tevHka 33 / letnik 60 / Ljubljana, 27. september 2001
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Sloveniie
Industrijski s Mače
2^stavniki sindikatov industrije iz sestave rav ^ So.to sre^° na konferenci v Celju ob-navali socialni položaj delavcev, pogaja-a 0 spremembah plačne politike in social-VaP.^nerskih odnosih. Čeprav so medse po-be 1 1 fu^ predstavnike vlade, ni prišel no-n minister in državni uradnik. Sodelovali h Prec^sednik združenja delodajalcev Jo-v p in dva sekretarja združenj iz sesta-trjj . • ZSSS so zastopali Dušan Semolič in ja v Izvršni sekretarji. Konferenca je spreje-skihest sklepov, predsedniki sedmih industrij-Se.1 s,ndikatov pa so podpisali protokol o med-fnk°Jnern sodelovanju in skupnem delovanju l0b°je objavljamo).
O konferenci poročamo na 2. in 3. strani.
Sindikati industrije, zbrani na konferenci v Celju
26. septembra, sprejemamo tale
sk! rotok°I o medsebojnem sodelovanju in Pnem delovanju:
pr	1 •
sku 0lok°l sprejemamo zaradi sodelovanja in S0cPne8a delovanja za zaščito in izboljšanje ,ulno-ekonomskega položaja članov.
p	2.
Ue ^Pisniki želimo doseči zlasti tele skup-
j^kladiti nastopanje na kolektivnih poga-•kjHjih o ceni dela, zaščiti pri delu, zaščiti v anstva in sindikalnih zaupnikov;
. P*‘vati na procese privatizacije in proda-l0 ^^avnega premoženja tako, da bomo zaš-v delovna mesta;
.Plivati na organiziranost in delovanje ki mora temeljiti na interesih pod-v ™nikov in članstva; v 5uPaj nastopati v interesu članstva;
I Paj nastopati v mednarodnih povezavah n Pri vključevanju v EU in pri tem upošte-atl posebne interese posameznih sindikatov; ,. Paj nastopati v zvezi z davki in prispevki, 1 dodatno obremenjujejo zaposlene v in-Uustriji.

3.
Ij^v^Plsntki bomo za doseganje skupnih ci-nastopali skupaj zlasti v ZSSS, ekonom-
sko-socialnem svetu, Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije, Obrtni zbornici Slovenije, vladi in ministrstvih ter v javnosti.
4.
Podpisniki ustanavljamo skupno koordinacijsko telo, ki ga sestavljajo predsedniki sindikatov podpisnikov protokola. Sklepi koordinacijskega telesa se sprejemajo s soglasjem vseh podpisnikov, skladno s statuti sindikatov. Koordinacijsko telo se sestaja pred vsako sejo organa, v katerem imajo podpisniki protokola svoje člane.
5.
Podpisniki se strinjajo, da delo skupnega koordinacijskega telesa vodi predsednik SKEI z možnostjo rotacije. Pobudo za sklic koordinacijskega telesa lahko da kateri koli predsednik sindikata podpisnika protokola. Predsedujoči je dolžan sklicati sejo v desetih dneh od prejetja pobude.
6.
Protokol podpišejo predsedniki sindikatov in ti so tudi moralno odgovorni za njegovo izvajanje.
K protokolu lahko pristopi kateri koli sindikat s področja industrije, ki ima interes za skupno nastopanje.
7.
Protokol začne veljati z dnem potrditve na ustreznih organih sindikatov podpisnikov, uporablja pa se od 26. septembra 2001 dalje.
(Protokol so podpisali: za SKEI Albert Vodovnik, za Sinles Danilo Vedlin, za Sindikat KŽI Srečko Čater, za Sindikat gradbenih dejavnosti Slovenije Mijo Popovič, za Sindikat KNG Janez Justin, za Stupis Tone Rozman in za SDE Franc Dolar.)
Udeleženci 2. konference industrijskih sindikatov v Celju 26. septembra 2001 zahtevamo:
1.	naj vlada predloži razvojne listine industrije do leta 2005 in 2010;
2.	izenačitev izhodiščnih plač za prvi tarifni razred z minimalno plačo;
3.	takojšnja pogajanja o novih tarifnih prilogah kolektivnih pogodb dejavnosti;
4.	plačno politiko, ki bo omogočala izplačevanje dostojnih plač;
5.	spremembo poslovnika ekonomsko-soci-alnega sveta, ki bo predstavniku industrijskih sindikatov omogočala glasovanje;
6.	spremembo zakona o zaposlovanju tujcev, ki bo sindikatom omogočala sodelovati pri izdajanju delovnih vizumov.
Če te zahteve ne bodo uresničene, so koordinatorji industrijskih sindikatov pooblaščeni, da začnejo 15. oktobra 2001 pripravljati oblike sindikalnega pritiska, vključno s splošno stavko.
“Kdor ni z nami, je za nami
Konferenco sindikatov industrije v Celju 26. septembra je začel Albert Vodovnik s pozdravom udeležencem in gostom. V delovnem predsedstvu so bili predsedniki sindikatov sklicateljev konference Albert Vodovnik, Danilo Vedlin, Srečko Čater, Mijo Popovič, Janez Justin in Franc Dolar, predsedoval pa mu je Tone Rozman.
Želimo dokazati, da se splača delati
Prvi govorec Albert Vodovnik je
med drugim dejal: “Leta 1989 se je za sindikate začelo težko obdobje tranzicije, ki je bilo zlasti v industriji boleče zaradi številnih presežnih delavcev. Številni politiki in novodobni menedžerji še danes menijo, da se pri nas ne splača delati ničesar. Mi pa menimo, da se delati splača, in to želimo tudi dokazati. Če ne bomo delali, nas bo pogoltnila globalizacijska luknja.
Ker se sindikati zavedamo svoje odgovornosti, zahtevamo, da se začne odgovorna razprava o perspektivah slovenske industrije do leta 2010. Zahtevamo tudi odgovornost Slovenske razvojne družbe. Ker je bilo v industriji preveč porušenega, zahtevamo jasne opredelitve za naprej. Pri tem ne bomo pristali na nobene politične igre, ki bi delavce potiskale v še večjo socialno stisko. Nasprotovali bomo tudi razprodajam podjetij, ki so se že začele pod krinko iskanja strateških partnerjev. Prenehati je treba tudi z ustanavljanjem vzporednih podjetij, prek katerih odteka denar v zasebne žepe, delavci pa zaradi tega izgubljajo delo.
Posebej želim izpostaviti zahtevo za povečanje plač in obnovitev pogajanj o novi tarifni prilogi. Nova plačna politika ne sme postati nova splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ampak temelj kolektivnih pogodb dejavnosti. Zavlačevanje pogajanj vodi v odprt konflikt s sindikati. Vlada, gospodarska zbornica in združenje delodajalcev se morajo zavedati, da socialno državo gradijo in tvorijo ljudje, ki delajo in za to prejemajo pošteno plačilo. Partnerstva se moramo naučiti vsi, ne le sindikati in delavci.
Zahtevamo tudi odgovorno delo inšpekcijskih služb. Želimo sodelovati pri izdajanju delovnih dovoljenj, saj zaposlovanje tujcev povzroča neenakost delavcev.

Ministrstvo je menda v Bruselj poslalo dokument o industrijski politiki, ki pa ga sindikati nismo videli. Sindikati v Evropi so seznanjeni s perspektivo svoje dejavnosti, tudi mi imamo pravico do tega.
Tržne ekonomije, v kateri bi se vsi imeli radi, ni. Tržne ekonomije brez jasne politike tudi ni. Zato zahtevamo jasno industrijsko politiko, ki bo podjetjem in dejavnostim omogočala dokazovanje.
Tisti, ki pri vodenju države in podjetij nočejo upoštevati vloge delavcev, naj odidejo.
Kdor ni z nami, je za nami.”
Se nam obeta dolga vroča jesen?
Bogdan Ivanovič je v uvodni besedi o plačni politiki povedal: “Razmere v industrijskih podjetjih so naelektrene, saj menedžerji delavce marsikje dobesedno terorizirajo z visokimi normami in nizkimi plačami. Plače v industriji so tako nizke, da so se številni delavci znašli v brezupnem položaju, ker si morajo za vsakodnevno življenje sposojati denar na črnem trgu, saj v bankah delavci iz slabo stoječih industrijskih podjetij marsikdaj ne morejo dobiti kredita. Sindikati so poklicani, da sedanje slabe
* • v v
3L £
~k*
razmere spremenijo, pravi način za to pa, pogajanja in dialog s socialnimi partner)1'.
Delavci so si v minulem desetletju lTiaf a kaj odtrgali od ust za boljšo bodočnost111 ^ lažje življenje bodočih generacij, zdaj Pa ■ se prisiljeni boriti za dostojno življenje. G'a problem plačne politike je v tem, da so v m11 gih podjetjih izmaličili odnos med osn<>' . in izhodiščno plačo. Zato bi morali izhodih. plače ukiniti in ceno dela izraziti z osn0'.,. mi plačami. Plače bi morale stoodstotnos ^ diti rasti življenjskih stroškov, dodatno p® rasti družbenega proizvoda oziroma rast1 ^ dane vrednosti, kakor je to primer v razvl državah.	j
Če bomo s spremembami čakali še letoa bodo prejemali minimalne plače vsi <J° F. tega tarifnega razreda. Kar 80 odstotkov dustrijskih delavcev prejema plače pod rep^
din
liškim povprečjem, več kot polovica pa 1 plače nižje od 1 OO.OOO tolarjev neto. Zato1 rajo socialni partnerji prisluhniti upravičen111 revoltu industrijskih delavcev in njihovihs dikatov. Če tega ne bodo sposobni storit';, nam v Sloveniji obeta dolga vroča jesefT
Prek ekonomsko-socialnega sveta disciplinirajo sindikaliste
Marjan Ferčec je o problemih social111--' partnerstva dejal:
“Socialni dialog je v državah Evropske je ključen, saj se njegovega pomena zave1
u111'
idfi1’
vsi socialni partnerji. Brez socialnega loga in miru proizvodnega kroga ni m°£ če skleniti.
LF.it-Hll lil , Fr 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik ToAn Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: De\o1^ 1 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5541 j
Tudi v Sloveniji imamo ekonom-sko-socialni svet, vendar se pri nas socialni dialog igramo in ga vsi partnerji ne vzamejo zares. Socialni dialog šepa pri dogovarjanju in tudi pri spoštovanju dogovorjenega. Zato se socialno-eko-.	nomski svet spre-
I ,Ja \prgan za discipliniranje sindikalistov. 2(y,u*lr'.iski sindikati, ki imajo skupno okoli -dOO članov, v socialno-ekonomskem svetu j j13Jo svojega predstavnika. Čas za igranje Si Heniran-ic socialnega dialoga seje iztekel. Vj balisti moramo zahtevati, da steče v ok-
j.	ekonomsko-socialnega sveta odgovoren J°g, v katerem bodo vsi spoštovali dogo-rJeno. Svoj glas moramo zahtevati tudi indijski sindikati!”
anko Puklavec, sekretar združenja kovin-Vee 'ndustrije pri Gospodarski zbornici Slo-
k,	'J6, je dejal da tudi menedžerji ugotavljajo, pra°S*a^-ie P0*°žaj industrije v Sloveniji, če-n vJe na tujih trgih najbolj izpostavljena med-I °dni konkurenci. Nadaljeval je: “Pri nas
nto dražje surovine, energijo in storitve, skr°cena delaje nekoliko nižja. Najbolj za-5eD|Jujoče pa je tehnološko zaostajanje na-v J1. Ustr'je- saj številna industrijska podjetja ;ikullllu'ern desetletju niso ustvarjala dovolj umlacije. Do industrije se mačehovsko ob-hit a!udi država, saj pravih spodbud za njen v ■ CJ^' razvoj ni. Dialog o tem, daje treba plače ■ dustriji povečati, je nujen, zavedati pa se če/6 v da razmer ne bo mogoče spremeniti partn°č. Vsekakor pa bi morali vsi socialni ža nCr'*' skuPai delovati za izboljšanje polo-Ja •ndustrije.”
je, da dvignete svoj
Mas
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Stanič (udeleženci so ga toplo pozdravili) je med drugim dejal: “Menedžerji in sindikati v industriji bi morali delati z roko v roki in ne bi se smeli gledati kot pes in mačka. Samo s skupnimi na-
■5 '	A;
o kaj dosežemo!
Pof lahk
litjk raenedžerji menijo, da je plačno po-dii 0 treba spremeniti, čeprav sedanje stanje ve;atastrofaln°. Sedanja plačna politika v Slo-o3' ne vodi samo v uravnilovko, ampak v j a °važuje industrijske delavce, saj se plače (L nem sektorju povečujejo hitreje kot v in-tjj r|ji. Zato je prav, da industrijski sindika-Prj v‘gujete glas (buren aplavz). Pristojni naj tfirj v'j° model plačne politike v javnem sek-ki ga že dolgo obljubljajo.
Zdajšnji plačni model seje v minulih 11 letih izpel, zato bi morali v novem plačnem sistemu posvetili največ pozornosti povečanju najnižjih plač.
Hkrati s dvoletnim proračunom bi morali sprejeti tudi socialni sporazum (aplavz).”
Glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovarje opozoril, da pri nas še vedno nimamo sodobne delovnopravne zakonodaje, čeprav o nujnosti njenega sprejetja socialni partnerji govorijo že vrsto let. Apeliral je na socialne partnerje, naj ta dialog pospešijo.
Delavci pričakujejo, da bomo izkoristili svojo moč
Predsednik ZSSS Dušan Semolič se je najprej vprašal, kakšna usoda čaka naša podjetja in gospodarstvo v času globalizacije in po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Nadaljeval je: “Treba seje zavedati, da tehnologija in kapital podjetjem ne prinašata toliko prednosti kot znanje in usposobljenost delavcev in menedžerjev. V Sloveniji je sicer veliko sposobnih menedžerjev, vendar pa je še vedno veliko tudi takšnih, ki vidijo možnost za ustvarjanje večje dodane vrednosti samo v kratenjue delavskih pravic. Problem so oni sami, ker imajo premalo znanja, da bi vodili umno tehnološko in razvojno politiko podjetij (aplavz).
Številna slovenska podjetja so v minulih dveh letih poslovala dobičkonosno, zato je zdaj priložnost za spremembo plačne politike. Velik del dobičkov se ne pretaka v nove tehnologije in nova delovna mesta, temveč v špekulativne posle, s katerimi želijo posamezniki na lahek način obogateti. V razvitih evropskih državah velja načelo, da do sprememb ne prihaja samo v imenu dobička, temveč tudi v imenu zaposlenih. Zato morajo delodajalci s sindikati voditi tudi socialni dialog o vprašanjih razvoja (aplavz).
Vse plače bi morale izhajati iz plač v industriji. V soodvisnosti s plačami v industriji bi morale biti tudi plače v javnem sektorju. Nesprejemljivo je, da se plače marsikje dvigujejo za 5, 6 in celo 10 odstotkov letno, v industriji pa se morajo delavci zadovoljiti z 2-in 3-odstotnim povišanjem. To je nujno spremeniti - če ne gre zlepa, pa zgrda (aplavz) To ni odkrivanje Amerike. Tako je povsod v razvitem svetu!
Sindikati morajo v borbi za boljši ekonomski položaj delavcev izkoristiti moč, ki jo imajo, in storiti to, kar delavci zahtevajo in pričakujejo od njih.”
Potrpljenje ni neskončno
Po uvodnih razpravah so se k besedi prijavili še sindikalisti iz različnih okolij. Iz njihovih razprav povzemamo:
Vinko Banovšek: “Na shodih smo v zadnjih desetih letih večkrat zahtevali in ugo-
tavljali, daje že skrajni čas za ukrepanje. In vendar smo danes v položaju, da se delodajalci nočejo pogajati o plačah. Poleg tega delavcev ne spoštujejo in jih mečejo na cesto. Dva kolega sindikalista, ki sta poskušala zaščiti sodelavce, sta danes na cesti. Ko pa je človek na cesti, je izmeček. Na konferenci se nas je nekaj združilo. Mora se nas združiti še več, da bomo močnejši in bomo naredili burjo. Človek je naj večje čudo na svetu. Delavec je človek, ki ima svojo ceno. Za jeklarja, strugarja ... je plača 100.000 tolarjev absolutno premajhna.”
Dušan Golner: “Nobena od zahtev s prve konference v Mariboru ni uresničena. Tako je zaradi tega, ker smo bili tudi sindikalisti mlačni. Ministre sprašujem, kako upravljajo javni denar. Kako je mogoče, da so kupci tovarne na Ravnah dobili denar za nova delovna mesta, čeprav so ta v tovarni že bila. V čigavem interesu se prodajajo železarska stanovanja. Delavci Armatur se morajo leto dni po tem, ko jih je kupil tujec, boriti za ohranitev svojih delovnih mest. Ker nas takšna industrijska politika ogroža, smo se zbrali, da bi kaj preprečili.”
Zdenka Bobovec: “Že pred desetimi leti sem na zboru v Cankarjevem domu dejala, da delavka, ki gre s “šihta” domov, razmišlja, kaj bo dala na mizo. Hudo je, če nima kaj dati na mizo.
Ta hip imajo ljudje v žepih enako kot pred desetimi leti. Poleg tega se številni delavci bojijo, da bodo ostali brez dela. V Lendavi je bil lani en stečaj, sedaj sta ogroženi še dve podjetji. Mogoče bo brez dela ostalo še 500 delavcev, brezposelnost pa je že 20-odstot-na.
Ker se s 50.000 tolarji ne da preživeti, zahtevamo ukrepe za izboljšanje položaja delavcev.”
Izhod je v združevanju industrijskih sindikatov
Srečko Čater: “Delavci v kmetijstvu in živilski industriji mislimo, da si lahko položaj izboljšamo z združevanjem vseh industrijskih sindikatov. Postati moramo močnejši tudi zaradi odnosa, ki ga do imajo do nas trgovci. ‘Najboljši sosed’ in Tuš zahtevata od proizvajalcev tudi več kot 40-odstotni rabat. Mogoče tudi zaradi tega klavnice propadajo in zapirajo vrata.
Pri povezovanju živilske industrije je treba odpraviti zaplotništvo. Union je kričeč primer nesposobnosti, da podjetje ohranimo v domači lasti. Do tega je prišlo, ker Union ni hotel sprejeti roko, ki jo je ponudilo Laško.
Problema klavniških odpadkov ne smemo reševati le na plečih pridelovalcev.
Valter Vodopivec: “Politiki naj vedo, da ne bomo dovolili nobenih novih kravjih kupčij.”
Branko Amon: “Vlada in zbornica nista naša prava socialna partnerja.”
Branko Medik: “Eskalacija ne more biti predmet pogajanj, saj je objavljena tudi v Uradnem listu. Vladaje ponosna, daje sprejela proračun za dve leti. Ne poznam pa delodajalca, ki bi se ‘pobunil’ zaradi njegovega obsega.
Tomaž Kšela in Franček Kavčič
Mednarodni seminar v Fiesi
Sodelovanje sindikatov je nujnost
Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (Sindikat KZI) je prejšnji teden povabil predstavnike sindikatov s področja kmetijstva, živilske industrije in gostinstva iz Zvezne republike Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije na mednarodni seminar v Fieso. Vabilu so se odzvali predstavniki jugoslovanskega sindikata prehrambene in tobačne industrije ter gostinstva iz sestave Neodvisnosti in predstavniki hrvaškega sindikata prehrambene in tobačne industrije iz sestave Samostojnih sindikatov Hrvaške. Sodelovali so tudi predstavniki Sindikata gostinstva in turizma Slovenije. To prvo srečanje sorodnih sindikatov po razpadu Jugoslavije je omogočila Fondacija Friedricha Eberta iz Nemčije, pri organizaciji je sodelovala tudi Mednarodna konfederacija sindikatov za prehrano (IUL).
še Jugoslavije. Ker so odnosi med
Srbijo še pod vplivom nedavne vojne, so ^
leženci iz Beograda v Slovenijo potova . Madžarske. Vendar je prejšnji leden odprto8 ^ vensko veleposlaništvo v Beogradu dokaz, o'
vsak led počasi stopi, meni Labanac. V Evr°P ski uniji je medregijsko sodelovanje zelo raz
Kot nam je po seminarju povedal Jovo Labanac, sekretar Sindikata KŽI, so udeleženci obravnavali tri osrednje teme: proces globalizacije in evropske integracije, medregijsko sodelovanje sindikatov in tarifno politiko. Predstavniki jugoslovanskega sindikata so povedali, da so se po končani izolaciji njihove države začeli postavljati na noge, kar je zaradi 50-odstotne brezposelnosti zelo težko. Neodvisnost je že sprejeta v IUL, pri evropski konfederaciji EFFAT pa ima status opazovalke.
Kot so povedali kolegi iz Jugoslavije, direktorji v številnih podjetjih ovirajo ustanavljanje in obnavljanje sindikatov. V posameznih primerih je sindikat kar mesec dni čakal, daje direktor podjetja dovolil njegovo delovanje. Številni sindi-kalisti doživljajo šikane, v Čačku so enega celo pretepli. Kolektivnepogodbe v Jugoslaviji sicer poznajo, vendar jih skoraj nihče ne spoštuje.
Labanac pravi, da so udeleženci pri razpravi o globalizaciji ugotovili, da so problemi sindikatov v vseh treh državah podobni. Vsi čutijo le posledice, v procesih pa aktivno ne sodelujejo. Ko so govorili o negativnih posledicah, zlasti poglabljanju razlik med revnimi in bogatimi, so udeleženci menili, da se je ni mogoče zaustavljati. Prepričani pa so, da morajo vsi delavci imeti pravico sodelovanja. Zaradi globalizacije prihaja zlasti v živilski industriji do unifikacije izdelkov. Multinacionalke diktirajo, kaj in koliko se bo kje proizvajalo, diktirajo tudi ceno. Slovenija je bila na tem področju dosedaj nekakšna oaza, menda je bil vzrok naš način privatizacije. Pivovarni Union in Laško sta še edini v srednji in vzhodni Evropi v domači lasti, vse druge so pokupile velike multinacionalke. Prav med seminarjem seje zvedelo za napoved prevzema Uniona. Sicer pa naša podjetja že kupujejo podjetja iz držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Laško je kupilo splitsko pivovarno. Žito pa mlinsko in pekarsko industrijo v tem mestu. Kolinska je navzoča v skoraj vseh novih državah. Tobačna tovarna Ljubljana je odkupila tobačni kombinat v Skopju. Labanac meni, da so tudi slovenska podjetja zanimiva za podjetja z ozemlja bivše Jugoslavije. Tako naj bi Podravka kanila kupiti neko še neznano podjetje v Sloveniji in si tako odprla vrata na evropsko tržišče. V najtežjem položaju so podjetja v Srbiji, saj so kapitalsko povsem osiromašena. Ker potrebujejo velike finanč
.ji\ 1	111V_V.11	.'UNA/ ,1V1W V tli IJ v-	^
in ni razloga, da bi bilo pri nas, ki tudi hitin Evropo, kaj drugače, je na seminarju poud
We'nz-	,vjia
Našo plačno politiko sta kolegom Prec*staV |j. Srečko Cater in Karmen Leban ter izzvala v ko zanimanja. Gostje so največ spraševali o
činu povečevanja izhodiščnih p'.J* novi tarifni prilogi h kolektivni P godbi za kmetijstvo. Zanimale soj tudi metode našega sindikalnega ja. Kolegi iz Hrvaške so Prec)sta't;1 tudi svoje probleme. Naj večji Je da nimajo pravih pogajalskih P netjev. Njihovega združenja ste ni podjetniki ne priznavajo n1
spoštujejo podpisanih listin. rili so nas, naj se gospodarski ^ ^
niči kot partnerju na pogajanj
odrečemo prehitro. Pomerr.-namreč, da združenje delodaja'^
dobi resnično reprezentativno8
prevzame funkcije, kijih sedaj op Ija zbornica s svojim aparatom-Dušan Semolič, ki je tudi so ^ loval na seminarju, je koleg01’’ drugih držav predstavil idejo°z 1
'ibno je
V Fiesi so se po desetih letih spet srečali sindikalni kolegi iz nekdanje Jugoslavije.
• vitt"
ževanju sindikatov dejavnosti ^
dustriji, storitvenem in javnem8t;
O medregijskem sodelovanju sindikatov je udeležencem seminarja govoril Wolfgang Weinz, koordinator IUL. Poudaril je, da so sindikati dolžni sodelovati, saj drugače ne morejo ublažiti posledic neizprosne globalizacije. Sindikati so dolžni delavcem povedati, da drugi delavci niso njihovi sovražniki in da spori med delavci le slabijo moč delavskega gibanja. Prihodnje leto bo zato seminar za sindikate s področja živilske industrije iz vseh držav, nastalih na ozemlju biv-
torju. Za to so pokazali velik”
teresa, saj imajo tudi sami precej težav :
org”'
niziranjem in tudi s financiranjem.
Po Labančevih besedah je 35 udeležene
evi’”

tridnevnem seminarju našlo nekaj časa tm prijetno druženje. Imeli so tudi družabni v^j
ki gaje Sindikat KŽI organiziral ob pomoči P jeti j iz svoje dejavnosti. Posebna zahvala gre.^, Labančevih besedah zlasti vodstvu in šelom me iz Ihana.
F.*’
Sestali so se sindikalisti Uniona in Laškega
ne vložke, bodo lahek plen tujih investitorjev.
Na povabilo Jova Labanca, sekretarja Sindikata KŽI, so se ta teden sestali predsednik sindikata v Pivovarni Laško Andrej Kebe, predsednik sindikata Pivovarne Union Ciril Dešman in predsednik sveta delavcev v Unionu Marko Vra-njek. Najprej so se dogovorili, daje potrebno podjetniški pogodbi obeh podjetij uskladiti z novo pogodbo dejavnosti in tako doseči čim višjo raven pravic delavcev. Govorili so tudi o položaju, ki je nastal po pogovorih vodstva Uniona z belgijsko družbo Interbrevv. Ta naj bi, čeprav uradne ponudbe še ni, načrtovala odkup Uniona. Javnost je bila prejšnji teden obveščena, da sindikat in delavci Uniona podpirajo pogovore med upra-
> in belgijsko družbo, saj naj bi partnerstvo
od'
_	v v •	, v , Jll"
prlo nove možnosti uveljavitve na trgih bivšo
goslavije. Unionovi delavci in sindikat s°8 ... svojim stališčem seznanili slovensko odškodU^ sko družbo in Kapitalski sklad pokojninske? invalidskega zavarovanja.	m
Pivovarna Laško je pred kratkim odkuP^, del Unionovih delnic in naj bi sedaj raZP°Rigala s skoraj četrtinskim lastniškim dele* ^
Predsednik njenega sindikata je na pogov'
menil, da pogovori z Belgijci onemogočaj'
i°pi:

vezovanje med ljubljansko in laško piv”^ no, ki da bi lahko zagotavljalo, da podjefl bi prešli v last tujcev.
:aenotnosi
ŽfiEM DNI V SINDIKATIH
št. 33 / 27. september 2001

5
^ Predsednikom sindikata ®klicnega gasilstva v Gasilsko Sevalnem centru (GRC)
°beirtom Janežičem smo se Ogovarjali o kolektivni pogodbi, s° Jo lani sklenili v tem Vodu, in delu sindikata.
: lfe^tor Ciril Klemenčič pa nam h?!'isal odnose z mestno Clr»o, ki bi po njegovem nenju lahko bili še boljši.
tj 0 Janežičevih besedah so zavodsko kolek-C l° Pogodbo podpisali po pogajanjih mar-ant. Z njo so dosegli red pri plačah in drugih p0)lcah. saj prej niso imeli nobene listine.
godbo so podpisali Mestna občina Novo d |Sto> k°t ustanovitelj in finaneer, GRC kot . 0(Jajalec in sindikat v GRC. Pogajalcem Veliko pomagal Jože Miklič, sekretar ob-^ ne organizacije ZSSS. Pomembnejša polj "ost zavodske kolektivne pogodbe so raz-ne 1 dodatki: za posebne obremenitve pri delu, ^a&odtie vplive okolja, nevarnost pri delu in ^ 0 v manj ugodnem delovnem času. Dodatek P^bne obremenitve znaša 15 odstotkov . 'ovne plače, dodatek za delo na področju
Varstv
Iva pred naravnimi in drugimi nesreča-[.j Pa 10 odstotkov osnovne plače. Delavcem, u Pravljajo gasilska in reševalna dela v manj ne i incm Polovnom času (turnusi, ponoči, ob Q(ls a^), Pr'PaPa skupni dodatek v višini 30 si| otkov osnovne plače. Čeprav je bil ga-U^1 zavod ustanovljen za območje bivše ve-Q. novomeške občine, ima po razdelitvi te Hg lrie urejene odnose le z mestno občino, ^ Pa s petimi manjšimi okoliškimi občina-■‘y loje narobe, meni Klemenčič, saj vasi '"tiandirajo” z mestom, čeprav je v njem Ša fCan *nPustrijski center. Direktor pogre-p0vUP' dolgoročno strategijo razvoja proti-5jr.drne varnosti za mestno občino in tudi za Var0.reSU0- Menda z njo čakajo in se zgo-•iid' ° na ustanavljanje pokrajin. Narobe je v 1 1°. da se v gasilsko stroko vedno bolj p "je politika.
Klemenčičevih besedah daje novomeška
Gasilsko reševalni center Novo mesto
V zavodu imajo zgledno kolektivno pogodbo
občina 60 do 65 odstotkov potrebnih sredstev, ves drugi denar morajo zaposleni zaslužiti na trgu. Opravljajo različne storitve, kot so: servis protipožarne opreme, nadzor hidrantov, prevoz pitne vode, izobraževanje za protipožarno varstvo ... Ker za njegove storitve okoliške občine ne prispevajo niti tolarja, GRC na njihovem območju ne opravlja nobenih intervencij. Odzove se le, če v stiski pokliče tamkajšnji župan, pravi Klemenčič. Prav župani pa so še posebej odgovorni za požarno varnost in njeno dobro organizacijo. Po vaseh so organizirana močna prostovoljna gasilska društva, nekatera imajo tudi sodobno opremo. Pri gašenju večjih požarov zavod sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi, saj lahko na prizorišče pošlje le eno ekipo. Denar za GRC zagotavlja mestna občina v svojem proračunu in pri tem upošteva poročilo o opravljenih intervencijah v prejšnjem letu.
Na naše vprašanje, katere probleme mora kot predsednik sindikata reševati, je Janežič odgovaril, daje eden težjih nadomeščanje gasilcev, ki se upokojijo. Občina, ki daje največ denarja, namreč tega ne dovoljuje. Sedaj imajo v GRC 39 zaposlenih, kar je manj kot pred leti, v eni izmeni dela po sedem gasilcev. Nezmožnost nadomeščanja ljudi povzroča naraščanje števila nadur in težave pri izrabi letnega dopusta. Kolektiv se zaradi tega stara in nastajajo invalidi. Starejši gasilci pa ne morejo narediti toliko, kot lahko mladi.
Direktor Klemenčič pojasnjuje, da občina od njega zahteva, naj zmanjša število zaposlenih in s tem tudi stroške. Vendar trdi, da dokler bo on direktor in poveljnik, ne bo grobar svojih ljudi.
Janežič je predsednik sindikata že drugi
mandat. Pravi, da seje opravljanju funkcije že privadil, dobro sodeluje tudi z direktorjem. Delo mu olajšuje dobra zavodska kolektivna pogodba, po kateri ima sindikat kar precej pristojnosti. Med drugim mu je direktor dolžan dajati podatke o vseh vprašanjih, ki zadevajo socialno-ekonomski in delovni položaj zaposlenih. Sindikatu je direktor dolžan dajati tudi podatke o vprašanjih iz delovnih razmerij in plačah zaposlenih.
Sindikat ima pravico sodelovati pri odločanju o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. Pristojni organi so sindikatu dolžni omogočiti sodelovanje na svojih sejah, ko odločajo o reševanju individualnih sporov. Sindikat je sodeloval tudi pri sprejemanju sistemizacije delovnih mest in dal k njej soglasje. Občina pa je sprejela tudi odlok o organizaciji gasilskore-ševalne službe. Sodelovanje z direktorjem Janežič ocenjuje kot dobro. Čeprav sodeluje v dežurnih ekipah, lahko nemoteno opravlja svojo funkcijo. Sodeluje tudi v svetu Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije.
Na naše vprašanje, s čim se sindikat v GRC še ukvarja, pa je povedal:
“Pred dvema letoma smo organizirali skupščino našega sindikata, letos pa gasilske igre. Ker želimo na igrah tudi zmagovati, redno vadimo gasilsko disciplino. Tako smo najprej tekmovali med izmenami in le najboljša seje udeležila republiških iger. Po internih igrah smo imeli tudi lep piknik.
GRC ima tudi počitniško prikolico na otoku Krku, ki jo upravlja sindikat. Na smučišču na Gočah (Črmošnice) pa imamo manjšo počitniško kočo.”
F. K.
Upokojenci, strnimo naše vrste!
llD |P?Pravah na tretjo skupščino Sindikata gojencev Slovenije, ki bo predvidoma ko-n0. n°vembra, je območni odbor za Ljublja-ltn n °kolico razpravljal o problemih upoko-
pr/otuo sporočilo vseh udeležencev v raz-|(0 i' Je bilo: ker živimo v času spopadov ta-vjc 0rria kot v tujini, med pravičnostjo in kri-n'e<J revščino in bogastvom ter med prilili 'styorn 'n sovraštvom, moramo še bolj str-^ vrste, da bomo kos vsaj nalogam, ki i? sijih zapisali v naš statut.
D J^yilo članov Sindikata upokojencev v (e .Uani narašča, vendar v primerjavi z ve-Jerr> števila upokojencev prepočasi.
Se i30 delež prebivalcev nad 65 let po-L,eval in s tem tudi število upokojencev, se 0 Povečale tudi zahteve in potrebe sta-
rejših ljudi. Med pomembne naloge sindikata upokojencev sodi nudenje pravne pomoči ter večja skrb za boljše bivalno okolje upokojencev, še posebej domov za starejše občane. Analize dokazujejo, da je prostora v naših domovih za ostarele na ljubljanskem območju (Tabor, Poljane, Šiška, Bežigrad, Bokalce, Moste) vse manj. V vseh ljubljanskih domovih za ostarele imamo le 1743 postelj, prošenj za sprejem pa je bilo v lanskem in letošnjem letu kar 7087, sprejetih je bilo le 758 upokojencev.
Veliko smo govorili o politiki na področju zdravstva. Ugotavljamo, da so zdravniki vse dražji, za specialne zdravstvene storitve pa je potrebno v mnogih primerih vse plačati iz žepa. Tudi življenjski stroški so se občutno povečali.
Krajši konec pri izdaji certifikatov za 400.000 tolarjev bo potegnila tudi velika večina upokojencev, saj je le redkim uspelo svoje certifikate vložiti v donosna podjetja. Mnogi sojih vložili v propadajoča podjetja in v investicijske družbe, pide, kjer bodo (vsaj tako kaže) izgubili svojo vrednost in končali v črni luknji.
Razpravljali smo tudi o drugih nalogah, ki so navedene v Statutu Sindikata upokojencev Slovenije. Vsekakor bo potrebno več medsebojnih pogovorov, sodelovanja in tovariških srečanj. Pogovarjati se bomo morali tudi z našimi poslanci in drugimi institucijami, ki lahko neposredno vplivajo na življenje upokojencev. Vzpostaviti bo treba tudi stike s klubi upokojencev pri podjetjih in ustanovah ter se pogovoriti o našem skupnem delu.
Dela bo torej dovolj, naloge pa bomo realizirali le s sodelovanjem čim večjega števila upokojencev.
Lojze Cepuš
št. 33 / 27. september 2001
SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENJI
Posvetovanje Sindikata obrtnih delavcev Slovenije v Portorožu
Vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje postaja nujnost
Sindikat obrtnih delavcev Slovenije je konec prejšnjega tedna v sodelovanju s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Portorožu pripravil 19. posvetovanje obrtnih delavcev Slovenije. Največ so govorili o nujnosti izobraževanja in usposabljanja delavcev, o delovnopravni zakonodaji, o varnosti in zdravju pri delu, o dodatnem pokojninskem zavarovanju in drugih vprašanjih, ki vplivajo nadelo in ekonomski položaj delavcev v obrti.
Delo in usposabljanje sta neločljivo povezana
O izobraževanju in usposabljanju v delovnem procesu je uvodoma spregovoril dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Opozoril je na produkcijo znanja, njegovo razširjanje in uporabo. Do znanja, ki je rezultat znan-stveno-raziskovalnegadelaje treba najprej priti. Razširjanje znanja poteka preko rednega in izrednega izobraževanja in usposabljanja, preko samoizobraževanja in na številne druge načine. Dandanes postajata izobraževanje in samoizo-braževanje nujnost, saj bo tiste, ki se ne bodo izobraževali, “povozil čas”. Ko ljudje znanje imajo, pa postane zelo aktualno vprašanje, kako se bodo tisti, ki kaj vedo, tudi zaposlili na ustreznem delovnem mestu. Pri tem pa seje treba zavedati, da se z zaposlitvijo za delavca izobraževanje ne konča, temveč šele zares začne. Znanje namreč hitro zastari in se pokvari, zato morajo zaposleni stara znanja nenehno zamenjevati z novimi. Delavci, ki že delajo, pa se morajo naučiti znanje tudi uporabljati, kar je marsikdaj še bolj zahtevno, kot znanje pridobiti.
Svetlik je opozoril tudi na nekatere posledice globalizacije, zaradi katere je postala sodobna tehnologija dostopna praktično vsem, ki imajo denar. Včasih je bilo do novih tehnologij in znanja težko priti, danes pa je znanje dostopno tudi po
^ /trt
Na posvetovanju se je zbralo blizu 130 udeležencev, med njimi je bil tudi P^s Semolič.
internetu. Prav tako pa lahko po internetu vsakdo naroči najsodobnejše stroje, če le ima denar, da jih lahko plača. Prav tako je podjetnikom lahko dostopen kapital, saj banke po vsem svetu nudijo ugodne kredite za investicije v sodobno tehnologijo. Tisto, kar ni enostavno dostopno in kar je redko, so usposobljeni ljudje oziroma strokovnjaki in delavci. Zato postajajo za uspešno poslovanje podjetij odločilni ljudje. Usposobljeni delavci in ključni kadri postajajo največja konkurenčna prednost podjetij. Od tega, kaj znajo narediti in storiti, je odvisna uspešnost podjetja na trgu.
Svetlik je nato opozoril še na nekatere značilnosti sodobnega sve-
> \v
vite uporabe novih tehnologij, še zlasti ker s .j, te hitro menjavajo. Zato se morajo tisti, ki ^ jo v korak s časom, nenehno in vseživljehb izobraževati in usposabljati.
Ključna znanja in kompetenc^
:)žn°sl
V sodobnem svetu se povečuje tudi pt'0' ,r. zaposlovanja, kar vpliva tudi na razmere na gu delovne sile. Delavci morajo imeti široko Z nje, saj morajo znati poprijeti za različna o. vse manj pa je tudi zaposlovanja za nedolo
čas. Kariere delavcev niso več tako transpar



i
A
Posvetovanje sta vodila predsednik in sekretar Sindikata obrtnih delavcev Peter Jančar (levo) in Martin Muršič. Z njegovim potekom sta bila zadovoljna, saj so udeleženci pokazali zanimanje za vse teme.
ta, kijih velja upoštevati. Tisti, ki skrbijo za razvoj človeških virov, morajo upoštevati, da smo priče individualizacije socialnega življenja, zato se je nujno posvetiti vsakemu delavcu posebej. Tudi na zavodu za zaposlovanje pripravijo zaposlitveni načrt za vsakega delavca posebej. Zato, da bi bilo izobraževanje in usposabljanje delavcev učinkovito, mora imeti vsak svoj individualni program izobraževanja.
Pospešen tehnološki razvoj postavlja v ospredje tudi vprašanje sprejemanja in učinko-
saj se morajo nenehno prilagajati novim tčhj) logijam. Včasih je večina delavcev vse ž|V ^ nje v enem in istem poklicu opravljala ena^je
vsaj zelo podobno delo. Takrat si je delavec , planiral kariero kot danes, ko mora veliko ,
menjati delo. Včeraj je bil strugar, danes s fj1
močjo računalnika riše načrte za strugarske
delke, jutri pa bo v manjšem obratu organ
i/irii
VI V_ I IX V. , Jltlll JZCI IZV/ V I I lili I |.'«V^I I 1 VZV/I tli vi V/I£,*--
delo drugih strugurjev. V tuksnih rszrnei^
staja osrednje vprašanja, katera in kakšna so ^ ključna znanja in kompetence, ki jih mora lavec pridobiti, da bi bil lahko v sodobni!11
na trr
gojih uspešen pri delu in konkurenčen dela.
Ker v času globalizacije konkurenčna po^M;
• -M'
uporabljajo enako tehnologijo, iščejo delodaj

prednosti v novih človeških virih. Gre za - j tipljive vire, intelektualni kapital, kompeten11' , kadrov in podobno. Povedano po domače: ,, boljše in bolj kompetentne delavce ima PoaL. je, tem večje so njegove prednosti. Zato d(’ L no izobraževanje in usposabljanje delavce' ^ sodi več samo med pravice delavcev, temvf hkrati tudi v interesu delodajalcev. Pamet'11

'»o 'ianja Šešok je opozorila na nevar-‘ izpostavljenosti delavcev v obrti \ztZe.stu- Še zlasti so izpostavljeni ju;*ovalci, ki obnavljajo ali razgra-leJo stare objekte in instalacije.
^dajalci skrbijo za nenehno izobraževanje in . Posabljanje delavcev ter iščejo nove sposob-yU Pri zaposlenih.
0,	at<> zadnje čase čedalje pogosteje govorimo
1,	e (’niPetericah ljudi. Gre za sposobnost upora-0i Znanja pri reševanju problemov v delovnem jo s ' Je govoril o ključnih kompetencah, .^tlik omenil sposobnost samostojnega od-
pri reševanju problemov, znanje tujih je-llj,0V’ znanja s področja informatike in računal-l0..va *n podobno. Pomembne so tudi metodo-Vr C ^<lniPetence: sposobnost upravljanja ča-re’sPosobn°st analize razmer, sposobnost hitita odločanja, usposobljenost v komuniciranju Podobno. Za uspešno delo potrebuje danda-icreC °vek tudi socialne kompetence, med ka-y, S()dijo usposobljenost za skupinsko delo, spo-jn n°st vodenja, sposobnost za organizacijo dela te ,®raditev mrež. Tukaj so še stališčne vredno-ij.11 kompetence od sprejemanja odgovornos-" izražanja pripadnosti do zavzetosti za re-p ate dela in pozitivnega odnosa do sprememb. , Zabitj ne velja niti na učne kompetence, med Hjeere sodi usposobljenost za samoizobraževa-v .’ Saj se mora človek naučiti tudi učenja. Se-Cjp a Pa vsako delo zahteva od delavca še spe-Cne ključne kompetence.
Sienye med izobraževanjem n tfe/om
^Jitro razvijajoči se tehnologiji in posledicam
idealizacije se morajo prilagajati tudi sistemi Mjbrrv
^.......................
Ze jfazevanja. Tako v razvitih državah uvajajo
th^nje izobraževanje, ki se začne že pred sed-
om otrokove sitnosti. Sodobni sistemi izo-
fj1'".
in evanja se odlikujejo tudi po decentralizaciji p^tonomiji šol, po modulaciji programov, po li^Peševanju zaključevanja, po cetrifikaciji kva-t|0, acij, p0 priznavanju predhodnih znanj in po-n°- Ker je znanja veliko, vsega ni mogoče to n'-1' v ^asu šolanja, pa četudi traja zelo dol-trn predolgem šolanju, ki v nekaterih primerih v Ja že 20 let, pa znanje tudi zastari. Zato po-^ čedalje bolj aktualno vprašanje kroženja
kadrov med izobraževanjem in delom. Nasploh v sodobnem svetu ni več stroge ločnice med izobraževanjem in delom, saj so se zaposleni tudi ob delu prisiljeni nenehno izobraževati, sicer niso več kos novim tehnologijam ter delovnim nalogam in izzivom.
Moderna podjetja so po Svetlikovih besedah danes tako oblikovana, da se ljudje ob delu tudi izpopolnjujejo in izobražujejo. Delavci niso plačani samo glede na doseženo normo, temveč tudi po tem, koliko so se ob delu naučili in koliko boljši so postali. Učenje pri delu mora v sodobnem svetu postati sistem, ne zgolj slučajnost. Izobraževanje mora zato potekati tako znotraj procesa dela kot zunaj njega. Da bi se zaposleni dodatno izpolnjevali, uporabljajo podjetja različne sisteme od kroženja med delovnimi mesti do dodeljevanja novih zadolžitev in izobraževanja izven delovnega procesa. Pomembno je tudi, da so v državi nacionalne poklicne kvalifikacije tako razdelane, da lahko ljudje uveljavljajo tudi znanje, ki ga niso pridobili v šoli. Zaposleni morajo imeti možnost, da se prijavijo za preverjanje znanja. Če so pri tem uspešni, morajo dobiti mednarodno priznan in veljaven certifikat.
Globalizacija vodi v čedalje bolj prožen trg delovne sile, kar terja od vseh socialnih partnerjev ustrezno prilagajanje. Delavci bodo na lahko šli v korak s časom samo, če se bodo vse življenje učili, izobraževali in usposabljali in če bodo pridobili čim več ključnih kompetenc. Po drugi strani pa se morajo delodajalci usposobiti za prepoznavanje ključnih kompetenc delavcev. Država pa mora poskrbeti za deregulacijo poklicev, za usklajevanje izobraževalnih sistemov, za dodatke k spričevalom in nasploh za prilagoditev izobraževalnega sistema sodobnim pogojem in okoliščinam.
Čedalje več delovnih razmerij za določen čas
Mag. Katarina Kresal z Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je spregovorila o prevzemu delavcev na delo k drugemu delodajalcu, svetovalka na ustavnem sodišču in predavateljica delovnega prava in socialne varnosti na Visoki šoli za socialne delavce v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa je s pravnega vidika osvetlila problematiko sklepanja delovnih razmerij za določen čas. Gre za zelo aktualno problematiko, saj je v Sloveniji v zadnjem času okoli 70 odstotkov delovnih razmerij sklenjenih samo za določen čas.
Dr. Janja Šešok je spregovorila o problemu izpostavljenosti azbestu v obrtnih poklicih. Opozorila je, da azbestna nevarnost ne preži samo na delavce, ki delajo v industriji, kjer se srečujejo z azbestom, temveč tudi na obrtnike v domala vseh poklicih, zlasti pri vzdrževalnih delih. Zato morajo delavci pri vsakem kontaktu z azbestom (tudi pri popravilu, obnovi ali razgradnji starih objektov in instalacij) upoštevati stroge zaščitne ukrepe.
Po navedbah dr. Šešokove bo v Evropi za posledicami izpostavljenosti azbestu v naslednjem obdobju po strokovnih ocenah zbolelo okoli 250.()()() ljudi, čeprav so v Evropski uniji že leta 1976 prepovedali proizvodnjo in montažo izdelkov z vsebnostjo azbesta. Pri nas bo pravilnik v zvezi s tem začel veljati šele naslednje leto. Najbolj ogrožene so generacije delavcev, rojenih med 1940 in 1950 letom. Mnogi naivno mislijo, da jim azbest ne škoduje, ker se posledice ne pojavijo takoj, temveč šele čez dvajset ali še več let. Dokazano
Dr. Ivan Svetlik: Za konkurenčno sposobnost podjetij postajata ključna znanje in usposobljenost zaposlenih.
pa je, da že eno vlakno azbesta, ki ga telo ne izloča, lahko povzroči v pljučih mezoteliom (maligni tumor pljučne ovojnice).
V nadaljevanju posvetovanja so udeleženci pri-sluhnili predstavnikom borznoposredniške hiše Ebrokers iz. Ljubljane, ki so predstavili možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja z nakupom pokojninskih bonov, medtem ko je strokovnjakinja za finančno in računovodsko področje Karla Koštomaj predstavila vlogo in naloge nadzornih odborov v luči finančno-računo-vodskih predpisov.
T. K.
PRAVNA §VETOVALKA
Lučka Bdhm, svetovalka predsedstva ZSSS_
Dokup je bil smiseln
Vprašanje: Rodil sem se 13. 2. 1944. Sem oče dveh otrok. Neprekinjeno sem zaposlen že od 1.9.1965. Na račun služenja vojaškega roka sem si dokupil tudi 17,5 meseca pokojninske dobe. Kdaj se bom smel starostno upokojiti?
Odgovor: »Polnih« 40 let pokojninske dobe (z dokupljeno dobo vred) boste dopolnili 17.3. 2004. Takrat boste že stari 60 let in se boste zato smeli takoj upokojiti.
Leta 2004 bo sicer za moške veljala že polna starost 60,5 leta. Toda splošno določena polna starost se vam bo lahko kot očetu dveh otrok leta 2004 znižala že za 6,25 meseca na 59 let 11 mesecev in 22 dni. Toliko pa boste vi stari že pred 17. 3. 2004. Čeprav se boste upokojili tudi na račun dokupljene pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka, se vam pokojnina do smrti ne bo zniževala, saj se boste upokojili že po dopolnitvi polne starosti.
Naš prispevek k sanaciji je večji, kot je videti
5 predsednikom sindikata Stolovih družb Andrejem Perčičem smo se pogovarjali, kako vidijo in občutijo sanacijo delavci
Družba Stol Kamnik je po večletni agoniji, nekaj sanacijah in reorganizacijah pred dvema letoma, po zadnji reorganizaciji le našla samo sebe in - prihodnost. Tako je vsaj moč razbrati iz poslovnih poročil. Sanacija je resda šele na pol poti, vendar doslej uspešna in z možnostjo, da se uspešno poslovanje nadaljuje kljub letošnjim manjšim težavam. Nas pa je zanimalo, kako sanacijo vidijo in občutijo delavci, kolikšen je njihov prispevek. Po odgovor smo se napotili k Andreju Perčiču, zadnje leto predsedniku sindikata, sicer pa vodji servisa Stola.
Kaj se je v zadnjem letu dni v podjetju spremenilo?
Opažam, da dobimo v sindikatu manj informacij o podjetju. Kot predsednik sindikata se pogovarjam in dogovarjam kar s tremi direktorji, Janezom Pezdircem, direktorjem delniške družbe Stol, ki je krovna organizacija, ter Petrom Šmidom direktorjem odvisne družb Ambienti, in Iztokom Zemljičem, direktorjem Pisarniških stolov. Vendar se krovna organizacija praktično ne vtika v poslovanje odvisnih družb, pobira le najemnino za prostore in lepo živi od tega. V družbi Pisarniški Stoli pa še nismo dobili zadnjega, tretjega obroka regresa.
V družbi Ambienti pa so ga
dobili?
Da, tam so ga že izplačali vsega, čeprav tudi v treh obrokih in čeprav poslujejo slabše od naše družbe. Dolžni so tudi nam in naš direktor se izgovarja na ta dolg, ko pravi, da še ne more izplačati vsega regresa. Zaposleni v krovni organizaciji pa so dobili ves regres naenkrat. V podjetju pa smo se dogovorili za enak in časovno usklajen način izplačila regresa, da ne bi med zaposlenimi povzročali hude krvi.
Kakšna je lastniška struktura Stola?
Menedžment, ki je že lastnik 26 odstotkov posameznih družb, se pripravlja na odkup preostalega lastniškega deleža. Nas, zaposlene pa skrbi usoda naših certifikatov, ki smo jih vložili v podjetje še pred zadnjo reorganizacijo in so zato vloženi na delniški družbi (ta seje oblikovala še po Markovičevem zakonu leta 1989) in ne v posameznih odvisnih družbah, kjer smo zaposleni. Mislim, da bi certifikate mo-
rali upoštevati v družbah, kjer je vlagatelj zaposlen.
V	Ambientih so v zadnjih dveh letih zaposlovali nove delavce; ali se zaposlenost veča tudi v Pisarniških stolih, glede na to, da po vaših besedah poslujejo bolje od Ambientov?
Naš direktor govori, da imamo preveč delavcev, in v tej zvezi omenja tudi invalide. Čeprav so invalidi pridni in dobri delavci; to lahko trdim, saj nekateri delajo v servisu.
Pred kratkim so bili na obisku predstavniki Slovenske razvojne družbe in se z vodstvi obeh odvisnih družb pogovarjali o poslovnih rezultatih in tudi o morebitnih presežkih delavcev. Mislim pa, da gre bolj za umetno delanje problema, da bi morda laže izvedli sanacijo. Pri nas je zaposlenih sto delavcev, v Ambientih pa 240.
Stol je letos izgubil odvisno družbo v Mostah pri Komendi. Kaj se je tam zgodilo?
Odvisna družba v Mostah je šla v stečaj, pred tem pa je bilo tam zaposlenih še 35 delavcev. Del teh je prevzel LIP Radomlje, nekaj jih je odšlo na borzo, preostali pa v Am-biente.
Sprva je sicer kazalo, da bi Ambienti lahko del proizvodnje prenesli v Moste. V LIP Radomlje pa so bili pripravljeni družbo v Mostah odkupiti in tja prestaviti del svojega programa ter povečali število zaposlenih na 50 delavcev. Vendar se uprave niso sporazumele, in nazadnje je prevladala ocena, daje ceneje družbo v Mostah ukiniti in zaposlenim dati odpravnine. V Mostah je namreč še vedno v teku denacionalizacijski postopek in družbe ni bilo mogoče prodati.
V	Stolu delujeta dva sindikata, vaš in Neodvisnost. Kakšno je razmerje moči med njima in kakšno sodelovanje pri ključnih zadevah?
Sindikat Neodvisnost ima približno 100 članov, naš pa dvakrat toliko. Sindikata si ne nasprotujeta, o pomembnih zadevah za delavce se vodstvi dogovorita za enotna stališča. Ali je sanacija kaj načela tako imenovani družbeni standard? Ali je uprava prodala počitniške zmogljivosti?
Andrej Perčič: Naše plače govorijo same dovolj o prispevku zaposlenih k sanaciji. Vendar menim, da ne bi mogli zagotoviti uspešnosti saniranja, niti če bi se jim v celoti odrekli.
Še imamo deset stanovanjskih enot v počitniških hišicah na Krku in šest stanovanj v objektu v Piranu. Pred kratkim smo se z upravo krovne družbe menili o tem, ali bi Krk prodali, kot želi uprava.
Sindikat seje zavzel, naj bi podjetje počitniške objekte prepustilo njemu, tistega v Piranu bi prevzel sindikat Pisarniških stolov, objekte na Krku pa sindikat Ambientov. Zanimanje delavcev za letovanje v teh objektih je namreč zelo veliko. Sindikat bi lahko objekte vzdrževal dosti ceneje, saj bi marsikaj naredili sami. Paje direktor Pezdirc odvrnil, da se s tem ne misli ukvarjati. Sociala menedžerjem danes ne pomeni veliko. Ker s to zamislijo očitno nismo prodrli, pa sindikat vztraja, da se za kupnino objektov na Krku kupijo v Sloveniji druge počitniške zmogljivosti. Menim, da bi spričo slabih plač podjetje delavcem lahko še kaj nudilo. Denimo cenejše letovanje.
Ali imate v Stolu še kakšne druge oblike nekdanjega družbenega standarda, denimo prireditve za dedka Mraza, dan žena, druženje zaposlenih, izlete, kjer bi svoj delež prispevala tudi uprava?
Dedka Mraza še imamo. PJ^ ga delniška družba. Za dan ^ podjetje ne prispeva nič, na dela ^ se spomnimo samo v sindika . priložnostnim nageljnom. zaposlenih nimamo, organizira pa kak izlet, vse v režiji in na r‘ čun sindikata.
Koliko znaša povprečna plača delavca v proizvodni ■ Kakih 55 do 60 tisoč tolarjev* kvalificiranega delavca. So parC no izplačevane. Primerjali smop če z Ambienti in tam je povpre j višje, vendar tudi zato, ker in'J_ zaposlene več višje kvalificira" delovne sile. Skratka, več iijraj, takšnih delavcev v višjih tani razredih, zato je njihovo plačno P vprečje višje od našega. V p°^.
dobitev opreme so veliko
imajo računalniško vodene ki zahtevajo delavce z višjo obrazbo kot delo pri nas.
Kako je z božičnico?
Te nimamo, to je neznanec ^ _ redmet. Lani je direktor c da bo dal kaj letos februarja, ‘
če bl
bili rezultati lanskega leta dobfl vendar iz obljube ni bilo nič- .
V nekaterih podjetjih se sin^1 0 za božičnico dogovarjajo že 1 vnaprej, hočejo, da je obljubo pisana v letnih planih. Pri nas P^_
ibij0.
o tem dogovarjamo samo ustno šne obljube pa se potem poza1 Ali imate podjetniško koletivno pogodbo?
Imamo, stara paje že osem|e potrebna prenove. Na to sem °P zoril direktorja delniške družbe ^ neza Pezdirca, predlagal pa je’ |i]|) počakamo na nov zakon o delov razmerjih, daje ne bi po njegoV0 sprejetju spet popravljali. V stan ^ lektivni pogodbi imamo največ^ dni dopusta, tako da ga tisti oel j ci, ki bi jim ga pripadlo več (1°	|
njimi so tudi invalidi), avtom3 no izgubijo nekaj dni. Mi želim0 ^ določilo spremeniti tako, da bivS imel pravico do toliko dni dop . ta, kolikor mu jih pripada. D|f^. tor pa pravi, da bo novi zakon o lovnih razmerjih število dni dop0; skrčil. Je pa treba v naši kolek1^ ni pogodbi popraviti tudi druge s ri. Med drugim tudi plačni sist0 konkretno osebno oceno. Pri00 j, čitvah, koliko stimulacije komu pada, smo ugotavljali tudi P0'11 šikaniranja oziroma samovolje lovodij. Višino posameznih stitp _ lacije za posameznega delavca ^ loči vodja proizvodnje v sodel° nju z mojstri.	j
Ob reorganizaciji Stola pre dvema letoma je bil med prioritetne naloge uvrščen tudi popravek plačnega j sistema. Ali je to urejeno, so spremembe prinesle V,SI Plače?	t.
Plače rastejo samo za vsakof j no eskalacijo, in zniža se stil’10

Konstruktiven pogovor v Emoni Merkur
p Ta torek je bil na sedežu družb, ^ona Merkur, d. d., Ljubljana po Vor° odpravi nepravilnosti v zve , z ovajanjem kolektivne pogod L ^javnosti. Z generalnim direk etjem te velike ljubljanske trgov rek . ^ klešem Čerinom in di . torieo organizacijskega sektor s , v<) Butinar sva se pogovarjal; . fetar območnega odbora Stani r',bnič in podpisani. ne konstruktivnem in ustvarjal n.111 P°govoru sva vodstvo družbi ^.JPrej temeljito seznanila z naši k /opažanji v zvezi z izvajanjen „ ektivne pogodbe dejavnosti tr 2aVlne Slovenije in drugih aktov, k n^^vljajo pravno in socialno var p.,sl Pri njih zaposlenih delavcev det'V°^StVa ^ru^be sva želela zve n zakaj delavcem niso obraču /Vah dodatkov za turnusno delo tjv'lri1 Pripadajo po 47. členu kolek :	Pogodbe dejavnosti. Čepra\
dat °na 1VIei'kurjulija začela ta do L obračunavati vsem delavcem elajo v izmenah oziroma v tur |avSU’ sva zahtevala, naj družba de ta dodatek prizna tudi za na-J- Dogovorili smo se, da bo družbi
vsem delavcem, ki delajo v turnusih, do konca leta poračunala premalo izplačano plačo za prvo letošnje polletje.
Govorili smo tudi o dodatnih pravicah letos odpuščenih presežnih delavcev. Tudi glede tega je vodstvo pokazalo razumevanje in bo problem poskušalo rešiti z izvensodno poravnavo.
Glede dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega se vključuje tudi Emona Merkur, sva njenemu vodstvu predstavila sindikalna stališča v zvezi s plačevanjem premij. Te naj bi vplačevali tako delodajalci iz naslova poslovnih stroškov kot delavci iz svojih plač.
Konstruktivni pogovor z vodstvom družbe Emona Merkur iz sestave Poslovnega sistema Mercator kaže, daje mogoče različne interese v veliki meri uskladiti, vendar moramo udeleženci razumeti vlogo svojih nasprotnikov. Rezultati pogovorov so za delavce nedvomno veliko bolj koristni kot dolgotrajne in drage tožbe na vse bolj zatrpa-mn sodiscin.
Sandi Bartol, sekretar SDTS
Jlikr 0r Pa masa za stimu^ °*i ni smela prebiti pred’
^Prečja 20 odstotkov, sa pazijo na maso [
<St* daha rt la na h
Stolaf
^r' nas se mi sicer zi
V, Trna v Ambientih s (Ji. strožji red, prost s J Pospravljeni in čis At ^h stolih- Vendat
l	Onmvi 1r» nanicati ,
(L, " Papirnata vojna j
Vendar6 ^ T°ie s:
va ;‘lr so se zaradi tej ,ki odnosi med od l Je namreč treba kal vžena hitro priskočiti re, 1 kaj v obdelavo mi
Prej	Jih je trebt
b0|J ln to zavira takt (lJa° Pomoč. In žara k' ne gredo več i > na roko.
°dstvenega ka elavcev, od mc n^zgor?
Mislim, da vsaj pri nas v Pisarniških stolih delo ni najbolje organizirano, saj ga včasih ni dovolj, včasih pa se silno mudi. Zgodilo se je, da so iz vodstva šele dopoldne sredi dela objavili, da bo izmena morala potegniti v popoldan. Sindikat je potem pri upravi protestiral, naj povedo vsaj dan prej, da si ljudje drugače organizirajo domače obveznosti. No, zadnjič so objavili kar nekaj dni prej, da bo treba delati na prosto soboto.
Kako bi ocenili delež delavcev pri sanaciji Stolovih družb, o kateri uprave pravijo, da je na dobri poti?
Naše plače govorijo same zase. Pa tudi če bi se jim delavci odrekli, mislim, da ne bi mogli zagotoviti uspešnega saniranja. Kajti če sanacija uspeva, bi moralo iti podjetju bolje in bolje. Pa ne gre, letos je bilo nekaj težav. Na to kaže tudi trditev našega direktorja, da ne more izplačati vsega regresa. Kljub temu, da smo poleti vseskozi delali in nismo imeli kolektivnega dopusta kot vedno doslej. Če smo uspešno delali, uspešno prodajali, kje je potem rezultat, kje je denar? Direktor sicer obljublja najvišji možni regres po koncu leta, vendar besedi ljudje več ne verjamejo.
Sindikalna lista
September 2001
Prvi del
Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP	(nekdanje
ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT	SIT
1. Dnevnice
-	cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00	4.156,00
-	polovična dnevnica
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.077,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.447,00
2. Kilometrina (od 20. 3. 2001 dalje)	51,72	51,72
(od 3. 4. 2001 dalje)	52,83	52,83
(od 18. 4. 2001 dalje)	55,23	55,23
(od 3. 5. 2001 dalje)	56,97	56,97
(od 15. 5. 2001 dalje)	58,44	58,44
(od 12. 6. 2001 dalje)	55,41	55,41
(od 27. 6. 2001 dalje)	53,67	53,67
(od 1. 7. 2001 dalje)	51,72	51,72
(od 10. 7. 2001 dalje)	51,66	51,66
(od 18. 9. 2001 dalje)	53,97	53,97
3. Ločeno življenje	83.571,00	60.671,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2001)
- po SKPGD (na delovni dan)	645,00	645,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	63.181,00	51.005,00
-	za 20 let	94.772,00	76.507,00
-	za 30 let	126.362,00	102.009,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	418.852,00	628.032,00
oziroma dve plači	oziroma tri plače
delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje	zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini	125.356.00 62.768.00	102.009,00
4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001)	92.186,00	92.186,00
5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001)	46.319,00	46.319,00
6. Regres za letni dopust		
- najmanj	117.298,00	117.298,00
- ali največ	147.372,00
(70 % povprečne slovenske plače)
* 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
Strokovna služba ZSSS
B. R.
Pogovor s predsednikom SKEI - Sindikata družbe Tam Dragom Gajzerjem
Delodajalci nimajo posluha za soupravljanje
Od stečaja delniške družbe Tam in odvisnih družb je letos poleti preteklo že pet let, od prodaje premoženja Tama v stečaju pa nekaj več kot leto dni. Kakšne so razmere v podjetjih, ki poslujejo na lokaciji nekdanjega Tama, in kakšen je družbenoekonomski položaj delavcev, zaposlenih v njih? O tem in številnih drugih vprašanjih smo se pogovarjali s predsednikom SKEI - Sindikata družbe Tam Dragom Gajzerjem.
Konec meseca naj bi slovesno odprli novo Tovarno vozil Maribor, v kateri naj bi proizvajali avtobuse, tovornjake in traktorje. Kako v SKEI - Sindikatu družbe Tam gledate na to investicijo? Ali bo nova tovarna morda generator ponovnega industrijskega razvoja na lokaciji nekdanjega Tama?
Želimo si, da bi bilo tako, vendar nekatera dejstva in indici kažejo, da ne bo šlo brez težav.
Kakšen je gmotni položaj delavcev v Tovarni vozil Maribor? Ali so podjetja, iz katerih izhajajo, do njih izpolnila vse obveznosti?
So, vendar ni šlo brez zapletov. Za uveljavitev podjetniške kolektivne pogodbe in zagotovitev ustreznega statusa zaposlenim smo morali vložiti nemalo truda. Čaka pa nas izdelava nove sistemizacije in tudi plačni sistem je neustrezen.
V	Tovarni vozil deluje podružnica sindikata SKEI. Ali so resnične informacije, da ste pri njenem ustanavljanju spočetka naleteli na nerazumevanje?
Ne le na nerazumevanje, pač pa na odkrito nasprotovanje. V sindikalno organiziranost so se vpletali ‘pametnjakoviči’, ki niso člani sindikata in zato tudi nimajo nikakršne pravice posegati na to področje, poleg tega pa je sindikalna podružnica organizirana skladno s statutom SKEI.
Kakšen je nasploh položaj SKEI -Sindikata družbe Tam in njegovih podružnic v posameznih podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama, še zlasti tistih, ki so v lasti države? Imate še vedno probleme s prostori za delovanje?
Prostori so poglavje zase. Načelno so v Srdu pripravljeni na dogovor, v praksi pa je popolnoma drugače, saj dogovorov ne spoštujejo, iz česar je mogoče nedvoumno razbrati neresnost njihovih namenov.
V	nekaterih podjetjih, kjer imate svoje podružnice, je v zadnjem času prišlo do kršitev delavskih pravic. Kakšne so resnične razmere v posameznih podjetjih?
Zelo različne. V novem podjetju CIMOS, TAM Avtomobilska industrija, v katerega so
Drago Gajzer: Delavske pravice najbolj kršijo v podjetjih, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe, kije paradržavna institucija.
prezaposleni delavci MPP Gonil in MPP Livarne, smo pred težko preizkušnjo, saj so bili delavci prezaposleni neustrezno, brez predhodno usklajenih pogojev, v okviru popolnoma novega sistema in brez soglasja sindikata, zato si prizadevamo, da bi do konca meseca uskladili podjetniško kolektivno pogodbo in tako vsaj delno sanirali situacijo.
V Tovarni vozil Maribor (TVM) se ne dogaja prav veliko, kar nas skrbi, lahko pa bi skrbelo še koga. MPP Karoserije životarijo, manjka vizija, manjkajo obratna sredstva, manjkajo tudi sredstva za izvedbo programa finančne reorganizacije. MPP Tehnične službe so prav tako brez vizije in tudi lastnik ne ve, kaj z njimi početi. MPP Inženiring je v stečaju -večina sodelavcev je bila pred stečajem prezaposlena v zreški Unior - štirje presežni delavci pa še vedno čakajo na odpravnine. Prav bi bilo, da upniki terjajo od pristojnih odgovornost, saj so bili v postopku prisilne poravnave zavedeni in izigrani.
MPP Tehnološka oprema je v lasti zreškega Uniorja in vprašanje časa je, kdaj bodo delavci prezaposleni, pravni subjekt pa ukinjen.
V	podjetju Prosecurity, ki je v zasebni
se soočamo z velikimi težavami, ki so pos dica poslovne politike v preteklosti in de vanja bivšega lastnika in direktorja, z novi direktorjem in lastnikom pa le stežka d°s^ žemo kakšen dogovor, še težje pa njegovo alizacijo. Agonije BIS-Marka je k srečj ^ nec, sodišče je 3. septembra sprejelo uvedbi stečajnega postopka. RTI in MPPTa^ stan pa poslujeta uspešno in s tem dodo “kvarita” Tamovo sliko.	,
Nasploh je mogoče reči, da v večini po jetij zaznavamo kršitve delavskih pravic, rektorji in lastniki ostajajo neizprosni, Pr'st^ organi ne ukrepajo, politike problemi de a cev ne zanimajo in zato ostajamo sindika ti osamljeni v borbi zoper čedalje bolj ag si ven in “požrešen” kapital.
Najhujšo agonijo so preživeli delavc Bis-Marka, ki šest mesecev niso dobili plač. Kako je že in kako namerava SKEI pomagati svojim članom?	.•
Članom smo skušali pomagati po najbo j ših močeh, saj smo ostali edini, na kogar. se sploh lahko obrnili. Od njih so namreč mk nili roke tako direktor kot lastnik, zatajile P so tudi inšpekcijske službe. Ob izrednem P zadevanju predsednika podružnice, kojes Franca Pišeka nam je uspevalo vzdrževati s len pretok informacij, uspelo nam je izlr „i poplačilo nekaterih obveznosti delodaja* ’ v okviru razpoložljivih sredstev pa smo J razdelili solidarnostno pomoč. Del solidarno^ ne pomoči je prispevala tudi območna org nizacija SKEI Podravja, ki je v sodelovanj z Rdečim križem zagotovila tudi pakete z iv J nujnejšimi potrebščinami za gospodinjin
V	stečajnem postopku ponujamo članom
stopanje iz naslova uveljavljanja terjatev. S šali bomo iztržiti, kar se da. Ker položaj P znamo, ne moremo biti optimisti.	.
Žal tudi razmere v podjetjih MPP:1(1 v lasti Slovenske razvojne družbe, niso rožnate. Ali tudi podjetja, ki s° ^ državni lasti, delavcem kratijo njih° pravice? Kdo je za to odgovoren? Najbolj evidentne kršitve se pojavljajo p v podjetjih v lasti Srda, kije paradržavna^ stitucija. Brez dvoma so odgovorni direk ji podjetij in lastnik, posredno pa tudi vla ki ne ukrepa.
V zadnjem času je prišlo do polem1* med vodstvom SKEI v Tamu in nekaterimi posamezniki iz Slovenj razvojne družbe. V kakšnih odnosm ste pravzaprav s Slovensko razvoji10 družbo in kako ocenjujete njeno delo?	*.
Odnosi s Srdom so slabi. Ta družba ne sp^ tuje dogovorov, zavaja vlado in javnost,z je po naši oceni neresna institucija in n' kršen partner. Naša ocena njenega delaje |;1 razito negativna. Za prestrukturiranje so potrošena velika sredstva, rezultati pa s° " razno slahi

konkretni koraki v tej smeri že narejeni?
•	da pogojev za ekonomsko cono ni,
. atrijska cona pa obstaja, le njeni uprav-p'1 so se v tej igri izgubili. Če bo cona oživila j^sP0darski razvoj Maribor in regije, bom iz-n° vesel in zadovoljen, vendar v tem tre-
nutku
za tovrstno veselje in zadovoljstvo ni
nobenega razloga.
vKEI v Tamu si prizadeva tudi za ^opravljanje delavcev. Kakšne so razmere v posameznih podjetjih na področju?
^kakršnega posluha za participacijo delav-Pri upravljanju ni, kar je še en dokaz ne-°perativnosti delodajalcev in njihove ne-P°sobnosti dojemanja potreb časa. In to je jaj3. no za slabe delodajalce. Dobri deloda-la Cl namreč znajo izkoristiti sodelovanje de-cev Pri upravljanju za doseganje boljših od-jj?Sov’ večjega zaupanja in posledično bolj-rezul tatov podjetja.

Zadnja leta ste veliko pozornosti v SKEI v Tamu posvetili tudi usposabljanju sindikalnih zaupnikov. Kaj ste na tem področju dosegli in kakšni so vaši načrti za sezono, ki se pravkar začenja?
Prav v prejšnjem tednu smo organizirali drugi letošnji seminar v Omišlju na Krku, ki se gaje udeležilo preko sto sindikalnih zaupnikov iz vse Slovenije. Ker seminarje organiziramo že šesto leto zapored in je odziv čedalje večji, ocenjujemo, da smo na pravi poti in da delamo prav, zato bomo s tovrstnim izobraževanjem tudi nadaljevali.
Že letos poleti bi moral začeti veljati zakon o varnosti in zdravju pri delu, vendar je bila njegova uporaba v praksi preložena do konca leta. Ali so podjetja na lokaciji nekdanjega Tama na ta zakon že pripravljena?
Razen podjetja RTI, ki je svetla izjema, v vseh drugih podjetjih ni ne duha ne sluha o
izjavah o varnosti z oceno tveganja. Podaljšanje roka za uveljavitev zakona je potuha slabim delodajalcem, ker resni delodajalci zakon že izvajajo.
V SKEI v Tamu zagotovo razpravljate o plačni politiki, o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih in o drugih vprašanjih, ki se tičejo vseh delavcev. Kakšna so vaša stališča v zvezi s tem?
Nedvomno je plačna politika potrebna temeljitih sprememb. Doslej usklajena stališča med “našo” skupino, predstavniki vlade in predstavniki združenja delodajalcev dajejo dobre osnove za zasuk v pozitivni smeri, uvajanje nove plačne politike v prakso pa zagotovo ne bo majhen zalogaj. Zakon o delovnih razmerjih je za sindikat eden najpomembnejših, zato bomo, če se s socialnimi partnerji ne bo mogoče uskalditi, pravice branili z vsemi sredstvi sindikalnega boja.
T. K.
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije
izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektro 3 (,“str'jo (Ur. I. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99), Aneks št. Ur' I- RS št. 73/00) ZA SEPTEMBER 2001
2tihtevnostna skupina
aufnirazred
I.
II.
III.
IV.
V.
vi.
Vil.
Relativno
razmerje
Izhodiščna bruto plača
Enostavna dela	1,00	68.715
Manj zahtevna dela	1,12	76.961
Srednje zahtevna dela	1,25	85.894
Zahtevna dela	1,45	99.637
Bolj zahtevna dela	1,60	109.944
Zelo zahtevna dela	1,90	130.559
Visoko zahtevna dela	2,25	154.609
Najbolj zaht. dela Izjemno pomembna	2,60	178.659
najbolj zahtevna dela	3,10	213.017
4,50% (januar 2001) 4,40 % (avgust 2001)
palacija (Ur. 1. RS št. 2/2001)
•i^lacija (Ur. 1. RS št. 64/2001)
2aL
pu °n 0 minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni do-d0„ v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999), Aneks k ^°voru o politiki plač (Ur. L RS št. 33/2001)
J ^res za letni dopust za leto 2001
^ ”aJmanj	117.298 SIT
3 aJVeč' (70 % povp. plače v RS)	147.081 SIT
0vračila stroškov v zvezi z delom
,rf8res za prehrano SEPTEMBER 2001 Jevnice
-	cela
-	polovična
-	znižana
21.000 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 53,97 SIT
^ mnietrina (od 18. 9. 2001)
jJ^h^teri drugi prejemniki t\. p ejne nagrade:
ja|c 0 KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem deloda-- “’,Aneks št. 2 (Ur. 1. RS 50/99)
*a K) let .	20 let
0d^30|et
S0,PJ^ttina ob upokojitvi:
■ ^arnostne pomoči:
v 70 delavca „ °stalo
- bolezen
j oornestilo za ločeno življenje
J^fUgo
'nimalna plača od 1. 8. 2001 (Ur. I. RS, št. 64/2001)
68.715 SIT 103.073 SIT 137.430 SIT 504.684 SIT ali*
336.456 SIT ali* 168.228 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 67.291 SIT ali*
92.186 SIT
-	zajamčena plača od 1. 8. 2001 (Ur. 1. RS. št. 62/2001)
-	povprečna mesečna bruto plača za JULIJ 2001 na zaposlenega v RS
-	povprečna mesečna bruto plača za MAJ-JULIJ 2001 na zaposlenega v RS
-	začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (povečanje za 4,4 % na julij 2001)
-	bruto
-	neto
-	povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih JULIJ 2001 DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov DK/29 Proizvodnja strojev in naprav
DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme
DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil
46.319 SIT 210.116 SIT 209.996 SIT
168.228 SIT 107.422 SIT
171.983 SIT 172.084 SIT
179.302 SIT 182.056 SIT
Pojasnila
1.	Izhodiščne plače:
Aneks št. 2 k KPD (Ur. 1. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999),
Količniki povišanja plač (Ur. 1. RS št. 2/2001, 64/2001), Aneks št. 3 k KPD (Ur. 1. RS št. 73/2000)
Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. 1. RS. št. 37/96). Aneks št.
2,	Aneks št. 3, Zakon
2.	Regres za letni dopust:
Vir: Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. list RS št. 39/99), Aneks (Ur. 1. RS št. 51/2000), Aneks k dogovoru o politiki plač (Ur. I. RS št. 33/2001)
3.	Povračila stroškov v zvezi z delom:
-	REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS v preteklih treh mesecih
-	DNEVNICE: določene z uredbo
-	KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega bencina (95 okt.) Vrsta goriva kot osnova za izračun kilometrine je bila spremenjena (Ur. I. RS št. 48/2001). Velja od 1.7. 2001 dalje.
Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. 1. RS, št. 72/93, 43/94. 62/ 94, 7/95, 5/98 48/2001), KPD
4.	Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov:
-	JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št.2 (Ur. 1. RS št 50/99)
-	ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI:* osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca
-	SOLIDARNOSTNE POMOČI:* najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca
-	NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE:* najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca
Vir: KPD, SKP
OPOMBA: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. 1. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2., 3. oz. 4. alinejo.
Oskar Komac, sekretar za ekonomsko-finančne zadeve

Pričakovanja pri plačah so velika
Piše: Justi Arnuš
Odkar so se plače pojavile kot nadomestilo za opravljeno delo, so bile vedno predmet velike pozornosti. Za tiste, ki plačo prejemajo, je praviloma premajhna, za tiste, ki jo dajejo, pa previsoka. Zaradi plač v podjetjih in drugje nastajajo spori in socialni nemiri. O plačah se povsod pogajajo, jih usklajujejo, popravljajo, urejajo in tudi odrekanja niso redka.
Naša država ima sedaj zelo zapleteno plačno politiko in z njo ni nihče zadovoljen. V desetletju tranzicije je postala naša plačna politika tako zapletena, nenačelna in nepoštena, da jo skoraj nihče več ne razume. V njej je veliko rešitev, ki jih celo strokovnjaki različno tolmačijo.
Pri nas poznamo zajamčeno plačo, izhodiščno plačo, minimalno plačo, osnovno plačo, nadomestilo plače, plačo po kolektivni in individualni pogodbi in kdo ve kakšno plačo še. Uvedli smo tudi eskalacijo plač, ki je različna za gospodarstvo in javni sektor.
Vse to nas je pripeljalo do absurdov. Tako denimo zaradi prepočasne rasti izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah v gospodarstvu že skoraj vsi delavci od prvega do četrtega tarifnega razreda, to je od nekvalificiranega delavca pa do delavca s končano poklicno šolo, prejemajo enako, to je minimalno plačo, ki od avgusta letos znaša 92.186 tolarjev. Medtem ko je v gospodarstvu v nižjih tarifnih razredih zavladala popolna uravnilovka, pa so razlike v plačah v javnem sektorju nerazumljivo visoke. Ob tem pa naša plačna politika čedalje bolj poglablja tudi socialne razlike. Zato so si socialni partnerji enotni, da je plačna politika v državi resnično slaba in jo je treba i' celoti spremeniti. Slabo, zapleteno in nepošteno plačno politiko mora zamenjati nova, ki bo spodbujala prizadevnost in ustvarjalnost in ho hkrati bolj poštena za vse.
V Veleju, Tosami, Asu in še nekaterih podjetjih so že začeli pripravljati spremembe plačnega sistema. Pri tem aktivno sodeluje tudi sindikat, ki ugotavlja, da je izvajanje novega vrednotenja dela zelo zahtevno. Med zaposlenimi je že nastalo vzdušje pričakovanja novih, zlasti višjih plač. Pričakovanja pa bo zelo težko izpolniti. V podjetjih, kjer pričakovanja ne bodo izpolnjena, bodo huda razočaranja. Sindikati zato pričakujejo, da bodo uprave s strokovnimi delavci poskrbele, da bodo novosti izpolnile pričakovanja večine. Prav bi tudi bilo, da bi se plačna politika uredila po meri uspešnih podjetij v razviti Evropi, saj mora večina delavcev delati po evropskih normah in standardih.



Velike razlike v razvitosti med slovenskimi regijami
Zaradi polemik o tem, kje naj bo sedež holdinga Slovenskih elektrarn - v Ljubljani, Mariboru ali Posavju - so v javnosti ponovno oživele razprave o razlikah v razvitosti med regijami v Sloveniji.
Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije je nedavno pripravila zanimivo gradivo Gospodarjenje v regijah v letu 2000 in kupna moč regij. Poglejmo nekaj podatkov iz omenjenega gradiva. Bruto plača na zaposlenega je lani v Sloveniji znašala 191.669 tolarjev, v Ljubljani 220.010 tolarjev, v Kopru 197.125 tolarjev, v severnoprimorski regiji 190.835 tolarjev, v Novem mestu 186.920 tolarjev, na Gorenjskem 183.083 tolarjev, v Mariboru 178.743 tolarjev, v Postojni 176.583 tolarjev, v Celju 174.952 tolarjev, v Zasavju 173.491 tolarjev, v Posavju 170.173 tolarjev, v Savinjsko-Šaleški regiji 169.391 tolarjev, na Koroškem 164.130 tolarjev in v Pomurju 162.807 tolarjev. Povprečen delavec v Pomurju je imel torej lani za okoli 58.0(X) tolarjev nižjo bruto plačo od povprečnega delavca v osrednji slovenski regiji. Povprečna bruto plača v osrednji slovenski regiji je bila 15 odstotkov nad slovenskim povprečjem, v Pomurju pa 15 odstotkov nižja.
Še večje so razlike med regijami po bruto osnovi za dohodnino na prebivalca. Povprečna bruto osnova za dohodnino na prebivalca je bila 829.340 tolarjev, v Ljubljani 21 odstotkov več, v Kopru 15 odstotkov več in v Severnoprimorski regiji 12 odstotkov več. Nižja od povprečja pa je bila zlasti na Koroškem (za 13 odstotkov),
v Celju (za 15 odstotkov), Mariboru (za H0 stoikov) in Pomurju (za 19 odstotkov). P° te podatkih ima povprečen prebivalec Pomurja 40 odstotkov nižje letne dohodke od povprečnega prebivalca v ljubljanski regiji.
Med regijami pa so velike razlike tudi v ust''' jenem bruto domačem proizvodu na prebivala • V letih 1995, 1996 in 1997 so v ljubljanski urbani regiji ustvarili za 32 odstotkov višji j,rU domači proizvod na prebivalca kot v državi v cc loti, medtem ko je preostala Slovenija ustvari * za 10 odstotkov nižjega. Najnižji bruto dorna proizvod na prebivalca so leta 1997 ustvarili Pomurju (22 odstotkov pod slovenskim povp"-1, jem) in v Podravju (Maribor) (17 odstotkov p povprečjem). Poleg ljubljanske regije so leta 1' ustvarili višji bruto domači proizvod na pu-valca od republiškega povprečja samo še v ob no-kraški regiji (3 odstotke nad slovenskim P° vprečjem).	. ,ja
Pri tem je stopnja brezposelnosti daleč naj ve J ravno v Pomurju in Podravju.
Julija lani je bilo v Sloveniji 104.387 rep triranih brezposelnih oseb, od tega več kot p lovica (53.493) v Podravju, Pomurju in skem. Sicer pa je podatke o razvitosti regij težko zbrati, saj jih skoraj vsak državni org*
zbira po drugem ključu, ki zajema drugačno o
močje. Očitno nimamo niti ustrezne metodo gije za spremljanje regionalnega razvoja, kaj se ’ Ja bi država skrbela za enakomeren razvoj 5* venije kot celote.	^
Drnovšek na obisku v Mariboru
Dialog o policentričnem razvoju Slovenije
Maribor je prejšnji teden obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek z več ministri in drugimi sodelavci. Predsednik vlade je najprej sodeloval na posvetovanju o razvojnih problemih Maribora in možnostih razvoja mesta, ki je bilo za javnost zaprto. Nato seje srečal z mariborskim županom Borisom Sovičem in predsednikom civilne iniciative Gibanje za ljudi Stanislavom Holcem. To gibanje je pod zahtevi, naj vlada prenese sedež holdinga Šlovenskih elektrarn iz Ljubljane v Maribor in naj razreši ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, zbralo več kot 30.000 podpisov. Tudi Drnovškov pogovor s Sovičem in Holcem je potekal za zaprtimi vrati.
Po pogovoru je predsednik vlade dejal, da ne vidi perspektive razvoja Slovenije v centralizaciji in koncentraciji. Razvoj Slovenije mora biti policentričen in uravnotežen.
Drnovšek je povedal, daje v Maribor prišel z željo, da bi začeli dialog o policentričnem razvoju Slovenije, pri tem pa pričakuje pomoč vseh. Omenil je, daje na univerzi v Mariboru veliko strokovnjakov, ki lahko veliko prispevajo k is-
kanju najboljših rešitev. Po Drnovškovih b£S 0 dah za odločitvami vlade in tudi odločitvi)1 sedežu holdinga Slovenskih elektrarn ne stojin . merna politika centralizacije. Zaradi več taksi) odločitev pa je mogoče postavljati tudi vpra-nje, ali morda ne prihaja do prevelike korit tracije institucij samo v prestolnici.
Drnovšek bo na osnovi pogovorov v Martb°. vladi predlagal, naj naredi analizo, katere i'1^ tucije in državne organe bi bilo mogoče Pre.ni;'(jj drugam, pri čemer je seveda treba upoštevati t11 vidik racionalnosti in funkcionalnosti.
“Vprašanje holdinga Slovenskih elektrarn ^ dim predvsem kot opozorilo in povod, das£ razprava odpre bolj sistematično in bolj 'v> ter da poskušamo skupno najti najboljše re* ve,” je dejal Drnovšek. Dodal jc še, da se vl^. ves čas ukvarja s številnimi problemi, kiSL’ čejo tako Maribora kot celotne Slovenije. zilje prepričanje, da se razmere v Mariboru v£|(1 sih prikazujejo preveč črno-belo in da je rn£ v zadnjem obdobju naredilo napredek na šteV1 področjih, saj se brezposelnost zmanjšuje, v u1

Posvetovanje o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije
Slovenska kemijska industrija Potrebuje svojo multinacionalko
bil' °kv‘ru Slovenskih kemijskih dnevov, ki so ‘Prejšnji teden v Mariboru, je bilo tudi po-xket0Vanie ° V*ZU' 'n strategiji razvoja kemij-s i , ustrije v Sloveniji. Na posvetovanju so jriUelovali številni strokovnjaki iz ljubljanske v mariborske univerze, predstavniki domala pr^ Večjjh kemijskih podjetij v Sloveniji ter nisi Stavn‘k‘ ministrstva za gospodarstvo in mi-60 htV°vZa ^°'stvo' znanost in šport. Več kot n I ^Icžencev je pozornost namenilo zlasti teh-trii' v ernu razv°ju v slovenski kemijski indus-
Vo u rakeva'‘80 se’kako naJt' '<onsenz 0 raz‘ ji j la vprašanjih med vsemi socialnimi partner-
^javniki razvoja: podjetji, vlado, sindi-Sfe ‘n znanstveno-raziskovalno in izobraževalno
p tehnološkem predvidevanju v kemijski ir jn ^nih industrijah sta govorila Peter Glavič P ar>ica Sancin iz mariborske Fakultete za ke-
up. oancin iz manoorsKi je^(’‘n kemijsko tehnologijo. Povedala sta, d; Sloveniji kemiiska deiavnoi
i V7 v v^vjciiu oici, v-ii
jloveniji kemijska dejavnost najbolj uspešni , Parska panoga. V njej posluje 596 druži p.j,.. 00 zaposlenimi, ki so lani ustvarile 5b tolarjev prihodkov in 26,6 milijarde to jet'C'| ČisteSa dobička. Tako so kemijska pod v^a an> ustvarila 15 odstotkov prihodkov slo triiSke Predelovalne industrije in več kot eno če ind110 nJcneSa neto čistega dobička. Kemijski de| str'ja razpolaga tudi s četrtino kapitala pre
(je| 1 'Ju razpolaga tudi s četrtino kapitala pre tisn!Va?ne radustrije v državi in je močno izvozn sto(,erjena, saj proda na tujih trgih okoli 60 oc vis ,ov svoje proizvodnje. Največ programov VH dodano vrednostjo imajo tovarne zdr;
^ll • ^vjuoiio vreunosijo imajo lovame zor; .i^emazov, pesticidov in drugih specialnih k< in gradiv.
Ce “loveniji ta čas najboljše poslujejo farmi vr | a podjetja, ki ustvarjajo največ dodar l^a. n°sti na zaposlenega. Dobiček Krke in Li ra i denimo v prvi polovici letošnjega leta pr e kar za 70 oziroma 66 odstotkov. Medni
rodne primerjave pa kažejo, da imata obe podjetji pri ustvarjanju dodane vrednosti na zaposlenega še veliko rezerv.
Čeprav naša kemijska industrija dosega visoko dodano vrednost na zaposlenega, v tem pogledu še vedno močno zaostaja za kemijsko industrijo v zahodnih državah. O problemu nizke produktivnosti v primerjavi z Evropsko unijo je govoril dr. Marko Kos. Dejal je, da seje razlika v produktivnosti med nemško in slovensko kemijsko industrijo v letih od 1996 do 1998 povečevala, zato naša kemijska industrija izgublja na konkurenčnosti. V nemški kemijski industriji je produktivnost večja za 141 odstotkov, dodana vrednost pa celo za 259 odstotkov. V slovenski industriji so razlike v produktivnosti med kemijsko panogo in usnjarsko panogo, ki ima najnižjo produktivnost 4,12 : 1, v Nemčiji pa le 2,4 : 1. Produktivnost med panogami v Nemčiji je bolj izenačena, kar kaže na to, da so tam tudi delovno intenzivne panoge tehnološko bolj razvite.
Posledice nizke produktivnosti so nizke plače, ki po Kosovih navedbah dosegajo samo tretjino nemških. Ostanek dodane vrednosti po izplačilu plač v Sloveniji je 4,45-krat manjši kot v nemški kemijski industriji. Tudi naše naložbe dosegajo le 40 odstotkov nemških naložb, zato se razlike v tehnološki razvitosti, produktivnosti in ustvarjeni dodani vrednosti med slovensko in nemško kemijsko industrijo povečujejo. Vzrok za zaostajanje naše kemijske industrije pa tiči tudi v premajhnih vlaganjih v razvojno raziskovalno delo.
Kos je opozoril tudi, da vsaj po rezultatih ankete številni menedžerji v kemijskih podjetjih pri nas ne vedo, da njihova podjetja po produktivnosti in dodani vrednosti zaostajajo za konkurenti. To po njegovih navedbah dokazuje, da je vedenje o poslovni konkurenci pri menedžmentu nizko in da imajo v podjetjih slabo razvito in
organizirano informatiko. Sicer pa je tudi izobrazbena struktura zaposlenih v naši kemijski industriji nizka, saj je kvalificiranih, polkvalificira-nih in nekvalificiranih kar 43 odstotkov zaposlenih, medtem ko jih ima visoko izobrazbo le 17 odstotkov.
Tudi izobraževanje v samih podjetjih je nizko razvito, saj se pri nas v povprečju zaposleni delavec v kemijski industriji izobražuje letno 37 ur, v Nemčiji pa 124 ur. Kos opozarja, da so vzroki zaostajanja slovenske kemijske industrije kompleksni, eno od temeljnih disfunkcionalnosti pa vidi v podcenjevanju proizvodnotehnološkega vidika, ki je temelj marketinškega, finančnega in organizacijskega napredka, kar je ključni element razvoja.
Razpravljavci so poudarili, da razvoj v svetu in značilnosti kemijske in procesnih industrij v Sloveniji narekujejo intenzivno iskanje ključnih tehnologij prihodnosti, ki bodo prispevale k povečanju produktivnosti v naši kemijski industriji in njene konkurenčnosti. Mnogi strokovnjaki vidijo možnosti za hitrejši razvoj slovenske kemijske industrije v njenem povezovanju in v oblikovanju slovenske multinacionalke, ki bi za razvoj panoge lahko storila več, kot storijo danes strateški partnerji iz tujine.
Na posvetovanju pa je bilo mogoče slišati tudi nekaj konkretnih mnenj o tem, katere bodo ključne tehnologije prihodnosti, ki bodo podjetjem zagotavljale visoko dodano vrednost. Med njimi so strokovnjaki omenjali zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije, proizvodne in procesne tehnike in tehnologije, biotehnologijo, farmacijo in proizvodnjo specialnih kemikalij, proizvodnjo novih materialov (polimeri, keramika, kompoziti, nanomateriali), okoljevarstvene tehnologije in varčevalna energetika ter izobraževanje za delo in vseživljenjsko učenje.
r. k.
1° razvila vrsta dobrih podjetij, tudi minis-^ Va Ovajajo vrsto projektov, v katere so vklju-ij' Podjetja iz Maribora ...
V]a .rr|ovšek je Mariborčanom zagotovil, da bo raz /c na Prv' naslednji seji opravila prvi del Tuve o policentrizmu.
$1 ar>borski župan Boris Sovič je dejal, da mora , enija zdaj, ko je mnoge zunanjepolitične cilje litjv°segla, vso pozornost posvetili notranjepo-twaernu vprašanju številka ena - to je sklad-Uregionalnemu razvoju in policentrizmu ter »ii anjran ju naraščajoče razvojne razlike med re-71' v Sloveniji.
trur ZVez' s sedežem holdinga Slovenskih elek-sv0- -le Sovič predlagal, naj vlada ponovno prouči ',„1 'ndločitev tudi z vidika policentričnega raz-gre Slovenije ter prenese sedež v Maribor, saj tern ta^° za praktično kot simbolno vpra-
vilju' S takšno odločitvijo bi vlada po Soviče-h(,i. esedah pokazala, da misli s svojo politiko 'eentrizma zares.
do/nislav Holc je izrazil zadovoljstvo, daje la'°ga z vlado o policentričnem razvoju ven-
darle prišlo. Z rezultati pogovorov s premieram pa Holc ni bil zadovoljen. Po njegovih besedah je Drnovšek po stari navadi marsikaj obljubil, vendar nič konkretnega, prav tako pa pogovor ni omogočil zbližanja stališč. Po Holčevih besedah privržencev Gibanja za ljudi obljube ne zanimajo več, temveč terjajo sprejem konkretnih sklepov in njihovo izvedbo.
Ker predsednik vlade v Mariboru ni konkret-
no odgovoril na zahteve za prenos sedeža holdinga Slovenskih elektrarn iz Ljubljane v Maribor, za razrešitev ministra Janeza Kopača in v zvezi z lastninjenjem Nove Kreditne banke Maribor, bodo predstavniki Gibanja za ljudi še naprej zbirali podpise pod svoje zahteve, oktobra pa bodo v središču Maribora pripravili tudi prvi protestni shod.
T K.
★ * *
SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI
Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU
Kateri so stebri zaposlovalne politike
EU?
SLOvemja
Odgovor: Smernice zaposlovalne politike, ki jih vsako leto predloži Evropska komisija in nato potrdi ministrski svet, temeljijo na štirih stebrih: povečanje zaposljivosti prebivalstva, spodbujanje podjetništva, povečanje prilagodljivosti podjetij in posameznikov in enake možnosti zaposlovanja za oba spola. Države članice EU morajo na podlagi teh smernic vsako leto oblikovati nacio-
nalne zaposlovalne načrte s konkretnimi ukrepi.
Vir: publikacija Urada vlade za informiranje
/fu.nrore.g£a.
"Ej, fantje, zdaj pa bo teroristom odzvonilo!" je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal mizar Tone. "Po televiziji sem spremljal govor ameriškega predsednika Busha. Rekel je, da bodo Američani skupaj z zavezniki polovili v.ve teroriste po svetu ter jih postavili pred sodišča."
"Saj je tudi že skrajni čas, da demokratične sile v svetu enkrat za vselej stopijo na prste teroristom,” je povzdignil glas strugar Lojze. "Preveč nedolžnih žrtev je že bilo, da bi smeli biti do tega pojava brezbrižni.”
“Kdo pa so pravzaprav teroristi?” je zanimalo praktikantko Suzano. "Po čem jih je mogoče prepoznati?"
“Ej, Suzana, to so čudni tiči! Zapomni si: zate bo najbolje, če ne boš nikoli nobenega spoznala!" je zamahnil z roko Tone. “Veš, teroristi so ljudje, ki se za svoje pravice borijo tako, da brezobzirno kratijo temeljne pravice drugim, nič krivim in nedolžnim ljudem. Pri tem ne spoštujejo niti pravice, ki je vsakomur najbolj sveta - pravice do življenja."
“Zanimivo pa je, kako so se teroristi zdaj, ko so se demokratične sile v svetu končno prebudile in napovedale vojno terorizmu, poskrili,” se je v pogovor vključil kurir Peter. “Zdaj so teroristi prestrašeni in se skrivajo v svojih luknjah, da jih ne bi dosegla roka pravice! ”
“Peter, to imaš pa prav! "je pritegnila Trezika iz pakirnice. “Ta Osamljeni Bo Hladen ali kako se mu že reče, ki ga Američani sumijo, da je vodja teroristov, se je tako skril, da nihče več ne ve, kje je! Dokler so teroristi napadali nedolžne in neoborožene žrtve, so bili hrabri. Zdaj, ko so se jim po robu postavili oboroženi vojaki, pa so stisnili rep med noge in se i: poskrili kot miške! ”
“Prav imate! Teroristi so se v zadnjem času zares potuhnili," je prikimal rezkar Vili. “To jaz najbolj opazim pri svoji ženi!"
“Kako ti to opaziš pri svoji ženi?” je presenečeno povprašal Tone. “Ali dela na policiji in ti nosi domov strogo zaupne informacije?”
“Eh, kje pa!" je zamahnil z roko Vili. “Moja žena dela v vrtcu. Vzgo-'i jiteljica je.”
“No, in?" je še bolj presenečeno povprašal Tone. “Kaj zdaj opažaš pri svoji ženi?"
“Kaj? Kaj?" je nejevoljno odvrnil Vili. “Saj sem že povedal: potuhnila se je! "
“Aha,” se je zarežal Tone. “Torej hočeš reči, da se je tudi tvoja žena v zadnjem času potuhnila kot kakšen terorist?"
“Tone, ne preobračaj mojih besed!" je razburjeno povzdignil glas Vili. “Moja žena se ni potuhnila tako kot kakšen terorist, pač pa ona terorist oziroma teroristka preprosto je in pika!”
“Vili, ne govori neumnosti!" se je zdaj razburil Tone. “To so preresne stvari, da bi iz njih norce brili! ”
"Bi rad videl, kdo tu norce brije?" je odvrnil Vili. “Predlagam, da za teden dni zamenjava: ti se preseli k moji ženi, jaz pa se bom v tvojo samsko sobico. Prav zanima me, kako boš po tednu dni skupnega življenja ti pravil moji ženi: angelček ali teroristka!”
“Vili, ne pretiravaj," je razburjeno nadaljeval Tone. “Tvoja žena je lahko ! tečna, zoprna, zajedljiva in kaj vem še kaj, teroristka pa ne more biti!”
“Seveda je teroristka, pa še kakšna!” se je ujezil Vili. “Brezobzirno mi krati osnovne človekove pravice: ne dovoli mi več v gostilno, nalaga mi
prisilno delo, nadzira moje stike s sosedami in podobno. Brezobzirno uničuf svetost mojega življenja, razumeš?"
“ Vili, pazi, kaj govoriš, sicer jih boš dobil s kuhlo po glavi! "je poskočila kuharica Špela. “Za takšnega fakina, kot si ti, ko bi cele dneve p°se' dal po gostilnah in za tujimi kiklami skakal, je tvoja žena še predobra-Raje poglej, kako si jo v teh dvajsetih letih, kolikor sta v zakonu, zdelal-Uničil si ji zdravje in živce. Terorist si ti in ne ona!”	.
“To pa nimaš prav!” je vzkipel Vili. “Če jo je kdo zares terorizira • potem so jo najini otroci, vendar je za to sama kriva, ker jih je preve razvadila."
“Špela, moram ti povedati, da si tudi ti teroristka in pol," je dejal ione. "Že leto dni nas vsaki dan teroriziraš z ričetom. Enkrat bi lahko skuhala kaj boljšega!"
“Tone, ti pa nehaj teroriziral1 Špelo," je posegla v pogovor banja iz računovodstva. “Saj ves, a kuha tisto, za kar ji da direktor denar!”
“Nehajte celotno omizje terorizirati z nesmiselnimi prepiri o le,,h kdo v naši tovarni je največji terorist, saj je splošno znano, da je največji terorist naš direktor!" je glasi0 posegel v pogovor skladiščnik Rudi. “Da bi ustvaril čim večji dobiček11 si napolnil žepe, nam delavcem skače po glavah in grobo krši naše de lovske pravice. Najprej bi bilo potrebno pošteno posvetiti takšnim teroristom, ki terorizirajo delavce.”
“Tako je!" je odločno dejal Lojze. “Če bi želeli Američani samo pr' nas poloviti vse takšne teroriste in jih postaviti pred sodišča, jim ne " zmanjkalo samo policistov, temveč tudi vojakov! ”
Kdo ve koliko časa bi še tako sedeli in kramljali, če ne bi v menzo vstopil direktor.
Vsi smo se zazrli vanj, Rudi pa je vzkliknil: “Hopla, fantje, ta pa je10 pravi! "
“Z-za k-k-kaj pa g-g-gre?" je zajecljal 'direktor, ki ga je naše obnašanje zmedlo.
“Le zakaj?” je povzdignil glas Rudi. “Teroriste iščemo!”
“K-kakšne t-t-teroriste?" je zajecljal direktor.
“Takšne, ki terorizirajo ljudi!" je odločno odvrnil Rudi. “Zdaj, ko 1^ ves demokratičen svet napovedal vojno terorizmu, se jim ne piše dobro-
“A t-t-tako! " je še enkrat zajecljal direktor.
“Da, da, tako, tako!” je dejal Rudi in tlesnil z rokami. “Odkar so Američani napovedali terorizmu vojno, so se vsi potuhnili. Zato se ravnokar pog0’ varjamo, ali kdo pozna kakšnega takšnega fakina, ki terorizira ljudi?
“A t-t-tako! Z-zame vsi v-veste, da imam r-rad ljudi in da v-vas im0"1 v-vse z-zelo r-rad, ali n-ne! ”
“No, to bomo pa šele videli! Le glejte, da bo vse v redu in da boste tako kot se šika spoštovali vse naše pravice: plače po kolektivni pogodbi’ regres za letni dopust, regres za spodobno malico, povračilo potnih stroškov jubilejne nagrade, odpravnine in tako naprej," je odvrnil Rudi, se zavr'. tel na peti ter počasi odkorakal nazaj v proizvodno dvorano. Vsi drug1 pa smo mu sledili.
“S-se r-r-razume, f-fantje, s-e r-r-razume,” smo slišali za seboj direktorjev glas. “S-saj v-veste, da v naši t-tovarni ni n-nobenega t-terorista!
Vročina
“Gospod doktor, prosim vas za pomoč!" “Kaj pa se je zgodilo?"
“Moja žena ima temperaturo!"
“Kako visoka pa je?"
“Natanko 178 centimetrov!”
Neučinkovito zdravilo
“Zakaj pa je tvoja žena tako majhna?"
“Ne vem."
"Ali obstaja za to kakšno zdravilo?"
“Mislim, da ne! Meni so jo pomagali nategovati že vsi sosedi, pa ni nič pomagalo! ”
Streha
“Presneto, včeraj mi je puščala streha." “Si jo popravil?"
“Kje pa! Je preveč deževalo! ”
“Potem pa jo popravi danes, ko ni dežja! " “Ni več potrebno, ker je nehala puščati!"
Ločitev
“Ločil se bom.”
“Zakaj?"
"Ugotovil sem, da je moja žena homoseksualka?"
“Ti si nor! Ali sploh veš, kaj to pomeni? Homoseksualci imajo radi moške! ”
“Moja žena tudi!"
Skladiščnik
“Kaj počneš v vojski?”
“Delam v skladišču bomb?”
“Uf, uf, to pa je nevarno. Če ti kakšna pade iz roke, lahko eksplodira."
“Prava figa, saj niso moje!"
Jezik za zobe
“Doktor, kako je z mojo ženo?"
“Noseča je, vendar gre za izvenmaternično nosečnost."
“Nate, tukaj imate tisoč mark!"	J
“Veste, brez potrebe mi ponujate denar, ^ V izvennuitemični nosečnosti ne morem ničponuig1 L “Vi samo vzemite marke, pa jezik za komu poveste, da sem zgrešil, pa se me paZl
Posebnež
"Francelj, zakaj pa si ti zadnje čase ta
kor
ten?"
“Ah, saj me poznaš. Vedno rad ravnam obratno kot drugi! ”
ra**1
Super-meni
“Dovolite da se predstavim. Jaz sem džentlmen."
“Jaz pa sem John, biznismen."
“Jaz pa sem Suljo, nepismen."
“Jaz pa sem Pepček!”
“Kakšen “men" pa si ti, Pepček?” “Hm, hm, pravijo, da sem neu-men!"
Ge°rS'


TOMO
ZDOVC
Razpis seminarja
Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu
Seminar
\^Ljub
Va /i 'nar bo v torek-16- oktobra 2001, v Domu sindikatov, Dalmatino-jAij-iubljana, soba 16/1, od 9.00 do 15.15. ure.
PROGRAM:
®Vropski pravni red na področju varnosti in zdravja pri delu _ °Pveznosti Slovenije za prevzem evropskega pravnega reda,
^'rektiva EU o ukrepih za vzpodbujanje izboljšav varnosti in zdravja pri ^ aelu,
Potek usklajevanja slovenskih predpisov z evropskim pravnim redom
*	tem3 -em Področju'
meijng regjtve jz zakona 0 varnosti in zdravju pri delu (načela, obvez-ra stl delodajalcev, obveznosti delavcev, podzakonski akti, organi nadzo-
*	ria'n hjihove naloge, kazenske določbe),
^ °9e sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri (j u (pristojnosti sveta delavcev, način organiziranja in delovanja sveta » Dal Cev na Področju varnosti in zdravja pri delu),
°ge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu (organiziranje in del s'ndikatov, naloge sindikata pri delodajalcu, kjer ni izvoljenega sveta 'avcev oz. delavskega zaupnika).
o^tovna izvajalca: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS, in Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS tu
seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svo-9. sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do
^tiZa?-ra'
CoSa 'J9, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 8000,00 tolarjev za ti^arnezpega udeleženca. Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu ko-5t. g^e- Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije $kiiru101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar, na številko 33.«
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
*a',hico smo objavili v 32 št. NDE.
Razpis seminarja
Letno poročilo - novosti
Seminar bo v četrtek, 25. oktobra 2001, od 9.00 do 16.45 ure, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1.
PROGRAM:
•	splošna pravila o računovodenju, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida,
•	splošna pravila o letnem poročilu, priloga k izkazom,
•	členitev bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter vrednotenje postavk v računovodskih izkazih,
•	poslovno poročilo, revidiranje, javna objava, pristojnost,
•	nove pristojnosti nadzornega sveta na področju letnih poročil.
Strokovna izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno računovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo gospodarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij.
Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 18. oktobra 2001.
Cena udeležbe na seminarju je 16.000,00 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 36”.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje.

PRIJAVNICA
za seminar ZSSS
LETNO POROČILO - NOVOSTI
Ime in priimek:....................
Datum rojstva:.....................
Izobrazba, stopnja izobrazbe:......
Naslov doma:.......................
Zaposlitev, naziv in naslov družbe:
- delovno mesto.................................................
Točen naziv in naslov plačnika:.................................
Davčna številka plačnika:.......................................
Naziv sindikata dejavnosti,
katerega član ste:..............................................
Sindikalni zaupnik:	DA NE
Druge funkcije v sindikatu (navedite):..........................
Član sveta delavcev:	DA	NE
Delavski predstavnik v nadzornem svetu:	DA	NE
Telefonska št.: doma: .. v službi:
Žig in podpis odgovorne osebe:
c
I
n
.s
z
Ij
v
v
d
ji
l(
P
d
n
d
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE st. 33 (27. 9. 2001):
0
h
j?
C
g'
P'
d.
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, '/rL*(()v in pošljite nalepljene na dopisniei na naslov: Zveza svobodnih sindi^ jj Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je	^
|.	5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in da' ^
številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do poned^J 8. oktobra 2001.	U
2:................................................................
Pravilna rešitev gesel iz 31. letošnje številke Nove Delavske enoU1*- .v Ui
1. FAMILY MAN, 2. NICOLAS CAGE, 3. TEA LEONI. Nagrado 5000 to1^ d; 3:................................................................ prejme Nada Abraham, Čečovje 40/B, 2390 Ravne na Koroškem. d;