Leto II.
Feiftilci pl*£*na n galoulnl.
Ljubljana, torek 21. decembra 1920.
Stev. 288.
Cen« po poiti:
za celo Ib ti . H 8V— za pel leti . H HZ'— za četrt leta. H Zl'— za 1 mesec. . H 7*— Za Ljubljano mesečno 7 B
Zi Inozemstvo mesečno H \r—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Drcdn. telefon štev. St
Posamezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
Protestni shod vpokojencev Južne železnice.
Vpokojenci južne železnice so danes opoldne ob 9. uri sklicali javen shod v ,ro es*- VSei», ki zavlačujejo oziroma eno-avno prezirajo njihov boj za življenje. Iz ovorov njihovih zastopnikov Mazija in _ a omona je videl vsak, da so ravno ti re-rem mor^a.ecbni s*an uslužbencev, kate-^ u se niso dohodki z ozirom na raz-nir 6 se °d predvojne dobe popolnoma -v 'i sPr,e®eniie. Če pribijemo, da ima člo-
jetiu 84 t Pr*bbžno 40 let delal pri pod-i j mesečne pokojnine danes — ^u,menc*a dovolj značilno očrtan socialni člo 1sP°^ar)ev- Na drugi strani se mora vjm G naravnost zgražati nad nerazumlji-?avl P.°*t?Panjem odločujočih faktorjev, ki liie	prošnje in urgence za zboljša-
položaja teh današnjih največjih reve-
Zcv ^ nad p«! lela.
J i. ja ^možganih, bledih obrazih smo vi-ne *e Pr*šla beda do vrhunca. Odloč-premišljene resolucije to pričajo, da ‘»aruzacija postopa danes redko pot za-
konitosti in hoče z mirnim postopanjem izvojevati najelementarnejše pravice. Toda pokazali so na drugi strani, da trpljenje in ogorčenje že prekipevata in izvajanja in resolucije so glasen opomin, da je zadnji čas, če nočemo novih škandalov.
Zborovanju je prisostvoval tudi g. poverjenik za soc. skrb g. Ribnikar, ki je obljubil, s svoje strani vso pomoč in zatrdil, da bo posredoval glede zadeve tudi pri svojem ministru in direkciji južne železnice.
Nato so zborovalci soglasno odobrili predlagano resolucijo, ki se je poslala: Ravnateljstvu južne železnice, Zavarovalnici zoper nezgode, poverjeništvu za soc. skrb in Deželni vladi za Slovenijo.
Poziv predsednikov na vztrajno in odločno borbo je zaključil zborovanje.
Brez kričanja, brez navduševanja — mir — vzdihi — solze. Pomagajte nam! Lačni, bosi in raztrgani smo!
Pogajanja v Belgradu.
20. decembra, (ZNU) t ,!aisnia seja ustavotvorne skupščine bo raz'. z„a~ ?ia v tem letu. Nikola Pašič je iz-n<-k L- >’v^a se vr®* Prv* nas^dnji sestaja L 0^uPŠčine šele po sestavi nove vlade, loč T b0<^° stavili na jutrajšnji seji'predori • H-1 SC- naslednii sestanek odgodi in se ščir-0 * Pr*bodnja seja ustvavotvorne skup-0f1ne,?a ^. januar p. 1, Potemtakem bodo ter 3 6 *	* v°btve predsednika, za ka-
j;ie t?° se klubi v zadnjem času toliko tru-u-11- D;
st anes zjutraj se je govorilo, da se me-, .° Predsednika odstopi demokratski stran-1- ^ o- dejstvo bi se smatralo za prvi koli sporazuma med radikalci in demo-I 1 in bi bilo dober znak za sestavo nove ade, vendar pa se je včeraj položaj pre-e) izpremenil, Radikalci zastopajo poseb-n° Ekilišče, ki ga je izrazil Stojan Protič, pileč, da se urede pokrajinske avtono-v 'If' ^ ozirom na to še ni mogoče vedeti, A 0 se sestavi vlada. Obstaja verzija v Ki r.° ^formiranih krogih, da bodo r?di-‘C1 počakali, kakšno stališče bo napram ■Onstituanti zavzela Radičeva stranka,
0 pride Radič v Belgrad, je dosti upa-
1 da bi radikalci z njegovo skupino in z VoUsl™ani lahko sestavili vlado. Za zdra-
politiko poslancev levice smatrajo spo-dvZl|m mec^ demokrati in radikalci, kot
-	najmočnejših skupin, ki bi s sodelo-zemljeradničke stranke gotovo SW večino v konštituanti. V demokratki«;1 r°Ž‘h prevladuje mnenje, da se Rabi j^0^ovo ne bo sporazumel z muslimani Ca .potemtakem odpade kombinacija se-paVe bloka, kakor ga je zamislil Stojan k Qllč. Menijo, da regent za enkrat še ne nikomur poveril mandata za sestavo ^ Ve vlade. Ko odidejo poslanci na božič-.^ppočitnice, bodo voditelji strank ostali ta^	*er	dalje	delovali	za	sporazum,
^ °i da bodo poslanci, ki pridejo po Boži-j1 v Belgrad, našli že novo vlado. Po dru-verziji, ki se širi v poslanskih krogih, te p, da	ne bi bil odiločno naspro-
^ n * rotičevemu stališču in da bi se even-.j10 uklonil njegovim zahtevam po po-^almskih avtonomijah, vendar pa bi za-rjjeyal modifikacije. Isti krogi menijo, da b1 '^ključen sporazum med muslimani in R j?^evci, če bi došlo do sporazuma m^d ^em in radikalci, ker bi se potem Ra-
dič sporazumel tudi z muslimani. Glavno je, da se Radič pridobi za monarhistično stališče; glede vprašanja agrarne reforme v mišljenju muslimanov in Radičevcev že itak ni prevelikih razlik. Veleposestva naj se ukinejo, v kolikor je to potrebno, v Bosni pa se mora pred vsem rešiti kmetsko vprašanje, ki se po teh načelih lahko reši. Treba je dati oškodovanim kmetom odškodnino, Smatra se na podlagi razgovorov med muslimani in Radičevci, da bi se mogli ti dve stranki sporazumeti v tem vprašanju. Obe stranki zastopata stališče pokrajinskih avtonomij; potemtakem ni nobene zapreke več, da se ne bi mogla sestaviti druga koalicijska vlada.
LDU Belgrad, 20. decembra, (ZNU) Če se radikalci in demokrati sporazumejo, dobe demokrati mesto predsednika skupščine, radikalci pa predsednika vlade. Kot kandidata za predsedništvo v konštituanti so v poslanskih krogih omenjali danes dr, Ribarja in dr. Edo Lukiniča. Dr. Ribar se imenuje na prvem mestu, vendar dela tež-koče, ker zastopa stališče,da se predsedništvo konštituante ne more voliti, dokler ne pride do sestave nove vlade, S tem njegovim mišljenjem pa se ne strinjajo niti vsi člani njegovega kluba, Ti so prepričani, da ni neparlamentarno, ako se voli predsednik, predno se sestavi vlada,
LDU Belgrad,- 20, deccembra, (ZNU) Radikalni klub je tekom današnjega dne imel obširno debato o novem poslovniku za koštituanto. Dr, Laza Markovič je odgovoril na posamezne opazke radikalnih poslancev, ki se tičejo poslovnika. Tudi demokrat, klub je imel včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o novem poslovniku ter o izpremembah, ki bi se na predlog dr. Lukiniča in dr, Ribarja uvedle v poslovnik. Ker so se v vseh klubih pojavile težnje, da se gotove točke poslovnika izpre-mene, se bodo ta teden vršila pogajanja med zastopniki klubov, da bi se izven parlamentarnih sej dosegel sporazum o teh izpremembah. Obstaja upanje, da se izpre-meni tudi prisega v toliko, da bo poslan-, cem dovoljeno, da pri prisegi napravijo ! motivacijo. Ali se izpremeni tudi tisti člen i poslovnika, ki govori o glasovanju, še ni 1 sklenjeno.
Konstantin na grškem.
^ LDU Pariz, 20. dec, (DunKU) Na kro-^Averoffa« je poročevalec lista »Excel-jj r<< imel razgovor s kraljem Konstanti-P Ul’ ki je izjavil, da namerava kasneje Tla • Venizelosa nazaj. Kar se tiče zu-nic Poetike, so bo natančno držal smer-Šan'- ^ je določil Venizelos, Na vpra-■Sta )e; ali namerava odstopiti, je kralj Konda	odločno zanikal ter pripomnil,
, Podvrže samo eni volji, namreč volji )ega naroda,
°VA ZUNANJA POLITIKA AMERIKE. <le pLE!U Pariz, 20. dec. (DunKU) »Echo aris« javlja iz Mariona: Harding je z I
voditelji vseh strank na več konferencah določil načela svoje zunanje politike. Njegov vpliv je spreobrnil celo najhujše nasprotnike sodelovanja Zedinjenih držav z evropskimi velesilami. Senator Fali, eden najboljših prijateljev Hardinga, je izjavil, da bo Harding, takoj ko nastopi svoje mesto, pričel pogajanja za izpremembo pogodbe zveze narodov. Senator Fali meni, da bo Amerika mogla prevzeti vodstvo sveta. Harding namerava tudi, postaviti z entento tesne odnošaje, Ta mednarodna zveza bo po njegovem mnenju mogla stabilizirati svetovno gospodarstvo.
Vprašanje državne oblike.
Vprašanje državne oblike je postalo tik pred določitvijo ustave v konštituanti med nami sporno. Publicistično je prišel spor do izraza v trenutku, ko je naš list v smislu sklepa zaupnikov iz leta 1918 poudaril, da stoji stranka kot stranka ljudstva na načelu ljudovlade in da mora to načelo tudi v javnosti in parlamentu varovati, V mariborski »Straži« sta se vzdignila proti temu načelu dr, Kovačič in dr, Lenard in otvorila proti nam odločen in oster boj, Ker ne gre tu za kak časopisni spor, marveč za velevažen in odločilen del programa našega gibanja, smo pred svojo vestjo dolžni, kot glasilo kršč. socialnega delavstva, da zanesemo v to stvar popolno jasnost in se izognemo pri tem vsem ovinkom in vsakemu slepomišenju.
Osnovna misel, iz katere izhaja naše načelo in naš boj za ljudovlado je ta, da je bizantinizem katoličanstvu moralno, idejno, socialno in versko brezmejno škodoval, da je ubijal, tlačil in dušil najbolj plemenite in idealne sile katoliškega po-kreta. Mi smo prišli do spoznanja, da za katoličanstvo ni hujšega strupa in ni večjega sovražnika, kakor klečeplazenje pred državnimi mogotci, udinjanje interesov katoličanstva posameznim dinastijam in posameznim dvornim klikam. Kdor čita naše predvojne časopise, naše revije, da, celo naše znanstvo, kdor proučuje zadržanje nekaterih predvojnih politikov, ta pride do spoznanja, da so skušali dinastije in posvetni kapitalistični oblastniki podvreči in udiniti katoliški pokret svojim interesom. Skušali so ponižati naš dvatisočletni svetovnozgodovinski pokret v državnega eksekutorja, izrabljati ga na celi črti, nadzirati ga in izkoriščati. Mi smo si postavili za nalogo, da zbijemo te verige in osvobodimo katolič.anstvo te grozeče odvisnosti, mi hočemo popolno svobodo in notranjo neodvisnost katoličanstva, ker vemo, da bo le tako moglo rešiti svoje kulturno poslanstvo in razviti vse svoje najvišje sile.
Za nas je absolutno, neminljivo, najvišje le katoličanstvo, vse posvetne državne oblike, vsi gospodarski sistemi, vsi družabni redi so za nas slučajni, odnosni, ak-cidentalni, minljivi, — Katolicizem se ne more in ne sme istovetiti z nobenim minljivim družabnim redom in z nobeno minljivo državno obliko. On trpi v svoji razsežnosti vsak družabni red in vsako državno obliko, ki služi splošnemu blagru.
V	okviru katolicizma ima postava, ne le republika, temveč celo stanovsko-sovjet-ski sistem, če in v kolikor seveda pospešuje sp lošno dobro. Mi smo se odločili za načelo ljudovlade, ker mislimo, da bomo tako lažje ubili bizantinizem, militarizem in imperializem, in Ker smo globoko prepričani, da se s pomočjo tega načela more izvesti ujedinjenje z Bolgari, ki je eden najvišjih ciljev naše nacionalne zgodovine, Mi smo uverjeni, da zahtevajo življenjski interesi Jugoslovanov w ujedinjenje in da je treba to izvesti tudi, če bi morali žrtvovati koristi posameznih družin. Naše stališče je torej eminentno narodno in pospešuje zjedinjenje vseh Jugoslovanov.
Nihče nas ne bo mogel pregovoriti, da opustimo započeti boj proti bizantinizmu, militarizmu in imeprializmu. Mislimo, da so samo katoličani po naukih svoje vere in vseh svojih volikeh mož poklicani, boriti se za te ideale človeštva. Katoličani morajo podpirati vsa stremljenja, ki se približujejo temu idealu ter v zvezi s katoliškimi skupinami vsega sveta pobijati v današnjem svetovnem redu vse metode nasilja.
To je naše stališče kot glasilo krščansko socialnega delavstva, ki noče svojega prepričanja nikomur vsiljevati, zahtevamo pa obenem, da smemo svoje prepričanje svobodno izrekati. Dr. Kovačičevo govorjenje v »Straži« o »izrabljanju krščanstva in katolicizma zoper edinstvo države«, o »grobokopih države«, o »v tuji službi stoječih strankarskih demagogih« — vse to in še marsikaj, kar je napisal dr, Kovačič
v »Straži« — preidemo z mirnim prezirom. To storimo toliko lažje, ker vemo. da za našim naziranjem stoji ogromna večina slovenskega ljudstva, kmetov, delavcev in naše mladine,
Dr. B.
Nejasnost položaja.
Položaj v konštituanti po preteku skoro dveh tednov še nikakor ni jasen. V pogajanjih za sestavo nove vlade je nastal zastoj. Poročajo, da pred pravoslavnim Božičem ni pričakovati rešitve.
Prihodnja seja konštituante se ima vršiti v sredo 22, decembra, četudi vlada dotlej ne bo sestavljena. Na tej seji se bo volilo predsedstvo konštituante. Zdi se, da bi bil za predsednika izvoljen radikalec. Na dnevnem redu te seje je tudi poročilo verifikacijskega odseka in tudi zaprisega poslancev.
Jugoslovanski klub bo predlagal, naj se seja odgodi do časa, ko minejo božični prazniki. 0 tem predlogu »Jugoslovanskega kluba« bo razpravljal tudi klub radikalcev.
Radikalci so zadnje dni pogajanj zavzeli stališče, da moia vlado sestaviti demokrat, radikalec pa naj postane predsednik konštituante. To stališče je Nikola Pasic razjasnil predsedniku demokratske stranke Ljubi Davidovipu. Kot ministrski predsednik se imenuje Ljuba Davidovič, kot predsednik konštituante pa Marko Trifkovič. Vzrok tej izpremembi tiči v političnem položaju zadnjih dni, ker se borba za kulisami še ni končala. Vsekakor jc treba poudariti, da voditelji radikalne stranke uvidevnjo nevarnost političnega položaja in da ne morejo nositi odgovornosti za stališče demokratske stranke, ki hoče izvesti ustavo brez Hrvatov in Slovencev,
Voditelj radikalcev Protič je izstopil iz verifikacijskega odbora. To je vzbudilo veLko presenečenje. Protič hoče protestirati proti sklepom verifikacijskega od-
I	bora,
Radi razmer med vojaštvom je Jugoslovanski klub sklenil odposlati depula-cijo poslancev Sušnika, Hohnjeca in M.la-noviča na vojno ministrstvo, da pospeše rešitev vlog in zahtev, ki jih je klub stavil radi razmer v armadi, posebno pa radi hrane in radi postopanja častnikov, s slovenskimi in hrvatskimi vojaki.
Zemljoradnički klub s samostojneži za centralizem, Zemljoradnički klub je izjavil, da kot mlada stranka ne želi stopiti v vlado, pač pa bo glasoval za vladni načrt, namreč za centralistično ureditev države. Za centralizem so se najbolj poganjali ldu-bovi člani Samostojne kmetijske stranke iz Slovenije, ki so tudi silili v vlado, pa jih vodja zemljoradničke stranke v tem oziru kroti.
Govorice o novih volitvah. Včeraj se je v poslanskih klubih v Belgradu govorilo o novih volitvah, ki bi se imele vršiti takoj nato, kakor hitro konstituanta reši ustavo, tako da bi volitve za zakonodajni parlament bile prihodnje leto. V gotovih političnih krogih se govori o razpustu kon-stituante in razpisu novih volitev,
JUTRI SEJA KONŠTITUANTE.
LDU Belgrad, 20. decembra. (ZNU) Začasni predsednik konštituante, Nikola Pašič, je odredil za jutri ob devetih dopoldne sestanek konštituante. Na dnevnem redu je referat verifikacijskega odbora, ki-ga odreja člen 5. poslovnika za ustavotvorno skupščino.
NEMIRI NA IRSKEM.
LDU London, 20. dec. (Brezžično) Na vseh vojaških vlakih na Irskem bodo sin-fainovski častniki kot talci, ker se napadi rsa te vlake vedno bolj ponavljajo.
LDU London, 20. dec. (DunKU) Predsednik irske republike, Devalera, je odpotoval na Irsko. Angleška vlada je pristala na njegov povratek s pogojem, da ne stopi na čelo sinfajnovcev.
Stran 2
»Večerni list«, dne —.   ,--------------
21. decembra 1920.
Štev. 288,
Mož milijard.
MILIJARDAH HUGON -ST1NNES.
Te dni je Lila v berlinski zbornici velika debata o socializaciji. Pri tej priliki je dejal neki poslanec med drugim:
Minister za prehrano zre z veliko skrbjo v bodočnost. Pozabil pa je povedati, kako uničuje kapitalistično gospodarstvo vso nemško državo. Stranka za obnovo Nemčije je postavila na čelo vlade svoje somišljenike, ali s tem je za obnovo Nemčije še presneto malo naredila. Oderuški špekulantjf trgujejo in kupčujejo na Nemškem na škodo države in ljudstva. Zveza predilničarjev je dala demontirali 10.000 strojnih statev in jih je prodala v tujino. Novih sredstev v obnovi Nemčije pa doslej ministri še niso objavili, drže se samo načel, ki jih zastopa Hugon Stinnes. Minister je‘trdil, da ima velike zaloge premoga. To ni istimi. S tem premogom je taka, kakor kadar so v vojski intendantje kupičili velikanska skladišča obleke in perila, a pri tem je civilno prebivalstvo hodilo v cunjah. Nemčija stoji na robu propada. Valutna enota marke pada, državni dolgovi se kopičijo, nemški kredit gine. Na polju je zmeraj manj pridelkov, pašniki se pa večajo. Tvornice se zapirajo in Nemci so tisti, ki se toliko trudijo, da bi si pridobili naklonjenost Švicarjev, Angležev in Francozov. Kapital beži iz Nemške in število brezposelnih raste od dne do dne. Na Nemškem je danes že trimilijonska množica brez dela in jela. Vladni krogi so izsilili pri delavstvu eno leto prisilnega dela za državo. Nemci so introvani z militarizmom. Leta 1916. bi bili lahko končali vojno, a Helferich, Beth-mann, Hindenburg in Ludendorf niso hoteli. Ti vojskovodje bi radi oživili vlado kapitalistov. Osemurna delavna doba je potrebna, da se zabraui telesna pohabljenost delavskih slojev. Delavstvo si bo umelo osemurno delavno dobo zasigurati. Treba bi bilo samo razdelitev dividend podvreči kontroli, da bi kapital ne kopičil dobička v' brezmejnost.
Na Nemškem se širijo ameriški odnošaji. Tvornice ene stroke se družijo v velikanske truste. Manjši tvorničarji ginejo, kakor so izginili pred tvornicami rokodelci. Ti rokodelci in manjši tvorničarji so pahnjeni med proletarske sloje.
Predilnice kupujejo kmetiška posestva, da bi dobili stavbišča za nadaljne zgradbe tvorniški podjetij. Te tekstilne tvornice so podvržene velikim finančnikom, kakor je Hu-goa Stinnes.	v
Ta Stinnes in njegovi družabniki, ki jih je komaj 20, vladajo Nemčijo. Stinnes je zaslužil v vojni milijarde. Leta 1892. se je ustanovilo Stinneso-vo podjetje s kapitalom 50.000 mark. Pred vojsko je premogel Stinnes 40 milijonov. Vlada je izročila Stinnesu belgijske delavnice. Iz teh delavnic je Stinnes naredil .milijone in milijone dobička. Vse to velikansko bogastvo pa je Stinnes porabil v to, da bi nad Nemško zavladal.
Stinnes ie pokupil akcije parniških družb in premogovno firmo »Heitmanp.« v Hamburgu. Leta 1918. so v Kielu zgradili za Stinnesa
11	parnikov. Stinnčs je kupil vse premogovne zavode v Kralovcu, Hamburgu in Bremenu. Isto leto je kupil v Gornji Lužnji obenem še sedem veleposestev. Tedaj pa je prišel prevrat. Dočim si je Ballin pred tem sam pomagal s sveta, si je Stinnes vedel drugače pomagati. Hugon Sthmes je šel k vsenemški stranki in ji jo dal denar. Poleg tega je stopil tudi k delavstvu. Stinnes kopiči brezštevilne milijone za ladje, ki mu jih je antanta vzela. Za ta denar kupuje vse tiskarne in časopise. Več kot sto tiskaren in listov ima Stinnes v.svojih rokah. Vsaka teh tiskarnic je stala več milijonov mark. Potem je kupil tudi tvornice za celulozo. V Berlinu je kupil hotel Esplanada in več velikih hiš. Zato pa zahteva delavstvo na Nemškem socializacijo velikih obrtnih podjetij, s katerimi bogati nekaj milijarderjev. Delavstvo bo doseglo socializacijo premogovnikov ter ostalih velikih obrtnih podjetij. Ta-■ko je opisal delovanje Stinnesa komunistični poslanec. Pozabil pa je povedati še to:
Milijardni1 Stinnes, ki je obogatil s belgijskimi delavnicami, ki so jih bili nemški vojaki belgijskim lastnikom zaplenili, ta milijardar Stinnes je žid. Židovski sleparji kopičijo milijarde iz ukradenih posestev. Na češkem soeialistovskem shodu se je socialistovim Zeminova posmehovala katoliškemu duhovniku liyparu ter perseflirala besede Kri-stove:	ne zbirajte zakladov«, posmehovala
se je katoliškemu duhovniku, da bi se ne gnal za mamoiiom. Ti fanatiki, ki vžigajo duhovnikom v obraz znake lačnih mamonarjev, ne vidijo, da na tisoče duhovnikov trpi bedo in lakoto in ne vidijo židovskih milijarderjev, ki sede dopoldne na borzi in tam kupčujejo, popoldne pa posedajo po kavarnah pa spet kupčujejo. Takih Stinnesov je 'napravila vojska v vseh državah na tisoče. Socialistovski fanatiki, ki kriče po socializaciji, niso dosihmal niti enemu Židu vzeli niti ene tvornice, v kateri se izdeluje kolomaz, nikar že velikih tekstilnih podjetij. Voditelji socialistov pa vpijejo po socializaciji, a pri tem si kopičijo bogastvo. Potem izginejo in njih mesto zavzamejo zopet drugi kričači.
Sirite „¥ečerni list“!
PolitKiie novice*:
-f Izjava zernljoradničke stranke. V »Samoupravi« priobčuje tajništvo Zemljo-radničke stranke v Srbiji izjavo, da so vse^ vesti o sklepanju paktov z drugimi strankami in dvorom neresnične. »Naše stališče — pravi izjava — je določeno po našem programu in po značaju naše stranke, ki je razredna stranka. Po tem naša stranka ne more biti niti v sporazumu niti v zvezi z nobeno mestno stranko.«
+ Patriotizem na odpoved. Demokrati so vneti kraljevi privrženci, toda pod pogojem, da jih kralj pri imenovanju ministrov v prvi vrsti vpošteva. Ako ne, gredo takoj vsi med republikance. Tako vsaj so naši demokrati opetovano grozili, ko je šlo za izpremembo vlad. Demokrati so tudi pristaši najstrožjega reda in rada v državi, če morajo delati in raditi drugi, a oni sami da ukazujejo. V nasprotnem slučaju se zvežejo s komunisti in uprizarjajo štrajke in nemire. Tako so si tudi v konstituanti znali zagotoviti prijateljstvo komunistov, ki so z njimi glasovali. Na vprašanje, kako morejo iti komunisti z demokrati, je glasom »Hrvata« neki komunistični poslanec odgovoril: »V demokratih imamo najmočnejše zaščite za naša gibanja. Usluge, ki jih jim izkazujemo tukaj, nam bodo povrnjene drugod!« Po splošnem mnenju se je sklenila med demokrati in komunisti najožja zveza za slučaj, da bi se sestavila vlada brez demokratov. V tem slučaju preidejo oboji v najstrožjo opozicijo, ki bi jo podpirali štrajki, kakor se je to že zgodilo pod Protičevo vlado. Torej patriotizem na odpoved.
+ Svobodne volitve? Znano je, da so agrarno reformo v Jugoslaviji vzeli v zakup demokrati in da so jo od vsega po-četka zlorabljali v strankarske namene. Najlepše so pa to napravili ob volitvah v prijeppljskem okrožju v Srbiji. Tu je bil nosileč demokratske liste glavni agrarni poverjenik za južno Srbijo: Sreten Vuko-savljevič, a razen njega so bili na listi še trije drugi podrejeni agrarni poverjeniki. To se ve, da se je revnim kmetom namignilo: ali volite listo agrarnih poverjenikov ali pa se odpovejte zemlji. Na ta način so demokrati lahko zmagali; če je šla pri tem svoboda volitev rakom žvižgat, prava reč.
+ Prava beseda o pravem času. »Samouprava« dne 18. t. m. razpravlja na uvodnem mestu o nesreči, da so se ob rojstvu Jugoslavije polastili oblasti v državi demokrati, ki so vladali na najnesrečnejši način: kot majhni ljudje v velikem času. List žigosa demokratsko politiko, ki jemlje zase v zakup vso državotvornost in modrost, vse druge pa enostavno odbijajo in odrivajo od državnega krmila. Potem pravi: »Država se ne ustvarja temeljem pravnih in zakonitih dejstev, ampak temeljem stvarnega stanja. Da naša država ne bi bila nekomu mati, drugemu pa mačeha, moramo biti širokogrudni, poslušati moramo vsakogar in zadovoljiti čimvečje število naših državljanov, Samo tako bomo hodili po pravi poti in bomo zaslužni sinovi domovine. Nas ,so dogodki prehiteli in nadkrilili, Še prej nego smo zadostno dozoreli za misel narodnega in državnega edinstva, stojimo pred izvršenim činom: kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Da moremo obvarovati dejansko stanje, ki je jako nežna bilka, moramo biti strpni in elastični, ker duh časa to zahteva. Čim več ljudi bo sodelovalo pri gradnji naše države, tem lepša bo, ker več ljudi več vidi. Vsakogar voljo je treba v mejah možnosti spoštovati in nikomur ničesar šiloma vrivati. Samo na ta način ne bomo vnovič zašli v napako »demokratov«. — Ali se bo po teh besedah ravnala radikalna stranka? Potem bi se vremena v Jugoslaviji kmalu zjasnila.
+ Za pameten sporazum na podlagi avtonomije. Belgrajska »Republika« priobčuje članek Ljub. Stojanoviča, v katerem dokazuje potrebo, da se vsaj sedaj skuša priti do pametnega sporazuma s Hrvati in Slovenci. Tak sporazum je pa le mogoč, ako se vpoštevajo in spoštujejo posebni zakoni in življenjski pogoji, po katerih se je dosedaj razvijalo vsako izmed trojih jugoslovanskih plemen. Tako različne kulturne in gospodarske elemente se ne sme hoteti čez noč zliti v en kalup. Dovolj je, da se varuje državno edinstvo. Za to zadostuje, da imamo eno vojsko, eno zunanjo politiko, ene trgovinske pogodbe in carino, eno upravo za promet, eno neodvisno sodstvo z enim državljanjskim, kazenskim in trgovinskim zakonikom. »Vse ostalo naj se prepusti vsakemu plemenu, da ureja po svoji previdnosti in svojih potrebah. Kar se tiče oblike vladavine, treba dati prednost republikanski, in sicer ne zato, ker je ta oblika boljša, popolnejša in času primernejša, ampak enostavno zato, ker bi nanjo veliko raje pristali Hrvati in Slovenci. »Ako bi bili šli v decembru 1918 po tem potu — piše Stojanovič — smo trdno prepričani, da bi bili imeli že v teku 1. 1919. državo popolnoma urejeno in bi se nam pri razmejevanju nasproti Italiji, Avstriji, Madjarski in Romu-
niji ne bilo godilo tako, kakor se nam je.« —»Po volitvah — piše Stojanovič dalje — so Slčvenci jasno povedali, da so s centralizmom nezadovoljni in da zahtevajo širšo avtonomijo. Hrvatje so šli še dalje — oni zahtevajo hrvatsko kmetsko republiko. Ni se treba varati, da zahteva to samo Radič. Cn govori iz srca 90 % Hrvatov n velikega števila katoličanov sploh. -—■ Sedaj ko so tako jasno in iskreno izjavili Hrvati in Slovenci, treba da rečejo svoje tudi Srbi. Ako pomislimo, da so se le-ti izrekli za vladni ustavni načrt in poslovnik in ako misli današnja ali jutrišnja vlada to ustavo in ta načrt potom ustavo-tvorne skupščine s preglasovanjem vsiliti brez ozira na Hrvate in Slovence — potem lahko rečemo, da ustavno vprašanje s tem ne bo rešeno in da ureditev države na tem temelju ne bo trajna.« Sporazum s-Hrvati in Slovenci — zaključuje Stojanovič — je nujen, pa tudi mogoč, a to le na podlagi avtonomije, ki naj se izvede v tistih pokrajinskih mejah, ki jih določi ljudstvo potom glasovanja. — Tako piše y srbskem listu Srb, ki gotovo ni v službi narodnih sovražnikov ,
Dnevne novice.
— Imenovanja v zdravstveni službi.
Imenovani so sanitetni referent dr. De-meter Bleiweis-Trsteniški ad personam za namestnika sanitetnega šefa za Slovenijo in Istro v V. činovnem razredu, zdravstveni nadzornik dr. Ernst Mayer pa za sanitetnega referenta v VI. činovnem razredu.
— Duhovščino in vse bivše člane Slovenske Straže prosimo, da zopet prično z ustanavljanjem podružnic. Vsa navodila daje društvena pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Obenem opozarjamo na okrožnico, ki smo jo te dni razposlali.
— Omejen promet na železnicah. LDU Belgrad, 20. dec. (Presbiro.) Ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu objavlja: Od danes, dne 20. dec, t. 1. dalje je ravnateljstvo državnih železnic prisiljeno, da. vsled pomanjkanja premoga ustavi promet rednih brzovlakov št. 1/2, ki so vozili med Belgradom in Nišem z odhodom iz Belgra-da ob 20.50. Simplonski orientni ekspres bo še nadalje vozil po dosedanjem voznem redu, t. j, vsak torek, četrtek in soboto. Dosedanji osebni vlaki bodo vozili po dosedanjem redu še dalje.
— Kakšne neposredne davke imamo in kako jih plačujemo? je knjižica, katero je izdala Zveza gospodarskih zadrug in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjižica je kratka, jasna in poljudna ter zelo potrebna za vsakega davkoplačevalca, Natisnilo se je samo omejeno število izvodov, zato naj si jo vsakdo takoj omisli. Velja s poštnino vred 5 kron.
— Ker je ukradel konjsko opremo, vredno 1300 kron, je deželno sodišče v Ljubljani obsodilo Jakoba Mohorčiča iz Zbilj na 3 mesece težke ječe.
— Pretep v Mateni. Martin Škraba, Lojze Gabrovšek in Jakob Gabrovšek: vsi iz Maten, so se zagovarjali pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Obtožba jih je obdol-ževala: Dne 18. maja 1920 so navedeni v družbi še več drugih fantov zvečer prepevali pod lipo v Mateni, Po vasi je prišel Ivan Furlan, ki je bil s fanti v jezi. Vnel se je prepir; Furlan je potegnil nož; fantje so se nato lotili Furlana in ga ranili. Dež. sodišče je po končani razpravi oprostilo Jakoba Gabrovška in obsodilo Martina Škrabarja na 3 in Lojzeta Gabrovška na
2	meseca ječe.
— Za mladino. Avstrijsko soeialno-demo-kratično delavstvo je pred več leti ustanovilo par deželnih društev »Otroških prijateljev«. Ta društva so se pred 2 leti združila v enotno organiazacijo za celo državo, ki ima po vseh krajih svoje krajevne skupine. Danes šteje društvo nad 50.000 članov, ima mnogo gradov in domov za otroke na najlepših krajih in do milijona kvadratnih metrov lastnih zemljišč; poleg tega obsežna zemljišča kot igrišča v najemu. Tekom dveh let so samo v deželnih društvih prispevali delavci nad 4 milijone kron za otroke; javne podpore so znašale pičle četrt milijona kron. Delavstvo samo je zahtevalo, da se zvišajo prispevki za otroško akcijo od 3 K na 10 K. l.e žal, da je to sicer tako lepo delo socialno - demokratičnega delavstva naperjeno proti krščanski vzgoji mladine. Pri nas morajo to važno zadevo vzeti v roke krščanski ljudje.
— General Fischer na zatožni klopi. Zloglasni general Fischer se je vrnil iz rumun-skega ujetništva. Ko so stali Rusi v Bukovini, je bil Fischer poveljnik vojnih žandarjev. Počenjal je vsakršna nasilja. Med ondotnim prebivalstvom rusinskim in zlasti rumunskim je bito mnogo žrtev njegove krutosti. Po prevratu je ostal v Črnovieah ii» tamkaj so ga tudi prijeli zaradi zlorabe uradne oblasti in vohunstva. Poleg tega se je dognalo, da je v bukoviuski orožniški blagajni izmaknil 13 milijonov kron. Zaradi tega ga romunska vlada ni hotela izpustiti iz ujetništva. Šele na ponovne zahteve avstrijske vlade, ki je hotela ugoditi prošnji Fischerjevih sorodnikov, ga je Romunska izpustila, a s pogojem, da pride na Dunaju na založno klop.
—	Z gnojnimi vilami po glavi udari
je svojega očeta Martina Janez Jamnik s Križne gore št, 7,   -jg
lj Dr. Mahniču v spomin. V spomin uiiic
lomu škofu in katoliškemu buditelju dr.jftj tonu Mahniču, priredi Slov. kršč. soc. »®*j slovesen sestanek v Ljudskem domu v sip«M ob 8. uri zvečer. Govorila bosta g. dr. Srebrnič, \ senči liski profesor v Ljubljani, lSl g. konservator dr. Franc Stele. Petje bo os ff belo pevsko društvo Ljubljana«; Vstop A vsakomur prost. K obilni udeležbi vabi o . bor SKSZ.	£^(1,	I
lj Predavanje SKSZ v Ljudskem doma j
bsniih-pisatelj dr.
sedePF
se bo vršilo danes, torek zvečer ob p°*
Predmet govoru bo priljubljeni Fran Detela, ki je izpolnil ta mesec deset let svojega življenja. Vstop je vsem P11 j jateljem znamenitega pisatelja prost. « 1 lj Odborova seja SKSZ bo danes, toi®b j ob 4. uri popoldne. Prosim, naj vsi odborm l pridejo. — Podpredsednik.	"fl
lj Javno predavanje priredi v četrt® ob 6. uri zvečer v trnovskem župr-dcU »Gospodarsko in izobraževalno drust/ za Krakovo in Trnovo«. Vstop vsake®11 prost.	*-M
Ij Šentpcterski Orel priredi na.,	!
Štefana 26. t. m. ob pol 4. uri popom1®
mladinsko akademijo z raznovrstnim K;
lovadnim in zabavnim sporedom. Vabljen posebno starši in vsi prijatelji mladine.
lj Šentpeterski družabni klub. Zvece ob 8. uri običajen prijateljski sestanek verandi Uniona.
lj Prosveta za frančiškansko žup®i° vljudno vabi vse svoje p. n. člane in c i nice, da se udeleže polnoštevilno sestal5 ka, ki se vrši danes v torek ob pol osmi zvečer na porti frančiškanskega samost*1 na. Na svidenje. — Predsednik.	.
lj Prosvetno društvo frančiškans* župnije priredi v sredo, dne 22. decemb® ob 8. uri zvečer v dvorani na porti frank! škanskega samostana predavanje, ki ga imel vseučiliščni profesor dr. G. Roži’1*1'' Vabimo k najštevilnejši udeležbi!
lj Zveza trgovskih in privatnih n*® ščencev v Ljubljani vabi svoje člane in eJunie® na sestanek dne 22. decembra ob pol 8'Utl zvečer, ki se vrši v spodnjih piostorih I- ®e' konsumnega društva. Prosimo obilne ude'e , be! — Odbor.
lj Brivnice v Ljubljani bodo oba dt®' va Božičnih praznikov zaprte. V pe}e, pred prazniki bodo brivnice brez presiea ka od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer °a prte. Radi hitrejše in dobre postrežbe 5. prosi, da se striženje las odpr,1< že dneve pred petkom.
Ljublfasislia poroto.
Vlomilci pred poroto,	u
V	razpravi proti predrzni vlom1'* družbi so porotniki potrdili vsa vprašanja ter so bili obsojeni: Ivan Gorj® j na 6 let, Maks Herman na 5 let, Franc C na 7 let, Neža Gorkič na 1 leto, Karel * j, šek na 3 leta, Ela Perz na 5 let, Josip Kr3 na 18 mesecev težke ječe.
Obsojene ogrske ciganke.
Pred porotnim sodiščem so bile d11 20. t. m. obsojene radi tatvin, ki so jih b1/ izvršile po raznih ljubljanskih trgovin3: ogrske ciganke; Barbara Miiller na 2 le ' Terezija Ritter na 2 leti, Alojzija RJI j j na 1 leto in Berta Ritter na 1 leto tež* ječe.	J
Pod predsedstvom g. dvornega sv® . nika Regallyja razpravlja danes porota ;; tožbi, katero je vložilo državno pravda1' štvo (zastopa g. dvorni svetnik Trcnz) pr° ti posestniku in gostilničarju
Francetu Briclju	,
z Dobrove št. 24. Obtožba očita Briclju, 3 Jj je dne 12. septembra 1920 zabodel s hinjskim nožem Franceta Rupnika; ki 1 vsled zadobljene rane umrl. Zgodilo se i to med veselico gasilnega društva, kate' . remu je bil Bricelj predsednik, Rupnik P., ; podpredsednik. Briclja je zagovarjal g- d T| Švigelj. Predsednik g. dvorni svetnik R® «1 gally je zaprisegel 18 povabljenih Pr,f Bricelj je rekel, da se ne čuti kriv. Na do go in široko je nato Bricelj pripovedov3^ kako se je vršila 12. septembra vesehc gasilcev na Dobrovi.
Muči Vas glavobol? Zobobol? TrgaJ11^
v udih? Malo Fellerjevega pravega H»* iluida in odpravljene so bolečine! 6 dMJU natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 ' Državna trošarina posebej. Leilerjev R'ž|j mentolni črtnik en komad 12 K.	^
Želodec Vam ni v redu? Nekaj Pra j! Fellerjevih Elza-krogljic! le so dobre. ji škatljic 18 K. Pravi balzam 12 stekleni, 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika sljf klenica 20 K. — Omot in poštnina posebSI a najceneje. E u g e n V. Leiler, S !-'3 j bica d o n j a , E 1 s a trg št. 245, H T v a t s k a.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«.