St. 64. V iiunci, v soboto -tne 11. avgusta 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik torek in soboto ob 11. uii predpoldne za mpsto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padona ta dn< va praznik izide dan prcj ob (i. zvečnr. Staue po pošti projeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, pollfttno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nutiskih ulicah in Lo- ban na Verdijevein tekališČu po 8 vin. J_____________________________________I GORICA (Večerno Jzdanje)« Ureduistvo in upravništvo se nahajata v Gorice«. Oglasi se rafiunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Volilna reforma in Jugo- slovani. Pod tem naslovom je priobčil dr- žavni poslanec dr. Šusteršič v „Slovencu" od srede 8. avgusta ta-le članek : Halijanski kompromis. Največ pozornosti je bil zbudil korr.promis, ki ga je sklenila „Slovanska zveza" z vlado in z italijanskimi poslanci v zadevi volilnih okrožij na Primorskem. Po predlogih Hohenlohea naj bi dobili Italijani vse skupaj 18 mandatov, i. s. 9 na juž. Tirolskem, 5 v Trsto, 2 na Goriäkem in 2 v Istri, — mej tem ko bi Slovani imeli na Goriškem in v Istri po 3 mandate, v Trsta pa 1 mandat. Italijani bo bili radi te razdelitve silno razborjeni, sklicujoč se na to, da imajo danea na Goriškem 3 mandate zoper 2 slovenska, v Iatri pa äe celo 4 j mandate napram edinemu slovanskemu. Pretili so, da pri Bklepnem glasovanja oddajo vseh svojih 18 glasov proti vo- lilni reformi v celoti. Ta pretnja je bila zelo nevarna za celo resormo, kajti bati se je bilo, da proti italijanskim glasovom konečno volilna reforma ne dobi potrebne dve- \ tretjinske večine. Naravno, da se je vlada prizadevala Italijane pomiriti in v to svrho pridobiti ; primor&ke Slovane za primerne koncesije. PredlagsJa je Jngoslovanom sledeči kom- promis : 1. Gelotno število italijanskih po- slancev ostane neizpremenjeno z 18. 2. Eden tirolski in eden tržaški italijanski mandat se prenese v Istri odnosno na Goriško, — tako da bode y bodoče imela vsaka teh dežel po äest poslancev, t. j. po tri slovanske in po tri italijanske. 3. Slovenski mandat v Trstu ostane nespremenjen v smislu Gautscheve pred- Ioge. Poleg mene sta se ndeležila kom- promisnih pogajanj poslanca Spinčič in dr. Gregorčič. Velikega pomena je bilo posredo- vanje načelnika mladcčeškega klub», poslancti dr. Kramsf-a. Prišlo je po dvadnevnih pogajanjih do kompromina v zmislu zgorajšnjih vladnih predlogov. Zadostuje naj slovenski in hrvatski javnosti, da je „Slovanska zveza" soglasrio pritrdila kompromisu in pooblastila Rvoje načelstvo, da kompromis v nave- denem zmisla sklene. To se je zgodilo v seji, koji je pri- sostvoval tndi deželni poslanec in od- bornik istrski, dr. Dinko Trinajstič. Primorska poslanca Spinčič in dr. Gro- gorčič sta bila pri seji navzoča in sta kompromis izrecno priporočala. Jasno je, da po bili nad vse tditni razlogi, ki so napotili „Slovansko zvezo" k soglasnemu sklepu. Niti najmanjäega nesoglasja ni bilo v tej zadevi. Vsakdo je sprevidel, da je predlagani kompromis absolatna politična potreba in da je ta poravnava, če tudi navidezno bolj Ita- lijanora v koriat, vendar v resnici v trajno korist Jngoslovanstvu. Trdno sem uverjen, da bode pri- hodnost to pokazala. Ce tudi sem — naravno — v za- | devi tega kompromisa prvo besedo pre- i pastil primorskima poslancema, sem vendar tpko prešinjen od potrebe in | koristi tega kompromisa, da, kot načel- j nik klnba, z mirno vestjo nosim odgo- vomost za ta klabov »klep, kakor za celo kompromisno akcijo, pri koji sem I od vsega početka aktivno sodeloval. I V presoji „italijanskega" kompro- ; misa treba ločiti videz od realnopolitič- i nega efekta. | Navidezno smo Slovenci in Hrvati napravili veliko koncesijo, ko smo pri- pustili, da Italijani dobe v deželah, kjer je velika slovanska večina (v Gorici in Istri), ravno toliko poslanev, kakor mi. Realno - politično pa stoji stvar drngače. Realno-politično nismo pri kompro- ; misu prav nič žrtvovali, ker smo privolili : le v tran<-feriranja italijanskih mandatov, j a od svojih nismo niti enega žrtvovali. I Nasprotno : le s pomočjo Italijanov srno ; pridobili sedmi mandat na Štajerskem. Le v enem samem pogledu smo privol.li politično žrtev : Po G.*nUch- Hohenlohevi predlogi imeli bi večino poslancev v Istri in Goriški in torej enkrat za vselej oba dotična delegacijska mandata. Po kompromisu pa, vsled ena- kosti slovanskega in itaiijanskega za- stopstva v obeh deželah, utegnemo imeti skoraj gotovo vsakokrat le en sam dele- gacijski mandat iz teh dežel. Žrtvovali smo torej en delegacijski mandat. To je edina realno-politična žrtev, koje ne podcenjujem, a koje pa tudi ni smeti precenjevati. Delegacijski mandat že dandanes nima velike vrednosti — ker je pomen delegacije zelo majhen. Rakor se stvari na Ogrskem razvijajo, pa sploh | ni pričakovati, da bi institut delegacij j še dolgo obstojal. V doglednem času ; skoraj gotovo izgine ta slabotni izrodek Beust-Deakove državne „umetnosti" po- polnoma a povrsja. Sicer se pa v delegaciji glasovi ne štejejo, temveč le tehtajo. Kdor pozna ' delegacijo — in poznam jo, kot večletni član, do dna — ve, da je že v naprej dognano in rekel bi, aamoobsebi umevno, da večina delegacije dovoli vse, kar skupiio vlada zahteva. Za izid glasovanja se torej v delegaciji nikdar ne gre, ker je vedno a priori aiguren. Nikdar nismo bili v stanu, v delegaciji spraviti več nego 17 opozicionalnih glasov skupaj od 60! In to v izredno ugodnih raz- merah. Pač pa se v delegaciji glasovi teh- tajo. Naj to malo obrazložim. Delegat ima priliko, priti v dotiko z najmero- dajnejäimi laktorji v državi. Od njegove osebnosti, od načina njegovega poato- panja je odvisno, si li napravi kaj pozicije, pridobi li kaj ugleda pri teh faktorjih in s tem kos političnega vpliva, ki ga drugod ni mogoče dobiti. To pa je, kakor rečeno, odvisno zgolj od osebe delegata in popolnoma neodvisno od ätevilnosti somišljenikov, ki Jill ima v tej korporaciji. V teh razmerah je popolnoma brez. pomena, da imamo Jugoslovani enega delegata več ali manj: pad pa je važno, da tisti delegati, koje izberemo, popol- noma astrezajo svoji nalogi in si vedo ustvariti primerno pozicijo v delegaciji. Zadostuje, da bode Primorje v bo- doče v delegaciji zastopano. Stvar pri- morskih poslancev pa bode, izbrati vsikdar pravega moža za to mesto, ki bode vedel pred najmerodajnejšimi fak- torji naslikati in povzdigniti važnost in ugled slovanakega Primorja. Tako torej je naša edina realoo- politična koncesija pri kompromisu bila razmeroma mala. Nasprotno pa smo si v svesti, da smo s tem kompromisom Jagoslovanstvn vobče in še posebe našim primordkim deželam veliko več koristili, nego da bi se bili podali v boj z negotovim izidom. Prihodnjost bode pokazala, da smo prav imeli. Za ta čas pa, dokler ni popolnoma odkrito govoriti o naših na- gibih, ki so nas privedli do kompromisa, moramo prositi tistega zaupanja hrvatsko- slovenske javnosti, brez katerega nobena trezna realnopolitična akcija mogoča ni. Do političnih otrok in pobalinov se seveda ne obračamo, temveč le do resnih mož. To, kar so iz lastnega na- giba potrdili izkuäeni primorski narodni voditelji, kakor Spinčič, dr. Trinajstič in dr. Gregorčič, to tudi lahko z mirno vestjo sprejme primorski hrvaäko-slo- venski narod. In zdi se mi, da je sprejel,. ker ni čuti bistvenih ogovorov. Kar pa sprejme neposredno priza- deti hrvatsko-slovenski narod na Pri- morskem, to tudi lahko sprejme le po- sredno udeleženi ostali narod. Hrvatsko-slovenski narod ob obalih sinje Adrije pokazal je v teh dnevih politično zrelost, ki nam je lahko vsem v izgled. Zadovoljil se je z dosegljivim, LISTEK. V sreči nesreča. (Črla iz vasi. Začrtal Jelin). (Konec.) Z velikim naporom je izvlekel po- tem zadnji konec vola iz jame. Polegel ga je poleg murve in privezal jedno nogo z vrvjo k deblu. Drugo nogo je držal z levico, z desnico pa je zopet udrihal v meso, dokler ni razločil obeh zadnjih skokov. Onega, ki je smrdel, je vrgel z repom vred v jamo in vse zopet lepo zagrebel. Drugega pa je naložil na samotežnico, ga pokril z vrečami, dejal na vrh še Kekirco, se vpregel med ročici samokolnice in hajdi domov ! „Srečno je šlo", si misli Tomaž. „Da bi priäel le še domov neopažen." Toda ne naredi äe dvajset korakov, kar začuje nedaleč za seboj stopinje — j trde moäke stopinje. Ko bi bil tedaj dan in bi kedo opazoval Tomaža, bi lehko videl, kako se mu je v tem hipu dvignil klobuk na glavi za par pr8tov. Lasje so se mu namreč zježili in mu privzdignili rjavo pokrivalo; mrzel pot pa mu je hladil razgreto telo. Tomaž je bil pre- i pričan, da je priäel ponj sam hudir. Clovek, navaden človek gotovo ni, saj je poslušal še pred par trenotki, pa je bilo vse tiho kakor v grobu. Da je človek, bi ga bil gotovo sliäal, kako pri- haja od daleč — ta pa se oglaei kar na- enkrat za njim, kakor bi se bil vkradel iz tal. Tomaž se ni upal 02reti, bežati pa tudi ne; skoro nevede je stopal z enako hitrostjo kukor prej in potiskal 8amokolnico pred seboj. Tako-le je pravil aam pri Bebi, si dajal poguma in se straäil: „Ne ozrem se, naj naredi z menoj kar hoče —. sedaj sem tu ... Dokler me pusti pri miru, pojdem naprej ! Oh, zakaj nisem poelušal svoje Marjute ! — Oče naä kir si v nebesih — da bi le domu srečno priäel ! Pridi k nam tvoje kraljestvo — uh, zdajzdaj me doseže . .. Zgodi se tvoja volja — samo usmili se me! Kakor v nebesih tako na zemlji — i 0 Bog, vsliši me; vedno, vedno bom I ubogal svojo Marjuto, ako me rešia sedaj! Daj nam danes — ne, ne ozrem se ! — naš vsakdanji kruh — in meni sedaj rešitev ! Odpusti nam naše dolge — da bi me pustil le pri življenju I da ne bi umrl tu brez duhovnika kakor pes! Kakor tudi mi odpuačamo svojim dolžnikom — jaz odpuščam vaem, vsem. In ne vpelji nas v skušnjavo — vraga j tudi ne, da bi mene moril. Temuč reäi j nas hudega — sosebno mene, ojoj, skoro me že ima ! Amen". „Ha-ha-ha !" se zasmeje prav tik njega namiäljeni pleklenšček. „0, kaj si ti, Dreja? Pa to ni prav, da me greä tako ostrasit". „Kaj — jaz, tebe strašit? Ali si res tak strahopetec, da misliä takoj na ha- diča, ako zaslišiš stopinje za seboj ?•* „Jaz strahopetec ? Nikdar ne ! Ali za božjo voljo, ko bi začul ti hipoma stopinje za seboj, ali bi se ne prav nid vstraäil, kaj praviŠ? „Jaz ne! — Kaj pa voziš?" „Plevel". „Pa zdaj o polnoči — in še z vrečami ga pokrivaš?" pri teh betedah stopi župan Dreja — kajti nihče drugi ni bil kot on — k samokolnici in od- krije na mah krvavi plevel iz mesa, ki je ležal pod vrečami. V tem hipu je po- kukala tudi luna radoznalo izza oblakov, kakor bi hotela videti tudi ona, kaj leži v samokolnici in sekirca se je zabliäcala v njenem svitu. „Prav, prav, Tomaž 1 Pojdi z menoj 1" je dejal župan. Da ne bi mislil kdo, da se je vzel ta iz zerolje, bodi povedano, da je slutil Tomaževo namero že pri Gajarinovem zagrebanju. Zato se je skril zveöer za neko drevo tarn v bližini. Ko je priäel Tomaž, ga je pustil lepo izkopati vola. Šele ko je priäel ta na poti domov mimo njegovega skrivaliäca, je stopil za njim in posluäal, kako je molil Tomaž pol- glasnu očenaa, kojega je raztegnil po svoje, kakor se mu je zdelo v tej sili pa- metno in potrebno. Na županovem domu je velel ta Tomaž, naj zvrne svoj plen v njego v skedenj in naj se odpravi domov. Tomaž je äel in se äe dodobra skregal z Marjuto, predno je legel, ker ga je po babji na- vadi pikala in dražila. ¦X- * ¦ Ker je padel po noči dež, je äkri- pala zopet drugi dan TomaŽeva eamo- težnica po sredi vasi v Jeremitišče. Tolpa otrok in ljudij ga je spremljala, on pa je gledal v tla. V samokolnici je ležal Gajarinov skok. Po županovem po- velju ga je Tomaž pod murvo zopet za- grebel med splošnim smehom in ro- ganjem navzoče množice. Tako so se prenaäali, oziroma pre- važali dragoceni smrtni ostanki crknje- nega Cokovega Gajarina. Glavno vlogo je igral pri tem Šimonatov Tomai. Zr njegov trud so ga vaäcanje obilno po- plačali z zasmehovanjem. Tomažu je ta tako ugajalo, da je ukrotil celo svoj zdravi želodec, kajti odsihdob ga ni za- peljal ta hudomušnež nikdar ved, da bi si prilastil kaj mesa na nepošten način. a tem pa ustvaril trden temelj za delo in napredek v bodočnosti. Na Jadranskem inorjn bije prihodnjost Jagoslovanov. Zavest, da tarn doli živi politično zrel in discipliniran narod, vzbujati nam mora najboljäe nade za našo prihodnjost. Da bi se od njih učili drugi, ki vidijo politično modrost v tem, kame- njati voditelje, ker niso — vsegamogočni in vsled tega niao bili v stanu izvojevati, kar ni bilo izvojevati mogoče ! Naj bi se učili resnice, da je politični napredek vedno le relativen, in da so ae politični voditelji presojali le po tem, če so do- segli to, kar je bilo v danib razmerah doseči mogoče ! Primorskim Slovanom pa se — hvala Bogn — ko volilna reforroa po- stane zakon, odpre vb6 druga možnost političnega delovanja, nego doslej. Danes imajo lo tri poslance v državnem zbora — po volilni preosnovi bodejo imeli sedem. Več kot podvojeni bodo tedaj poslanci slovanskega Primorja priäli v državni zbor. Kako izpremenjena slika! Kak napredek napram žalostni seda- njosti ! Kako bode äele potem vedel varovali svoje pravice narod, ki je že doslej, v najtežavnejših razmerah, po- polnoma prepuščen sam sebi, delal prave čudeže narodne obrambe in samopomoči. Jasni se ! tečaja, nastale so nekake težkoč>, in bati se je bilo, — da ne bode iz te moke kruha. Vd-eraj, 6. t. m., sta se pr;peljala pa k nam dva odposlanca skrbniätva za- voda za pospeševanje male obrti, stopila v dotiko s pomočjo gospoda poalanca Lapanja in tukajänega žopana 8 toza- devnirni obrtniki in tečaj je na la način zagotovlj^n. Vspehi takih tečajev na Krasu, v goriäki okolici, v Furlani.i in v Gorici so lepi in veliki, kakor Čnjemo in ^mo se deloma prepričali. Veseli nas,da8eje osnoval prvi tak tečaj v naäih gorah v Kobaridn. Nadejamo se lepega vspeha tndi ta in pričakujemo, da izkoristijo to lepo priliko za napredek na tem polju ne le nasi domači čevljarji, marvee da se ndeleže tega tečaja tudi obrtniki od drugod, posebno iz Tolinma in Bjvca. D opisi. S Kanalskega. — Vsakdo se rad za kratek čas otrese mestnega prahu in pohiti na deželo navžit se svežega zraku. Vzamem listek na kolodvoru pa hajd proti severu. Lokamatija brzo hiti ob zelenih bregovih Soče proti severu. — Kondukter zakliče: Avca in izstopim; čndno, da niso modre oblasti dale napi- sati „Ovca". — OJ tn hitim po ozki in strmi stezi proti Avčem. Pot je restaka, da bi morala posegniti vmes policijska oblast, ker človek je na več straneh vedno v nevarnosti, da se mu zdrsne v prepad. Zanikerna občinska aprava niti to- liko ne stori v svojem delokrogn, da bi i malimi troäki zgradila one nevarne strani te steze in obvarovala potnike morebitnih nesreč; od take oprave ni pričakovati, da bi dala napraviti poäteno dovozno pot kakor, se ^ahteva dandanes. MerodaJDe oblasti pa bi morale prisiliti tako zanikerno občino, da vsaj toliko stori, kolikor zahteva javna varnost. Pot me je peljala k romarski cerkvi nad Avče, kjer je običajno vsako leto cer- kveni shod in letos nova sv. maša. — Ljudatva je pridrlo od vseh strani; pred cerkvijo je travnik, kjer se toči pivo in vino, da bi lahko vsakdo vgasi žejo. V cerkvi je bila taka gnječa in vročina, da se je komaj prestajalo. Uorano bo peli na korn, kakor sem zvedel, bogoslovci. Slavnosten govor je bil tako ginljiv, da je ljudstvo po cerkvi kar ibtelo. Gosp. govornik jo omenil, da je tudi on pred 10 leti ravno pred tem oltarjem prvič daroval Vaegamogočnemu; na to je pov- darjhl dolžnosti in odgovornosti duhov- skega stanu. Po dokončani sv. maši po- vrnem se v Avče in od tod v bližnji Ročinj. Že od daleč so mi doneli na uho sladki glaaovi godbe; menil sem, da je kak koncert, a ko pridem v vas, zvem šele, da so očo Martin, gostilničar in cerkveni stareäina vabili z omamljajočimi zvoki godbe mladino v stojo krömo. Vsa cast takemn cerkvenema stareäinu 1 P o p o t n i k. Iz Kobarlda, dne 7. avgusta. — Vže lansko leto se je sprožila pri nas misel in izrazila želja, da bi se priredili tudi pri nas kakor drugod v naäi kro- novini tečaji za pospeäevanje male obrti. osobito se je naglašala potreba takih te- čajev za krojaäko in čevljarako obrt. Iz Gorice se nam je bila obljubila pomoč v tem oziru, določil se je tečaj v tem letu za čevljarje. A ko je imelo priti do izvršitve načrta oziroma začetka Politiöni preglea. Naš avstrijski Izvoz I. 1905. Naša država je v i. 1905 izvozila blaga za 2243 miljonov kron. Od tega blaga je älo na Nemško 1020 miljonov. Na Angleäko za 199 miljonov, na Ita- lijansko za 161 miljonov, na Taräko za 94 miljonov, v SvicD za 90 miljonov, na Francosko za 71 milijonov, nm Rusko za 65 milijonov, v Srbijo za 30 miljonov, na Bolgardko za 28 miljonov, na Gräko pa za 16 miljonov kron. Iz Srbije in iz Ru8ije je naäa država dobila blaga, in sicer iz prve za 68 milijonov kron, iz druge pa za 138 miljonov kron, torej dvakrat več nego je iznašal izvoz iz naše države v omenjeni državi. Carinski spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo. V nedeljo se je vräila v Budim- peäti skupščina meaarjev, ki je vsprejela resolucijo v smislu, da se irna odpreti 8rbska meja, in omejiti izvoz živine iz Ogrske, sicer da navstane veliko po- manjkanje in draginja mesa. Deželnozborske volitve na Moravskem. Kakor piše „Našinec", se bodo vr- Šile deželnozborske volitve na Moravskem koncem oktobra ali začetkom novembra. Cesar v Bosni in Hercegovini. Ob velikih združenih vajah morna- rice in armade na suhem ob dalmatinski obali obiače cesar tudi Vis, kjer se ude- leži avete maäe za padle junake-borilce na Visu. Iz Dubrovnika potuje cesar v Trebinje in v okupacijsko okrožje. Cesar je slopil le enkrat na bosanska tla, ko se je podal iz Hrvatdkeg* Broda v Bo- sanski Brod. Lnhko se torej trdi, da obišče cesar letošnjo jesen prvič oknpi- rani dtželi, osobito Hercegovino. Gros Kalnoky je svoj čas ugovarjal z ozirom na posebni narodnopravni položaj obeh dežela, da obiäce cesar Bosno, daai je to ponovno želel takratni državni fin. mi- nister pi. Kallay. Po 28 letih, kar sta okupirani Bosna in Hercegovina, pa ne veljajo več razlogi, ki so odvračali vla- darja od obiska okupiranih dežela. Dogodki na Ruskem. Iz Pctrograda in iz Moskve poro- čajo, da je tarn stavka popolnoma po- nehala. Dela se po vseh tovarnah in tndi listi so začeli zopet redno izhajati. Socijalistični in anarhistični agitatorji, a še najbolj židje se zaradi tega nevspeha ( započetek splošne stavke jako polrti. ' Ravno tako so ponehali tudi bodisi res- ' nični ali pa tudi izmiäljeni punti med vojaätvom. Povsod se vračata mir in red, Čeravno ni to zakletim sovražnikom ' Rusije prav nič pogodu. Mnogo so pisali ; razni listi tudi o tem, da namorava carska dvojica zapustiti Rusijo, ter se naseliti v kaki tuji državi. Tudi te govorice so zdaj ponehale. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" je prejelo uprav- ništvo : Ivan Koräiö, kurat c. kr. vojne mornarice v Pulju 10 K, B isto pokrije innuž.uo ilvoghsn h pmxnin in acini polnost harmonije ; Zftto pa mora biti pri takih glasbotvorih Rprem- Ijevanje obligatno. Na sp'oSno: Č*? h3- čemo pisati dobro dvoglasno, mordmo dvoglasje izpeljevati iz čotveroglasja, kar trdi tadi eminentni pjlasbeni teoretik Richter v svojem kootrapanktu. Vse pesmice omenjenih zvezkov so pravilno i» izgledno postavljeae, ritem je povsod živahen, besedilo mojsterslcj pondarjeno, vse teče gladko kakor olje, konci so dobro označeni, glasb'.Mi i strak- tara je povsod prava, sintaksa pravilna ; celo kontrapunkt ni pozabljen. V veliko prednost zvezkoma je prištevati to, da je v njih večina narodnih napevov, ki bodo mladini jako vgajali, pa tadi dragi napevi, katere jo izdajatelj sam ali pa so jih drugi gg. uöitelji uglasbili, se prav lepo podajo zbirki. G. Kosi je s tema zvezkoma sam sebe prekosil. Sicer ga poznamo kot izbornega učitelja in mla- dinoljaba; saj je za mladino spisal mnogo koristnega ; sedaj pa se je pokazal še kot veščak v glasbeni atroki na meto- dičnem polju — na čemur ma radostno čestitamo. Zvezka^ katerih je vsak äolnik veael, bi morala imeti vsaka slovenska sola kot učno knjigo, in drazega ne želimo kakor to, da jima bosta nasledujoča dva po vsebini vrodna vrstnika. Fajgelj. Narodno gospodarstvo Da dobiš debelo repo preorati moraš svoje polje čim bolj glo- boko. Ker ljubi repa sveže gnojenje, zato ji moraš poguojiti z dobrim hlevskim gnojem. Del tega gnoja nadoniestiš lahko tudi z umetnimi gnojili. Priporo- čamo ti na en oral zemljišča okoli 60 k 9MT kavarna in restavracija -^gj nova zgradba, 70 elegantnih sob. električna razsvetljava, Lift, kopelji. — Cene zmerne. Počkai & Ko'ffL Sam I Zapomni si da mi imaš f^nH^Pf^TV/T A "\Ta prinesti samo jy<-s ¦*¦ -L V^/jyXxXJLN smodčični papir in zavitke in ne daj se zapeljati po podobno izgledajočih imitacijah slabe kakovosti. ozni red bohinjske železnice. \z Gorice odhajajo na Jesenice sledeči vlaki: 'sebni vlak 6.20 zj.,prih. na Jesenice 9*09 zj. srzovlak 7.56 „ 10.20 , Csebni vlak 10.49 , 1.42 pop. „ » 3.10 pop. , „ „ 6.— „ Erzovlak 4-46 . , . . 7-11 . Osebni vlak 8.53 „ . „ 11.36 . Iz Gorice v Trst: Csebni vlak 8.04 zj., prihod v Trst 955 zj. U;zovlak 11.47 . , , . 1.20 pop. » sebni vlak 5.29 pop. . . „ 7.20 , 7.05 , . . 8-55 „ ilrzovlak 8.20 . „ „ 9.55 „ Csebni vlak 4.01 zj. „ „ 5.50 zj. 5.50 , „ „ 7.55 „ Prihod v Gorico. Iz Trsta: '. \zovlak 7.51 zj., odhod iz Trsta 6.15 zj. <.. sebni vlak 8.45 . „ „ „ 6.40 „ „ 10.38 „ „ „ ,, 8.35 „ ( „ 3-02 pop. „ „ „ 12.55 „ /rzovlak 4.41 „ „ ,, „ 3.05 pop .sebni vlak 8.43 „ „ „ „ 6.40 „ ., 6-30 „ „ „ rt 4.20 „ Z Je8enic: Osebni vlak 7.55 zj., odhod z Jesonic 5.25 zj. j Urzovlak 11.42 „ „ „ „ 9.29 „ 'Csebni vlak 5.19 pop. „ „ ,, 2.35pop. . rzovlak 8.15 „ „ „ „ 6.05 „ . ..sebni vlak 9.45 „ ,.....7.15 „ ' 3.55 zj......, 1.31 zj. . i Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nanireč ob '/2 kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. debolo po 50 kg naprej 1 Vino dostavlja na dom in razpošilja i po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske < države v sodih od 56 1 naprej. ( Cene zmerne. Postrežba poš- ten a in točna. /a m m n< t* nl \ „NÜR0DN9 TISK9RN9" ::: 0 Borici, ulica Vetturini št. 9::: \, je preskrbljena z povsein novimi j s^i. Crkami, okraski in finim papirjem, *$;&\ €0^p^ ter more prevzeti vsa v ti- ^{rdt^ Wfäß}?'1-, skarsko stroko spa- žžšrT^PČ ^P^Pks-^kk^ daioča dela a^Z&JJčtPa TISKA: n Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice , Plakate ooo A itd. itd. ^ oo „Pr. list" :/ oooo Cenike C ooo Račune oo Vizitnice ~y o Rač.sklepe , . Jedilne liste \r. ooo Etikete J& itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkili cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Emo kro»no nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove ämerikanske blagaine, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke! Poaor! Eno krono nagrade Pozor! Eno kronö nagradeI Union Hrušič trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53 Zgoraj itnenovani naananja si. občinstvn in posebej čč. du- hovščini, da tnn je ravno do- spelo svese avstrijsko in angle- ško blago za vsakovrstne stanove. Isdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jamii. Bližnjasezona 1 ,CentFaIua posojilnica, registrovana zadruga v Qoriei, uliea Vetturini St. 9. Posojüje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v petiii letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestaii vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menice po 51,,1",,, no vhnjižbo po S°|o z ^g^o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ^ za hranilne vloge je nespremenjena. ^ Jako izdatno sredstvo proti • • J • lfl / X§1 •x .. u V llldj tlZlilu 111 1)11 dull Ju Ulllll Ullullvl/ je liter (iOBIKA, katerega napravljata v Trsin lekarnarja Rafael Godina, ltkarna „Alia Madona della Salutie" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All' Igea* ? Dlici Forrelo St. 4. — Slekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7. K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.