utofflL, Kl ajs LfaMfan*, poncdelfrfc 10. Jnlija 1936 Ccm Dta l«** iznaja vsalL dan popoldne, UEvsemAl nadalja & pcunlka. — inanran do 90 petit vrst a Din 2, do 100 wmt & Din 2JJ0, od 100 do 800 vrst A Din a. večjl inamtl petit nota Dio 4^ Popast po dogovora, tasenau dave* posebej. — »atovenrtđ Narod« relja meeetoo ▼ Jugoslaviji Dio 12.-» sa fc——t— Din 25^ Rokopisi m im vnteja UREDNIŠTVO IN OPRAVN16TVO LJUBLJANA, Knaitjm unca ttev. 6. Telefon: 81-22. SI-23. 31-24. 81-29 tn 81-26 Pod ratnica: MARIBOR Stroasmayerjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon «. 26. — CELJE;: celjsko uredništvo: Stroeamaverjeva ulica 1, telefon St. 6fl; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru lOl Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. Položa] v Španiji še vedno ni jasen: Maroko in južna Španija v rokah upornikov? Docela nasprotujoče si vesti o položaju v Španiji — Vlada zatrjuje, da je upor v glavnem zatrt, po dragih vesten pa se vedno bolj širi tudi v Španiji sami — V etiem dnevu trikrat spremenjena vlada Pariz. ?A. julija, r. O razvoju dogodkov ge vcdno rii mneroop dohiti prav$ slike. Iz Gibraltarja, Lizbona Madrida, Kasablance in drugih krajev, od koder je mogoče dobiti poročila, prihajajo docela nasprotujoče pi vesti, Dnc-napj^ resnice je še posobno otež-koceno zaradi tega, ker oddajata vesti v glavnem Heraldo« prinaša vest, da je general Doti Francisco Franco, vodja upornikov v španskem Maroku, ohjavil uredbo o cenzuri in da je uredbo zaključil z besedami: Živela Španija. Tri vlade v 24 urah Pariz. 20. julija, r. Značilno za razmere v Španiji je dejstvo, da je bila v teku enega dneva trikrat spremenjena vlada. Vlada pod pred^dstvom Quiroge je v noči od sobote na nedeljo podala ostavko, ker so jo dolžili, da je glavni krivec opora, ker je postopala proti desničarjem preveč popustljivo. Vlado je nato sestavil predsednik španskega parlamenta Martinez Bari o, ki je sprejel v svoj kabinet zastopnike vseh levičarskih skupin, tako da je imela njegova vlada nekako značaj republikanske koncentracije. Vlada je včeraj v zgodnjih jutranjih urah prevzela vodstvo državnih poslov in izdala ukrepe proti upornikom. Pokazalo pa se je, da tudi ti ukrepi upora niso nocli zatreti, kakor se je pričakovalo, zaradi česar je prišlo v vladi sami do nesoglasij. Posledica je bila, da je Bario včeraj popoldne na seji ministrskega sveta, ki se je vršila na stanovanja predsednika republike Azana podal ostavko svoje vlade. Predsednik republike je takoj nato poveril mandat za sestavo vlade dotedanjemu vojnemu ministru generalu H ose ju Giralu, ki je v teku pol ure sestavil novo, deloma generalsko vlado. V vlado je sprejel večino prejšnjega kabineta. Notranje ministrstvo je prevzel general Miajasa, vojno ministrstvo pa general Bozasa. Nova vlada je sno-či izdala proglas, v katerem navaja, da je izrazito republikanska in protifašistična. Dalje pravi vlada v svojem proglasu, da ima vso oblast v rokah ter da bo z vsemi sredstvi zatrla upor. Ob enem poziva vse re-buhlikansko prebivalstvo, naj podpre vlado v njenem prizadevanju za obnovo reda in miru ter za učvrstitev republike. Poročilo vlade Madrid, 20. julija, r. Notranje ministrstvo je danes dopoldne izdalo poročilo, po katerem je upor v Malagi in Barceloni zatrt. Frav tako zatrjuje vlada, da je vzpostavljen red v San Pe-bastianu. Odločno demantira vesti, da čete iz Surovije in Losrmna korakajo proti Madridu Baš nasprotno, zatrjuje notranji minister, te čete so zveste vladi in se bore proti upornikom. V Mellili so uporniki poraženi in so se razbpžali na vse strani. Po jećini so se zatekli preko meje v franeoglfl Maroko, kjer so jih fran roške oblasti razorožile in začasno spravile v koncentracijska taborišča. Vlada upa. da ho še v teku dana.-nje*ra dne po vsej Španiji vzpostavljen red in mir. Uporniški pokret se sin Pariz, f?0. julija, z. Vesti, ki so v teku noči prispele semkaj iz Sevile. Bilbaua. Ma-lage, Kadisa, z Balearskih in Kanarskih oto- kov, kažejo, da se uporniški .pokret vedno bolj širi. Po teh vesteh so uporniki tudi že zasedli Andaluzijo. Poveljnik upornikov v Sevili je davi izdal proglas, v katerem zatrjuje da je vsa španska vojska na strani upornikov in da se jim je po večini pridružila tudi že vojna mornarica. Madridska vlada samo zaradi tetra ni proglasila obse-nega stanja, ker ne more več računati na podporo vojaštva. Proglas končuje z besedami: Španija je rešena! Živela Španija! Trditev, da vlada ne more računati z vojsko, deloma potrjuje dejstvo, da je notranje ministrstvo danes po radiju izdalo odlok, s katerim so razrešeni svojih poveljniških mest vsi oficirji vse od poročnikov dalje. Vojaštvo je dobilo nalog, da se pokori samo podoficirjem, katerim je vlada obljubila povišanje v oficirski čin, če pomagajo pri zatretju upora. Pariz, 9flL julija, r. Uporniške čete so sno či vkorakale I,a I.ineo. Pri tem je prišlo do hudih spopadov z delavsko milico, ki je na strani vlade. Begunci pripovedujejo, da je bilo mnogo ranjemh in mrtvih. Quiroga pobegnil v Francijo Pariz. 20. ruftija- A A. Havas poro-ea: Oaniflišnii »FH-^ino-« trdi. <-Ja -■« Ou^tv*»sa Ce-2 n-**tr>ada-li zaradi timari C^vla S^reVi, zapustil Spa ni jo in zHezal v Francijo. S Španijo $e ve«?no ni telefonske zveze London. 30. julija. A A. Hava* poroča: Telefonska zveza med Londonom in Gibraltarjem ve rrreikiniena. Tudn te>Won«k*3 zve« med Gibravlta-n*:>m in Portus^aTskn Je prekrn i*»na. FVv iztarvi 7, ura-d-rr** sitran.; Lon-dV"n ni mogel dobiti rv-eze rr»^ ponoći ni tri zhiirai z nobenim mestom na Pirenejskem polotoku. Nesoglasja v Sofiji Cankovljevci so nezadovoljni in skušajo taotv*** krizo vlade — Odgoditev jesenskih volitev? Sofija, 20. julija r- Med člani nove bolgarske . vlado ki je šele 4. \. m. prevzela oblast, eo I nastala te dni velika nesoglasja. IzJcazalo *e | je, da se novi notranji minister Krasnovski proti pričakovanju ne namerava ukloniti za- i htevam Cankova in njegovih dveh zastopnic J kov v vladi, to jo prosvetnega ministra Mu j šajkova in prometnega ministra Kožuharova. i Kožuha rov je v sporazumu p Cankovim za- ! toterval. naj bi notranji minister Krasnovski ] imenoval več guvernerjev in okrožnih pred- i sednikov iz vrst pristašev Cankova. Kra- i *snovi>ki pa je to zahtevo odklonil, poudarja, joč, da morajo biti volitve popolnoma svobodne. Zaradi tega je prišlo do nesoglasja tudi med ministrskim predsednikom Kjosei- I \'anovim in Cankovim. ker je Cankov povsod nastopal tako, da je vzbujal vtis, kaikor da sedanja vlada le pripravlja pot bodoči vladi Cankova. Kjoseivanov se je popolnoma so_ lidariziral z notranjim ministrom Krasnov- . skim Ta preokret v vladi je izzval v vrstah i . pristašev Cankova veliko razburjenje. Iz teh krogov se že Čujejo zahteve, naj *^ba ministra, ki sta pristaša Cartkova. podata \ ostavko in s tem izzoveta krizo vlade. Za 1 juferi je sJtlirana konferenca izvršnega odbo-! ra narodno-soe.;alistične stranke v Sofiji pod i predsedstvom Cankova. čeravno jo tudi ta 1 stranka, kakor vse bivše politične stranke ! še vedno prepovedana. Zdi se, da hočejo ! pristaši Carrtkova prisiliti vlado, da bi to : zborovanje prepovedala, da hi tako imeli I javen povod za prelom, v Sofiii so razširjene vesti, da zaradi nesoglasij, ki so nastala v vladi, ni izključeno, da bodo prvotno za prvo polovico oktobra določena volitve odgođene za nedoločen čas. Pristaši raznih bivših strank širijo tudi vesli, da bodo raz-puscene vse stanovske organizarije„, kar pa v vladnih krogih nafodločnejs«= domant'rajo, ker bodo te organ'TT'M0 te**d 1—, Hodo-6Lh volitvah zelo n • V pričakovanju amnestije v Avstriji Izdana bo ie ta teden — Pomiloičen Ko tudi dr« Rintelen 1 Dunaj, 20. julija, r. Kakor se «ve na me-rodajnem mestu. *>e vrši med diplomatskimi zastopniki in strokovnimi eksoerti Avstrije in Nemčije živahne razprave jrlede praktifSnega izvajanja dunajskega sporazuma na vseh poljih medsebojnih odnošajev. V neicaterih zadevah je že dosežen sporazum. Tako se zatrjuje, da bo še ta teden objavljena amnestija za vue hitlerjevoe. ki so bili obsojeni zaradi politiftnih deliktov. Vsi procesi proti hatlerjevoem so že ustavljeni. Pozornost je zbudilo dejstvo, da so bivšega ministra dr. RinteJena, ki je bil y zvezi z umorom dr. DoUfuea obsojen na dosmrtno ječo, že v soboto prepeljali iz kaznilnice v neki dunajski sanatorij. Z vso gotovostjo se sedaj zatrjuje, da bo tudi on pomiloš6en m da bo v krutksm na svobodi Včeraj se je zvezni kancelar dr. Sctrosca nig£ odpeljal z avtomobtloin v Gornjo Avstrijo. Po Dunaju so se razSiril« vos*i, da se bo na nemđd meji eeatal a Hitlerjem. Te vesti pa so se izkazale za neresnične, ker je Hitler bil včeraj v Weimarju. Vsekakor pa mislijo, da se bosta sestala takoj po objavi amnestije. Poljski protest Varšava, 20. juHja. A A. Včeraj eo »e v mnogih mestih Foflj&ke, tako med drugim v Krakovu, v Katovricah, v Ljubjiou in drugod vršili protestni shodjj proti dogodkom v Gdan&kem. Na shodrih so bil« sprejete resolucije v katerih se zahteva spoštovanje poljskih pravic v. Gdaosku-Resolucije so bile poslane predsedniku reptnSHke vn glevnemu inšpektorju vojske. Carinska vojna med Anglijo in Japonsko Tokijo, 30. juhja- 'AA. Tukajšnji go sporMrski krogi so tkAo vznemirjeni, ker TMtmonava Anglije znatno zvišati uvozno Olimpijski ogenj neso v Berlin k Danes dopoldne se je pričel na 307S m dolgi progi sta-ietni tek, ki bo trajal IX dni Ljubljana, 20. julija. E>anes opoldne je prižgalo grško solnce s pomočjo leče na klavnih tleh pod Olimpom, kjer so se vršile antične igre, olimpijsko baklo, ki jo poneso tekači v 12 dnevnem stafetnem teku skozi sedem držav v Berlin. 3075 km meri ta proga od vasi Olvmpia do državnega športnega igrišča v Berlin in prav toliko tekačev je potrebnih za prenos olimpijske bakle, kajti sleherni tekač mora napraviti pot enega kilometra. Najdaljša etapa vodi po Grčiji in je dolga 1108 km. Proga vodi iz doline Alphe-iosa po lepi eesti ob gori Kronos do Mour-gie. Od tu dalje je proga silno naporna, ker bodo morali tekači na 15O0 visoki prela/ ki vodi proti Atenam. K.o bo pritekel te kač v Atene, bo krajši odmor v panaten-skem stadionu. Prirejena bo posebna slovesnost, ki naj simbolično pokaže zve/o med prvimi in letošnjimi olimpijskimi igrami. Aiimo orlovskih gnezd vodi nato proga do Dvlfija, kjer bodo z olimpijsko baklo pri- žgali ogenj v svetišču Apolona in boginic Atene. Pri Kuli bo zadnji grški tekač izročil baklo Bolgarom. Po bogatih tobačnih nasadih doline Strumice bo šla pot olim pivskega plamena v Sofijo. Proga po Rolga rij i je dolga 238 km in je silno naporna. ker so ceste zelo slabe. Vato bodo spre je! baklo jugoslovenski tekači in jo ponesli 5i"5 km po svojem ozemlju. Jugoslovenska etapa je za grško najdaljša. V Beogradu bo •prirejena posebna svečanost. Raklo pon#so nato Madžari in jo izroče Avstrijcem, ti pa Cehoslovakom. Ko bodo ti prekoračili Kr konoše, bodo baklo sprejeli Nemci. Popoldne 1. avgusta bo zadnji nemški tekač skozi Brandenburška vrata pohitel na državno športno igrišče, kjer bodo z baklo prižgali olimpijski ogeni. kar bo simboličen znak za pričetek olimpijskih iger. Vsa štafeta je bila skrbno pripravljen«. Teka« e bodo spremljali v avtomobilih in letalih in ves stafetni tek bo posnet na film. Nogomet na olimpijadi Berlin, 30. Jurija, r. Tehnična korm-sija je sffvočt odredi'1.a naslednjo razpored za olimpijski n^oAmetni turnir: V ponedeljek 3. avgusta igrajo: Tlalij«: L S A (post- stadion), N'orveška. Turčija : ("s-rad-ion Monseil), v tor^k 4. avgusta: Nfmfičijn). zmagovalec UHA proti zm^i . poncddieik 10. avgusta: rmag^ valeč pr\f runde prot> zmagovalcu druge runde- (na olimpi ledcem stadionu). \r tor*ik 11. avgusta: zmagovalci obeh tekpm od 8. avgusta (oilfimpi islki stadflon), četrtek \X av^uMa t^kfne 7A tretje in r>trto mrsto, soboto Jo. avguMa: te,kme ^a prvo in drago mei»to (oibe na oftiropi jskrm stadiona). TeJcme p«rvih dKreh kol s« z«čno <>h 17. semfmalnp tokrne tud« ob 17., ostale t€4nn# oa 00 16. Jugoslavn ia <*e tekmovania rvc udert«*. Tekmujejo le amaterska m^tv!. Dva Ljubljančana izginila v planinah Ljubljana. 10. julija. Iz Kamnika je včeraj spet prispela za-skrbljiva vest, da pogrešajo že od 11 t. m. dva turista in sicer absolv. jurista Vida Janšo, sina g. apelacijskega svet. Janše iz Ljubljane ter njegovega tovariša Mladena Mikšiča. Oba sta se odpravila v planine že 9. julija in sta bila namenjena na G-rintovec in .Skuto. Ker Vid Janša doma ni omenil, da namerava i/ostati tako dolgo, je naravno jelo starše skrbeti kaj ie i njim. I gotovilo se je. da sta se mudila turista dne 10. t. m. na Cojzovj koči, kjer sta se tudi vpisala v knjigo. Kam sta odšla potem i« nem«no in tudi manjka za njima vsaka ded. O pogrešanih turistih so bili obveščeni lovci in oskrbniki planrnakih koč v Kamniških planinah m pa seve tudi podružnica 5>PT> v Kamniku. Danes ob pol 12. odide iz Kamnika reševalna eJespodicija. obstoječa iz stalnega moštva, da dožene kaj je na •tvari m če bo res spet treba heležiri ropet eno letos tako pogontih nesreč v naštb planinah. Pričakovati pa »e. kar Rog d*j. da se bodo izkazale razbuHjive vesti u preuranjene. Poleg politične je potrebna tudi gospodarska demokracija Joubaux o pomenu strokovnega pokreta Rrusel j^ 20. julija. AA- H«va«s porr»oa: N*a vč^rajsnH seii sindikalnega odbora je jjeneraJnt tajmk francoske delav^kp z™veze Jouhaux v svoiern govoru med dru^m iz favrl: Strokovno dihanje nri več samo kooperativni p^k^et. Potrebno je, da to gibanje razvije svojo dp-la\"nost tudi na so-ciailnem poljv, da bi se tako ustvarila gospode rska demokracija izpopolnjena s pn liti-čno demo3craeijo. Nekaj se je v razvoju »Kiar- i rpr«mr>e>nft.loL, Icerr dortok članov ne pmhaija samo rz defltrvskih vrst ampak fcudi iz vrst sredin joga st«nu in w ^st itami. ki je na oblasti in ki »hteva nar«ola o hodočrh sospodarslrh oroja*miwrij«h. Sw*j govor je zakljućifl z žeiljo, da bi enotrtoM delavstva pokazala svoje sadove tudn na mednarodnem polju da s#» tako pr«f*ra čijo bodOce vojne. Turnir v Podjebradih Podjebradi, 20. julija. V XII- kom turnirja so bil*» parkijf» silno ostre. Skoraj vse pant'je so KMp prekinjene, končala sta edino Trevbal-Opočenskri. Slednji je zmaigak PrekfnH« 90: Aljehin-Pirc, Stahl berg-Pel kan. Menčikova-Frvdman, Pe*rov Skailička. FlohrFoltvs. Eliskases-Fazeflcaš, ZinneT-Thomas in Richter-Steiner. 6 (1). Opočenski \-pJi7aV Stanje po XIT. kolu: Aljehin, Frvdman 8V1 (1), Flohr 8 (1), Pire V/t (1), Fofcv*. Stahlberg 7 (1), Eliakases. PeMkan 6Vt (1), Petrov 6 (1), Opočcnski 6, Menc*ikova Richter S (1). Steiner 4M% (1), Zinner 3*/* (1), Trevbal Vit, Slcalicka. Thomas 21/« (1), Fazefcaš 2 (1). Mačkova proslava v Zagrebu Za«r«b, 20. julija o- v Zagrebu ae je vršila včeraj svečana proslava 57. rojstnega dne dr. Mačka in njegovoga godu. Že dopoldne so mu čestitali zastopniki organizacij HSS v Kupine«, popoldne pa se je pripeljal v ZajrreK kjer je pred njegovim &ta-Dowyem defilirala ogromna množica. Tn 1 ■^---------------- £Ta je pozdravil dr. Perna* kot voditelja hr-vatsk«£ja naroda^ dr. Ma<*ek pa se jm 0 kratkim £r*">vorom zahvalil najrla^ujoč ti«oo-letno tP7.njf> hrvatek*1^?* narrvda po svobodni in socialni pravici. V pestri povorki, v kateri je bilo nad 30.000 lj-ndi. so nato ae-fiiljrala mimo dr. Mačka razna hrvatska društva in druce 0r2ra.ni7ac.ijf. V povorki j^ bilo nad 20 godb in ogromno fctpvilo narodnih zastav. Mimohod ie traial nad dv»» uri. Kljub silni vročini je prisostvovalo t<*j proslav? na d^fsettisoče ljudi. Zvečer je bila na ijrriaču r>>ncordije ljudska veaalioa. Vse m**do j<* že od v?erai v narodnih zabavah- Spopadi med fašisti in levičarji vLodonu Lendon, 20 jtilij«. A A. Včeraj je v Manchestru na shodu angleških fa^i^tnv priSlo do ht*dh*h spopadov Nad 5000 levi-ča/rjev i« rvapadlo fašiste. Policaja je v»po-srtavila red. Borzna DoročUa Curlh 20 julija Beoirrad. 7 —. Pariz 202325. London 15.d6. N«w Jork 305375, Milan, 24.057, Madrid 41925. Amsterdam 2O8.10. Berlin 123.20, Dunaj 57.70, Pra^i 12.69 Vartava 57-70, BuKareat« 2.50. jaran l »SLOVENSKI NARODA ponedeljek, 30. jnlija iswi. 8tev. 161 Planinski hotel . v Zlatorogovem kraljestvu Svejhuu otvoritev novega planinskega doma a* Krami Ljubljana, 20. julija. Bohinjska dolina spada v tisti naš gor-tfu svet, kacior prihajajo pravi prijatelji narave t posebni abranosti ter pričakova-nju; odprtih &ro prihajajo v»i, ki hrepene po lepoti, in kakor bolnik v kraj kjer se mu obeta adravje — nemimi, ibegani ter nemavnoteteiri. Toda nimamo t mislih predvsem letovi ačarjev, ki imajo kiju« v rokah dO VSOn lepot tega sveta, a zanje srce zaprto, temveč na one, *ki prihajajo v narmvo po vero v življenje. Ko romali zve-eer po Bohinjski dolini ob jezeru, ki se wli eamo v sebe zamaknjeno, in ko Še gore vrhovi «rorain tu in tam plamene oMaki v ojrnju. ki ti Bije v srce, v trenutku ne moreš več ra&uimeti, da si ljudje žele nekaj dru-cega za svojo srečo, da je ne iščejo v ubranosti v&egra lepega v naravi. Pač pa lahko razumeš, da je postal tako moderen be£ v naravo, da ob lepih nedeljah, kakršna je bila včeraj, mesto zarada tega v pravem pomenu besede izumro. Ze v Bobotc/ popoinde so se začele »birati množice na Komni nad Bohinjsko dolino, v osrčju pravljičnega zlatorogovega kraljestva. Od Savice drži na Komno prava cesta, ne sicer avtomobilska, a vendar vox.ua pot. Nekoliko je podobna skoraj poti na Grad. Na ovuikih, kjer se vije podobno v prvi polovici, kj€vr je nad 60 ovinkov. Strmina ni mnopro traj^. Po tej cesti že dolgo vozijo domačini dan za dnem k novemu poslopju gTadivo, opremo in zdaj tudi živila. To ni ba6 lahek problem, oskrbovati pravi hotel v planinah nad 1500 m visoko. Romali smo navzgor v temi in le zvezde in j trhle korenine so nam svetile. Kmalu je utihnilo bobnenje Savice m Se sami smo obmolknili. Kdo bi ae upal motiti to globoko ti&no, ki se wii človeku iz grobe vsakdanjosti — izpolnitev sama na sebi. Sko^i temo smo pa vendar tudi zagledali odsev svetlobe nočnega neba na feserakl gladini globoko pod nami. Tedaj je pa tudi konec enakomernih ovinkov in skozi drevje šine svetloba, kakršne smo vajeni le v mestu. Kakor da gori. Daleč okrog je električna luč, prižgana poldrugi tisoč metrov visoko, pregnala močno temo v tej, doslej se skoraj nedotaknjeni pokrajinici gamaov. Tu so Še cele črede gamsov in v lovišču upajo, da jih plaaiinei. odnosno njihov mogočni hotel, ki žari tako sredi noči in tišine, ne bodo pregnali. Skoraj celo uro nam svetijo luči novega hotela, ki pa nosi le skromno ime doni, dokler ne pridemo do zadnjega ovinka pod domom. Kakor nebotičnik, ki ga je nekdo pričaral v ta svet, kakor da ga je prenesel iz mosta, kipi v nočno nebo močno razsvetljeno novo poslopje. V dve urah srednje hoje smo prišli do doma od Savice. V soboto zvečer je bil dom tako prepoln, da so se gostje borili za prostore povsod. Velika jedilnica je bila zasedena tesno do zadnjega prostora. In vsa ta velika množica planincev je bila ena sama dužina — seveda vesela družina. Nihče ni kazal utrujenosti ter mu ni bilo mar spanja. Otvoritev doma je paič samo enkrat. V mali jedilnici, ki je bila zvezana I veliko, so govorniki izrekli že v soboto nekaj na pitni c neoficielno, ki niso bile zaradi tega nič manj možate. Zunaj je gorel kre* in nekajkrat so počili možnarji, da smo vprav vztrepetali. Ne vemo, kako je minila noč in že se je začelo krasno planinsko jutro. Barve so se razkošno ra7iivale v vseh odtenkih od viihoda proti senčnem zahodu.-Turiš t i niso mogii vzdržati in so odhiteli proti Sedmerim jezerom, Komarči in Bogatinu. Toda kmalu se je poslopje zabelo zopet polniti. Prihajali so že najbolj zgodnji turisti iz doline. »Vsi so si vneto ogledovali dom. ki ima štiri etaže in je torej prav za prav trinad-stropen, toda pritličje štejejo za prizemlje, češ. da bo pozimi precej globoko v snegu. V prizemlju je takoj pri vhodu velika shramba za smuči. Poleg nje je sušilnica za mokro obleko, kakršne najbrž Še niste videli. Sledi posebna precej velika soba, namenjena prijateljem nočnega iivijenja in lovcem. Stene so dobro izolirane, da bodo polog v sobi s skupnimi ležišči lahko marno spali. V prizemlju imajo tudi poi»ebno kotlarno, kjer bodo pozimi >fabriciralU vodo iz »noca. Če jim bo po al a kapniea. Tu \ je še več sob. V pritličju sta pa jedilnici, j kuhinja, shramba in pritikHne. Dvorano greje velika kmečka peč, ki ima vzidane grelne cevi, kakor na Polževem, da ima dom tudi centralno kurjavo. V štedilniku je po- I s*hna. priprava za gretje vode, da imajo nekatere sobe tudi tekočo toplo vodo. V domu so 4 sobe s po eno posteljo. 12 sob z dvema posteljama in dve skupni spalnici po 6 postelj. Raten tega sta Se dve kopalnici s prho. Stranišča so anpleaka. Dom dobiva elektriko od svoje elektrarne. Tok producira Dieselov motor (na surovo olje) s tremi KS učinka. Mala elektrarna stoji zase. Električni tok nj nie dražji, kakor Če bi svetili s petrolejem. Stavba je sezidana zelo solidno iz kamenja. Da bi se pa znotraj pozimi ne kondemirala vtaga na zi-dovju, so vsi glavni zidovi So izolirani. Jedilnica ima vi#oko leseno oblogo. Nacrte je izdeloval z drugimi člani gradbenega odseka ing. arh. Kobe. nacernik gradbenega odseka pa je ing. N. Pevko Dopoldne se je zbrala pred domom velika velika množica planincev — bilo jih je najmanj 300 — ki so prisostvovali blagoslovitvi doma in maši. Cerkvene obrede je opravil zastopnik Škofa dr. Rozmana, kanonik dr. Zupan, Pred biagoMovitvijo je tudi govoril o pomenu novega doma in namenu, ki naj bi na sfcižil. Ofi delni in neoficietni govori so bili res planineki, iskreni fci bre« fra*. Najprej je spregovoril predadeoik PfD dr. J. Pretnar, ki je pozdravil dolgo vrsto odličnih zastop- nikov oblaku in društev, predvsem saetop-nika vojnega ministra polkovnika LukiCa, zastopnika divisionarja majorja Miločiča in komandanta obmejne trupo poročnika Pa-je vida. Nadalje je po/>lravil zastopnika ban. uprave načelnika tehničnega oddelka ing. Skaberneta, zastopnika Škofa dr. Zupana, gozdarskega direktorja dr, Boaiča, zastopnika ljubljanske občine dr. Brileja, doma-čega Župnika Hodnika. prodsednika-Asocijavije slovanskih planinskih društev dr. Tominška, zastopnika JZSS dr. Bereeta in Pavlina, zastopnike »Sljemena« Jakšića Hrvatskem planinskega društva Bande in predsednfka TK Skale Vilharji predsednike in zastopnike številnih podružnic SP1> itd. Zastopani sta bili tudi redakciji Jutra in Slov. Naroda. Čestitke društvi k otvoritvi doma so med drujrimi poslali društv- j načelnik trgovinskega ministrstva Urošević, predsednik n\/,mejitven»' kmnfa | srenH l Praskovič. komandant divizije general Ne-deljkovič. poljsko planinsko dru.-tvo. Klub češkoslovaških turistov v Prajri itd. Predsednik je očrta! veliko in težavno delo. ki je bilo potr%*bno 7,*i 7-gradnjo ma. ki je v resnici ponos našega planinstva in ki je zahtevalo mnojjo žrtev ter idealizma, kakrš nega poznajo pač le planinci. Zahvalil se j* vtem sodelavcem in podpornikom ter izrazil žeijo, da ta dom naj postane mejnik med dotadanjim delom in bodočim. Novi dom je krona tistemu 401ewemu delu, čigar sadovi ja agraditev 54 ko*. Zdaj sahteva čas nove naloge od planincev, zato je nastopila nova doba za Kidanje planinskih domov, ki ada] omojroeajo, da to planine dostopne tudi pozimi. V imenu ban. uprav© je čestital društvu in$r. Skaberne. Kot zastopnik JZ8S In smučarjev je spregovoril dr. C. Pavlin, ki j« zlasti na^lalal, kako velikega pomena je, da so zabeli planinci m smučarji sodelovati in da so taksni domovi, kakršnega je sdaj sezidalo Spp, neprecenljivega pomena sa razvoj smucarstva pri nas. Spregovoril ja tudi sivolasi dr. Planinšek. ki so £a planinci burno pozdravili, navdušujoče je govoril znani planinec Tomai Uodec in končno so še čestitali društvu zastopnik ^Sljemena* Jakšič, predsetinik TK Skale Vilhar rn nazadnje je opeval zaslužne planince v vezani besedi i pohorski pesnik L. Zorzut. ki je zastoral mariborsko podružnico SPlV V imenu vaefc podružnic je jrnvoril prodsed-I nik savinjske podružnice tir. J. Hrašove<\ Po oficielnem delu otvoritve so vrli planinci preživeli še nekaj ur čistega planin-skecra veselja skupno in izrekli n^k.ij duhovitih napitnic. Potem *o morati zapustiti prelepo zlatorocrovo kraljestvo. Kdor je pa bil v novem domu. ne bo val pozabil lepote, ki je zagrnjena ob njeni ter pod njim — raagted iz doma na Rohiin,*sko jezero spada mepirai:to v tujskem prometu, dokazuje že to, da v&e tuj-skoproiuetne ustanove tiskajo profpakifl v esperantu. Ljubljanski velesejem m osamljen pri izdajanju to/^uleviuh publikacij v esperant-skeiL jeziku. Obibkovalci lanskega \-elesejnia so se na larfne uči preprič»ili o tem na esperantski raz&tavi. Države kakor Jajnuiska. Brazilija in druge uporabljajo esperanto uradno. Mali narodi, N'zozemci, Kstonei. Danei Lu val drugih ga »porabijajo v trgovini med seboj. Na Norveškem imajo že zaprisežene sodne loknaoa eoporantakaga jezika. Japonci so ga tudi uvedli v srednje šole namesiu angleščine. Francoske tehnične šole so ga uvedle kot neobvezen učni predmet, kot ena prvih, tehnična šola v Chalonsu in to na pobudo učencev, po predvajanju v esperantu izdelanega kulturnega filma o Danski. Sledile so kmalu za Chalousoin tehnične šole v Lilliu in Angersu ter Aixu. OL)cto-ja možnost, da bo v najkrajšem 5i^6U sletli-la kot poslednja, tehničn.i šola v Clunvu. Ln kakšno je stanje pri na*? Binkoštni kongres esperantistov v Ljubljani, je pokazal razveseljivo dejstvo, da je število esperantistov v naši državi precej vi&oko. Nimam tozadevnih številk pri rokah; vsekakor v Sloveniji obstojajo številni klubi in društva in nekatera delujejo zelo živahno. Nerazumljivo pa je, da smatra večina Slovencev esperanto za jezik privilegiran-cev. Drugi ga zopet gledajo z narodnega vidika kot jezik — umetno ustvarjen, — ki »nima niti ene slovenske heseile*. ter je štkodljiv narodni /ave*ti. — Ul*»je je zmotno. Lfrperanto ni jezik privile^irancev — r*aj se ga poslužuje prav tako delavstvo v >vojem mednarodnem gibanju, kakor truTK-vina v medinannlnem poslovanju in znam st v meo Aj^rle^i. katerih jezik govori na sto milijone ljudi. Iz analize esperanta pa j*1 razvidno, da jt gotovi odstotek (15 •/•) beaed slovanskega porekla in so med njimi tudi slovenske l*.j.e,b< -~ pe-veda prilagođene po t^>zadevnih slovniskih komnieah esp*ran!ski slovnici. Sploh je tu primerjava s slovenskim jezikom precej alhsurdna, s;j smo Slovenci majhen narod in ustvariteij esperanta, dr. Zamenhof pač ni mogel upoštevati vs^h jezikov pri ustvarjanju svetovnega jezika. V resnici pa so čiste besfde v esperantu samo nekatere italijanske in španske, zahvaljujoč svoji jezikovni strukturi, ki je »par hazard« VOVta Uuli za esperanto (n. pr. saimostalniSke. glagolske in druge končnice). Esperanto ima brez dvoma bodočnost. saj kdor ga jo enkrat slišal, ga je vzljubi ne glede na glavno: na idejo samo. ki uči zbližanje človeštva ne glede na narodnost in vero. Ko bo zmagal povsod, bodo nehala strašila svetovnih vojn in vojn sploh. Ko bo zmagala eeperanteka ideja! Aster. — Esperantsko društvo »Zelena zvezda« v Ljubljani daje rade volje brezplačna pojasnila o osnovan}\i tečajev za kroike v posameznih krajih. Obrnite se pismeno na njegov naslov, hotel >Metropol« ali pa ust-meno vsak petek od 20. dalje v društvenem lokalu v hotelu »Metropol« v Ljubljani. SOKOL Nastop viškega Sokola Vič, 20. julija. Ob izredno lepem vremenu je priredil marljivi viški Sokol včeraj na svojem letnem telovadišču javen nastop. Že zjutraj je zavladalo na telovadišču živahno vrvenje, skušnje vseh oddelkov so šle v najlepšem redu in vzorni disciplini, S pieteto se je spomnil viški Sokol tudi najvišjega pokrovitelja našega sokolstva blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja, katerega spomenik pred letnim telova-diščem so članice lepo okrasile s cvetjem — v sredini je bila iz belih georgin črka A obdana s srcem rdečih rož, simbolom velike ljubezni, ki jo goji sokolstvo do nepozabnega kralja Sokola in mučenika. Sokolstvo je znova dokazalo, da ne bo nikdar pozabilo njega, ki je žrtvoval svoje življenje za jugoslovensko idejo, ki je obenem tudi sokolska ideja. Kljub vročemu popoldnevu in čeprav so bile v bližnji in daljni okolici sokolske in druge prireditve, je občinstvo v velikem ste vilu posetilo javni nastop našega Sokola. Ob 15.30 se je zbralo sokolsko članstvo-naraščaj in deca v Sokolskem domu, odkoder je krenila lepa povorka s Članskim in naraščajskim praporom ter državno tro-bojnico na letno telovadiSče, kjer so bili med drugimi navzoči: češkoslovaški konzul inž. Mtfkov*k$t raatopnik komandanta dravske divizije kapetan H. k!. Gvozden Bra-lovič. zastopnik bana bantki svetnik br. dr. Ivan Vidmar, zastopnik mestnega župana br. dr. Janko Rupnik. laatopnik predsednika Apel. sodišča br. dr. Sfrvfcef/, zastopnika sokolske župe Ljubljana br. SFafia in podna-čelnik br. Stane Trček, zastopniki Ljubljanskega Sokola. Sokola I. Sokola IT, Sokola IV, Sokola Ljubljana — Zg. Šiška, Moste, Stapanja vas in Brezovica. Točno ob 16. je prikorakala burno pozdravljena sokolska družina ob zvokih sokolske koračnice na telovadišče in izkazala najprej ča^t državni zastavi. Na visokem » drogu je raplapola naša ponosna trobojnica j med burnimi vzkliki »Zdravo«, godba pa I je zaigrala državno himno, ki so jo vsi poslušali stoje. Ko so sokolske legije odkorakale s telovadišča je otvorila javno telovadbo moška in ženska deca (34) t župnimi piostimi vajami, skladno in lepo, za kar je , žela navdušeno pohvalo občinstva. Po deci j je 18 članic odlično in skladno opravilo su-botiške proste vaje, za njimi pa prav strumno 14 domačih naraščajnikov. Občinstvo ni štedilo s pViznanjem. Pri orodni telovadbi, ki je pokazala velik napredek so nastopili kot gostje člani Sokola Ljubljana II. na krogih, domači člani na bradlji, članice na bradlji, moški naraščaj na drogu in ženska deca z igrami. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo posamezne vrste, saj so vsi to tudi v polni meri zaslužili. Po orodni telovadbi je nastopilo 23 naraščajnic lepo in skladno s subotiškimi prostimi vajami m«i toplim odobravanjem gledalcev. Viharen aplavz pa so doživele nase olimpijske tekmovalke, ki so se z največjim veseljem odzvale povabilu viikega Sokola in pokazale na dvovišinski bradlji drzne vaje. V vrati so nastopile pod . vodstvom : trenerke s. Milice Stpa, sestre Itadfvo/evf-čeva. D/ord>evičeva, Goputenkova, Ver&e-cova, Rupnikovm, Hribarjev* In Pusttškova. S svojim prvim javnim nastopom pred Hrio publiko so pokazale naša tekmovalke, da bo do Častno zastopale barve našega sokolstva na berlinski olimpijadi. Pri odhodu so bile deležni ponovnih viharnih ovacij. Nato so sledili preskoki članov, članic m naraSčaj-nlkov ter deee, ki so vzbudili pri občinstvu I članstva in naraščaja, ki so našla obilo toplega primanja. Na sporedu bi moral biti se naatop konjenice Sokola Ljubljana III In z Vica, ki pa je moral žal zaradi izleta v Mengeš od pas t i. Vse telovadne točke je spremljala godba Sokola I Tabor pod taktirko br. Mirka raoo/j«, ki aaaluii vas prunanje. To telovadbi ja bil« na telovadiaevi dobro obt*kana narodna veaebca. Marljivemu viakemu Sokolu, slasti pa br. načelniku Križaju in načel niči s. Grnlljevi k lepemu nastopu naae iskrene čestitke. Mrtvega se zna narediti Filmske torke so visoka moda v kaznilnici Ljubljana. 20. julija. , Sami mladi fantje stopajo jadaj* čatS pred sodnike. Po večini so ataPcjti mladoletniki in tmajo na vrsti sleparijo, vlo:n*% slasti pa tatvine. Redko kdaj ;e me«i njimi la* e službo. Bii sani hrezpose oMečeni zelo revno. Nekateri pridejo v s-oil-no dvorano kar v kazniiniakih dre>ih, večina njih pa v »*voji obleki, ki se ji pozna, da Je hila nes.aj met-e^ev zavila v \ apir in uhranjena na policiji.. Vsi pa pridrtjo le. po Oolriženi in z __ brkami- \' £lavo to torej vsi čedni. Visoka moda v kaznilnici ro pa filnu-ke brke, kakršne imata Men ou in Clarke Ciable. Francelj. ki bi mu lahko rekli l»pi France!], ker je čedne postava in ima tudi filmske brcice. na«* ni zanimal zaradi tega. ker je bil obtožen, da j<* v cortilni pri Kaplanu za vodo vlomil in odnes«*'. nekaj je«Uv:n. ci-CarM in konsorv ter veliki kuhinjski nož pri Baj6u jva fnl kranjskih kloba-;. oziroma <>0 kloha« dravttke banovine, temveč zaradi tepa, ker »se zna narediti mrtvega . .. BEfU'NEC. KLEPTOMAN, POTBIH'H Fran«*e>lj je trdil, da ni kriv. Jestvine, ki i'h je stražnik d<~»bil pn njeni, mu |e dal neki znani neznanec, če>, da naj jih ne*-? v Si£en?ki hrib v neki kozolec, kjer ima za-I prte neke ženftke. ki so potrebne jedač^ n pilane. »Znani neznancih j^> namreč tudi v modi. Vsak tretji obtoženec **e že izgovarja na .-*odnlji z tnsnim neznancem, /-nim n^^uan^ pride in Odda ^voj plen In isz'ne. Zrtv^ sna nih neanancev pa u**tavi strsžnik m iih trs. tira. Se gode pač £e vedno cudo\ ' - »ari med zemljo in neliom. kakor za Pa*a valike-(ja Sek«ipirja. Frnncol] je hI žf nič kolikokrat kaznovan-». |»0- narejal je liatine, i MOM ti-kirji. V nezav*Mt pa p.ide. kadar Is h<> t.IiKHl STAR.sK\ Franreljnov bran»«!ec j»^ sodnike opozoril« da je fant prav zji prav zrt«*v gnho* - 'iih staršev. Njegov oče je bil blazen- Trn 1 ie v umobolnici. N« moremo td drugače raalSJr gati njegovih dejani, ki BISO samo zločinska temveč tudi aluiormalna. Sicer je tudi abnormalnost vit-<>k;i saods pri odvetnikih, toda v tem primeru bo men. da res držah), da it« sa mladega Clovnfca, nad ka«terim se m«»i«*enjeio strehi staršev. sVwl niki zelo neradi poidUfajo na pomoC l^iina-Ire in tudi pri Fraiveljuu jih ni bilo tretdk Otisojen je bil na 3 me-ere atrasjesja z-apor^; všteli <*o mu tudi preiskovalni 7-»por. Rilo je najbolj verjetno, da ie klobase t*am ukradel. N^so mu mogli verjeti, da mu jih i-? dal tstj znani neznanec. —Se bnist«* kaj pritožili* __ Ne! je odvrnil možato mladoletni Francelj in je bil vesel, da jp te aitnofdi a sodniki konee. Prevoz Brtiglacher-jeve v Miinchen Ljubljanu, 20. julija. Kot /adnji žrtvi letalske nesreče ki še nista pokopani, ležita v mrtvašnici pri Sv. Krištofu nemška potnika dr. Vilhelm Horn in njegova spremljevalka, stokovna učiteljica Annv Brutdacherjeva. Naše oblasti so se takoj po identifikaciji obeh obrnile glede nadaljnih ukrepov potom nemškega poslaništva v Beogradu na njune svojce in iskale ž njimi tudi direktnih stikov. Sele včeraj pa je prišlo *\z Berlina brzojavno obvestilo s prošnjo, naj se truplo dr. llorna pokoplje po evangeljskih cerkvenih obredih v Ljubljani. Pogreb na dolgem potovanje tako tragično preminulega nemškega učenjaka bo danes popoldne ob 16 izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na evangelijsko pokopališče. Ljubljana bo gotovo lepo počastila tudi spomin tujca ki ga je /adela tragična nesreča bas v naših krajih. Dočim bo truplo dr. Horna počivalo v naši zemlji, pa se je rodbina druge ponesre-čenke Briiglacherjeve odločila za prevoz nje nih zemeljskih ostankov domov v Nemčijo. Oblasti so iskale njene svojce v Berlinu, kjer je imela prijavljeno svoje stanovanje, včeraj pa so se pismenim potom zglasili njeni starši i/ Munchena in bo truplo Anny Bniglacherjcve prepeljano v tamkajšnji krematorij ter vpepeljeno. Krsto s truplom ponesrečene odpeljejo jutri zjutraj z vlakom preko Jesenic in Salzburga v Munehen. Iz Kranja — Med maso okraden. Včenaj se je v Kranju vršila nova maša. Brail jo je v lepo okrašeni farni cerkvi domačin Malovrh, sin občinskega ekonom*- Kakor navadno ob takih prilikah, je bila poW cerkev lj4jdn. Med mošk-mi zadaj za vraiti je pa bil tudi trgovec s subo robo Josip Ba.>t. Temu je spreten žepar, medtem, ko je Bajt prisostvovali cerkvenemu opravilu, izmaknil srebro uro z veliko z,lato verižico v skupni vrednosti okrog Din 2-000.—. Ba t je tatvino taikoj odkril in prijavil policiji, vendar tartu še nii. Tatvina je bila prijavljena tržiškim orožnikom, ki so e^aniko in njenega pTnaga^a Maksa Rak?, zasledoval!i v >soboto prav do Kran-'a. in t**owor9l tydi kranjsko policijo na na-ved-^n: c:gancki par- Stražnik Kette ie -Vnel ^•^ečo in ie š* last d«n ob 5 poooldne zalotil oKa cig-sna v Prešernovi ulici ter ju aretira/!. V Wkolici Kranja je bilo *adn;e 6a«e izvrženih mrto-go še neiz*!eden'ih tatvin, katere »o verje/no stortli c«aani, ka^eeih *e vse polno potepa okeoc Zato pripor o čtarno lhjdern skrarno prenHi naj v bodoče na svotje bicikl? bolje oarijo. cf ^očeW> ostali nVihovi lastniki. — Za ljubljansko bolnico je hotela po. birati. Kako v> liudie iznajdlnvl. kadWr t»re za kako goljufijo, kaže nesUednji rIu-5^*: Velca slenarka je sefila skunaf p*T *^1 papi^ia. na prTo stran rgonaj nan«*s^ls **4sati čase ^f>,i1co* vzročajo sm*rt ali »te-žke nesre-če. Zanimi^'o predla van je. Ici je služilo v proslavo gasilskega praznika, je zajslužilo boljSi ohelavske zbornice g. Kopač iz Ljubljane, ki je v temperamentnem govoru orisal razmere v naših bolnicah ter zahteval, da da država to, kar je vsakemu državljanu potrebno, zlasti kadar je v težkem položaju, ko ga priklene bolezen na posteljo. Zboro-valci so burno pritrjevali njegovim izvajanjem. Govorili so se cand. med. Šalamun Branko iz Ptuja in v imenu delavskih žena in nameščencev gdč. Petovarjcva is Ivanjkovcev. K besedi so se še oglasili i i duhovščino g. kaplan iz Radeč in /a uči-teljstvo učitelj g. Jurančič iz Sv. Marka pri Ptuju. Zbor je sprejel resolucijo v kateri se zahteva, da se v prihodnjem proračunu zav gurajo krediti za razširitev bolnic v dravski banovini. Ta resolucija bo poslana vladi, senatorjem poslancem in g. banu v Ljubliani. Obžalujemo le, da je bi! shod, ki je tako velikega socijalnega pomena za vse sloje bolj pičlo obiskan. Morda je krivdi v tem, ker se je vr*il prezgodaj. TRGOVSKA TAJNA — Kako je pa r>a>tM ouenj v vaM tovarni, gospod ravnatelj? — Tega vam pa Žal ne morem podrobno pojasniti — Ah, že razumem, trnovska tajna. PRI ZOBOZDRAVNIKU Zobozdravnik: Tako. prosim, zdaj pa ugriznite. Umetni zobje se vam dobro prilegajo. Zdaj pa izgovorite nekaj hened na ves grla*. — Gospod doktor, denarja nimajn, da bi vam plačal! £tev. j 6 * »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 80. julija 1938. ^>tran 8 DNEVNE VESTI __ Sokoli pri kralju Petru II, Včeraj ee je pripeljalo 12 Dubrovnika in Budve 6 posel' nim parixJcom v Perast okrog 100 Soko.ov. da se poklonijo starešini SKJ kralju Petru II. Sokolska delegacija je šla v dvorec Mu ločer% kjer jo je sprejel kralj. — Bolgarski Študentje v Brogradu. Jutri zjutraj se pripeljejo v Beograd bolgarski študentje, ki odidejo v Dalmacijo na počitnice. V Sofijo je pa prispelo včeraj 25 naših študentov, ki so 3e odp^ljaJi v Va>rno, kjer ostanejo mesec dni na počitnicah. —Premest/itev subotiške. ie'**zTvi^ke direkcije v Beograd. Direkcija državnih že leznic v Subotici bo v kratkem premeščena v Beograd, Subotica pa dobi kot namestilo kontrolo dohodkov. S tem bo me" sto celo pridobilo, kajti železniška direkcija ima okrog 400 uradnikov, kontrola dohr-dkov pa nad 600. — Statistika na-ali iel. Naša državna sta ♦ istika zbira posebno uradno, med katerim eo tudi podatki o nabili šolah. V letu 193S4M je bilo » na.-i državi iO.».4i8 ftoi. ki jih je posečale nad l.TiOOOOO dijakov in učeucev. y dravski banovini rta lili 902 Soli ■ 179421 li.'pn.-i in 441H učitelji, g-ninazii je bilo v dtavckl banovini 15, v drinski 14, v dunavski 17, v moravski 14, v primorski 11, v SSVSkl 57, v vardarski 15, v Vfbaaki 4, v setaki 19. na osem]ju Kpojrada pa 16. — M««..-1 tnftstev ni Sušaku. V soboto so pripeljali posebni izletniški vlaki na Sušak nad 8000 turistov. Pred Sušakom je eakai patnik >Kraliira Marija t. s katerim so ie odpeljalo mnoszo izletnikov na daljše pol o vame po morju. — MoJMrana >e pripravlja. Kljub deževnemu vremena |0 M 'j-trano poselilo le 11111040 raznih goc-lov. Polep letov'sča rje v. ki se ne morejo dovolj načuditi našim prirodnim krš* so;ani. so k nam prorit tudi skavti iz Zagreba in Sokoli iz č»iške. Naši Sokol; pa se agilno pripravljajo na svoj sok.>t>k' praznik dne 2. avgusta, namreč na akumnaKj telovadni nastop jeaenite;ega sokolskim okrožja, pri katerem bodo sodelovali tudi vojaki tukajšnjega 4. planinskega bataljona TelovadieSe, eno izmed največjih na Goreni. aken, te že ureju e. lako da to Z. avgusta res veličastna manifestacija sokolaka id •- je pod našim pomvnim Triglavom. Prireditev bo oh vsake-n vremenu ter k isti vabilfio vse prijatelje sokolova Mojstrana |e vredna poteta Sokoli vas pričakujejo! __ Haaga »rr-ev na našem 1'rinitirjti. A' Spin je pnapela v soboto prva skupina Nemcev, ki jih je poslal na nače Primorje novo ustanovljeni urad »Putnika« v Reffi-nu. Urad vodi bivši šef »Putnika: v 9p*!tU dr. Sieber, ki je razvi! v Berlinu zelo živahno propagando za Jugoslavijo. Na Jadfae podije vsak leden najmanj eno skupino le-tov&cariev, odnosno izletnikov. — Dela dobe« Javna borzni dela v Lmhlja. ni Sprejme takoi mizarskega vajenca teh nika. 2 hlapea, trgovskega slogo (lakaja), 2 orodna kovala za parno kladivo pekovske* pa pomočnika — Važno za obiskovalce sMajlbfHiTilf»l tedna«. Kako« smo že ponovno poročali m bo vr>ij jubilejni »V. Kerfboiski teden« o-l 1. do o. avgusta t. 1. Na prireditvi bo po-leo; mnogih kongresov, kulturnih in športnik atrakcij tudi ntaogo zanimivih in nad vse poučnih razstav. Vat razstavljalo« opozarjamo, da n morajo aoeluiUJ ugodnosti polovico« prevoznim* Mojih razstavnih predmetov, sklicujoč »o na odlok generalne direkcije dri, železnic štev. ttU4°~38 od 4. aprila 190& v unislu odredbe Uril« za prevoz rob«, zvezek od 1-1T-1X. Pole,,' saga imajo vsi obiskovalci »V. Mariborskega tedna« ugodjsoal polovična voaaiM v Sašu od 30 julija do 11. avgusta t. 1. Na podlagi železniške legitimacije K 1:1 po otnj S Din. Vee čas »Mariborakefa tedna 1 bo posloval pii Puuiikovi poslovalnici na glavnem kolodvoru stanovanjski urad, ki 7.*' sedaj sprejema prijave vseh prostih stanovanj \ Mariboru. Nad 50 ttM»t- Beograjčanov v Savi in Dunavu. \ čeraj so imeli v tieoiiradu najbolj vror dan letošnjega leta, sai je kaza' to-,pomer v senci 87, na somu pa celo 4o stopinj Celzija. Zato ni čuda. da se je slo Kepa] vve kar lez- in gre. Raje se "je kopalo v Savi in Dunavu nad 50 tisoč Beograjčanov — Vreme. Vremenska napovd pravi, da bo spremenljivo oblačno vreme. Včeraj je. mahala najvišja temperatura v Beogradu | JS. v Saraj:vy 37, v S koplju 36, v Splitu 84. v Zagrebu 33. v Ljubljani 312. v Mariboru 20, v Rograškj Slatini 24. Davi je eaza! barometer v Ljubljani 760.5, tempe ratura je znašala 188 — Tudi v B ogradu imajo afero z odpravljanjem toif*ncga plodu. B ograjska policija se je zač-ela zanimati za zdravnice, o katerih krožijo vesti, cia odpravljajo telesni plod. Opozorjena je bila z'astj na <***• Pančo Stojadinoviča in o njem je zbra la, informacije, da prihajajo vsak dan k njemu dekleta in zene, da, jim odpravi te. lejmi plod, za kar zahteva 3.000 Din. V soboto zvečer je bi) dr. Stojadinovič are. tiran. Na policijo je morala tudi njegova služkinja Zlata Načkar. ki mu je asistirala. Baje je tudi prisostvovala, ko je dr. Stojadmovič vrgel v vedro novorojenčka, da se je zadušil. — Sinova ubila očeta. V vasi Svinici blizu Karlovca sta G juro in Rado Petrovič ubila svojega 65 let starega oČ«ta Od očeta sta zahtevala naj prepiše vse jmetje na nju. česar pa stari ni hotel storiti. Poleg tega so s« tudi pravdah zaradi zemljišča. Ker se sinova z očetom nista mogla pobotati sta sklenila odstraniti ga. z noži sta ga taJto obdelala, da j« kmalu izdihnil. — Zopet samomor Slovenca r Zagrebu. V noči od sobole na nedeljo se te obesd v Za-2rre! . brezposelni kooiiai Alojzij Kregar Zaradi težkih Sfinotnih razmer je bil zadnje kise zelo potrt in končno je pod težo življenja oma^ai. Zapusti! je v bedi in pomanjkanju živečo ženo Vikiori'O Pokojni j« bi! rojen v Rogaški Slat;ni — S flobertovko Se je obstreliL 18 letni posestnikov sir iz Zaloga Avgust, se j* včeraj popoldne igral doma a flobertovko. ki se mu je pa po r csre^i sproži-!** ob ne pravem času. Nabo1 mu je udaril v obraz 1 in mu osmodil lice ter ustnice, da so ga ■ morali spraviti v bolnico. V bolnico so prtpeljaH tudi 2 letnega posestnikovega sinčka Karola Sitarja iz SenCurja na Gorenjskem. Otrok je padel v kuhinji v škaf vrele vode in dobil hude poškodbe po životu in rokah V Šiški na Celovški cesti je včeraj popoldne zavozil z motociklom v obcestni kamen natakar Viktor Pavli in si zJomjl desno nogo. Iz Ljubljane —lj Oporno z:dovje ob gradaš^ra mostu. Prod meseci je nenadno zelo razpo-Aalo oporno zjdovje. ki je bilo zbetonira-no šele letos, ker se ie posed o in pomakni ; lo proti strugi. Sesedel se je tud: masi-j ven opornik za bođoćj betonskj most in zaradi tega je tudi nekoliko trpel opornik starega gradaškejra mostu Ko je ko misija ugotovila vzroke te nenavadne stavbne nezgode, so razpoke na nekaterih krajih zapolnili L>ko, da bi lahko takoj opazili, če bi e? zidovie še premikalo Ako bi oporni zid v LjublianiCj še ne bLi stabilen, bi gra morali podreti do tal in zbetoni ratj nove. močnejšo temelje- Pn premikanju novih zcme'j^kih plasti na obrežju je tudi razpokal pre'.ivni kanal, ki drži skozi Zalokarjevo tovarno \z Gradašcicp To varna ima namreč svojo e^ktrarno Kanal je zato propuSCai vodo kar je najbrž posprševalo premiknnje z'meljskih plastj. Po nezgodi jse zidovje, ki je ostalo kolikor toliko dobro ohranjeno, ni več sesedal, pač zato. ker *o medtem že tlakovali dno struge ter utrdjb temelje. Pred dnevi so zače1! popravljat: poškodovano zidovje. Del obrežnega zidu je bi' tako razpokam da ga niso mogli v^č rešiti in so ga po drli Razbili bodo tudi njegove temelje ter zbetonirali za novi zid mno^-o mo.^nej. š^, najbrž na pilotih Hkrati bodo popravili tudi poškodovani kanal Pn manj po škodovanem oporrmem ZJdovju bodo zalili razpok0. Opornika za novi most menda ne bo treba podirati, kakor ]> marsikdo pričakoval v začetku Samo po s-bi »e razume, da mora biti opornik stabilen, da je lahko stabilen ta? zanesljiv most sam na sbi. Ker ^e pa zdaj več ne poseda ter n? premika, bo menda vzdržal tudi obremenitev, ako bodo sploh kdaj zbetonirali novi most —lj Poziv davčnim zavezancem. Davčne zavezance 2 skupine opozarjamo, da so seznami osnov o pridobnini na vpogled v mestnem odpravništvu Mestni trg 27'III. od 20 do vštevšega 27. t m. m d uradnimi urami od 7.30 do 14. Vf,a je razvidno iz razglasa na mestni da*kj v veži i«te hiše (omarica). —lj Nove oficirske legitimacije naj dvignrjo v sredo 22 julija t. 1. prj povelj stvu ljubljanskega vojnega okrožja v Maistrovi ulici, v Ljubljani bivajoč, rezervni častniki z začetno črko O. P i« R. lj Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu žalostno vest. da je preminula njegova vzorna članica — telovadka. se stra Anica Bukovec članstvo se vabi, da jo v čim večjem številu s-premi na poslednji poti. Zbirališče danes 20. t. m. ob V2I6 uri pred mrtvašnico splošne bolnice, obleka civilna z znakom Blagopokojnici časten spomin. lj—Popravni izpit/. Dijake srednjih in meščanskih so! se pripravlja na izpit v tečaju na narodni šoli v Sp. Šiški, Gasilska ulica. Informacije dnevno od S. do 10. istotam. lj Učenci dri. I. deske mf»čan*ke šole v Ljubljani (Prule) se pozivajo, da s? polnost evilno udeleže pogreba g. kateheta Andreja Ažmana. ki tff bo vršii v terek 21. t. m. ob «,»16 nopolane. Zbirališče ob 15. pop. pred cerkvijo sv. Jakoba. — Upravitelj stvo. _Ij Ukradem* kolo. Gospa AniTa Lazarjeva stanujoča na Mestnem trgu, se je včeraj odpeljala z novim kolegom znamke -Cebera-t po opravkih v Fiianerievo ulico, kier ie za hip pustila kolo zunaj brez nadzorstva. Ufi">d* no priliko \? izrabi! ne/na n 'at in ji odpeljal kolo. Ker £a bo skušal m;jt>rž spraviti v denar kit* zunaj na deželi, svarimo pred nakupom Kolo ima tovartrško št^.rilko 60.897. „lj Vojak utonil na špiri. Veeraj popoldne se je kopal v Qryborjavs*ni r r*^kopu na »>pi- ci 22-leJnj podnarednik Nikola Stankovič, prideljen bolnir'ar.ski eeti v stalni vojni bolnici na Zaloški cesti. Kot dober plavač je imel navado skakati v sioboko vodo in je veokrat za šalo kl cal na ponio;-. Tudi včeraj okrog iS. je kmalu no prihodu škocll ve*= razpret v že vedno precej mrzlo Ljun-Ijanico. Kar hitro se je pa potopil, se za trenutek pojavi] na površju in zaklical na pomoč. Kopalci, ki eo ga že poznali, so pa menili, da spet u«ania £a!e in tako se zanj niso zmenili. Nesrečni mladenič se ie zope/ potopil in aj ga bilo več na površje, šele takrat so se zavedli kopalci, da gre za nesrečo. Brž so fikočili za niim. a ie der>ča struja že odnesla Stanko vi ča s seboj. Njegovega trupla se niso našli. Ponesrečeni podna rednik je bil doma iz Caritroda in je o^tai pri vo'akih po dovršeni podoficirski šoU. lj Nepreviden kolesar. Na trgu je dopoldne povozil neznan kolesar branjevko Franjo Petričevo, doma iz Borovnice. Podrl jo je z vso silo po tleh, kj?r je obležala z notranjimi poškodbami in vsa okrvavljena. Prepeljali so jo v bolnico. lj EHvjaftkf napad. Ko je odhajal mehanik Matko Dolar davi zarana v službo v opekarno na Brdu nad Vi&em. so mu pri baraiki ob opekarni skočili za hrbet nežna ni napadalci. V trenutku so mu vrgli cea glavo vrečo, ki so jo na životu za drgnili, nakar so ga podrli. Tedaj sO začeli udrihati po njem a pestmi in palicami. Močno poškodovanega so pustili kar na tleh in so ga reflilj iz vrsce šele delavci, ki so prihaja1! na delo Dolarja so morali spraviti v bolnico, napad je pa prijavljen po-Ifjfjfc —1} Isgnbil se }e mas fmešanica voleje Os. sme), ki sli^i na ime Dieri. Najditelj dohi nagrado in naj ga izroči Sire Cesta na Rožnik 19. —lj Ljubljana — Sušak redna avtobusna sveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 6.25 izpred hotela Miklič. Iz Ptuja — Mezdno gibanje med stavbjn&kšm delavstvom. Pred dnevi so se vršila na mestnem poglavarstvu pogajanja med stavhni-ki in stavbinskimi delavci radi zvišanja delavskih mezd. Vodil jih je mestni predsednik g. dr. R^mec. Pogajanja so bila v toliko uspešna, da so delodajalci pristali na zvjšanje mezd od 10 do 15<"£, pri Čemer pa so povdarjali, da se bo zaradi tega podražilo zidanje stavb — Stavbno gibanje v Ptuju. V zadnjem času je postalo v Ptuju stavbno gibanje zelo živahno Mnogi hišni posestniki so na novo preuredili* fasade hiš, predvsem so pa v delu adaptacije fasade hiš na Dijaškem domu Dalje se je preuredila fasada na hiši tovarnarja usnja g. Pirieh Jožefa in trgovca Ri*=gebauerja Nova hiša trgovca Havelke je dograjena in ima sedaj Tyršrv trg ze*c prijazno lice. Ravno tako je dogotovljen dozidi-k na trgovski hiši veletrgovca g. Lenarta Ptujska bolnica pa je napravila dozidek za kopal nfce. ki «e ^daj ur*juj°1o. Velike težave pa dela bolnici pomanjkanje vode ker je dosedanji vodnjak n*» daje dovolj Tr*ba je poiskati drugi izvirek, cia bo ime-la bolnica, zlasti sedaj, ko bo imela urejene kopalnice, dovolj vode na razpolago. — Prijatelj koles je M. V. iz Dražencev, ki je bil radi tatvine kolesa šele pred dnevi izpuščen iz sodnih zaporov. Komaj pa je bil na svobodi, je že zopet segel po tuii lastnini ter odpeljal izpred gostilne To-manic moško kolo, last Ivana Zgeča. Imel pa ie smolo, ker je še* istega večera prijel Orožnikom v roke, ki so ga spravili za nekaj časa zopet pod ključ. Iz Celja __r M«*Mni sv«»t reljski bo ?m«l v petek 24. t. m. ob lš. redno sejo. Na dnevnem redu .-o poročila odborov. — c Nesreča pri delu. V petek se je oonesre. č;i 4o-letni Anton Ahaeir s Sp. Hudime. nn. zarsjvi pomoini-k pri mizarskem mojstru g. Juriju Akodniku v Celju- Tri delu mu je stroj odrezal mezinec na desni roki ter mu že dva prsta hudo poškodoval- Ahačie «^e zdravi v celjski t.olnici. __c Preureditev poslopij mestne narodne iu meščanske šole. Mestna občina celjska razpisuje za poslopji mestne narodne in meščanske šole oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih, slikarskih, tapetarslih. kleparskih, žično industrijskih, ki učavničar^k h in ple-■forakSa del. Proračunski osnutki m nalim". najta informacije se dobijo v mestnem 'eh-ničnem oddelku, soba št. 20. Pravilno kolko-vane proračune je treba oddali v zaprtem zavoju z označbo del nazorneje do tetrtka 2:'>. t. m. opoldne v mestnem poglavarstvu. __c Dve triki nioiocikli*titni nesreči. Ko 23. t m- opoldne na mestnem in>glavar^vu. je vozul avtoirvo£i**ek Franc Jaai»r iz Žalca nedeljo okrog 9. dopoldne aajcagi potnika iz Celja proti Kimakim toplicam, je našel na cesti \>t\ ^marjeti med Lahkim in Rimskimi toplicami nezavestnega motociklima, poleg njega pa razb.to motorno kolo. Pri neznancu je stal posestnikov sin Andrej Blatnik iz ^marjete. Kakor so iz dokumentov dognali, je BBOloCikJa«! 20-letni AvguAtin Čenek iz Prage. Čenek in Blatnik eta bila trčila z v\>_ zilom drug v drugega, pri čemer je Ceneku počila lobanja, dobil pa je tudj težak pre- 'Of možganov. Blatnik pa je ostal nepoškodovan. AvtoizvosJek Jager je na'ožil težko poškodovanega Ceneka na svoj av*omot>il i'n ga prepeljal v celjsko bolnico. Druga pro_ metna nesreča se je zgo>iila v nedeljo okrog J.45 na cesti v Zavodni pri Celiu V omejenem času se je polja] 40-letni livarski delavec Viktor Vovk s Potrežja pri Mariboru z motornim kolesom iz Laškega proti Te-harlu. Zadaj je sedel tkalec Avgust Zohar iz Maribora, v prikolici pa Zoharjeva žena Elza. Vsi trije s>o hote1 i obiska'i Žohar it -ve starSe v št. Janžu pri florah. Na cesti v Zavedni je izgubil Vovk nenadno oblast nad vozilom in je zavozil z vso silo v belouški steber pri Hetičkovi vili. Pri karambolu si je Vovk zlomil desno roko in desno no*>o, poškodovat se je x^° obrazu, poleg tega pa mu je tudi odtrgalo desni kazalec. Zohar je zletel na cesto, a je ostal k sreči nepoškodovan. Tudi njegovi ženi ^e ni nič zgodilo. Motorno ko:o je Telo poškodovano. Vovka so prepeljali v bolnico. _e CSE : Olimp M (3:3). V nedeljo oopol. < dne le gostoval v Celju Čakovečki »K in igral na Olimpovem igrišču prijateljsko tekmo s SK Olimpom. Rezultat odgovarja poteku igre. Obe moštvi ata igrali pre e ležerno, gostje pa so tili boljši v tehniki in startu v prvem poLčasu je bila igra izenačenj, po odmoru pa so imeli gostje nekoliko več od igre. Goli za CSK so padli v 10, 20. in 42. minuti prvega ter v 11. In 23. m nu i drugega polčasa, goli za Olimp pa v 21., '-b. in 87. minuti prvega ter v 3" minuti drugega polčasa Koti 8^4 za ^*SK. Tekmo je sodil p Reinprecht objektivno, prezrl pa ]e več očitnih napak. j Iz Maribora — Pasji kontumac In tujski promet Popolnoma, upravičena je odretiba pasjega kontumaca zlasti poleti in v Mar;J»oru. k ji r je baš sedaj tujski promet na višku. Dnevno se namreč dogajajo v bližini parka in tudi v drugih mestnih delih razburljive scene, ki jih povzroča konjaC. ki lovi mariborske in tudi tuje pse. Podčrta v.nno da vpliva to jako neugodno na tujski promet. Tako so tujci zlasti v večernih urah v bližini mestnega parka priče neljubim scenam ko drvi konjač s svijim vozon za p>i in jih po dolgem mučenju končno vlovi. V ilustracija h naj navedemo primer, da ]f baš te dni nenadoma zapustila Maribor neka ugledna dniz.ina iz inozemstva, ki *je bila v našem mesni na letovanju in ki ji je ko njač ugrabil psička. Zato Bjietiraaao na me-rodajne činitelje, da kontuma«- preklic, jo. ker je že pr^dolgotrajen in ker jp vsaka nevarnost pasje stekline že davno o/'stranjena. Zlasti je to važno zaradi bližajočega sf >M.aribors'Kega tedna« ko bo Maribor obiskalo tisoče tujcev, katerih vtisi bodo 7-a naše mesto in tujski promet odločilnega pomena. — Senzacija filatelistšene razstave na ju bilejnem »\r .Mariborskem tednu* v času od 1. do 0. avgusta bo prav gotovo kompletna evropska zbirka znsmk. ki ho štela preko 22.000 eksemplarjev. Te aajMskf brn1o na razstavi razkazovali in tolmačili fitate-listični strokovnjaki. — Iz strahu v smrt. V $r>ho*n- popoldne ?e je na skednju pbcsfl kletni ilninar Avgust I.orenei od £v. \'ida pri \ uzeniei. Ko so N"a£rlič,evi pri katerdi je mladenič služil. našH o^upanra, je bil ta že mrtev. Loren-ci bi moral te dni zaradi neke malenkosti k zaslišanju k sodi.Vu pa je iz strahu šel v prostovoljno smtt. — Goreči avtomobil. Zaradi defekta v motorju se je vžgal na dvori.Vu Scherbau-movega poslopja avtomobil trgovca Levre-ra iz Hoapaaks ulice. Očividci so ogenj pogasili še ptađcai j'* prišla gasilska četa. — Petdesetletnica gasilstva v Racah, \\ <> raj so imeli v Racah pri Mariboru papa gasilsko slavje Tamkajšnja gasilska Bata je slavila oOletnieo svojega obstoja. Svečanosti s*1 je udeležilo zelo mnogo gostov, med njimi tudi dele: Poročala, vreme. __ 13: Caa>, spored, obvesiiia — 13.15; Vse mogoče, kar kdo hoče ^p'osče po željah). __ 14; Vreme, hor/a. __ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.3T»; Nac. ura: Rudninska boajaahn Jugoslavije. (Aleksander Belič) Hml. — 19-50 0 taborih in tahorjeniu (razgovor ljubljanskih sVavtov) __ 20.10; Umetnostni spomeniki Škofje Lok« in okolice : ^k» venst*ina za Slovence (g. dr. Kudol! Kotaiiii. — 20.30 Prenos iz Be*►grada. — J_': « .» , vreme, poročila, spored. — -2.-IK Koncert ruskega »eksteta. Pesmi sibir^k h jelniK..^ Petek. 24. juhja 12*. Virtuozi igrajo (atoMo)- — l- 4"»: 1'or. c . la. vr*»nie. __ iS: čas, spored. ol»ve*tila. — 13.15; Naše narodne pesmi (plošča). _ U-Vrenie. borza. — 19; Cas. vreme, poroii spored, obvestila. — 1990; Saa, ura (V«>\J sko Petrovič) Bud, __ 19.50: Vokalni konr«. t Ade Sari (pJoaee). — 2010: Ženska ura. Zaaja in zadružna m sel iPavla HoBavarjaraj — "JO.iiO; Prenos eimfoničnega koieer.a iz Rogaške Slatine. _. S-: Cas. vreme, poro i spored. — 22.20: Citraški koncert (plošč-**! _ 22.30: Angleške ploiče Sobota, -o. julija 12: Plošča za ploščo, pi>ana /ii'e*s pt*sm.r veselih in godre za plen. __ 12.45. Porol \ M da — 1H.15; Piošca za plešo, 'pNana iflaai |"'-;.i veselih in godbe /a ples — IO; l\< u rl Akademskega pevskega kvinteta. __ 19.49: Pogovori s poslušalci. — u); • .i- • ne. poročila, sj ored. obv stila. — 1939: Nt« ura; Tuji pisatelji o lepotah Jugoslavi e Bt;d. — 19.MI: Venč.ki --i.ij.rr-v (ploMa) 20.10: Zunanij potitidni pref-fled In. dr. Al. Kuhar). _ 20.30: bobra volja |. - l|a tl0 minut zabave: fOdbm, pesmi, -a e 22: čas, vremet poročil* sparsil ••-o Hueti; Onlire in barmonka {^£. 1'et.i■ Fran«- n Stanko Av^n.-.■ i. Težka nesreča Ljuhlidnti, 20 juliht Na Tvrscvi cesti, v bližini Stadiona, -< i< pripetila kmalu po polnoči težka nosfOCl ki bi bila kmalu povzročila smrt mlad-motociklista. Domov se |e peljal / izleta privatni uradnik 24 letni Prane Gradišnik, stanujoč v Bolgarski ulici, uslulbcn pa v »Akademski založbi* v !selenhu rg. ><> i uHcl o. Pred njim je tik /a Stadionom vo/il k«> jaž, ki je bil pa nCividno \injtn, kajti kočn.i je bila zdaj na ui, /daj na oni strani ceste Gradišnik je večkrat poskuiil prehiteti ^i končno se je pa pripetila nesreča. Baš tedaj je namreč kočija/ spet /avil na levo in se J je Ciradišnik i motociklom z vso sjlo zaletel v rob kolijc. Obleta! je na mestu nezavesten s težkimi poškodbami po vsem telesu, na glavi in po životu /lasti pa na spodnjem životu. Hkrati se je vo/niku >pla šil konj, se mu odtrgal in /Jivial v ao& Onesveščencga ponesrečenca se je voznik hotel lotiti z bičem, so to preprečili ljudi, ki so bili še na ulici. Nekdo je skočil nemudoma do bližnjega telefona v hišah /clc/-ničarskega fonda in telefoniral reševalni p*> staji, klmalu je privo/il na kraj nesreče reševalni avto, ki je prepeljal težko poškodovanega mladeniča v bolnico, dočim je str nik voznika odvedel na stražnico. Vzgoja dvojčkov Otroška zdravnica dr. Mar <-iraw v New vorku ie napravila zanimiv jKK>kus z vz«io-io dvojčkov. Z dovoljenjem «- :<»masnih roditeljev je vzela dvojoka v vzgojo na str<»-ške nevrološkega zavozla, ki mu je IH zdravnica, pod pogojem, da boata popotn->-ma prepuščena nji. Sklenila je vzgajati |u ločeno in vsakega drugače. Jonny naj bi bfl vzgojen po vseh naj modernejši h nadelib higiene in pedagogike, Jinmi> pa propu-iossi ede. kakor vedno. Kar se neka dama ojunači in pravi pred sel m »j §eaV mu gospodu: — Ali bi bili tako prijazni, da bi vstali? Crospod pomežikne in odjrovort; — Ah. ta trik i? poznam. Jaz bi vstal, vi bi pa sedli na moje mesto. MALI OGLASI oeaeda 9.90 para, davek Dir a.—, oeaecta i £>m, oavea s om. preklica Ca plamene odgovore glede avaun oglasov je trene pruoait> znamko — Popustov aa male oglase ee priznamo Beseda nO par. davek S- Dir Natmanjfc sneaeai a IXd ^—— ■ —— ——-^—— Telefon 2059 Suha drva, I premog, karbopakete \ dobite pri I> POGAĆNIK Bohoričeva al. M. ft. KLIŠEJE b N 0 »N j V rf7 n* N/>.r, te 'T 7"? Beseda SO par. davek S.- Dtn Najmanjši aneeefe a Dtn LAHKA LETNA OBLAČILA buret. kaša, lister in damske športne hlače v odlični udelavi si nabavite najceneje pri Pre-»kerju. Sv. Petra cesta 14. 6. K BUKOVI ODPADKI suhi, kratko žagani, zopet na razpolago. Ivan diska, tovarna parketov, Metelkova 4. tel. 22.44 2062 JUBILEJNA dvokolesa moška in ienska »Tribuna« preeivno izdelana, poceni Prevozni tricikli za tr- i ^ovce. obrtnike in mlekarice, | novi modeli od 1.800 Din na- i prej. Najnovejši modeli otroških ; vozičkov, šivalni stroji Ceniki S franko! >Tribunac F. Batiel. I Ljuhl]ana. Karlovgka cesta #t. j 14. Podružnica- Maribor, Alek. j sandrova eeeia 39V 29-R i Vs^ern sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je naš nepozabni soprog, ljubljeni očka, sin, brat, zet, svak in stric, gospod CIRIL M A YR POSESTNIK M GOSTILNIČAR danes nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika bo v torek 21. julija ob pol 6. popoldne na tukajšnje farno pokopališče. KRANJ, dne 20. VII. 1936. DORA MAYR roj. Nagu, soproga, Marija in Peterček, otroka, in ostalo sorodstvo. Prosimo tihega soialja. nssnraite i našem listu Mran 4 VHMMnMMM >SLOVENSKI NAKU U«, poned*lj*k. 30. julija 1936. 5tev. 63 Ali naj tuđi ženska kot sodnica deli pravico? Ljubljana. 20. julija. Izdelan je nov načrt za zakon o sodnikih. o katerem bodo ra/.pravljah na odločilnih mestih v začetku septembra Po novem naCrtu naj bi tudi pravnice s predpisano kvalifikacijo mogle izvrševati sodniški poklic pri rednih sodiščih. Pravnice doslej po zakonu niso mogle opravljati pri sodiščih sodniških poslov. Glede na ta novi načrt zakona o sodnikih so se na^a društva naprednih žena že izjavila. V resolucijah so zahtevala naj se tudi ženskam odpre pot v sodniški) sluz bo. V nekaterih zagrebških in beograjskih listih so načeli javno vprašanje o tem. ali naj tudi ženske dele pravico kot sodnice. Odlični pravniki, advokati in praktični sodniki, so zavzeli zelo različno stališče. Zanimivo pa je, da se je doslej večina izjavila proti temu. da bi bile tudi ženske sodnice. Se bolj zanimivo pa je, da so se tudi nekateri slovenski pravniki, univerzitetni profesorji na ljubljanski juridični fakulteti' izjavili proti temu. da bi se dosedaj veljavni zakon o sodnikih izpremcnila tako. da bi tudi ženske lahko postale sodnice. Z
  • 5ftTPtosti materinstva«. In vendar ljudi s tako fašistično miselnostjo tudi pri nas ne manjka! VSE DOLŽNOSTI IN VSE PRAVTCE Za pravico žen do izvrševanja sodniške službe sem tudi kot pr;padruca ženske enakopravnost-. čP ima žpnska vsp dolžnosti kot državljanka, naj ima tudi vse pravice. Cfe mora delati kakor mo&ki ali pa še več 6c mora preživljati dniž-no kakor mož. če mora pla£e>vaftj davkp fca kor nož, če mora nosit j prav vsa breme na kakor mož naj ima tudi iste pravice kakor mož Marila Želfeznova — Kokalf: Profesorica Marjana željeznova —Ka kalj, ki se. tudi po svoje z marljivim delom bori 7ia ua'predek naš-h žena in mater, nam je odgovorila: — Emancipacija žen je kamen spodtike za naše sodobmko in bo to morda tudi še za naAe zanamce Emancipacija žena je prav za prav osmosvojitev ženske kot osebnosti Mož. jrospodar snovnih m duhovnih vrednot ie izgubil svojega sužnja, žena pa si je pridobila svoje človeške pravice ter je postala možev tovari? Da JE BILO POJMOVANJE NJE NF5GA BTSTVA NAPAČNO je ženska dokazala, ko q je z vstopom v poklic priborila enakopravnost In ravno ta napredek ženske jp postal zop^t kamen spodt;kc ter smo zaradi tega prešli iz na čelne borbe za vsakdanji kruhek. Ženski so priznane pravice do študija, odvzete pa so ji pravice do izpolnjevanja poklicnega dela in za nagTado za dela, i za katero se je pripravila med študijami. Razlog je ka-j preprost: samo mož ima pravico do kraha In zakaj? Tisočletno I gospostvo moškega nad žensko Se Se ni otreslo samozavesti in ne more preboleti dejstva, da je ženska sposobna za isto delo, kakor moški ker ji je pnroda podelila poleg materinstva tudi vse intelektualna vrline, ženska si je priborila me^ta v v»eh poklTcih in izvršuje svoj poklic z teto vestnostjo in ljubeznijo kakor moški. Pn nas pa je kljub temu še odprto vprašanje, ali naj tudi ženska kot sodnica de li pravico RAZLJKA JE LE V TRADICIJI! Zakaj ne t* bila ženska tud-, sodnica ? Ali ni napravila L9ti^ izpitov m preizku šenj kakor njen tovariš f AU ne more biti objektivna? Ali n^ mor** biti pravična in nepodkupljiva? AH nj tud moški tako zmotljiv kakor je lahko ženska? Ali ni ženska č!ovek z vsemi vri ina m I m slabo strni, kakor je moški? Raz ika med njo in njenim tovarišem je le v tradiciji Alt naj zastareli nazori ovirajo njeno udej-stvovanje kot sodnee? Vstop žene v vrsto sodnikov bo Parno poglobi! in razmahnil pravno vedo in prakso. Ženska najbolje pozna dušo ženske in med zločinci so ža. tudi ženske Saj je visoka naloga sodmkov da vrnejo zločinca človeštvu kot človeka! Saj ni glavna naloga sodnikov, da nevarne tipe samo izolirajo Sodn'k nj samo č'ovek ki teh j ta dobro in zlo. sodnik je tud vzgojitelj. Vzgoja pa mora biti harmonična, torej od I strani moškega in ženske. To je naravni zakon, ki je sankcioniran z družino. SOON1CA BI BILA PRAVA VZGOJITELJICA PADLIH 2ENA LX DKKLET ter ne bi obstala pred dušo ženske, ki je ziočinka kakor njen tovariš, r^kcč- »Ta duševni problem bi razume' samo Dostojevski!« ženska ima nenavaden dar. p katerim ji je dano pogledati v dušo bližnje ga, dar, ki ji ga daje materinstvo za ob rambo njenega potomstva Sodnice bi bile velika pridobitev v naš^m pravu Sodnice bi lažje nego sodčki spravil^ ia pravo pot ženske, ki so po svoji ali tuji krivdi začle v kriminal. Priznavam da je najtežip pravično de liti pravico toda žpnska je dorasla tej nalogi in prej ah s'ej bodo morale pacti umetne ovire, ki ji zapirajo pot v sodniki poklic Milka Martelanc; — Smatram 7a. kriVčno izključitev žene od kakršnegakoli pokida ki je zinj sposobna Za sprejem v vsak poklic naj bi bila odločilna kvalif kae-ja in ne spol. žena naj bi Ivi a udeležena povsod kjer se obravnavajo njeni interesi ter interesi otrok in družine. OBM JE OBfl NAJSTROŽJI SODNIK! Predvsem bi morala žena imeti drvstop v miadmsko sodstvo. Tudi ženo ki ima na vest; zločin, bo najlažje razumela in sodi1 a žena. Znan; uerovor, da je ž^^ka pr?- \*eč čuvstvena in da zaradi tesa ne mor? j pravično soditi sP lahko izpodmje s prav I tako znano trd-* vi jo. da je žena ženi ved I no najstrožji sodnik. —em«e— V muzej izpreittenjeno svetišče Moderna Turčija se v svojih reformah ne ustavi niti pred najstarejšimi tradicijami r—----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■----------------1 ■ ----------------------------------------------------------------------------- Reforme v Turčiji ne poznajo nobenega predsodka in se prav nič ne ozirajo niti na tisoč let stare tradicije. Svetinja Carigrada, najznamenitejše poslopje bizantske umetnosti. 1.500 let stara Hagia Sofija, okrog katere se prede toliko pravljic in okrog katere je divjalo toliko bojev, ta svetinja bo odslej služila posvetnim namenom. Zdaj že ni več svetišče mohamedanskega sveta, temveč muzej bizantinske umetnosti. Odločitev glede te izpremembe je že stara in že delj časa je bilo to znamenito mo-hamedansko svetišče dostopno občinstvu proti vstopnini 11 piastrov in v spremstvu muzejskega sluge. Imam je bil že davno odpoklican iz bivšega svetišča in turistom ie dolgo ni treba več obuvati klobučevina-stih čevljev, če hočejo vstopiti v svetišče. Toda šele zdaj so pripeljali iz vse Turčije spomenike stare bizantinske umetnosti in -jih spravili v znamenito svetišče, da je nastal iz njega pravi muzej Notranjost se ni nič izpremenila. Odstranili niso niti ščitov, ki so v mohamedanski dobi zakrivali bizantinske križe. Ras v tem pogledu je prišlo do nesporazuma, kajti ti ščiti ne odgovarjajo celotnemu slogu. So pa umetniško delo turške kaligrafije; napravil jih je največji kaligraf 17. stoletja Tek-nezd Zade Ibrahim in so torej zgodovinska znamenitost zase. Dragocene preproge z napisi \7. korana so odstranili, ostali sta samo dve. TI preproge so šle v enako znamenito mošejo sultana Selima v Adrianopolu. Nasprotno je pa ostala ohranjena od islamske umetnosti empora, ki jo je ustanovil v začetku 18. stoletja Ah med lil-, ohrani eni »o pa ostali pod kupolo tudi ogromni dvski z napisi Allaha in njegovega proroka. Preureditev bivšega svetišča v muzeju je celotnemu vtisu nedvomno v korist, notranjost je mnogo lepša, ker so odstranili vse. kar jo je prej kvarilo. Državno muzejsko ravnateljstvo je storilo vse, da so razpostavljeni novi spomeniki bizantinske umetnosti v tem bogatem muzeju tako, da ne kvarijo celotnega vtisa. Vse, kar je tu zbrano, je zelo dragoceno. Muzej bo dostopen odslej tudi tujcem in bo nedvomno igral zelo važno vlogo v tujskem prometu Turčije. Rodbinska tragedija V soboto se je odigrala blizu Brna pre-treslji\a rodbinska tragedija. Ljudje so našli pod veliko skalo obstreljenega moža in ženo, Nlož si je umival krvavečo rano, žena je pa ležala nepremično na travi. Kmalu se je raz nesla po okolici vest, da gre za tragedijo žene učitelja Sedlaka in njenega ljubčka, znanega brnskega žeparja in vlomilca Gustava Hvneka. Orožniki so kmalu prijeli Sedlaka. ki je priznal, da je hotel ustreliti svojo ženo in njenega ljubčka, pa ju je samo obstrelil. Povedal je tudi. zakai je to storil. Odkril je tragedijo spominjajočo po svojih motivih močno na poglavje iz Dostojevskega. Učitelj Sedlak je živel mirno in zadovoljno, dokler se pred štirimi leti ni oženil z Josefo Mar^evo. hčerko poljskega Trgovca iz Moravske Ostrave. Maršev* je bila ze dvakrat poročena in ločena, ko jo je v/el Sedlak. Poles te^a ie imela tudi vec Ijub-čkov. med nitmi tudi Gustava HvneVa. Vanj se je zagledala menda zato, ker je drzen in nevaren zločinec. .Sedlak je seveda vedel za ženino razmefje in ko je prt o! Hvnek nedavno iz zapora, je prenapeti lok počil Hvnek se je sestal z nie£Ovo ženo pod veliko skalo v bližini mesta, kamor te od^el sedlak z namerom ustreliti iu. Hvnek je dobil dve krogli v desno stran že lodca. eno pa v hrbrt, nezvesta žena pa > prsi. Sedlak se ie hotel ustreliM, pa ie bil samokres že pri7en Sedlakova ie lažie ra njena, Hvnek pa te/ko in bo najbrž umrl. 70 letna starka kraljica lepote Lepotna konkureno' «o z.me^ale v#*> avti in iz Amerike. tf» kla^iene dežel«* pri^modH-rij, so «ip rrtro razširile po vseh državaU-Celo drugače skromna in solidna Avstralca r.p je ni mogla ubraniti. DoHia pa prirejajo v Am*»riUi že tekme na^epiih ramen, ko-molrev. obrvi itd., «*o priredili v Mell>oumn sele teiknio. ki nai bi pokazala katera av->trateka žena je najlepša. Tekma se je omejila »samo na belo raso, kajti domačinke »-o znane kot navrše na svetu. In nodnKki zr.or je rešil svojo kočljivo na'offo k«( originalno. Odklonil je 4XT> prigla^c-nih lepote, čp*. da bo že sam poiskal najlepšo m 11 priznal prvo nagrado In K Manov komisije se je napotilo po Avstraliii isJcat najlepšo ženo. Iskali so io dva meseca, fcrmčno so »o pn le našli, in sirer v o**et>i 70_letne Eleo-nore Ham'ltonove. Sivolasa srtarka. za svoi*» starost se izredno čila je morata v MnAb-mr-n°. kjer so jo kar obsnli z. darili. Hamilt<*-nova je bila roiena v Avstraliji, njen cWSe je btl Anglež, mati pa Slcotka. Delala je od zgodme n^arlosti na farmi, doživela je osem velikih požarov prerije in večkrat te bfta v srr*rtni nevarnosti, rrmoži'a se je ko ji »e bito 19 l«t m z rrtoiern *ta najjela majhna farmo, na kateri s4a «n ▼ pobi obraza sln-iila kruh Imela »ta devet o*rok. Dvakrat jima te ovčja kujra tinela we ow*\ da sta morala zadeti rav>va, V M^lr»onrnn ni bita nrfeori in *?r>lo*i moža m farme rrikruH tri ra-p«_ fi fn nesreči, to ie na&a najlepša žena. >M.*p komisije je srprejela javnost z velikim nav vdašoo^em, Kralpesi lepote p« je ostaLa ▼ M«*boormi samo dva dni, joiem se je pa brf vrnila na svojo fartm. Japonci I o rdeči armadi Zvesa japonaarfc reirervmtov je iza>« na r>aljr*ern vrbodu. V amen brošure je seznaniti japonsko javnost | sovjetsko in japonsko armado. Naravno jV seveda, da sknšaio Japonci posebno cfrastiorio nasnv kat* soviersko voNco, Po japonskih podat-kSi je štehi rus.ka rdeča armada leta t°27 70 pebotrrm drvizij, zdaj jtti ja ima *S. Število konjeniških divizij ae je povečajo od 10 na 2f), ŠtevfJo letal od 1J200 na 4.000 in tankov od tflH na 4.000. V mirnem ćasm šteje rdeia armatia 1,o00.000 moz \T vzhoVe di^zifV broječi 60.000 mož, *daj pa imajo IS pohotnih in 3 konjeniške divizije, skupaj 260.000 moi, W> letal, &00 tankov in «900 oklopnih avtomobilov. Te aovjetsšce čete so »brane na treh krajih, pri <*!iri. Blajscr^e^cansku in Habarovslru ter pri Vladivostoku m Ntkol«sk4 Samo pri Vlae po-tegnil Peppino za seboj. Jakob je stal nepremično na svojem mestu in zrl za njima, kako sta izginila pod razsvetfienimi arkadami. Potem ie odšel hitro čez vrt v drevored m dale v dvorano ki k>žo v nadi, da bo Mania še tam. Toda očividno je bila že odšla s svojimi prijatelji, ker je ni nkjer našel. Ves utrujen je tudi on odšel domov. V ušesih so mu še zveneli valčki in zadn.e besede Manic Liebl nsove. Jakob ;e tiho vstopi! v 'svoje stanovanje. Hišnica je že spala in v hiši je bilo vse tiho. Pod svežimi im novimi vtisi z redute >e le težko razumel resničnost. Obsta.! je sredi svode sobe. ne da bi pomislil na to. da je treba prižgati luč. Tema mu je bila ljubša. V nji je vsaj lahko nemoteno obujaj sladke spomine na srečne trenutke, ki jih je bil prav kar doživel. Tipaje je odprl okno. odgrml zaveso in Še v mejniškj kuti, prijetno dišeči po dotiku z Manuno obleko, je gledal skozi okno. Noč je postajala hladna, skozi košate krone pomarančnih dreves je prinašal lahen vetrič zadnje zvoke godbe z redute in klice s plesa vracajočih se mask. V umirajočem slavnostnem vrvenju mu je še vedno stala liki privid pred očmi Maniina postava. Povsod, v sivi poulični senci, v črni temi sobe, v drhtečih listkih mimoze, je zrlo nanj kakor skozi luknjice maske dvoje velikih, ze-• lenih očarljivih oči, polnih ironiie m obljub. Zdelo se mu je, da ima baronico Lieblingovo še vedno ob svoji strani, da je naslonjena nani s komolci kakor on na okno. da sliši čisto blizu njen pojoči, sladki glas. Ponavljad si je vsako njeno besedico z občutkom sladokusca, kadar srka izborno vino, globoko je razmišljal o vsaki njeni besedi, da bi prišel do jedra in izluščil njen smisel. Mi je bilo mogoče, da se je n eno srce vnelo zanj? Izmed mnogih večinoma bojevitih in porogljivih besed so bile nekatere izgovorjene s čustvom, skoraj gimieno. Skrbno jih ie razporedi<1 in razvrstil kakor najlepše rože, naslajajoč se oh n^hovem vonju. Iskra upanja je za žarela v njegovih prsih. So besede in vzdihi, kn pridejo iz ust samo kadar je srce ranjeno. Take besede so šepetala njena usta in njihova opojna glasba mu je še zvenela v ušesih. Sicer pa, mar mu ni obljubila, da se sestanetfa na belem Corsn? Zakaj mu ie obljubila ta sestanek? Zakai >e prišla še pred niim v krožni drevored zimskega vrta? Zakaj? Da je ni napotilo k temu čustvo ljubezni? Jakob, zaupljiv kakor otrok navzlic temu, da je zgodaj spoznal pariško živl^enie. ni poznal logičnosti in skrrvnositi ženskega srca. Miti na misel mu ni prišlo, da bi mosfa žena tvegati svojo čast iz trme a4i vrtoglavosti ah* * pa celo zato. da ha se igrala z nevar- nostjo. Celo uro trajajoči sestanek na reduti in sestanek na belem Corsu sta mu bila zadostno jamstvo iskrenosti in resnične naklonjenost ... Oh. pri spominu na to, da mu je ponoči na maške-radi obljubila intimen sestanek v kočiji, mu ie začelo srce močno utripati. V duhu je že videl pred seboj vse čare in neslutene naslade. Vroče je želel da hi določena ura čim prei napočila, čuril je, da mu niti vest niti zdrava pamet ne hranita iti na sestanek. Zahvaliti se je mora! naključju, da ie v ponedelek zvečer še prost, kajti Terezija in mati hi mogli priti šele v torek. Že se je videl v svodi buini domišljiji, kako sedi z Manio, jo drži za roko in n gleda v čarobne oči. V glavi se mu je vrtelo, zenice so se mu kar same zapirale m srce mu je utripalo močneje. Zaprl je okno. odložil obleko na stol in legel na posteljo. Toda zaspati ni mogel. Dvoie zeleno žarečih očt v svetlo-b?lih in rdečih lampriomčkih m zibajoča plesna godba so motile njegovo spane. Slednnč ga je premagal* utrujenosit in zaspal ie. Spal je nemirno tri a-H štiri ure. dokler ga ni zdramil ropot zunai. Še ves zaspan si je mel oči in zdelo se mu je. kakor da ie zunai zakašljal kočijaž. kakor da so se odprla in zone* zaprla vrata še enkrat si je pomel oči in opazil da saje v sobo solnce. Obenem se mu ie zazdelo, da sliši v sosedni sobi nagVe korake, pritajen smeh in ženske glasove Kar mu je šimJa v glavo misel: — Pa se vendar m vrnila Terezija? Pri tej razburljivi misli, da bi se mogfa rcegova žena prezgodai vmiiti. mu je sinila vsa kn v glavo. Kar so se vrata nastežai odprla. — To smo me! — je vzkhkntra Tere-zfia radostno. — O. t; zaspane. — gja je pokarala mati. — Solnce tako krasno siie. ti s pa še v posteiTi. In mati Moretova je skočila k postelji objela Jakobovo glavo m pol ubila sina — Dragi sinko. — je nadalievala vsa srečna, — dete moie! Kako sem sre6na! Objemi me še enkrat! Potem se je pa spomnila, da se spodobi napraviti pros/tor Terezi. Potegnf-la jo je za roko k postelji, da bi se mogla obleti z Jakobom. —- Objemi tudi Tereziio! ... Sinko moj. ponosen si lahko, da imaš naiideaf neišo ženo naiplemenitejšega srca na svetu. Če bi vedel kako dobra je bila in kako je skrbela vso rxft za nam. Ksi ne, Kristina?... Toda kje pa »? Urejuje Josip Zupančič, — £a >Nmrodno Odurno« Fran JtaerieJt, ~» J* upravo Io ra—al del nota Oton Ctazucot. *m Vat v t^mh^^