1. Številka.- _Ljubljani, v ponedeljek 2. jaarorj« 1899.^ X™1!1«*0-
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja veek dan av«čer, iaimSi nedelj« in praznike, ter vetja po polti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gl 1 , za četrt leta 4 gld., za jeden rnesec l gM. 40 kr. Za Ljubljano bres poiiljanja na dom za ves leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr na mesec, po 30 kr za Četrt leta. — Za taje delele toliko veC, kolikor poetnina »nafta. - Na naroCbe, bres istodobne vpoftiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vr.ste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12 Opravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 3t. 12.
Telefon «t. 3-4.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ns novo naročbo, stare gospod« naroćnlk« p«, katerim bo potoki« končam maeac« naročnina, prosimo, d« Jo ob pravem času ponov*. d« pošiljanj« n« pfbneha In d« dob* vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
v«IJa s« IJublJsnsk« naročnika br«s pošiljanj« ns dom: Vsa Uto . . gld. IS.— I Ćetrt leta . . gld. 3-30 Pol l«ta ... M «VSO I In mesec . „ 110 Z« pošiljanj« ns dom s« računa IO kr. vač na mes«c, 3)0 kr. as čstrt let«,
S poilljanjem po p o i 11 valj«: Vse leto. . . gld. 16-— I Č«trt leta . . gld. Pol leta ...  „    3'— I En m«s«o . .  „ 1*40 •Cg" Nsročuj« s« Ishko  i  vsakim dnevom, a hkratu s« mor« poaleti tudi naročnin«, drugača s«
n« oalrsmo n« dotično naročilo. afisT Ust s« ustavlja tO. dag po p«t«k_ll_naroč-nlnl bres oalrs vsakemu, kdor ne vpoiljs Iste ob J^jvejn^aju^
UpmBtit 4<tfiMti|i lUno.". 1898-1899.
Staro leto je zatonilo v morju večnosti, in v znamenju § 14., v znamenju absolutizma, začelo se je novo. Kakor naredi trgovec koncem leta svojo bilanco, da vidi, kaj mu je leto prineslo, ali je bilo srečno ali nesrečno, tako pogleda tudi politik pri vstopu v novo leto Se jedenkrat nazaj, na preteklo leto in naredi avojo bilanco.
Pogled na leto 1896, v katerem smo pač slavili 50Ietnico cesarjevega vladanja, ne pa tudi 601etnice prve ustave, nam vsaj v nafti državi ne kaže nič veselega. Začelo se je pod utisom Badenijev odstop spremljajočih viharjev, in ti pretresajo fie danes to starodavno stavbo z jednako močjo. Ob novem letu 1808. je stalo na krmilu ministarstvo Gautsch Izginilo je brez sledu, ne da bi se bilo predstavilo parlamentu, in na njegovo mesto je stopilo Thunovo minister-sterstvo, kateremu ravno ob novem letu prorokujejo zgodnjo smrt.
Razmere se niso dosti premenile. Parlament je fie vedno nesposoben za delo. Nezadovoljna pa ni aamo opozicija, nezado-
LISTEK.
Polnočnica.
(Spisal Iv. Cankar.)
Čutil je utrujenost v nogah in po vsem telesu, a neprijetno mu je bilo, če se je spomnil svoje tesne sobe in blodil je dalje po vlažnih ulicah. Vsa okna so bila razsvetljena in izložbe so se bliščale v beli svetlobi. Tlak je bil pokrit z mre-nastim, spolzkim blatom, ki se je na širših trgih in cestah sušilo, da je bilo podobno polstrjeni, Črni smoli. Popoldne so se zgrnili čez nebo sivi oblaki in padlo je nekaj kapelj, pomešanih s snegom; a zdaj se je zjasnilo in mrzel veter je pihal od severa.
Vse mesto je bilo polno ljudij. Hodili so od izložbe do izložbe z nemirnimi koraki, zarudelimi obrazi in z zadovoljnim smehljajem na ustnih. Dame ograjene v dolge, s hermelinom obrobljene plafiče, roke v gorkem mufu in ovratnik privihan visoko do frizure. Moški v tesno zapetih suknjah, roke v Žepih in klobuk globoko na čelu. Na kakem oglu je stal otrok v letni oblaki, okrog vrata pisano ruto; oči so gledala nemo in aačudano, kakor bi plulo mimo njih brez pre-
voljne so postale tudi stranke, katere so doslej podpirale vlado. Ta nezadovoljnost se je rodila iz spoznanja, da tudi Thunova vlada ne more aH ne sme narediti konca sistemu, na čigar odpravo so se združile desničarske stranke, da hoče tudi ta vlada, katera pravi, da želi vladati v smislu desnice, a ima mej svojimi Členi več nasprotnikov desnice kakor prijateljev — ohraniti stari krivični sistem s pomočjo njega nasprotnikov.
Veliki boj, ki se ne bije ne za nagodbo in ne za čefike jezikovne naredbe, to je boj za sistem, boj mej Slovanstvom in G rman-stvom. Od izida tega boja proti nemški nadvladi in za ravnopravnost, je odvisna nadalnja prihodnjost te države, zlasti pa prihodnjost njenih slovanskih narodov, in zategadelj ostane minolo leto trajnega pomena v zgodovini države in narodov, če tudi ni prineslo odločitve.
Slovani ne moremo v minolem letu zaznamovati nobenega dneva z rudečo barvo, kajti od svojega smotra smo konec leta fie prav tako oddaljeni, kakor smo bili v začetku. S pozitivnimi pridobitvami se ne moremo ponašati, razmere so ostale k taverne, kakor so bile, pač pa se je o raznih prilikah, zlasti o Palackega slavnosti v Pragi poglobil in utrdil čut slovanske vzajemnosti, česar ni podcenjevati, kajti Živa zavednost slovanske vzajemnosti je predpogoj zmagi tistih idealov, katere so avstrijski Slovani zapisali na svoj p ^por. Ako bodo vse slovanske narode vedno in vselej prefiinjale te ideje, potem so avstrijski Slovani nepremagljiva falanga in si morajo prej ali slej priboriti v državi tisti položaj, kateri jim gre.
Nam Slovencem ni minolo leto prav ničesar lalo. Kar smo dobili, za to se nimamo nikor zahvaliti, to smo si vzeli s silo, pridobili z bojem. Vzlic temu pa bo to leto nekak mejnik v zgodovini našega razvoja, kajti prineslo nam je raznih važnih manifestacij narodne solidarnosti, obudilo Živahnejše narodno gibanje in resno, sistematično delo za vseučilišče v Ljubljani, od čigar srečnega izida je odvisno hitrejše in vese-lejše napredovanje vsega naroda v kul-
stanka čudovito neznano življenje iz oddaljenega s veta. Po tlaku je hitela vsak tre-notek slabo oblečena ženska z nezadovoljnim pogledom in prezeblim obrazom, pod pazduho košaro ali papirnat zavoj. Vozovi sb drdrali, na križpotih se je zdaj pa zdaj zajezil promet . . . povsod nervozno hitanje . . . nestrpno postajanje . . . govorjenje in ■meh.
Ivan Mrak se je motal mej množico brez posebnega namena. Na obrazu in na obleki se rnu je poznalo, da je diurnist. Lica stisnena, upala in dolgočasna; na temnih, krasno obokanih obrvih in na visokem čelu se je poznala inteligentnost; rujave velike oči so gledale krog sebe brez zanimanja; na vsem obrazu je bilo nekaj odživelega, zaprašenega, kar nikakor ni spadalo mej veselo vrvenje; spodobilo bi se bolj na mrtvaški oder. Obleka Mrakova je bila slaba in obnošena; namesto suknje je imel ogrnjen havelok, ki se je vihal v neštevilnih gubah krog koščenih udov.
Ogibal se je samotnih ulio in kadar je opazil, da je hrup ponehaval in da je svetloba bledela, vrnil se je na živahnejšo cesto, mej najgostejše gruče ljudij. Hotel je, da bi aa mu bleščalo pred očmi, da bi ga gluiilo lurnno življenja Za posamezne pojave tega življenja ga ni brigal. Poatajat
turnem, v političnem in v gospodarskem oziru.
Prineslo pa nam je to leto tudi resno delo za katoliško gimnazijo, za zavod, s katerim se ne moremo sprijazniti. Naša opozicija proti tej nameri bode stvarna in ne osebna. Knezoškofa dr. Jegliča spoštujemo visoko, prepričani smo o njegovem resničnem narodnem mišljenju in prepričani smo tudi, da ima s katoliško gimnazijo najboljše namene, toda namera sama se nam ne zdi srečna, narobe, Čim bolj premišljamo o njej, tolike bolj se v nas utrjuje nazor, da je ta misel nesrečna. Ker katoliška gimnazija ni cerkveno vprašanje, ampak projekt, o katerem ima lajik prav toliko pravice soditi, kakor duhovnik, bavili se bodemo s to zadevo obširnejše, pričakujoč, da tako, kakor bomo mi stvarno govorili, se nam bo tudi stvarno odgovarjalo.
Skrb za domače ognjišče absorbira malone vse naše moči, v v.tinec svetovnih dogodb pa že celo ne moremo aktivno posegati, dasi se v svojih konsekvencah lahko nanašajo tudi na nas.
Minolo leto nam tacih dogodb ni prineslo, pač pa so se na merodajnem obzoru pojavile konture nove evropske konstelacije. Doslej sicer 5e ni jasno, kako se bode grupiranje velesil predrugačilo, ali kaže se, da se krha trozveza in da pride do zveze mej Avstrijo in Rusijo, kakeršne zlasti avstrijski Slovani od nekdaj žele.
Rusija je prav v minolem letu mogočno napredovala. S pridobitvami v dal-njem Kitaju je prenehala biti evropska sila ter postala svetovna država, katere glas se bode vpošteval na vseh koncih sveta. Svoje moči pa ne misli zlorabljati, ampak se trudi, kakor kaže osvobojenje Krete, zagotoviti narodom in državam blagoslov miru
Vzlic različnim diplomaticnim konfliktom se ni minolo leto zgodilo ničesar tacega, kar bi bilo vseobčnega pomena, dasi je malone vsaka država doživela pomembne dni.
Nemčija je pokopala svojega stvaritelja Bismarcka, in svojo veljavo v svetu s pridobitvijo kolonij in zvez znatno utrdila.
ni pred izložbami, ozrl se ni za najlepšim dekletom, — njegova ustna so ostala mirna, kakor prilepljena druga na drugo in obraz je rudel samo" od mraza . . . Noge so stopale težko in nejednakomeruo, na licih in na rokah se je koža strdila. Zavil se je tesneje v havelok, privihal ovratnik do ušes ter hitel z urnimi koraki po neizmerno dolgi, zapufičeni ulici. Tu pa tam se je svetlikalo izza zastrtega okna, časih je stopila iz kake veže tesno ogrnjena postava ter izginila za oglom. V dolgem razdalji so dremale plinove svetilke, pot je bila zmirom bolj blatna in zanemarjena.
Zavil je v temno vežo, prižgal žvep lenko ter stopal po ozkih stopnicah navzgor. Ko je prišel v svojo sobo, odložil je klobuk ter legel v haveloku na posteljo.
Hladno je bilo mej temi vlažnimi stenami. Oko se je zdaj pa zdaj streslo v vetru; na nasprotni strani ceste je stala svetilka in bledikasta svetloba je trepetala ravno nad posteljo.
Mraku so prihajali v spomin njegovi mladi dnevi, njegove krasne sanje, polne zmagoslavnih načrtov in jasnih nad. In konec teh zmagoslavnih načrtov in jasnih nad je prazna podstrešna izba in služba diurnlita. Ni si rnogel nikdar razlagati, kako je prišel do tega Čudovitega zvršetka.
Italija je praznovala 501etnico svoje ustave, a milanska revolucija je veselje pokvarila ter pokazala grozne posledice gospodarskega ustroja v tej državi.
Francijo so pretresle vsakovrstne krize, katerih izvor je vse razjedajoča korupcija, posledica pa onemoglost v mejnarodnih vprašanjih.
Španska, najbolj katoliška država, nekdaj največja in najmočnejša na svetu, je izgubila v vojni z mlado Ameriko vse svoje kolonije in postala država brez notranje in zunanje moči, jedna zadnjih v Evropi.
Človeku se milo stori, ako vidi, kako žalostno usodo je učakala katoliška Španska, dočim je Velika Britanija pod vodstvom ge-nijalnega Chamberlaina v znamenju socijalnoga imperijalizma zmagovito razprostrla svoje peruti in storila mogočne korake, da si zagotovi tudi še za prihodnje prvo mesto mej vsemi svetovnimi državami.
Morda je kaj resnice na tem, kar pravi Buckle v zgodovini angleške civilizacije, da je namreč vzrok propadanju Španske to, da je narod izročil svojo usodo kralju in duhovščini, dočim je angleški narod sam opravljal svoje zadeve in zato neprestano napredoval, naj je bila njegova duhovščina kakršnakoli, naj so bili njegovi kralji dobri ali slabi.
Kdo postane kranjski dež. šolski nadzornik?
(Izvirni dopis s Koro&kega) Kar piše .Slovenski Narod" v svoji 289. štev. od 29. t. m. o tej zadevi, kaže, da se je kranjskim nemškim nacijonalcem posrečilo, vreči narodnim krogom v Ljubljani toliko peska v oči, da ne vidijo pravega kandidata za nadzorniško mesto.
— Ce si Šepetajo dosti glasno na oho ime nekega provizoričnega glavnega učitelja ljubljanskega, je to le samo slepilo, kajti tu pri nas na Koroškem se govori vse kaj druzega in nam je tudi znano, da se v resnici prav zelo trudi neki gospod na Kranjskem za
Kriva je bila njegova idealnost . . . Ne, — če se dobro premisli, ni bil baš tako idealen. Kadar je bil dobre volje, bril je norce iz svojih sanj in svojih načrtov . . . Da, kriva je ta uničujoča ironija; komaj je vzplamtel v srcu prvi plamen raočf in navdušenosti, padla je nanj frivolna ironija, samouničujoč, grenak zasmeh . . . Čemu je treba premišljevati ? Akti so sklenjeni, stvar je končana
Kar ga je grizlo najglobokeje v pr.«ih,
— o tem ni hotel premišljati, kakor se boji bolnik, da bi se dotaknil s* prstom n ^*a-celjene rane.
Kadar se je spomnil za trenotek nj nega mladega obraza, njenih toplih očij, stopila mu je kri v lica in stiskal je pesti .. . Izgubljeno, — vse izgubljeno. To je preteklost, izbrisana za vedno; da bi se mogla iztrgati iz srca, četudi bi se izlila iz njega gorka kri . . Obraz mu je gorel od sramote, od brezupne ljubezni, od kesanja ... Prijatelj, ti si diurnist; tvoja suknja je ogoljena in tvoji čevlji so raztrgani; ne želi žene svojega bližnjega, in pred vsem ne žene svojega šefa ... Ustna so se mu zategnila v prisiljeni nasmehu, — a v istem hipu je čutil, da bi dal življenje za jeden sam pogled njenih očij ...
Nocoj je sveti večer.       <Konto prihj
ravnatelja celovškega učiteljišča , Bolte-zarja K n a p i t s c h a
Javna tajnost je. da je tisti visoki gospod, kateremu ravnatelj Knapitsch silno ugaja, s posebno pomočjo dr. Stein-vvenderja ga svojčas naravnost vsilil ministarstvu za ravnatelja naši učiteljski pripravnici v Celovcu, in sicer zato, ker je; 1. morda slutil, da so ga koroški Nemci Vladni in 2. ker se mu je baš ta odločni nemški pristaš zdel najpripravnejši na sled nik  g nadzorniku Šamanu na Kranjskem
— Obljubil mu je dotični gospod /a ta .sin Čaj baje tako odločno svojo pomoč, da sta g K na pit so h in njegova soproga takoj po prihodu v Celovec na vos glas in ponovljeno zatrjevala, da jima pripade v par letih dedščina humano v a.
Pas sedaj pa kažejo vsa /.namenja na to. da dela tisti gospod na vso pretege na Dunaju v istini zopet /a Kn.apitscha Zato si smatramo za BVOJO narodtM dolžnost, opozoriti naše voditelje, da odstranijo v pravem času nevarnost, ki preti našemu narodnemu in srednjemu šolstvu, ako se do tičniku posreči, tega moža spraviti na to, za naše slovensko šolstvo toli važno in odlično mesto. Svetujemo jim pa, da se pri takih prilikah zgledujejo tudi malo po celovških nemških nacijonalcih, in da zbijajo klin s klinom. Ni dolgo tega, kar je sklenil mestni odbor po predlogu nekega hranilničnega uradnika. «ia jemlji mestni magistrat samo nemške uradnike in delavce v službo. Slo vencev torej ti gospodje nečejo več poznati.
— Malo dni DOpred je umrl ravnatelj meščanske šole, in deželni šolski nadzornik je poveril meščanskemu učitelju T revnu začasno opravljanje ravnateljskih poslov. Toda župan in načelnik mestnega šolskega sveta, g. Neuner — (strojar, ki ima za občevanje s Slovenci načelo: če nam pride Slovenec kaj prodajat, ne znamo „nix windisch", če pa pride kupovat, pa radi znamo!) — je že takoj drugi dan ga odstavil in poveril začasno vodstvo mlajšemu, toda pristno nem-ško-nacijonalnemu učitelju. Tako postopa nemški župan celovški, g. Neuner. po pritisku svojih nemško nacijonalnih občinskih svetnikov, brez vsakega ozira napram učitelju, ki je sicer rodom Slovenec, česar pa nikdar ne kaže, ker nima nič narodnega čuta več, in je najbrže, da bi se Meracera ne zameril, celo svojega sina vzgojil za Nemca. Nesreča njegova pa je ta, da ne zna kričati z našimi pristnimi Nemci slovenskega rodu, ali pa se jim ne mara udati, ker bi se vender sramoval, ako bi se spomnil svoje dobre slovenske matere.
Tem marljivejše pa se peha ravnatelj Knapitsch za Schonererjeve namene, ker ga nikdar in nikjer ne manjka, kedar se je treba pokazati z besedo in z dejanjem, da je zvest pristaš naših požrešnih nemških neprijateljev \Volfove baze. Nastopa vedno prav izzivajoče in Slovence žaleče — in nekoliko dnij pred Božičem pustil je zopet jedenkrat svetiti svojo svetlo luč na nekem šulvereinskem božičnem slavlju v slovenskem Vetrinju, o katerem zadnji „Miru tole poroča:  „Neraški „schulverein" je priredil letos božičnico v Vetrinju. Božičnico pa so porabili za pravo pravcato nemško-na-cijoitalno agitacijo, pri kateri so imeli prvo besedo c. kr. uradniki! Udeležili so se one slovesnosti namreč kot zastopniki „schul vereinske" podružnice v Celovcu (!!) c. kr. vodja učiteljišča v Celovcu. Knapitsch, s svojo soprogo, c kr. profesor Flora, vodja Steinlechner in trgovec Rohrer z boljšo svojo ilovico, rojeno Ljubljančanko! Vodja Kna-"h je  nekaj govoril o veliki vrednosti •     jezika in pridušal otroke, naj se tO   , • .Če". Še bolj junaško pa je nastopila pr.    -znejši veselici njegova dična soproga, ki je rotila zlasti vetrinjske žene, naj podpirajo  ona nemška društva,   ki hujskajo zoper Slovence, ter naj  kupujejo le take stvari, ki so onim društvom na korist — Nočemo dalje pisati o predrznem nastopanju ultranemške gospode na slovenskih tleh. Vprašamo samo: Kaj bi se zgodilo kakemu siovenskemu profesorju, ki bi sepostopil govoriti na slovenskih tleh in pri slovenski veselici tako, kakor sta čvekala Knapitsch in krepostna soproga njegova v Vetrinju?" In kaj bi se slovenskemu profesorju zgodilo Šele, ako bi tako nastopal na nemških tleh?
Ml smo do cela tega prepričanja, da bi se slovenskemu profesorju zelo slabo godilo, ako bi se predrznil nastopiti le jedenkrat na tak način na kakem slovenskem shodu bodisi kjerkoli. Kar pa se sme uga-
njati pri nas. to je ?.e nezaslišano. Naših
nemških rovarjev nikdo ne vidi. Da ne bomo govorili samo o ravnatelju K n a p i t s c h u kot takem, povedali bi lehko marsikaj za nimtvega tudi o naši o. kr realki, na kateri se v nemško nacijonalnem duhu nič rahl »je n.- dela. kakor pri Vas v Ljubljani Bis-marekovanfe in hajlanje je na tem zavodu tako vsakdanje, kakor na učiteljišču pod Knapitschevim nadzorstvom Nedavno so se govorile o dijakih na naši realki tako čudne stvari, da niti varno ni bilo, o njih javno govoriti, ker se je bilo bati, da bi se prišlo lehko navskriž s ces kr. državnim pravdnikom zaradi veleizdaje. In kaj je bilo? Par dijakov je bilo pognanih, ravnatelj realke, g Josip Opi, je bil pa povodom cesarjevega jubileja odlikovan s tem, da je postal svetnik, to pa nujhrže zaradi tega, ker se ume dobro na takozvani „Vertu-•cbung8-3ystera* in ve vedno vse tisto dobro zakriti in lepo pobarvati,* kar se v pravi luči ne sme pokazati.
In tako hoče biti odlikovan za svoje nemško rogoviljenje Boltažar Knapitsch, kateri je Že sedaj popolnoma prepričan, da postane c kr. deželni šolski nadzornik na Kranjskem s pomočjo višjih sil, kar je pri naših današnjih žalostnih in zmedenih razmerah prav lahko mogoče.
Mi smo te besede danes spregovorili, kor smo to storiti za potrebno spoznali. Žalovali mi koroški Slovenci za Knapitsohem ne bomo Ako gre na Kranjsko, Bog ga nesi! Čuditi bi se vsekako morali, ako bi se kaj tacega res moglo izvršiti sedaj preko vseh glav slovenskih državnih poslancev, osobito kranjskih; kajti to bi bil pravi prav cati Škandal, kateri bi se ne dal z lepo popraviti.
Slovenskim poslancem torej kličemo prav glasno: Pazite, kaj se vrši za kulisami! Po toči zvoniti bode prepozno!
Izjava
kluba slovenskih deželnih poslancev štajerskih z dne 29. decembra 1898.
Z ozirom na to, da je slovanska krščansko-narodna zveza stavila v minolem državnozborskem zasedanju do c. kr. vlade gotove, opravičene zahteve, zadevajoče osobito tudi kulturni in gospodarski napredek štajerskih Slovencev;
z ozirom na to, da v našem javnem življenju ni opaziti, da bi c. kr. vlada doslej ugodila kateri teh opravičenih zahtev, marveč, da živo občutimo, da se v vseh c. kr. notranji vladi podrejenih ministerskih resortih in posebno še v resortu naučnega ministerstva nadaljuje dosedanji sistem zatiranja slovenskega življa na Štajerskem;
z ozirom na to, da je izprememba tega sistema državna potreba in potreba gospodarskega in kulturnega napredka Slovencev, izjavljamo členi kluba slovenskih deželnih poslancev štajerskih, da sicer strjimo glede za zdaj najnujneje potrebnih izprememb v postavodaji in administraciji na stališču onih zahtev, katere smo s posebno spomenico naznanili c. kr. vladi pri vstopu v deželni zbor 1. 1896, da pa prosimo, naj slovanska krščansko-narodna zveza z odločnostjo zahteva nemudoma garancijo izpolnitve vsaj do sedaj od slavnega kluba c. kr. vladi naznanjenih zahtev ter pričakuje, da slovenski zastopniki iz vladnega odgovora nemudoma izvajajo potrebne posledice.
V Gradci, dne 29. decembra 1898. Dr. Fran Jurtela 1. r. Dr. Ivan Dečko 1. r. Dr. Franjo Rosina 1. r.   Jos. Žičkar I. r. Dr. Jos.  Sernec 1. r.   Robić 1. r. Len-dovšek 1 r. Ivan Vošnjak 1. r.
V lijuliljn iii. 2. januvarja.
Parlamentarni položaj.
17. t. m. začne drž. zbor zopet s svojimi sejami. „l{eichs\vehru piše: Še enkrat se poskusi drž. potrebščine dognati parlamentarnim potom ter dobiti dovoljenje za nagodbo in proračun od drž. zbora. Ali se pa to posreči, je danes še bolj kot kdaj vprašanje. Razmere so vedno bolj zamotane, mesto da bi se jasnile. Razkol mej strankami narašča, in nič ne kaže, da se obrne stvar k boljSemu. Kako desolat.ne so razmere v našem d rž.' za stopu, to se pokaže že v prvi seji, za katero se proroku-jejo že danes veliki viharji. Bodoče zasedanje prinese celo vrsto obtofcb ministrov. Poraba § 14. glede proračunskega in nagodbenega provizorija bo snov prve obtožbe že v prvi
seji.  — V nemški narodni stranki vlada
nesloga radi izstopa Bareutherja in Stein-\venderja. „Reichsvvehr- sodi, da zmagajo zmernejši elementi v stranki, da se potem stranka razcepi in da bode zmernejši del hodil z antisemiti, naprednjaki in ustavo-vernimi veleposestniki. - - Glede večine piše „Reiohsuehr", da je složna in jedina
— Parlament se bode bavil najprej s ca rinsko in trgovinsko zvezo z Ogersko, po tem z nagodbo, s proračunom in s provi zoriji, končno pa z jezikovnim vprašanjem
Dr. Steinwender ni mogel preboleti velike blamaže, katero je doživel nedavno na volilnem shodu v Beljaku, ter je zategadelj sklical nov shod, katerega pa se jc vdeležilo komaj 20O ljudij. Steinvvender je napadal Sehonerer-janee, ki so baje ljudje brez discipline, in ki so s svojim nasilnim radikalizmom krivi, da se „nova taktika" ni obnesla Steinvven-der meni. da se bo obstrukeija ponovila, da nastopi na to doba brez parlamenta, ki pa se bo po zaslugah delavskih krogov kmalu končala. Ko se znova začne parlamentarno delovanje, ne bo jezikovnih na-redb — tako misli prerok Steinvvender — več. Dr. Gassner je imenom radikalno na-oijonalnih volilcev, katerih je bilo 65 in ki so bili večinoma uradniki in uslužbenci c. kr. državne železnice, predlagal Stein-\venderju nezaupnico, ki pa je bila odklonjena. Dr Kumpf je predlagal na to zaupnico, ki je bila sprejeta z 78 glasovi. Steinvvender je dejal, da hoče dobiti zaupnice še v drugih okrajih in potem eventu-valno odstopiti. ,Man vvird mich schon vvieder holen!" je dejal samozavestno. Kriza na Ogerskem. Cesar sam je določil, da ostane, ker se postavna zastopa cis- in translitvanskih dežel glede kvot nista mogla zjediniti, status quo tudi za 1. 1899. S tem se je začela izvenzakonita doba tudi za Ogersko. Opozicija je sklenila, da smatra ministre za izven ustave stoječe; zato noče imeti z njimi nikakega opravka več. Ministri imajo
— po mnenju opozicije — v parlamentu odslej samo pravice državnih poslancev, kakih ministerskih prepravio pa opozicija ne bo nikomur priznala. Zategadelj se bode odločno uprla vsakemu ministru, ki bo hotel kot tak nastopiti. Iz tega sklepa nastanejo novi viharni boji, ki onemogočijo vsakatero parlamentarno delovanje. Ministri ne bodo hoteli niti mogli vedno molčati, opozicija pa dobiva vedno več gradiva za onemogočenje parlamentovega poslovanja. Splošno se sodi, da se parlament kmalu zaključi.
Afera Dreyfus-Picquari.
Kasacijski dvor je poslal sodišču v Cayenu več vprašanj, ki se predlože Drey-fusu. Poročilu „Ne\vyork Heralda", da je 4. decembra m. 1. Dreyfus odpotoval na Francosko, dementira kolonijski minister z opazko, da tega kasacijski dvor še ni zahteval. — Veliko število odličnih Francozov, mej temi več znamenitih akademikov
— Bourget, Lemaitre, Coppće, Brunetiere i. dr. — je ustanovilo novo Ja patrie Francaiseu-ligo, ki ima namen pobijati revi-zijonistične težnje. - Preiskava proti Bardu v zadevi Picquarta je že končana, Dognalo se je, da so bila vsa očitanja izmišljena. — „Matin" javlja, da je izpoved bivšega ministra Barthoua pred kasacijskim dvorom jako važna.
Španija.
Pariški „Tempa" piše, da noče general Weyler ničesar povedati o svoji eno uro dolgi avdijenoi pri kraljici regentinji, ki je poklicala k sebi tudi maršale Martineza Camposa, Blanca in Lopeza Domingueza ter generala Azzarrago in Polaviejo. Trdi se, da so bile avdijence nepolitično, a mnogi listi menijo, da delajo Karlisti regentinji velike skrbi in da se je zato posvetovala z najvišjimi načelniki vojske. — Kdo postane načelnik novega ministerstva, Še ni znano. Imenujejo se imena: Sagasta, Montero Rios in maršal Campos. V prvih dveh kombinacijah se imenuje tudi general \Veyler.
Občinski svet ljubljanski.
v Ljubljani, 31. decembra. V soboto zvečer je imel občinski svet pod predsedstvom župana Hribarja sejo. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika Gogola in Sene-ko vid.
Župan Hribar je prečital dopis de-
želne vlade, s katerim se naznanja, da se nanaša cesarjeva že sporočena zahvala za udanostne izraze povodom vladarskega jubileja tudi na adresi obč. sveta in županskega shoda — ter potem preči tal pismo čast meščana Jos. Goru pa, s katerim se izreka obč. svetu zahvala, da je podaljšane Gradišče imenoval Gorupove ulice.
Nadalje je župan naznanil, da so uradniki ta dan storili obljubo in ga prosili sporočiti obč. svetu njih zahvalo za povišanje plač oziroma pomaknjenje ter da
se je 29. decembra konstituiral odbor za
upravo meščanske imovine, ki je volil prof. Gnjezdo načelnikom in kontrolorja Trtnika namestnikom ter se obč. svetu zahvaljuje za izkazano mu zaupanje.
Po poročilu magistrat nega ravnatelja Vončine je obč. svet principijalno sklenil, da morejo iz meščanske imovine dobivati podpore tudi otroci meščanov, če ni meščanov in udov, in da je obč. svet kom-petenten, podeljevati podpore ter potem dovolil podpore po 30 kr. na dan 11 prosilcem in podpore po 20 kr. na dan 19 prosilcem.
Obč. svet. dr. H u dni k je poročal o prizivu J. Šušteršiča proti magistratovemu naročilu, da mora odstraniti svojo stavbo, v kateri je zaloga smodnika. Sprejet je bil poročevalcev predlog, naj se naročilo premeni v toliko, da mora ŠuŠteršič iz reče-nega skladišča do 1. maja 1899. odstraniti zalogo smodnika in ga v ta namen ne sme več rabiti.
Obč. svet. dr. Požar je poročal o znanem sklepu glede prebivatnega dovoljenja, ki ga je dal obč. svet J. Godcu, kateri sklep je župan sistiral v kolikor se nanaša na podzemske prostore, namenjene za pekovsko obrt. Obč. svet je zdaj sklenil, da za te prostore ne da prebivatnega dovoljenja.
Magistratnemu slugi J. Kotarju je obč. svet po poročilu obč. svet. Lenčeta za snaženje dvorane dovolil  nagrade 40 gld.
Pred  zaključkom  seje se je Župan Hribar v daljšem govoru ozrl na delovanje obč. sveta v minolem letu, rekši: Slavni občinski svet!
Končali smo torej dnevni red in zaključiti bi imel sejo. Ker je pa to poslednja seja v letu, dovolite mi, častiti gospodje tovariši! nekoliko kratkih potez o delovanji občinskega sveta v letu, ki se bliža svojemu koncu.
Na svojih mizah našli ste danes precej obsežno knjigo. Ta knjiga je zgovorna priča Vašega delovanja. Ona obsega namreč poleg službene pragmatike, s katero so se določile dolžnosti in pravice mestnih uslužbencev, tudi navodila za vse stroke mestne uprave. Le malo je mest v našej drŽavi, katera bi v tem oziru mogla se meriti z nami. Vašej marljivosti in vztrajnosti pa se je, častiti gospodje tovariši! zahvaliti, da ste moje in mestnega magistrata predloge, s katerimi se je mestna uprava tako znamenito vredila, v kratkem času dveh let po neštevilnih, utrudljivih posvetovanjih v odsekih rešili. Zahvale in priznanja zato ne pričakujte; oboje naj Vam daje zavest, da ste storili več, ko je zahtevala Vaša dolžnost!
Ako so posebej dotaknem nekaterih zadev, ki so v teku leta 1898. prišle v občinskem svetu v razpravo in rešitev, naglasiti mi je pred vsem, da smo to leto stali v znamenji vladarskega jubileja našega cesarja. Živo Vam je še vsem v spominu, kako veličastno je bela Ljubljana proslavila drugi dan decembra. Za vso proslavo pa jo poprijel inicijativo občinski svet, ki je že prej s primernimi sklepi poskrbel, da so ustvarijo dobrodelne naprave, ki naj poznim rodovom pričajo o njegovej dinastičnej zvestobi. Omembe zaslužuje tudi shod slovenskih županov, ki je bil poleg dinastične tudi veličastna narodna manifestacija, in ki vsled sklepov, katere je ta shod ob splošnem navdušenji soglasno sprejel, utegne imeti trajno koristnih posledic. — Sedaj, ko se jubilejsko leto bliža koncu, imam le še jedno željo: da bi na merodajnih mestih naših lojal-nostnih dokazov ne smatrali za obupne poklone, kakoršni so bili predpisani v smrt gredočira rimskim gladijatorjem, temveč zaod-kritosrčne besede polnopravnih državljanov, ki ae poleg svojih dolžnostij do prestola in države zavedajo tudi tvojih pravic.
Za izpolnitev takih pravic oglasil se je pa tudi v teku leta ponovno občinski svet. Storil je to tedaj, ko je krepko povzdignil svoj glas proti brezpravju. v katero j« graško nadsodišče hoftilo potisniti slovenski jezik; storil je to. ko je sklenil
nejše uplivali na graško višje sodišče, katero bode moralo vsled podane interpelacije sestaviti poročilo na ministerstvo. Funkci-jonarjem, kateri imajo mirno vest, se tacih sredstev ni treba posluževati. Najzanimivejše pa je to, da se v ,Tagespoštia nava-
odposlati vladi obrazloženi prošnji za usta- jajo stvari, katerih ne more nihče drugi novitev nadsodišča in vseučilišča v Ljub- vedeti, nego nekateri sodni funkeijonarji, iz Ijani. Predobro Vas poznam, gospoda moja! česar je pač opravičeno sklepati, da je su da bi le za trenotek dvomiti zamogel, da bode v novem letu Vaša gorečnost za pra vično stvar in za koristi lepega našega mesta opešala. Zbrali boste zatorej vse svoje moči, da kar najpreje dosežemo za razvoj našega naroda in za vzrast bele Ljubljane tako neobhodno potrebne velike šole. Prevažen sklep storili ste v tej zadevi v predzadnjoj seji. V očigled božičnih praznikov je bilo to in neki notranji glas mi pravi, da božji blagoslov počiva nad tem sklepom.
Sicer  pa   se   delovanje občinskega sveta zamore v obče blagoslovljeno ime novati. Zasnoval je efektno loterijo, obnesla se mu je      kakor ste nedavno slišali — prav dobro;  preuredil je upravo užitnin skega zakupa in pokazalo se je, da podjetju v korist tako, da more potem najboljših  nad  gledati  v prihodnjo triletno dobo, za  katero je  ta  zakup zopet od države prevzel; otvoril je lastno elektrarno in uspehi prvega leta že kažejo, da bode to kaj koristno podjetje, ki bode mestnej občini, donašalo lepih dohodkov; uprl se je malenkostnim popravam, katere je nameravala izvesti južna železnica  na svojem kolodvoru in prodrl je v toliko, da se je morala udati za temeljitejše preuredbe. Pa tudi nova uredba. Zvezde in naprava rast linjaka,  pred vsem pa tade dvorana, ki nam daje sedaj tako dostojno zborovališče in katera je živo zanimanje vzbudila pri dveh naših slavnih mecenih, so nam priče zato.   Upajmo, da se nam ravno tako posreči  krasna zgradba   „Mestnega doma", s katerim bela Ljubljana postavi dostojen spomenik človekoljubnim težnjam svojega
prebivalstva. (Konec prih )
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. januvarja.
— Osebne vesti. Uredništvo uradne „Laibacher Zeitung" je z današnjim dnem prevzel gosp profesor Anton F u n t e k Pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču gosp. Fran dr. C v e t k o je imenovan avskultantom.
— Obrekovanj« kot odgovor na in terpelacijo. V jedni zadnjih sej poslanske zbornice so slovenski poslanci v posebni interpelaciji pojasnili razmere pri mariborskem porotnem okrožnem sodišču.   V in terpelaciji je mej drugim tudi povedano, da so se za razpravo proti ^Slovenskemu Gospodarju", ko je šlo za razumevanje slo venskih tiskovin in so priče govorile izključno slovenski, določili sodniki, ki ne znajo do cela slovenski, in da so bili mej porotniki tudi taki, ki ne znajo slovenski, tako da ni bilo možno sestaviti slovenske porotniške klopi. Nadalje pravi interpelacija da se pri sestavljanju letnega porotniškega seznama nikdo ne sprejme v zapisnik, ki ne zna nemški pisati in brati, a nasprotno, da se nikdo ne briga ali so oni, ki so spre jeti v seznam, tudi vešči slovenskega jezika Interpelacijo priobčimo jutri doslovno. Pravosodni minister na to interpelacijo še ni odgovoril, pač pa smo čitali v „Tagospošti nekak odgovor nanjo. In kakšen odgovor! Namesto da bi se bile navedbe v interpe laciji ovrgle, namesto dokazov, da so ne osnovane in neresnične, čitamo v „Tages-posti" samo strupeno hujskanje in nizkotno obrekovanje mariborskega odvetnika dr. Pi-puša. Povod je dalo domnevanje, da je dr. Pipuš interpelacijo provzročil.  Pisatelj od govora v „Tagespost" pogreva v svojem članku same stare, Že pozabljene stvari, namesto da bi se bavil z interpelacijo. Vsaka vrsta kaže slabo vest gotovih gospodov in svedoči, da se ničesar tako ne boje, kakor da bi na višjih mestih izvedeli resnico o razmerah pri mariborskem sodišču in zato skušajo ogrditi dr. Pipuša in mu kot zagovorniku pri razpravi proti „Slov. Gospo darju" vzeti osebno verodostojnost, ga pred staviti kot hujskača brez časti, kateremu je dobro vsako sredstvo. Ooividno je, da so gospodje nacijonalci, ki sicer prisegajo na »Grazer Tagblatt", priobčili izbruh avoje jata aategadeU v „Tageapoetl", da bi izdat-
rovi napad na dr Pipuša potekel iz peresa jednega mariborskih sodnih funkeijonarjev.
— Iz goriškega dež. zbora. Tržaški „Picoolo" poroča, da je 30. decembra imel odsek sedmorice, ki je bil voljen, da pretresa vladni načrt o šolskem zalogu, svojo prvo sejo. Predsednik odseku je dr. Pajer, člani so dr. Gregorčič, Turna, grof Alfred Goronini, dr. Marani, dr. Venuti in dr Vur-zegnassi. V generalni debati se ni ni)i<".-oglasil; predno se je Bacala specijalna debata, je dr. Gregorčič predlagal, naj se razprava odloži, da dobi odsek zadostnega statistiškega materijala. Gregorčiča je podpiral dr. Turna in „naravno, da italijanski člani odseka niso imeli ničesar ugovarjati". To „Pioeolovo" poročilo se nam zategadelj ne zdi prav verjetno, ker sta prav dr. Gregorčič in dr. Turna v prvi seji dež. zbora zahtevela, naj se predloga nujno razpravlja in reši, ne da bi se poprej odkazala kakemu odseku.
Razgnan shod. Na željo deželnega odbora istrskega je imel upravni odsek mesta Pazin ki je v laških rokah, dočim je občina v hrvaških rokah - izredno sejo, da se v navzočnosti nalašč za to do-šlega deželnega odbornika izreče proti brv. gimnaziji Vsled navala ogorčenega ljudstva iz mesta in okolice so morali sejo odložiti.
Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek se uprizori prvič na našem odru 5dejanjska svetopisemska igra „Jožef v Egiptu" s predigro „Jožefovi bratje", spisal F. E. Vetterlein. Snov je zajeta iz sv. pisma starega zakona ter jako efektno dramatizirana. Ta igra, ki se uprizarja tudi na mnogih večjih odrih, ter se je n. pr. prav letos igrala večkrat zapored v Gradcu, je namenjena širšim slojem občinstva in mladini. Glavne vloge so v rokah g Deyla (Jožefi, g. rež. Inemanna (Putifar), gdč. Slavčeve (Asnot) in g. Danilove (Ladice, Putifarka).
— Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve slovenski predstavi. Popoludne so igrali „Veseli dan", zvečer so peli „Tra-viato". ■— Pri popoludanski predstavi je bilo gledališče do zadnjega prostora zasedeno. Občinstvo se je prav izborno zabavalo, kar je svedočilo glasno smejanje in ploskanje, kar je veljalo izbornem igranju gospe Palakove in g. Housa. Gospa Dani lova ter gg Danilo, V e r o v š e k , Ine-mann in drugi so igrali vse pohvale vredno. — Tudi pri večerni predstavi je bilo gledališče dokaj dobro obiskano, a „Traviata" nam je prvič bolj ugajala nege sinoči. Iz-mej moških vlog nam je jako ugajal gosp Ras kovic kot Alfred, takisto je ekceliral z imenitnim petjem g. Koli i, katerega pesem „Ali te ne miče kraj" je zbudila poseben aplavz. Gdč. Št a s tn a je bila zlasti v zadnjem dejanju dobra v igri in petji ter se ji je mnogo ploskalo. Priznati treba, da je gdč. Štastna kot začetnica prav vrla ter je zlasti njena marljivost vse hvale vredna. Druge uloge so manjše in neznatne. Posebno dober je bil zbor v tretjem dejanju.
—a—
— Sokolov Silvestrov večer se je
izvrstno obnesel. Telovadnica je bila do zadnjega kotička polna. Vojaška godba je pridno svirala, trgovsko pevsko društvo izvrstno pelo, za prav dobro zabavo pa so še posebej skrbeli gospod režiser Ino-mann, kateremu se je viharno ploskalo in liliputanskemu kavartetu. Po 2. uri se je začel živahen ples, ki je trajal do 4. uro zjutraj.
— Kolodvorsko vprašanja ljubljansko.
Pred nekaj dnevi Čitala se je v našem listu vest o bodoči situvaciji nove južnoželezni-ške postaje in o predelanju križišča Dunajske ceste z južno železnico. — Danes izvedeli smo iz zanesljivega vira, da so vse te zadeve, kakor tudi regulacija sedanjega kolodvorskega obkrožja, izročile od strani mestne občine priznanemu strokovnjak g Maksu Fabijaniju. Taisti zvršil je ravnokar vse potrebne predštudije za ugodno rešitev težavnega tega vprašanja in skoro dobimo na vpogled končne rezul tate teh trudov.  O teb, za razvoj našega
mesta preznamenitih delih zaobljubilo se je od strokovnjaške strani za naš list obširno poročilo.
Društva   „Pravnik"   v Ljubljani
redna glavn.t skupščina bode dne 9. januvarja zvečer ob 8 uri v rnali čitalnični dvorani v I   nodVropjn rN;n •. doma*.
Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikove O društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. PocoCilo račun* skih preglednikov. 5 Volitev : ;i I dlUslvenega načelnika, h) 10 odbornikov, o) računskih preglednikov. t> Posane-zni nasveti.
Volilci šentjakobskega okraja imeli bodo v sredo, dne 4. januvarja ob 8. uri zvečer v Virantovi gostilni razgOVOt O gO» spodarskih zadevah tega okraja
— Pevski zbor ,,Glasbene Matice" ima drevi, v ponedeljek, skupno skušnjo v pevski sobi.
— Z Gorenjskega se na piše. IHvni Bohinj, rajski Bled in kipeče, Karavanke imajo tolste planine, pO katerih so pletti in pleto načrte razni baroni, graščine in v najnovejšem času obrtna družba kranjska z Verskim zakladom vred. a koren jaški Gorenjec, kateri je od parat Iveka pošiljal svojo planinarico v tvojo kočo na svojo Bib&čioO) Lipanico. Konjščico, Helščico, za Javornik. v Zagorevljeke in drugam, ta živi dandanes v večnem strahu, kdaj rnu sporoči logar, koliko škode je naredila njegova, že do polovice reducirana goved po zast jenih tujih tratah. Prepirov, kletve, tožb in obsodb ni kraja ne konosv In kmečki poslanec se ne gane, čeprav bi bilo letošnj", recimo cesarsko leto morda najložje ogla-dilo ravno pot pravični poravnavi iz pre-porne zagate. To bi bil trajen spomin na rodu, krasneji od bliščečih in duhtečih umotvorov ; domačin kakor tujec bi se ga ra-doval, a sigurno bi bil po volji preblazernu in miroljubnemu vladarju, kateri iskreno želi le blagostanja in miru svojim narodom.
Z Grada na Bledu se nam piše: Naša vas je najbližja zdraviškemu okraju, a občinska pota so, kar je novo županstvo na krmilu, popolnoma zanemajjena 01 »črnski odbor je sklenil, naj župan ukrene kar treba, da se pota popravijo. Preteklo je od tedaj že pol leta, a župan še vedno ni ničesar storil. Prosimo toraj podžupana v Gradu, naj pota pregleda in ukrene kar treba. Občani plačujemo že več let 10% doklade samo za srenjska pota. Kje je ta denar ? Bojimo se, da se porabi v druge namene in zato zahtevamo, naj se takoj plodonosno naloži, da se bode moglo prihodnjo spomlad napraviti kar treba.
— Nesreča. V soboto popoludne je iSIetni Krevsov dečko v Škofji Loki po nesreči izprožil puško ter teško ranil domačega hlapca in obstrelil svojo odraslo sestro.
— V Gornjegrajski planinski koči na Menini planini, katera se je otvorila in blagoslovila 21. julija 1898, bilo je minulo leto (1898) 207 vpisanih obiskovalcev. Bili so iz Gornjega grad a, Šmartina v Zadrečki dolini, Št. Jurija ob Taboru, Celja, Ljubljane, Kranja, iz Frama pri Mariboru, iz Gradca in celo iz Zotije na Bolgarskem itd. Zadnji turisti so bili v koči 26. decembra. Bili so to planinci iz Gornjega grada.
— Umrla je v Senjn gospa Ružica Devčić roj. Jaričevič, mati gosp. magistra Ivana DevČiča v Ljubljani. Lahka jej zemlja!
— Tamburaši v Sv. Petru na Krasu
prirede dne 5. prosinca v r Narodnem hotelu" veselico. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: za osebo 1 krono, za družino 2 kroni.
* Umor in samomor. V Tetlenu, v haj-duški županiji, sta ljubila dva orožnika, Ludovik Kesztijus in Andrej Ilelstab, isto dekle, katera je bila vedno z obema jednako ljubezniva. Vedela nista, kateri ima v njenem srcu prednost, dasi sta bila drug na dru-zega strašno ljubosumna. Pred par dnevi pa je vendar Helstab zalotil svojega druga s kuharico v jako nežnem položaju, kar ga je tako razkačilo, da je oba ustrelil ter potem pobegnil. Naslednjega jutra pa se je morilec vlegel na železniški tir, ko je prihajal brzovlak, kateri ga je popolnoma zdrobil.
* Nesreča na morju. Kakor poročajo listi, je pri Honkongu angleški parnik „Gle-navon" butnil ob skalo ter se potopil. Le majhen del možtva se je rešil ter izkrcal v Honkongu.
* Strašna drama.   Iz Brna poročajo,
da je. v /Cadvij»:rzi'ii hlap«-* o Ivan ."Hovajze ■ettvSI svojo ljubico, hčer svojega gospodarja Dupala ter jo potem obesil. Nato se je tudi aam poleg svoje zaročenke obesil. Poleg nju io našli pismo, v katerem sta pisala, da sta se usmrtila, ker dekličin oče ni dovolil, da se poročita.
* Viljem II. pumpa? „Wiener Kxtra Post" je done.-da rnaloverjetno vest, da je Viljem II z lastnoročniZH pismom naprosil našega cesarja poeojela 12 milijonov.
Telefonična in brzojavna poročila.
§ 14.
Dunaj 2 januvarja. Nemške stranke nameravajo podati nove obtožne predloge proti misterstvu zaradi porabe 14., s katerim sfa bila, uveljavljena nagodbeni in budgetni provizorij zlasti pa zaradi oesarske odločbe o kvoti, glede katere interpretirajo ustavo tako, da je krona imela samo za lansko leto paavico, določiti kvoto, za letos pa ne več.
Sekcijski šef Juliani f.
Dunaj . 2. januvarja. Člen gospodske zbornice, vpokojeni sekr ijski šef pl. Juliani, je umrl.
Boj proti Steinwenderju.
Celovec 2. januvarja. Vojno proti Steimvenderju vodi dr. Lernisch, kateri strastno agituje, da bi Steinvvenderjeve vo-lil OS privabil na svojo stran. Položaj je za Steinvvenderja v gornjekoroških mestih jako kritičen.
Novoletna voščila v Budimpešti.
Budimpešta 2. januvarja. Včeraj so bili tukaj običajni novoletni sprejemi s politično barvo. Liberalna stranka je pod vodstvom svojega načelnika, barona Podma-nickega, Čestitala Banffvju, pri katerem so bili zbrani vsi ministri. Govoril je grof Štefan Ti sza, kateri je rekel, da presojajoč ex-Iex položaj ni prezreti nevarnosti, katere so pretile ustavi, ako bi se ta položaj ne bil uveljavil, ako bi se bila večina udala manjšini. Opozicija je Ogersko neizmerno oškodovala, tako da navdaja vse prave rodoljube skrb za prihodnost, sovražnike pa upanje na zmago, kar kaže gibanje nerna-djarskih narodov na Ogerskem. Zlasti nevaren je položaj z ozirom na unanje komplikacije. Ako bi te nastale, bi bil narod madjarski brez moči in brez upliva. Tisza je rekel, da je porazumljenje z opozicijo mogoče samo, če se od liberalne stranke ne zahteva nobeno ponižanje, niti od nje v celoti niti od posameznih oseb, in če se zagotovi možnost delovanja v parlamentu. Banffv je odgovoril, da je že več mesecev predmet strastnim in krivičnim napadom. Počenjanje opozicije mora ugled parlamenta uničiti, kar je večina sklenila se je zgodilo vsled sile, bila je v to primorana. Vlada bo boj nadaljevala, kar pa pomeni, da odklanja vsak kompromis. Pripravljena je skleniti spravo, ali le pod pogoji, ki niso ponižujoči niti za stranko niti za osebe. Ako opozicija tacega kompromisa neče, potem ne odloži vlada orožja, nego hoče nadaljevati boj.
Budimpešta 2. januvarja. Neodvisna stranka je pod vodstvom posl. Bara basa čestitala Kossuthu, kateri je rekel, da zahteva opozicija odstranitev Banfivja na vsak način, sicer pa da je pripravljena, dovoliti vsaki vladi indemniteto. V istem smislu se je izrekel tudi grof Apponvi, kateremu je Čestitala narodna stranka pod vodstvom posl. Horanszkega.
Kreta.
Kaneja 2. januvarja. Princ Jurij je včeraj sprejel deputacijo Mohamedancev, kateri je obljubil popolno ravnopravnost Mohamedancev s kristijani.
Cesar Viljem bolan. Beroli n 2. januvarja   Vsled bolezni cesarja Viljema izostal je navadni novoletni sprejem. Danes se počuti cesar že bolje.
Sneži.
(Italijanski  spisal  Enrico Castolnuovo, poslovenil H. 11.)
Toplomer kaže jedva jedno stopinjo nad ničlo. Nebo pokrivajo beli oblaki in ne naznanjajo nič dobrega. Zrak je oster in leden. — Kaj je torej vzrok, da sloni sig-nor Odoardo ob 9. uri zjutraj na oknu svoje učne sobe?
Ej, fj, zdi se mi, da sem našel ta vzrok!
Visa vis signor Odoardovemu okna je okno signore Eveline. Tudi ta srka menda sveži zrak. V nočnico zavita, aloni pri svo*
jem oknu. Njeni zlati, kodrasti lasje padajo jej vsak trenotek čez celo, ona pa jih neprenehoma z dražestnim gibljejem glave popravlja nazaj.
Ulica je ozka. Zato se more meniti z ene strani na drugo. Pri tem slabem vre-menn pa sta odprti samo dve okni — okno signora Odoarda in temu nasproti — okno signore Eveline.
Priznati moramo, da je signora Eve-lina dražestna, majhna gospa. Vdova je ter Šteje komaj dvajset let. Njeni lasje so suho zlato, polt bela kot kri in mleko. Malo navzgor privihani nosek nikakor ni grški, vsekakor pa je lepši nego grški. Njena usta kažejo, kadar se smehlja — to pa dela rada! — dve vrsti snežno belih zob.
Oh. signora Evelina, verjeli začenjam, da signor Odoardo nima povsem slabe ideje, ker stoji pri oknu in spušča mraz v gorko sobo. mesto (kar bi bilo bolj pametno) da bi okno zaprl ter sedel h gorko zakurjeni peči.
Tako mlada in že vdova! — Uboga signora Evelina I Sama je ostala na svetu. Seveda bi rada srce in roko znova oddala!
Treba nam pa še vedeti, da je signor Odoardo bogat gospod štiridesetih let, in, kar je glavno, tudi vdovec. Koliko polje kombinacijam!
Ženitev — to bo konec! Take afere končujejo navadno z ženitvijo.
Ženitev, — to se kaj lahko reče. Signor Odoardo pa še ni za trdo odločen, če bi se govorilo o kratkem ljubimkanji, izginila bi — tako se mi vsaj dozdeva — njegova neodločnost prav kmalu. Errare hu-manum est. Signora Evelina je pa pozitivna ženska. Ona noče šale. ker jej treba moža.
Gotovo pa je: tako dalje ne more iti. Obiski signora Odoarda pri signori Evelini so že pregosti, vrhu tega pa še te konverzacije z nasprotnih okenj I Trdne odločitve je res nujno treba in konca. Signor Odoardo se zato že zelo boji, da ga bodo k temu hitreje zmamili, nego mu je ljubo; morebiti že. ko drugič obišče signoro Evelino. (Dalje prih.)
Darila.
Psti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v LJubljani. Darovali 30 nadalje: Vrhpolje pri Vipavi 20 gld.; Sonca nad Železniki 20 gld ; Krško 25 gld.: Spodnja Idrija 20 gld.; Katoliško slovensko dru8tvo za Radovljiški okraj 25 gld.; Žiri 25 gld., Šmartno pod Šmarno goro 50 gld. in Log pri Brezovici 20 gld.
„Radogoju" podaril je za novo leto gospod Janko Ra hn 4, c. kr. notar na Brdu, avoto 60 kron. Beležeč to vest s Čutom hvaležnosti, želimo le, da bi se tega prekoristnega društva imovitejši Slovenci spominjali večkrat ko doslej.
Uredništvu našega lista soposlali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba zbrana v salonu g. Trauna na Glincah na Silvestrov večer 3 K 6 vin. — G. Tosti 3 K 4 vin. kot novoletno darilo nabrano v klubn strelcev v gostilni „Miram ar' v Ljubljani. — Skupaj 6 K 10 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci'
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev 48, Dr. pr. 905.
V torek, dne 3. januvarja 1899.
Novo I Prvikrat: Novo!
Jožef v Egiptu.
Svetopisemska igra v 5 dejanjih s predigro „Jo-žefovi bratje". Spisal F E. Vetterlein. Režiser Rudolf Inemann.
Blarijaiu H "'h'!- • ob r. iri. — Zs«t>k ob 1 gS. ari. — k»nrc ob lil. an.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli. polka Leopold II. ši. 71. V četrtek, dne 6. januvarja: ,,KSENIJA" in „Stara pesem".
Listnisa upravništva.
Po neljubi pomoti,' oairoma nezadostni informaciji priobčili smo v soboto aPoslano* lastnika tvrdke M. Pakič skupno, kar bi moglo biti ločeno v dva dela, namreč „Poslano" in pa navadni inie-rat. Ksko se ima sobotno „Poslano" ločiti, razvidno je i k današnjega lista, kjer smo oboje sopet pri<>b.'ili.
PohIiiiio.*)
Ker je bila moja ponudba, grla de odkope, trgovina javna, bodi tudi vspeh javen — S tem usojam si najprvo nljadno nasnaniti, da sem opasno obolel in bil prisiljen, po 18 leMh zakonskega življenja v torek prvič na zdravniško pomoč v hiši za se reflektirati. Ordinarins veleč gosp. vi av. dr. Z. prepovedal mi je — n« le sobo, temveč tudi posteljo za več dnij zapustiti. Zategsdelj primoran sem bil si za si botni „remlezvons' ob osmih zjutraj v moji prodajalnici za vodo — namestnika puiskati. Namestnik čakal je z mojim pooblastilom blagohotno od 1 ,8 do 1 ,10. ure dopoldne na gosp. M. A , toda
ffjgT nj«** nI bilo, T£Q
s kojim činom je p »polnem jaano dokumentirano, da um ni na mirnem življenju, temveč da hoče "tooj „a. toT3.t prlac".
______ i t. d. (7)
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgo-vorno le toliko, kolikor določa zakon._
Meteorologično porodilo.
Visina nad morjem 3C6'2 m.
-3 ■»
« —*
S > a a 4 <—>	Čas opazovanja	Stanje baro* metra v mm.	ti II	Vetrovi	Nebo
31.	9. zvečer	732-9	10	si. sever	oblačno
1.	7. z;utraj 2. popol.	731 9 730.1	05 23	si. jzah. »1 jug	megla oblačno
1.	9. zvečer	790*1	1-0	si. zahod	oblačno
2. 2.	7. zjutraj 2 popol	727 0 723 1	10 6-8	si. svzh ar. zahod	megla oblačno
E
I 8 ao
S
O
Srednja temperatura sobote 0"6°, normale: — 2 6°. ,. „ nedelje 13°,      „        — 2 7'.
JDuLaaaJslssi "borza.
dne 2. januvarija 1899.
Skupni državni dolg v notah  .   . 101 gld. 70 kr.
Skupni državni dolg v srebru .   . 101 , 65 ,
Avstrijska zlata renta .       •   ,   . 120 . SO „
Avstrijska kronska renta 40/d   .   . 101 „ 1* „
Ogerska zlata renta 4°/0   .... 120 „ «0
Ogernka kronska renta 4°/„ ... 97 n 90 „
Avstro-Ogerske bančne delnice . 1*34 n — .
Kreditne delnice....... 364 „ 50 ,
London vista........ 120 „ 40 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 . 877_ „
20 mark.......... 11 „77 „
20 frankov......... 9 „ 55 n
Italijanski bankovci...... 44 „ 35 „
C. kr. cekini........ 5 „ 70 „
Vzprejme se takoj isvežban
Poizvedbe v upravnistvu „S1. Nar.u| 2035-2
že pri letih, zmožen slovenskega, nen&kega in italijanskega jezika v govorn in pisavi, tiče kulte služIte — Ponudbe ped „M St 100 poete reatante Ljubljana".     (20S8—2)
Izgubljeni
vojaški zaslužni križec
odda naj se proti nagradi v Filipov dvorec druge stopnice, na levo. (6)
Vsem častitim odjemalcem in na-klonjencem
najsrčnejša voščila
za novo leto 1899,
(5
Ivan Kordik,
tiKovec, LJub^ana,
Cos. kr. avstrijska      iVžam tjgggk
Izvod iz vozoega reda
veljaven od dne i. oktobra MM. leta. Odhod Is LJubljane jnž kol. Proso ees
T rad t. Ob 12. uri & m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Sel < t hal v Ausse, Solnograd; tez Klein Re flmg v Steyr, Line na Dunaj via Amstetten. Ob 7 ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontah«), Beljak, f.»!ov. c, Fran-zensfsste Ljubno. Dunaj j s Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž1, Ponta *>l, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ok 4. uri 2 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beliak, Celovec. Ljubno; čes Selithal v Solnograd. Lend-G in. Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc Cur h, Gen«vo, Pariz, ees Klnin - Reining v Steyr, Line, Budi jevice, Plsenj. Marijin« vare, neb, Francove vare, Karlove vere, Prago, Lipsko, Dunaj vis Amstetten. — Proao v levo zaeato la v Kooev/Je. Mešani vlaki: Ob H uri 15 m. zjutraj, ob H. uri nt* m. popoludne, ob 6 nri 30 m zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Prezre la Trbiae. Ob
5. uri 46. m. zjutraj osol ni vlak z Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Ueba. Marijinih varov, I'1/nja, Bndejevic, Solno grada, Linca, Stevra, Aus«eea, Ljnbna, Celorca, Beljaka, Fransenafeste. Ob 11. nri 17. m. dopoludna osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plzn a, Bndejevic, Solnograda. Linca, Stevra, Par:-a, Oeneve, Carina, Bregenca, Ino mosta Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljubna, Celovca, Li nca, Poutabla. — Ob 4. tiri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selsthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. P.mtabla. — Ob 9. uri 6 m. sveči r osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, PontabU. — Proga la Moveg-a zseate la le-dsejo Mešani vlaki: Ob 8. ari 19 m. sjntrsj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d k ▼ Kamnik. Ob 7 ari 23 m. zjutraj, ob S. uri b m. popoludne, ob 6. nri 50 m. — Prihod ▼ LJubljano d. k. la »>—M*-ft-Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob
6. ari 10 m.
Gospodična
rednje starosti, slovenskega in nemškega jezika zmožna, v vsem trgovinskem izurjena, spretna prodajalka, iiče mesto v trgovini s mešanim blagom ali v kaki podružnic« kot voditeljica. (-2061—2) Prijazne ponudbe naj se d > 8. Januvarija pošiljajo pod šifro M. M. posta rtttante v Celjl.
Odlikovan na razstavah: Velike Mežirice, Holeiov, Proltejev, Prerovo, Tižnov, Hnmpolc.
Potrebna in koristna darila za vsako priliko?
Čeikl krščanski speoljalal zavod aa platno!
Svo|l k sve|lsn!
Viljem V.Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega- blaga
v Prostejevem na Moravi
priporoča lastne tknleo Isdelke reko po smernih cenah in najboljši kako* vosti: eelo platneno donaeee In b«»lriio
plnloo vseh Sirokosti in tlnosti, plutue sn plahte do 24n cm., dncnnste • gradle, namizne prte in blago, obrisače, servijete, bele in barvane za 12 in 24 oseb, otirače, platnen in pavolnat kanefus, lobca, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. oMeeul prttlui leflr in iotekn blnso sn damske obleke, plntnnt psvolnata, ruska, za žimnice. slamnike, z -store itd, trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila
Ifjgf In potreba it gospodinjstvo.
LnKtnl Izdelek.
Trgovcem se blago ne pošilja.
Kot strokovnjak in samoizdelovalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld so vedno v zalogi.
Ko sem jeseni 1895ega leta v Boh is j prišel, vprašal me js ienan mojih delavcev asfisJosa, kaj me
je tjekaj privedlo in takoj dostavil: saj je — pravil, da as jim je pri potresa
§Sf otrok ubil -|£aj
in da ao njihova gospa tako Žalostni, da se kar nč
več ne morejo v Ljubljani videti ie ao si se todi htio v Novem mesta na Dolenjskem sesidali, b'ago
Erodali is se tjekaj preselil." (Priči, ki sta to V Bo injn slišali sta gosp. K. R is N. in fljtkar Vidi« is Lesce, ki je naju v Bohinj vozil.)
Nesrečni potres izkoriščal je tedaj .pAfkone* sebi v korist, dasi je vse prav komin aa lat!
Otroci tivs nsma vsi is ao zdravi. Ni se le hvsls Bogu nihče ubil, le pononoi.li so se name in Slove- cem od potresa um
Kadar ao prosti, vaditi se m »rajo la kot .Pakifii" prodajati.
Vsakdo prepriča aa lahko jutri 31. de cembra*) v moji prodajal aici aa vodo, kako prijazno mu bodo znali postreči.
Z najboljšim priporočilom laztnik tvrdke:
M. Pakič
i. t. d.
(8)
*> To .Poslano" bi moralo biti priobCeuo das 30. decembra, a nam je sa ta dan prepozno doslo.
Sedaj ob novem leto je čas ca to!
„Ljubljanski Zvon"
vseh 17 letnikov (1880-97) skupaj ali possmesno eene aa prodaj. — Posreduje l>. Bsane-n trgovina a papirjem in knjigovesnioa v Ljubljani
(2C28-2
Išče se
najbolji izvor sa nakupovanja kava, Sala, naša ta ksajakal
Nepotrebno iskati! (1828—SI)
Kavčič 4 Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno Is prekmorskik detel ter prodajata
1 kilo fine kave (Ssntos Prima po . . 1 steklenica pristnega Jamsiks ruma 1 deka pristnega Pecco Souchong čaja . 1 pusica prava anglelke earaka melaaie 1 steklenica pristnega finega konjaka .
■ajr Bres tekzneea! taj
gld. 1 — „ 0-fifl 0^06
» oao
k 1*0
najfinejša namizna vina
iz c. kr. dvor. velikih kletij na Đnnaji
kakor tndi (2094—5)
najfinejši cognac
iz c. kr. dvor. destiljerije Pfann 8c C.
ze dobivajo
v konditoriji Rud. Kirbisch-a
v Ljubljani, Kongresni trg it. 8.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvršujem točno naročila na
kavo, daj, olja, rti, makarona, dolikm. teao, sadje, riba, vina Ltd.
Pol Ijatve v omotih po b kil oddajam po polti, one od ao kr. naprej pa po železnici z povzetjem.
Teke poiiljatve ze izplačajo vsakomur, posebno p. a. kramarjem, dmilnass in onim, ki rabijo aa dom različne jestvine ali tele o rasnih prilikah nabav.ti si specijalitete, katerih ze na delali ne dobi, ali pa le aelo drago, n. pr.
morska ribo in rake, srete sanja,
nno olja 1.1 d
Olasnl moj aamaa Jo raapoilljatl dobre blaga la pe nizki oenl.
Cenike razpolljem rado volj no in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseban osaik in samorem dajati blago po tako niskih kupih, da se n« bojim konkurence. (637—36)
Tudi sprejezauzn »uetopaivn In vsake. |n'cn posredovanju.
Z odličnim spoštovanjem udani
Trsatu, i ulici San Frucetei itn. 6.
a) Usianov-Ijino
Brata Eberl
IH42
jljana, Frančiškanske ul ce 4.
.'skarska mojstra c. kr. drž. in r. kr. priv. jnine želesnlce.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih bari, lakov in firnsžsv
na drobno in na debelo.
Vslika lzblrka dr. Sohosnfeld-ovih
birv t tnbak za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih Čopltev aa pleskarje, alt* knrjo In zidarje, tudllneaja mašila sn hrantov/e poda, karboUneJa Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejle, najboljk in neprecenljivo sredstvo ss likanje
sobnih tal pod imenom „mepldol". Priporočava se tndi si. občinstvu sa vse v najino stroko spadajoča delo v mesto in na deželi kot primano rtelno in fino po naj nitjih cenah.
: l^eriloza gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja
&r Alojzij Perschćs
2    Pred škofijo, poleg mestne hiše. *^rWWN»loevN»i>Ovi^^
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska costa it. 16.
Šivalni stroji po oejaltjlh oenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. faanja narocilt m M»a iifrisjtj«.
isaaaaaaaai
anaaaaaaaaasaa
LJobijana, Židovske nlice štev. 4.
Valika zaloga obuval ^
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke
je vedno na isbero. Vsskerlna naročila izvršujejo se točno In po niski oeni. Vse mere ss shranjujejo in ta-sosmenojejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalatt.
ISSSSSSSSSSSSSS ssssssssssssssss
r"""JbsiV^ 1
4 likanje sukna, barvarija in \ i kemična spiralnica ► \  Poljanski nasip - Ozki ulico it, 4 t
d ss priporoča sa vsa v to troko spadajoča k Z «6 Bdela. T
s     Fostretba teiaa. — Osne alaks. r
vvvvvvvirvvwvirvv
Kožuhovino
kakor:
depicOf muf e|
i. t. d. priporoča po najnižjih oenah |
J. S.'BENEDIKT
na Starem trgu.
I«dajate|j in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodno Tiskarne11.