno brez stanovanja, brez stanovanjske pravice. S tričlansko družino stanujem v garsonjeri skupne kvadrature 31 m5. Zadnja stanovanja, ki jih je imelo podjetje na razpolago, so bila razdeljena med več člani kolektiva, ki so zaposleni v podjetju le leto ali dve.
Ni mi znano, koliko denarja dajemo letno za Obalni solidarnostni stanovanjski sklad (vem da ga dajemo), še manj pa mi je jasno zakaj ga dajemo, če take probleme rešujemo v prvih vrstah že v podjetju.
Na nasvet referenta za stanovanje sem vložila prošnjo pri solidarnostnem skladu, vendar sem bila izločena, ker takim prosilcem, ki so toliko let pri podjetju, ne daje stanovanja solidarnostni sklad, ampak podjetje. To je bil njihov odgovvor.
V podjetju pa dobim vedno vprašanje: »Kje dela mož, zakaj ne dobi stanovanja.«
Vprašam se: »Kje smo me žene enakopravne.«
Moževo podjetje Tomos nam je dodelilo garsonjero pred sedmimi leti, ko se je rodil otrok, toda sedaj že hodi v šolo in je garsonjera veliko premajhna. Ta ena sama soba nam služi za bivalno, jedilnico, spalnico in učilnico. Ne vem, res ne vem, zakaj še nisem na vrsti za stanovanje pri podjetju, v katerem delam že toliko let.
Elda Podlogar
Pismo s to vsebino je bilo prvo, ki ga je dobil naš uredniški odbor. Bili smo ga iskreno veseli. Želeli smo takoj odgovoriti na vprašanje, zato smo zaprosili referenta za stanovanja, ki nam je podal obširno obrazložitev. Upamo, da ste z dogovorom zadovoljna. Vemo pa, da bi raje imela stanovanje kot naš odgovor. Kolikor je bilo v naši moči smo vam pomagali.
Istočasno smo dobili tudi dve vprašanji iz Tolmina, na kateri odgovarjamo in upamo, da bomo prosilko zadovoljili. Pričakujemo prispevke tudi od ostalih članov našega kolektiva, saj je problemov polno, reševati pa jih moramo odkrito in sami med seboj.
Uredništvo
V našem podjetju sta v mesecu maju vodila 3-dnevni tečaj za steri-lizerje strokovnjaka iz razvojnega inštituta »Jedinstvo«, Zagreb, Krežo Remenjak in dipl. inž. Rene Zupanc. Tečaja se je udeležilo 15 našili delavcev — sterilizerjev
Stanovanjska problematika
Vsaka oblika pridobivanja sredstev zahteva tudi obliko pravilnega trošenja po nekaterih že vnaprej napisanih pravilih, da zagotavljajo pravno varnost članov delovne skupnosti. Tako imamo tudi mi pravilnik, po katerem se formirajo sredstva sklada skupne porabe in sredstev za stanovanjsko izgradnjo, posojila itd. Za reševanje stanovanjske problematike določa pravilnik merila in kriterije tako imenovani točkovni sistem, po katerem komisija sestavi prioritetno listo prosilcev. Tako je bilo v lanskem letu s strani komisije pregledano in ocenjeno skupno 146 stanovanj prosilcev.
Od navedenega števila vlog je bilo rešenih po prioritetni listi skupno 54 prosilcev, in to: 26 prosilcev je dobilo nova stanovanja v bloku, ostali pa so dobili stara izpraznjena stanovanja, nekateri so s tem tudi samo začasno rešeni zaradi slabih stanovanj. Za navedena stanovanja v bloku je podjetje plačalo skupno 5,223.897 din, od navedenega zneska pa je podjetje imelo 3,000.000 din uročenih svojih sredstev pri banki, a ostalo so krediti banke na uročena namenska sredstva.
Iz lanske prioritetne liste, ki so že ocenjeni in točkovani, je ostalo nerešenih 86 prosilcev stanovanj, in sicer:
24. Radman Avrel jo
25. Božič Fabjo
26. Peloza Lavra
27. Sokolič Amalja
28. Božič Emil
29. Šabič Branko
30. Babič Marija
31. Laznik Sigbert
32. Hrvatin Aldo
33. Barut Julijan
34. Matavs Franc
35. Bubola Anton
36. Jakac Štefko
37. Švagelj Zora
38. Benčič Ana
39. Bajt Ljuba
40. Puc Anica
41. Benčič Anica
42. Grosar Jože
43. Šajina Amalija
44. Podlogar Elda
45. Pahor Eljo
46. Bizovičar Milka
47. Lukič Ivan
48. Gustinčič-Frank Rozalija
49. Ukota Ema
50. Rutar Ljubica
51. Kerševan Božena
52. Bilas Radovan
53. Radolovič Gvido
54. Peroša Lucjan
55. Mezgec Marija
56. Simič Dušan
57. Antolovič Alojz
58. Patajac Živko
59. Homovec Stane
60. Kobal Danica
61. Jarič Sveto
85. Peršič Anica
86. Janev Anka
87. Škapin Albina
Vsi navedeni so ocenjeni po pravilniku in točkovani po pravilniku ter uvrščeni v prioritetno listo, kakor so napisani v seznamu.
Samo za rešitev prosilcev iz prve prioritetne liste bi potrebovali še 30 trosobnih, 45 dvosobnih in 12 enosobnih stanovanj.
Samo za rešitev navedenih stanovanjskih problemov bi potrebovali po današnjih orientacijskih cenah stanovan j 1.818,000.000 starih din. Naknadno je prispelo še 39 prošenj (vlog) za stanova nja in to večinoma v 1974. letu. Komisija še ni pregledala stanovanj, kakor tudi ne ocenila, zato še ni sestavljena prioritetna lista za naslednje prosilce:
1. Ban Darjo
2. Ivančič Nedeljka
3. Mihajlovič Pero
4. Kapelj Ana
5. Dončič Dragoljub
6. Ducman Milena
7. Glagovšek Gracijela
8. Kekič Marija
9. Ivkovič Danica
10. Kleva Bruno
11. Skrt Justi
12. Antič Marica
13. Bošnjakovič Miroslav
14. Zdolšek Marta
15. Bremec Friderik
16. Jakomin Zvezda
17. Dež jot Zorko
18. Kavo Marjo
19. Pander Anka
20. Cosič Sonja
21. Tisič Lucija
22. Kajič Marica
23. Pečanin Nafija
24. Čeligoj Ida
25. Majdanac Milka
26. Ambrožič Jože
27. Chcllcri Giovana
28. Strelec Marija
29. Gustinčič Marija
30. Perič Ivan
31. Pavletič Danilo
32. Kovičič Vera
33. Stankovič Dušanka
34. Emina Nasič
35. Zalovič Anica
36. Rata Renato
37. Puhar Jože
38. Domač Terezija
Za zgoraz navedene prosilce bi potrebovali še 18 trosobnih, 13 dvosobnih in 9 enosobnih stanovanj, za kar bi potrebovali skupno še 836,000.000 starih din.
Za momentalno rešitev, kakršno stanje je sedaj oziroma stanovanjske potrebe v podjetju, bi potrebovali 48 trosobnih, 58 dvosobnih in 21 enosobnih stanovanj. Za kar bi potrebovali po današnjih cenah skupno 2.654,000.000 starih din.
Poleg navedenih vlog, ki prosijo za dodelitev stanovanja, se nahaja pri ustrezni službi še 63 vlog (prošenj) članov kolektiva, ki prosijo za popravilo starih stanovanj, za kar bi potrebovali še najmanj 200,000.000 starih din, če bi hoteli vsaj delno zadostiti prosilcem.
Takih sredstev v našem podjetju pa ni mogoče zagotoviti niti sedaj in tudi jih ne bo mogoče zbrati v naslednjih nekaj letih za te namene.
To smo navedli zaradi tega, ker se slišijo razne kritike posameznikov, ki vidijo samo lastni stanovanjski problem, na ostale prosilce pa ne pomislijo ... Smatram, da je komisija in Odbor za pravice iz dela, ki je tudi po pravilniku merodajen, da stanovanja deli, vsa razpoložljiva stanovanja pravilno razdelil. Razdeljena so bila po prioritetni listi v skladu s pravilnikom. Smatram, da tudi v bodoče ta organ ne bo odstopal od kriterijev pravilnika pri delitvi stanovanj.
Mnoge naše člane zanima tudi, kako se pridobi pravico do stanovanja pri Obalnem solidarnostnem stanovanjskem skladu. Ta sklad je pričel redno poslovati s
1.	1. 1973, v katerega prispevajo vsi podpisniki, to so podjetja, kakor tudi naše podjetje, ki odvaja 40 "/o ustvarjenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, 20 %> 'd ustvarjenih sredstev moramo obvezno odvajati banki kot vezana sredstva, s katerimi banka ■azpolaga in jih nudi kot posojila najboljšemu najemniku, to je tistemu, ki participira največ svojih sredstev k najetemu kreditu.
V letu 1973 je naše podjetje ustvarilo sredstev za stanovanjsko izgradnjo 303,000.00 starih dinarjev. Od tega je 40% moralo prispevati solidarnostnemu skladu 121.200.000 starih din, 20% banki 60,600.000 starih din, 40% je ostalo podjetju, to je 121,200.000 din, od katerih ima podjetje za plačilo anuitet v višini 40,000.000 din; 50,000.000 din je bilo dano za kredite, 15,000.000 din za popravila starih stanovanj in: 35 milijonov din za skupne nakupe s soudeležbo z drugimi podjetji.
Od solidarnostnega stanovanjskega sklada sta dobili dve naši delavki stanovanje, po kriterijih navedenega sklada, sicer sta bili tudi na naši prioritetni listi.
V letu 1974 bomo predvidoma ustanovili 345,000.000 din tega sklada, od katerega pa bomo morali odvesti obalnemu solidarnostnemu skladu 138,000.000 din, banki 69,000.000 din, anuitet bo približno 45,000.00 din tako, da nam bo ostalo, v kolikor bo podjetje finančno sposobno in rentabilno poslovalo 93,000.000 din. Zato menimo, da bi se naši člani oziroma prosilci za stanovanja bolj posluževali obalnega solidarnostnega sklada, predvsem tisti, ki po pravilniku in kriterijih izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do stanovanja iz tega sklada. Da bi se člani kolektiva spoznali s pogoji in pravili objavljamo na 6. strani pravilnik o kriterijih in pogojih tega sklada.
Prosimo vse člane kolektiva, da se s tem pravilnikom seznanijo in v kolikor smatrajo, da pridejo v poštev za dodelitev stanovanja po enem ali drugem kriteriju tega pravilnika, da se ga tudi poslužijo. Kakor je razvidno iz obrazložitve, naše podjetje vlaga v ta sklad velika finančna sredstva, za katera pa dobimo zelo malo stanovanj za naše delavce.	Andrej Stres
DOSEŽENA PROIZVODNJA V MAJU
TOZD ARGO	320,4 t
TOZD IRIS	590,21
TOZD PLOČEVINKA 206,91 TOZD RIBA	51,11
vpisovanje podatkov na kartice ali magnetni trak
Stroji za
1. Božič Nerina
2. Jogan Vera
3. Bučenel Lande
4. Rodele Bernarda
5. Anderlič Štefanija
6. Hrvatin Emil
7. Mikolič Judita
8. Bergamasko Marija
9. Vatovec Klavdijo
10. Turkovič Elda
11. Kekič Nevenka
12. Kežman Jakob
13. Kropič Jožica
14. Leban Argelja
15. Poropat Romana
16. Prodan Jordan
17. Skrabar Malvina
18. Repič Jože
19. Bordon Aldo
20. Tripar Lidija
21. Škarpona Šime
22. Škerlec Anamarija
23. Tomažič Jože
62. Mezgec Dora
63. Prelaz Marjan
64. Čok Vojko
65. Krulčič Marija
66. Lokoseljac Milan
67. Milič Ada
68. Kneževič Blaž
69. Stupan Danilo
70. Šverko Tatjana
71. Hršim Julka
72. Grizonič Marija
73. Sirotič Albin
74. Slavič Darica
75. Hočevar Fani
76. Pokoren Mande
77. Baruca Nerimo
78. Vodopija Vladimir
79. Babič Dragoljub
80. Žiber Dorina
81. Klepač Drago
82. Mladenovski Rade
83. Kadič Šuhra
84. Jerman Boris
DOM V LEPENI ODPRT
politični in samoupravni organi podjetja.
V mesecu novembru smo dobili sporočilo, da je ladja plula skozi panamski prekop naložena s 500 tonami tune. Imeli smo tudi dokument, zato smo 20. 12. 1973 in 24.1. 1974 poslali pismena zahtevek zavarovalnici, ki je naš zahtevek odbila. Pismeno obrazložitev smo poslali Kreditni banki v Kopru in Creditu Svezzeru Lu-gano. Od obeh smo dobili od govor, da se ne čutijo krive, ker so bili vsi dokumenti, potrebni za koriščenje akreditiva, po svoji zunanji obliki v redu.
Odločili smo se, da naše interese zastopa advokat iz Trsta, ter da gremo v tožbo proti dobavitelju firme Tessimex in zava-rovanlici »La federale«, ki je izdala nepopolne zavarovalne police, na osnovi katerih je bil izplačan akreditivni znesek.
Samo, da ne bo to Pirova zmaga-
Operater Jože Šorgo pri delu na računalniku v ERC
dila 200 ton tunine bonito sarda sarda. V odsotnosti tov. Emila Božiča, komercialista za uvoz, je pogodbo potrdil pomočnik komercialnega direktorja, ki je zahteval določene popravke v pogodbi, ki so bile tudi izvršene.
Bonitete zgoraj omenjenih firm nismo preverjali, ker smo preko
od dobavitelja oziroma od ladjarja.
V tem času smo preko raznih pomorskih agencij in preko našega zastopnika v Zahodni Nemčiji skušali ugotoviti pozicijo ladje, vendar so se kmalu pojavili dvomi o obstoju ladje pod navedenim imenom, ki bi bila
Nesreče so v porastu
V našem kombinatu so nesreče pri delu pogost pojav. Pretežno gre za lažje primere poškodb, pride pa tudi do težjih poškodb in celo smrti.
V letošnjem letu je bilo v prvih petih mesecih 86 nesreč pri delu. V primerjavi z lanskim letom za prvih pet mesecev ugotovimo, da nesreče pri delu rastejo.
Največ nesreč se zgodi, kot bomo videli iz poročila na oddelku sveže ribe. Morda je vzrok to, da je v tem oddelku zaposlenih veliko novih delavk. V mesecu maju so se pripetile nesreče:
1. Grbec Viktor, zaposlen v oddelku predelave kave, se je ponesrečil na rob pločevine, ko jo je spuščal v bazen. Pri tem se je urezal v palec na roki.
2. Stipančič Nadja, zaposlena v oddelku predelave ribe, se je ponesrečila, ko je prenašala omako po delovnih mizah. Pri tem se ji je spodrsnilo in se je z dozami urezala v prste na roki.
3. Gregorčič Anastazij, zaposlen v oddelku kave, si je pri odvijanju vijaka poškodoval kazalec leve roke.
4. Repek Stanislav, zaposlen v oddelku predelave paradižnika, se
je udaril v desno nogo, ko je metal odpadke v bazen.
5. Baruca Roža, zaposlena v oddelku predelave paradižnika, pri premiku polnih zabojev ji je stisnilo prsni koš.
6. Nandič Milanka, zaposlena v oddelku predelave ribe, se je med zapiranjem doz urezala v sredinec desne roke.
7. Kocjančič 17,]vira, zaposlena v oddelku predelave ribe, se je med rezanjem zrezkov skuš urezala v palec na levi roki.
8. Jugovac Francka, zaposlena v strojnem oddelku, se je pri pakiranju praznih škatel urezala v desno roko.
9. Bratina Zdenka, zaposlena v oddelku pločevinaste embalaže, se je poškodovala pri podajanju pločevine na tiskarskem stroju.
10. Maček Danica, zaposlena v oddelku predelave ribe, med prevozom so ji zaboji padli na glavo.
11. Cotič Čerina, zaposlena v oddelku predelave ribe, se je med čiščenjem skuše s kostjo zbodla v prst desne roke.
12. Lazar Angela, zaposlena v oddelku predelave sveže ribe. Pri podajanju polnih doz se je na zapiralnem stroju urezala v prst leve roke.
Tuno zdaj iščemo...
V letu 1974 bo počitniški dom v Lepeni posloval od 17. 6. do 1. 9. 1974. Člani delovne skupnosti, ki bodo koristili dopust v Lepeni se bodo tedensko menjavali, in; sicer ob ponedeljkih.
Prijave in razporejanje prijavljenih sprejema Andrej STRES do 10. 6. 1974.
Cene za dnevno oskrbo v domu in za posamezne obroke hrane in prenočišče so naslednje: dnevna oskrba za člane delovne skupnosti	40	din
za nezaposlenega zakonca, člana delovne skupnosti oz. za nepreskrbljenega otroka nad 10 let starosti 40 din za zakonca, ki je zaposlen v drugi delovni organizaciji 45 din za odrasle otroke, ki jih ne vzdržuje član delovne skupnosti (cena kot za tuje goste)
za otroke člana delovne skupnosti do 10 let s postel jo	30	din
brez postelje	25	din
Za tuje goste
odrasli in otroci nad 10 let do tri dni bivanja	65	din
nad tri dni bivanja	60	din
otroci do 15 let starosti do tri dni bivanja	35	din
nad tri dni bivanja	30	din
Za člane delovne skupnosti in za druge goste, ki prenočujejo v podstrešnih prostorih, se zgoraj navedene cen.e zmanjšajo za 20 °/o. Cena posameznih obrokov zajtrk	'0	din
kosilo	25	din
večerja	20	din
za zakonca člana delovne skupnosti, ki je zaposlen v drugi delovni organizaciji im se v domu samo hrani (stanuje pa izven doma) stanejo trije obroki	30	din
za člane delovne skupnosti in otroke, ki se samo hranijo, stanujejo pa izven doma, stanejo trije obroki na posameznika	25	din
če se tuj gost samo hrani v domu (nad tri dni), stanejo trije obroki	46	din
samohranilke — članice združenega dela z enim ali več otroki imajo na gornjo ceno 50 %> popusta.
Nočnina
za člane delovne skupnosti in njihove svojce	15	din
za druge goste	25	din
Za prenočevanje v podstrešnih prostorih se plačuje 20 "/o nižja nočnina.
Prednost v domu imajo tisti člana, ki v domu še niso letovali, v kolikor se prijavijo pravočasno.
Oj, mladost ti moja
13. Kadič Dulizara, zaposlena v TOZD Argo, se je pri prebiranju kokošjega mesa s kostjo zbodla v prst leve roke.
14. Pucer Marija, zaposlena v oddelku predelave sveže ribe, sc je pri vlaganju predjedi v doze vrezala v prst leve roke.
15. Frančeškin Drago, zaposlen v oddelku juhe, pri popravilu
električne napeljave mu je jer-menica stisnila prst leve roke.
16. Spanič Milorad, zaposlen v oddelku predelave ribe, se je z nožem vrezala v prst leve roke.
17. Kleva Elio, zaposlen v TOZD Argo, ga je pri naravnavanju vži-na na viličarju loputa ventilatorja porezala po prstih desne roke.
Podatke zbrala: Marija Staver
Po tovarni so se slišale besede. Kje je tuna, ki smo jo plačali in nikoli dobili. Ljudem je bilo potrebno objasniti. Na centralni delavski svet je prišel dopis od komercialnega sektorja z obrazložitvijo o 200 tonah tunine.
»Na osnovi našega povpraševanja nam je firma ,Impromar‘, Genova, na račun in v imenu firme ,Tessimex', Lugano, ponu-
firme »Impromar« že v letih 1968 in 1970 indirektno uvažali tuno.
Dokumenti so bili urejeni in pričakovali smo tuno 10. oktobra, po kasnejših informacijah pa 15. oktobra 1973. Ker pa je ladja kasnila, smo 17. 10. 1973 zahtevali od dobavitelja pojasnilo o vzroku kasnitve, vendar smo isti dan prejeli po telexu sporočilo, da tudi sami čakajo novice
sposobna za prevoz zmrznjene ribe. Dvome smo sporočili dobavitelju, ki nam je javil, da tudi njega skrbi za blago in da so že poslali svojega predstavnika v Ženevo, toda mi konkretnega odgovora nismo dobili.
Zaradi tega je Emil Božič obiskal firmo skupaj s predstavniki iz Pule in Rovinja. Zahtevali smo povračilo kupnine, vendar je bil ta zahtevek odbit, ker so smatrali, da so tudi sami žrtve prevare.
Ker smo smatrali, da gre za mednarodno prevaro smo poslali obvestilo tudi na UJV v Kopru.
Dne 15 .11. 1973 je oddelek nabave podal vodstvu podjetja pismeno informacijo o poteku dela po tem predmetu, o nastali situaciji so bili obveščeni tudi
Vse o Delamarisu
zgodi, da pride kamion v tovarno in čaka na razkladanje, ker ni ljudi.
Začetek je bil. Kaj pa še konec.
Odkar sem v podjetju, kljub problemom, ki jih imam z delom, še nisem bil kaznovan.
Post scriptum: Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi vaši šoferji radi ustavijo na cesti človeka, ki je nežnega spola in ga povabijo s seboj na potovanje, seveda protizakonito.
BILI SMO NA KLEPETU
Ko iskala fanta boš pravga si zber, če češ, da bo en zaubr fant, naj bo šofer.
vojaškega roka je živel doma na kmetiji. Vojaški rok je služil v italijanski vojski 1932. Leta 1935 je bil ponovno poklican v italijansko vojsko do leta 1941.
1. 4. 1943. leta se je aktivno vključil v NOV in stalno sodeloval do leta 1945. Istočasno je na
4.	rajonu obalnega okraja Koper delal kot predsednik gospodarske komisije OF Koštabona. Po osvoboditvi 1945. leta se je zaposlil na gospodarske sektorju okraja Piran. Pozneje je bil premeščen v podjetje Prerad Koper.
Leta 1945 je naredil partijski tečaj v Dutovljah. Leta 1947 je bil premeščen v podjetje Intereuropa, kot ustanovitelj podjetja. Bil je na delovnem mestu personalnega referenta. Istočasno je obiskoval tečaj sindikalne organizacije in zatem opravil tudi tečaj personalnih zadev. Od leta 1946 do 1956 je bil sekretar Zveze komunistov v organizacijah, kjer je delal.
Leta 1953 je bil premeščen v podjetje Argo, današnji kombinat konzervne industrije Delamaris Izola. Opravlja dolžnost dis-ponenta tovornega prometa. Več let je bil sodnik porotnik Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kopru. Stalno je bil član odbora sindikata v Izoli in Kopru. Sodeloval je v raznih političnih in gospodarskih organizacijah na našem območju.
Bil je ustanovitelj Združenja šoferjev in avtomehanikov v Tzoli in postavljen za predsednika leta 1955. Od leta 1965 do leta 1968 je združenje mirovalo in šele na njegovo pobudo je ponovno oživelo.
V času njegovega službovanja je dobil razne medalje in odlikovanja za zasluženo delo. Od Republiškega odbora je dobi! diplomo za dolgoletno uspešno delo pri razvoju Združenj šoferjev in avtomehanikov. Leta 1945 je dobil medaljo zasluge za narod I. reda, medaljo zasluge za narod IITI. reda, leta 1959 medaljo dela, leta 1971 je dobil medaljo od Republiškega sekretariata za notranje zadeve in leta 1972 medaljo reda republike z bronastim vencem, ki mu ga je podelil predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
številna priznanja in priljubljenost v tovarni. Priljubljenost tudi med tistimi, ki niso niti slabi niti dobri, ampak »šoferji«. To je pač tret ja vrsta ljudi, kot pravijo tudi sami o sebi.
Zdaj pa na zaresen klepet.
Katerega dogodka se najraje spominjate?
Takoj po osvoboditvi sem ujete Nemce — šoferje s kamioni vodil iz Buzeta proti Kopru. Hotel sem se jim maščevati za vse gorje, ki so nam ga naredili, zato jim nisem pustil spati. Spali res niso v posteljah, ampak med vožnjo, tako da so me prevrnili. Še zadnje maščevanje mi tako ni uspelo.
Kako je bilo, ko ste prišli k nam na delo?
Najprej sem delal samo v Argu. Ker ni bilo toliko šoferjev kot danes, sem bil vodja ekipe zidarjev, pleskarjev in čistilcev dvorišča. Po združitvi Arga ini Irisa se je število šoferjev močno povečalo.
Kako se razumete s to »tretjo« vrsto ljudi?
Dobro. Ljudje sicer pravijo, šoferji so to, so drugo, jaz pa jih poznam, če jih potrebujem za delo tudi v prostih sobotah in nedeljah, jih vedno dobim. Zanima me, če lahko tudi kdo drug od vodilnih to reče za svoje delavce. Složni smo. Temu ni oporekati. Če pa šoferji malo po svoje »polumpajo«, ko pridejo z dolge poti, jim pa res ne moremo za slabo pisati. Saj so na cesti izpostavljeni nevarnosti.
Kako je s koordinacijo dela?
To je še najtežje. Vsi naenkrat pridejo in pravijo: »Radi bi kamion. Riba stoji na pomolu, v Kopru čaka kava na razkladanje, iz Ljubljane je nujno pripeljati etikete, proizvodnja stoji, ker ni ribe za predelavo. In ponavadi vsem vse istočasno zmanjka.
Potem pa ulov ribe. Pridejo dnevi, ko je po več vagonov ribe. Takrat moram pač kamione hitro poslati na pomol in v druge luke sidranja. Drugi dan, si pač mislim, da bo isto in že pripravim kamione za nakladanje. Pa mi sporočijo, da ni nič ribe. Potrebno jih je poslati drugam.
Menim pa, da bi moralo biti večje povezovanje med nabavo,
Verjetno bo vsak po delovni dobi mlajši član našega kolektiva soglašal z menoj, da si je pred vstopom v našo sredino predstavljal in želel nekaj več, da je vstopil v neko organizirano celoto, kjer so dela porazdeljena in kjer vsak odgovarja za svoje delo, kjer bo tudi sam vključen s svojimi novimi dolžnostmi in pravicami.
Kaj se dogaja v resnici?
Le malokdo je deležen večje pozornosti oziroma občutka, da je potreben, da se od njega nekaj pričakuje, da je s prvim dnem postal potreben član naše verige.
Kmalu se prepoji z vsakdanjostjo, z rednim prihodom in hitrejšim odhodom z dela in te-
teh problemov. Poleg rednega obveščanja o samoupravnem delu v kombinatu, ki ga izvajamo z internim glasilom, nameravamo izdati brošuro, ki bo vsebovala vse podatke o našem kombinatu in ki naj bi bila pripomoček vsem: tistim, ki prihajajo, tistim, ki se ukvarjajo z vpeljavo nove delovne sile in dolgoletnim članom našega kolektiva.
Vsebina brošure bo vsebovala kratek opis zgodovine kombinata, statut kombinata, organizacijo po TOZD, opis dejavnosti po TOZD, organizacijo samoupravnih organov in njihove funkcije, družbeno dejavnost, mladinsko organiziranost, rekreativno organiziranost itd.
Za prvi maj nismo vsi mogli koristiti dopust, ker so opravljali remont
žavami, ki jih ima zaradi jutranjega vstajanja ter z mislijo na tisti naš deseti (sedaj petnajsti). V njem se ne ustvari zavest, da je to njegov kolektiv, da je od uspeha kolektiva odvisen njegov vsakdanji kruh — obstanek in da je njegova angažiranost ter angažiranost vsakega delovnega človeka v našem kolektivu predpogoj, da bomo postavili gospodarjenje na nivo, ki si ga vsi želimo.
To je eden vzrokov, da imamo v preteklih mesecih veliko spreminjanje (odhodov in prihodov) števila delavcev, zaradi tega pa tudi manjšo produktivnost dela in manjšo proizvodnjo, kot bi jo želeli.
Kje so rešitve?
Verjetno v izboljšanju pogojev dela, spremembi načina stimulacije, organiziranem sprejemu delavcev, perspektivnosti, utrjeva-niju samoupravljanja itd.
Tudi uredniški odbor »Našega glasa« stopa v akcijo reševanja
Da bi bila brošura čimboljša, bi prosil vse člane kolektiva, da s konkretnimi predlogi sodelujejo pri njenem oblikovanju.
Predsednik uredniškega odbora
OBVESTILO KADROVSKE SLUŽBE
V prejšnji številki Našega gla-st» smo obvestili člane kolektiva, da je v razpravi osnutek o otroškem dodatku.
Osnutek je bil izglasovan na skupščini. Spremenjen je bil le cenzus. Zato naj se vsak član kolektiva, ki ni presegel cenzusa 1200 din na člana družine zglasi v kadrovski službi podjetja.
Ostali pogoji so bili navedeni že v prejšnji številki Našega glasu.	Kadrovska služba
Rojen 15. 4. 1911 v Koštaboni, Šmarje pri Kopru. Izhaja iz male kmečke družine. Do odsluženja
To ni bil klepet. Bila je že kronika človeka, ki ni delal samo po osem ur na dan. To dokazujejo
prodajo, da bi se sporazumeli in bi tako bilo razporejanje kamionov lažje. Tako pa je vedno, kot sem že povedal, vse na kupu.
Že 29 let delam s šoferji, pa mi ni žal. Znajo delati. Večkrat se
Na podlagi 2. in 10. člena statuta Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada je skupščina dne 27. 11. 1973 sprejela
PRAVILNIK
o kriterijih in pogojih za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini
1. člen
Pravilnik predpisuje kriterije, pogoje in merila za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnin stanovanj v družbeni lastnini, ki so bila zgrajena s sredstvi Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada (v nadaljnjem besedilu sklada).
2. člen
Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem pravilniku imajo:
— družine ali občani z nižjimi dohodki
— mlade družine in
— stari ljudje
Za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV se uporablja poseben pravilnik.
3. člen
Sredstva sklada za nakup najemnih stanovanj se razvrščajo po posameznih grupah upravičencev iz prejšnjega člena.
Sredstva se razvrščajo na posamezne grupe upravičencev v skladu s potrebami, vendar tako, da se ne prizadene posamezne grupe upravičencev.
4. člen
Z namenom, da sklad pride do podatkov o potrebnem številu stanovanj, uvede vsakoletni razpis prijav prosilcev za stanovanja iz sredstev sklada.
Na podlagi razpisa zbere sklad podatke o prosilcih za stanovanja in jih razporedi po grupah ter o tem napravi tudi razporeditev investicijskih sredstev sklada po posameznih grupah.
5. člen
Na podlagi podatkov iz 4. člena tega pravilnika se sestavi prednostna lista prosilcev za stanovanja v okviru posamezne grupe. Na tej osnovi se ugotovi, kje in kakšna stanovanja potrebuje sklad.
Prednostna lista se sestavi glede na število točk, ki pripadajo posameznemu prosilcu po tem pravilniku.
6. člen
Prednostna vrsjjnemuhbor-izedecg Prednostni vrstni red se izdela in javno objavi za vsako koledarsko leto posebej do konca meseca februarja. Družbeno-po-litične skupnosti, družbeno-politične organizacije in delovne organizacije lahko pošljejo svoje pripombe na izdelani prednostni vrstni red v roku 15 dni po objavi.
7. člen
Sprejeti prednostni vrstni red se med letom praviloma ne spreminja.
Izjemoma lahko izvrši odbor sklada vrstni red med letom spremeni, toda le v primeru višje sile (potres, požar, poplava, nesreča ipd.), ko ostane posamezni prosilec brez stanovanja.
8. člen
Pri določanju vrstnega reda in dodeljevanju stanovanj posameznim upravičencem je treba zagotoviti smotrnost uporabe stanovanj z upoštevanjem odloka Obalnega sveta Kopra o satnovanj-skih standardih. Kmotrna izkoriščenost sc* ugotovi po številu in površini prostorov, po številu porabnikov, njihovi starosti, spolu, zdravstvenem stanju tei drugih kriterijih.
9. člen
Pri sestavljanju prednostne liste prosilcev stanovanj se uporablja točkovna metoda na podlagi kriterijev. Kriteriji se po grupah delijo v :
— splošne
— dodatne in
— posebne kriterije
Splošni kriteriji veljajo za vse upravičence, medtem ko se dodatni in posebni kriteriji uporabljajo samo za tiste upravičence, ki izpolnjujejo dodatne in posebne pogoje po tem pravilniku.
10. člen
KRITERIJI
I.	SPLOŠNI KRITERIJI:
1. Upravičenec nima stanovanja. Upravičenec nima stanovanja sam ali družinski član ni nosilec stanovanjske pravice ali če stanuje v stanovanju, ki meri manj kot 6 m2 na	družinskega	člana,
oziroma če je podstanovalec	v	stanovanju,
ki meri manj kot 10 m2 na družinskega člana upravičenca.
2. Upravičenec nima ustreznega stanovanja. Stanovanje je neustrezno, če meri od 6 do 12 m2 na družinskega člana.
Neustrezna stanovanja delimo v tri stopnje:
a)	stanovanja, kjer pripade na enega družinskega člana od 6 do 8 m2 stanovanjske površine
b) stanovanja, kjer pripade na družinskega člana od 8 do 10 m2
c) stanovanja, kjer pripade na družinskega člana od 10 do 12 m2.
3. Upravičenec ima neustrezno stanovanje glede na ločene stanovanjske prostore, v katerih stanuje družina. Za tako neustreznost se šteje, če mora družina stanovati v ločenih stanovanjskih enotah (ločenih zgradbah).
4. Upravičenec ima neustrezno stanovanje glede na opremljenost. Sem sodijo:
a) stanovanja brez vodne napeljave v zgradbi
b) stanovanja brez sanitarij, kjer ni možna niti souporaba le-teh
c) stanovanja, kjer morajo mladoletniki in starši ali mladoletniki različnih spolov uporabljati isti spalni prostor
d) stanovanja brez kuhinje
II. DODATNI KRITERIJI:
1. Tčžko ozdravljiva bolezen (pogojno kužne bolezni, nekatere vrste kroničnega bronhitisa in druge dolgotrajne bolezni, pri katerih mora imeti bolnik ločen spalni prostor).
2. Prosilec s stalnim bivanjem na obalnem področju, ki čaka že dalj časa na stanovanje in nima stanovanja v drugem kraju.
3. Gmotno stanje prosilca. Merilo je poprečni osebni dohodek na družinskega člana v preteklem letu.
III. POSEBNI KRITERIJI:
Ne glede na doslej naštete kriterije lahko mlada družina pridobi stanovanjsko pravico za določen čas petih let na podlagi pridobljenega števila točk iz 13/111 člena tega pravilnika:
1. da namensko varčuje za stanovanjsko graditev pri poslovni banki najmanj 15 °/o svojih osebnih dohodkov in da organizacija, pri katerih sta zakonca zaposlena, jamči, da bo rešila njihov stanovanjski problem v roku 5 let od dneva vložitve zahteve za pridobitev stanovanja iz sredstev sklada
2. da nobeden od članov družine ni starejši od 35. let
3. da skupna delovna doba enega ali drugega zakonca ne presega 15 let.
11. člen
Stari ljudie pridobijo določeno število točk na podlagi števila družinskih članov.
Za stare ljudi se štejejo ženske, stare nad 55 let, in moški nad 60. let. starosti.
12. člen
Delovne organizacije lahko dajejo namenske dotacije skladu za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, ki so uvrščeni v določene kategorije prosilcev po kriterijih tega pravilnika.
13. člen
Za posamezne kriterije, navedene v 10. členu tega pravilnika se določi naslednje število točk:
I.
1. če upravičenec nima stanovanja — 100 točk
2. neustrezno stanovanje
a) — 45 točk
b) — 30 točk
c) — 15 točk
3. Ločeni prostori — 5 točk
4. Opremljenost stanovanja
a) — 10 točk
b) — 10 točk
c) — 10 točk
d) — 10 točk
Točke po kriterijih 2., 3. in 4. se lahko sestavijo, vendar največ do 90 točk.
1. Težko ozdravljiva bolezen:
a) če boluje 1 družinski član — 5 točk
b) če bolujeta dva ali več družinskih članov — 10 točk
2.	Doba čakanja	na stanovanje:
a)	od	1—3 let	—	5	točk
b)	od	3—5 let	—	10	točk
c)	od	5 let	—	15	točk
3. Gmotno stanje prosilca — dohodek na družinskega člana v preteklem letu:
a) do 600,00 din	—	50	točk
b) od 600,00 do 800,00	din	— 30	točk
c) od 800,00 do 1000,00	din	— 20	točk
4. število družinskih članov:
a) en član	—	5	točk
b) dva člana	—	10	točk
c) trije člani	—	15	točk
d) štirje člani	—	20	točk
e) pet ali več članov	—	25	točk
III.
Mlade družine, ki izpolnjujejo pogoje posebnih kriterijev iz 10. člena tega pravilnika, pridobijo določeno število točk glede na višino dohodka na družinskega člana:
a) do 1400,00 din	—	30	točk
b) od 1400,00 do 1700,00	din	— 20	točk
c) od 1700,00 do 2000,00	din	— 10	točk
14. člen
Mlade družine in stari ljudje pridobijo poleg točk ij 13/11. člena tega pravilnika na družnisko stanje še naslednje število točk:
a) samec	—	5	točk
b) dvočlanska družina	—	10	točk
c) tričlanska družina	—	15	točk
d) štiričlanska družina	—	20	točk
e) petčlanska družina	—	25	točk
15. člen
Pri dodeljevanju in nakupu najemnih stanovanj se glede potrebne stanovanjske površine na gospodinjstvo upoštevajo kriteriji, ki so določeni z odlokom Obalnega sveta Koper o določitvi stanovanjskega standarda.
16. člen
S sredstvi sklada po tem pravilniku upravlja komisija za reševanje vlog prosilcev za stanovanja.
Komisija je v svojem delu samostojna in opravlja zlasti tele naloge:
— objavi razpis prijav za stanovanja
— razvršča pri javi jence po posameznih grupah
— sestavlja prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev stanovanj
— odloča o smotrni uporabi in izkoriščenosti stanovanj
Delo komisije je javno.
Komisija javno objavi prednostni vrstni red upravičencev za stanovanja.
Komisija poroča o svojem delu izvršnemu odboru skupščine in skupščine sklada.
17. člen
Komisija obravnava le pismene vloge prosilcev, opremljene ustreznimi prilogami, katere predpiše komisija s posebnim sklepom. Pri obravnavanju posameznih prošenj lahko komisija zahteva mnenje krajevne skupnosti, pristojnega občinskega organa za posamezno vprašanje ali pa imenuje kosebno komisijo, da ugotovi za presojo pmembno dejansko stanje.
18. člen
Na podlagi sprejete prednostne liste sklepa komisija o dodelitvi stanovanj posameznim prosilcem. Odločbo izda' sto-kovna služba. Zoper sklep komisije in odločbo ima prizadeti prosilec pravico pritožbe na skupščino sklada v roku 15 dni.
Odločitev skupščine sklada je dokončna.
19. člen
Upravljanje in gospodarjenje s stanovanji sklada se ureja v smislu veljavnih predpisov za najemna stanovanja.
20. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Skupina pleskarjev, ki so sodelovali pri remontu
KAKO JE Z REGRESOM ZA MALICO
Iz ribarnice v Tolminu smo od prodajalke rib dobili naslednji vprašanji:
Delavci, ki so zaposleni v Delamarisu in delajo v Izoli, imajo toplo malico za katero plačujejo 2 din. Ali se bo kdaj uredilo vprašanje malice tudi zame in ostale, ki delamo izven matičnega podjetja?
ALI JE RES DODATEK NA DELOVNA LETA SPREMENJEN Zanima me, kako je z dodatkom na delovna leta. Slišala sem, da se dodatek na delovna leta računa od dneva prve zaposlitve, in ne več na stalnost v podjetju. ODGOVORI Sklep Odbora za pravice iz dela se glasi:
Delavcem, ki so zaposleni izven sedeža podjetja, se na račun malice refundira 60 din mesečno zato, da bodo tudi ti imeli enake ugodnosti kot ostali delavci.
Med te delavce spadate tudi vi in boste dobila 60 din v tem mesecu.
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov kombinata določa v 5. členu:
Delavci imajo pravico, da poleg osebnega dohodka na podlagi dela prejmejo še dodatek na delovno dobo zaposlitve v podjetju. Višina dodatka znaša mesečno 5 din za eno polno koledarsko leto službe v podjetju.
Do sprememb še ni prišlo. O spremembah bomo pisali v našem glasilu.	Uredništvo
FLUKTUACIJA ZAPOSLENIH V MAJU
V mesecu maju je bilo sprejetih na delo 7 delavcev, od tega 4 žene, 'in sicer:
1. Spanič Milorada, 19 let, TOZD IRIS,
1. španič Milorada, 19 let, NK
2. Crnac Celestin, 34 let, NK
3. Boškovič Emila, 19 let, NK
4. čatič Sefik, 21 let, NK
5. šumic Hasib, 24 let, NK
6. Zukanovič Sajima, 19 let, KV
7. Kuburič Mine, 21 let, NK — vsi iz TOZD IRIS.
V mesecu maju je odšlo iz podjetja 14 delavcev, od tega 7 žena, in sicer:
1. Soldatič Kergio, 18, let TOZD ARGO NK — samovoljno
2. Kosmač Biserka, 17 let, TOZD IRIS, NK — sporazumno
3. Anžur Boris, 19 let, samouprav, skup. »Skupnih služb« sklad. Ljubljana — samovoljno
4. Zrnič Vinko, 18 let, TOZD ARGO, NK — sporazumno
5. Hajšek Ivan, 43 let, samouprav, skup. »Skupnih služb« komercialni sektor, ViSI, — po zakonu
6. Ilič Ana, 54 let, TOZD PLOČEVINKA, PK — upokojena
7. Slajner Anita, 17 let, TOZD IRIS, NK — sporazumno
8. Vatovci Nazli, 18 let, TOZD IRIS, NK — samovoljno
9. Skropeta Marija, 25 let, TOZD IRIS, NK — sporazumno
10. Ipavec Ernest, 46 let, TOZD IRIS, KV — smrt
11. Vitez Stanislav, 20 let, TOZD PLOČEVINKA, KV — sporazumno
12. Sosič Ana, 33 let, TOZD IRIS, NK — sporazumno
13. Stupan Danilo, 25 let, TOZD RIBA, KV — sporazumno
14. Rant Gorazd, 22 let, TOZD RIBA, KV — sporazumno.
Dne 31. 5. 1974 je bilo v podjetju zaposlenih skupaj 1342 delavcev, od tega 671 žena.
Informiranju dati tudi vsebino
Kaj vse naj se piše v interna glasila? Ali je potrebno, da se piše tudi o dogodkih izven podjetja? V nekaterih primerih vsekakor. Saj je prav interno glasilo tisto, ki ga prebere velika večina ljudi. Tako se lahko javna mnenja najbolje ustvarjajo preko internih glasil.
Je dovolj zagotovljena informiranost, če izide časopis enkrat mesečno? Sicer so tukaj še sestanki, zbori delovnih ljudi, oglasne deske, kjer so objavljene najvažnejše stvari. Torej naj bo mesečnik dovolj. Ker pa v njem ne morejo biti objavljene vse tekoče informacije, naj bo posvečen bolj delu ljudi in spoznava-
nju ljudi med seboj. To naj bo vezalna sila.
O teh problemih so razpravljali uredniki in novinarji internih glasil na njihovem kongresu. V nekaterih tovarnah so dali informiranju že velik pomen, kot mu danes po novi ustavi tudi pripada, nekje pa je ostalo le pri besedah. Nekateri uredniki glasil se lahko že pohvalijo s tem, da ljudje v tovarni pričakujejo časopis z veseljem, ker vedno v njem dobijo članke, vesti in slike, ki jih radi preberejo in pogledajo. Samo — ne pišimo preveč o problemih, ki jih potem ne rešimo. To ljudem vzbuja nezaupanje tudi v ta kos papirja, ki ga dobijo sicer brezplačno.
Zahvala
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi Ernest Ipavec.
Lskreno se zahvaljujemo kolektivu Delamarisa za darovane vence, godbi in častni straži. Zahvala tudi sodelavcem in sosedom za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga cenili in mu do zadnjega trenutka stali ob strani.
Žalujoča žena Jelka in sinova
Zadnje, kar vam lahko damo
Dne 13. maja letos smo pospremili na zadnji poti našega dolgoletnega sodelavca Ernesta Ipavca, ki ga je kruta in neizprosna bolezen za vedno odtrgala iz kroga prijateljev in sodelavcev.
Sin številne družine se je rodil 25. oktobra 1928 v vasi Ročinj pri Anhovem. Po končani osnovni šoli leta 1943 se je zaposlil v tovarni cementa Anhovo, kjer se je izučil za strojnega mehanika. V podjetju je ostal do leta 1955.
V bivšem podjetju Ex Am-pelea v Izoli je stopil na delo
19.	8.1955. Kmalu se je izkazal za vestnega in sposobnega delavca, zato je bil že leta 1961 postavljen za vodjo mehanične delavnice, katero je vzorno vodil vse do leta 1973, ko je zbolel in odšel na zdravljenje
v bolnišnico v Sežano in kasneje na Golnik. Od tam so ga za vedno pripeljali v Izolo na brezkončni počitek. Težko je vsakemu izmed njegovih sodelavcev, ki so dolga leta z njim sodelovali in preživljali poleg lepih dni tudi dneve polne težav in naporov. Težko predvsem zato, ker je bil med nami vedno prvi in najbolj požrtvovalen delovodja in delavec.
Pravičen in pošten predpostavljen tovariš na delovnem mestu in nepogrešljiv prijatelj v zasebnem življenju, vedno nasmejan in pripravljen pomagati mladim, neizkušenim delavcem, bo ostal v nepozabnem spominu kot vzor tovariša.
Naj ti bo rahla ta naša slovenska zemlja, ki so jo tako ljubil.	Sodelavci
Nagradna križanka
Dobili smo 36 rešitev nagradne prvomajske križanke. Žreb je določil naslednje nagrajence:
1.	nagrada Dujmovič Milan 50 din,
2. nagrada Metka Radovanovič 30 din,
3. nagrada Zmago Černelič 20 din.	čestitamo!
Umetnine nastajajo iz kosa lesa
O kulturi in o športu
NAŠI SAMORASTNIKI
Po osmih urah dela odhajamo vsak na svoj dom. Nekateri se kmalu zopet pojavijo na ulici. Ostali pa ostajajo zaprti v svojem domu. Delajo. Ustvarjajo. Izpod njihovih rok prihajajo včasih umetnine, dovršena dela. Prav te roke, ki zjutraj vrtijo svinčnik, dvigujejo kladiva, delajo s stroji, postanejo popoldne tako lahke in ustvarjalne.
Eden takih samorastnikov je tudi Janez Molk, zaposlen v obratu Iris.
Janez Molk
KIPARSKI TABOR »OD GUBCA DO LACKA« V VIDMU OB ŠČAVNICI
S tem člankom bi rad seznanil bralce »Našega glasa« o delu kiparskega tabora in o moji udeležbi v njem.
Kiparski tabor, ki nosi naslov »Od Gubca do Lacka« se je ustanovil meseca junija 1972. leta na pobudo poslanca Ivana Krefta, domačina iz Vidma. To leto je bil tabor v celoti posvečen 500-let-nici slovenskih kmečkih uporov in 400-letnici Gubčevega upora.
Naj v nekaj besedah razložim naslov kiparskega tabora. Ker za Gubca vsi vemo kdo je bil, pa za Lacka nisem prepričan, da ga vsi poznate. Narodni heroj Jože Lacko je bil kmet, doma .iz Nove vasi pri Ptuju in je že v jeseni leta 1941 na območju, ki je bilo priključeno nemškemu rajhu, uspel organizirati partizansko četo. Ujet je bil avgusta 1942 ob spopadu njegove čete z nemškimi (Nadaljevanje na zadnji strani)
O kulturi in o športu
Začetek strelske aktivnosti
Na predlog upravnega organa iz Kopra je bil v našem podjetju
6.	marca letos ustanovni občni zbor strelcev. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo družina imela naziv Strelska družina Delamaris Izola.
Bila so sprejeta pravila družine, izvoljen je bil upravni odbor, nadzorni odbor in določeni delegati za občinski strelski center.
Po konstituiranju je 4-članska komisije družine izdelala program treningov in tekmovanj članov strelske družine ter program za tiste, ki so obvezni do treningov z zračno in malokalibrsko puško.
Člane strelske družine in ostale člane kolektiva, ki imajo radi ta šport, obveščamo, da imajo člani družine treninge z zračno puško v strelskem domu Izola vsak petek od 16.—18. ure. V letnem času bo urnik spremenjen, vendar bomo člane o tem še obvestili na oglasnih deskah.
Čeprav smo šele v začetku aktivnosti, šteje družina že 64 članov. Bila so tudi že tekmovanja,
kjer so se posebej izkazali Roman Pavlinič, Marjan Novak, Anton Bubola in mladinec Vojko Frančeškin, ki je izredno aktiven član družine.
Za začetek smo nabavili 5 zračnih pušk in nekaj streliva. S prošnjo za sredstva smo se obrnili na Odbor za pravice iz dela in sindikalni odbor. Želimo namreč nabaviti še dodatnih 2—3 puške, ker bi bila aktivnost s tem zagotovljena. Tako bi lahko imeli tudi tekmovanja z družinami v oko-lici.	.
Zadovoljiva je bila udeležba na prvem treningu članov kolektiva, ki so obvezni do treninga z zračno puško.
Želimo, da bi se treningov in tekmovanj udeleževalo čimveč mladih. Predvsem naj bi bili tisti mladi, ki še niso odslužili vojaškega roka. Prav trening z zračno puško bi jim veliko pripomogel, ko bodo odšli na služenje vojaškega roka. To naj bi bila tudi ena izmed nalog strelske družine, da namreč omogoči čimveč j o udeležbo na treningih z zračno puško. žarko Višnjič
Obalne sindikalne igre
Uspehi naših športnikov na sindikalnih igrah. Kako je danes s športom v našem kombinatu, kjer smo še do nedavnega to dejavnost precej zanemarjali? O vsem tem nas je obvestil Franc Kranjc, ki je sprejel težko nalogo, ljudem dokazati, kako je rekreacija potrebna vsakemu človeku.
Začela so se tekmovanja v športnih sindikalnih igrah, ki se jih letos udeležuje 1700 športnikov z obale. Letošnjih iger se prvič udeležujejo tudi naše sindikalne ekipe in to v vseh panogah, kar je naj večji uspeh. Končala so se že tekmovanja v namiznem tenisu .odbojki in šahu. Naše ekipe so dosegle lepe uspehe, in sicer:
NAMIZNI TENIS
Ekipno smo med 36 ekipami osvojili peto mesto.
Med ženskami posamezno je članica naše ekipe Vidojka Carli zasedla odlično tretje mesto med 12 tekmovalkami. Še en uspeh. Po dolgem času se je v sindikalnih igrah spet pojavila ena ženska kot predstavnica našega kolektiva.
ODBOJKA
Letos smo se prvič udeležili tekmovanja s svojo ekipo. Med 16 ekipami smo zavzeli 3. mesto. Šele v polfinalu smo izgubili z ekipo Tomosa (člani prve slovenske odbojkarske lige) po ogorčeni borbi z rezultatom 2:1.
ŠAH
Ekipa se je nekompletno (zaradi službene zadržanosti) udeležila tekmovanja in si med 14 ekipami delila 7. do 8. mesto z Mehano-tehniko.
Tekmovanja v kegljanju moštveno in malem nogometu so v teku.
Pri tem moramo povedati, da imamo med nami nekaj ljudi, ki se ne zavedajo, da kar obljubijo, morajo tudi izpolniti. Ker se niso udeležili tekmovanja v kegljanju, smo morali kegljati z ekipo, ki ni bila popolna.
O ostalih rezultatih, ki jih bomo dosegli na obalnih športnih igrah, vam bomo še sporočili.
Janez Molk v svojem ustvarjalnem okolju (drugi desno)
KOKOŠJA M JUHA L^j 1000 9 c 1
KOKOŠJA
JUHA
1000 0
Ml*#*
kcncantroi
Franc Kranjc
Kiparski tabor
(Nadaljevanje s 7. strani) orožniki in gestapovci. Nato ga je gestapo 10 dni zverinsko mučil in nazadnje ubil. Ivan Kreft je zapisal: »Kmeta Lacka lahko imenujemo Gubca našega časa.«
Torej, v tem kiparskem taboru se ustvarja na temo, ki jo preveva revolucija in borba človeka proti nasilju vse od kmečkih uporov pa do našega narodnoosvobodilnega boja. Vključena je tudi španska državljanska vojna, v kateri so se odlikovali tudi slovenski borci.
Že ob ustanovitvi kiparskega tabora je bil organizatorjev namen, da povabi k sodelovanju le kiparje samouke, ki znajo na preprost in razumljiv način upodabljati v les. Tako se nas je prvo leto zbralo 12 iz raznih krajev
Slovenije. Izjemoma je bil povabljen mlad akademski kipar Vojko Štuhec, ki je doma iz okolice Vidma. Razen mene je bil s Primorske povabljen še Vekoslav Batista iz Kopra. Za naju so izvedeli od likovne sekcije, ki je pri Obalnem sindikalnem svetu v Kopru, katerega člana sva.
Moram povedati, da se že več let ukvarjam s kiparstvom in to izključno v lesu.
Zakaj ravno les?
Predvsem zaradi tako različnih oblik ter struktur in ker je žive narave. Žal mi je, da kakšnih večjih skulptur doma ne morem ustvarjati, ker nimam dovolj velikega delovnega prostora in ker je težko priti do večjih (Nadaljevali bomo prihodnjič)
Spomenik talcem, izdelan leta 1973