J-) o p i s l. 0(1 Kolpe. Okrajna učiteljska konferencija na. Vinici v 13. dan avgusta t. 1. za okrajno poglavarstvo Černomelj. Po ukazu blagorodnpga gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika zbralo se je učiteljstvo uže ob 9. uri dopoludne, ter udeležilo se sv. maše po umrlem tovarišu gospodu Josipu Kavšek-u. Pri sv. opravilu peli so zbrani učitelji. Po dokončani sv. daritvi šlo je učiteljstvo in mnogo zbranega pobožnega ljudstva na gomilo ranjcega, kjer je zapelo po opravljenih molitvali dve žalostinki. Marsikatero oko se je rosilo po prezgodaj umrlem tovarišu. Od gomile Kavšek-ove šel je sprevod k grobu ranjcega Tomšiča, bivšcga učitelja Viniškega in očeta našega vrlega pisatelja, gosp. Ivana Tomšiča, in tudi na tem grobu so učitelji zapeli žalostinko. Ob 3/410 sešlo se je pa vse učiteljstvo v krasno okinčani sobi I. razreda Viniške dvorazrednice. Razun nadučitelja Semiškega, gospoda J. Schiller-ja, ki se je o tem času moral kot c. kr. častnik udeležiti vojaških vaj, bili so navzoči vsi gg. učitelji in gspdč. učiteljice tega okraja. Zbrane počastili so so svojo navzočnostjo tudi c. kr. okrajni glavar, blagorodni gospod Henrik Jagrič, Viniški župnik, g. Jurij Kouig, in deželni potovalni učitelj kmetijstva, g. Pirc. Gospod predsednik z ganljivimi besedami pozdravi skupščino in jo vzpodbuja k pazljivosti pri razpravljanji toček dnevnega reda. Na to predstavi na novo v ta okraj došle učitelje in učiteljice. Spominja se umrlega učitelja g. Josipa Kavšeka, ter ga priporoča v blag spomin. — Zapisnikarjem se po predlogu gosp. Dular-ja per acclam. volita nadučitelj Šest in učitelj Vrančič, oba iz Metlike. — Namestnikom si gospod nadzornik ne voli nikogar, ker upa, da bode uže sam stvar rešil. Na to slede opazke nadzornikove. On izreče o napredku šolstva svojo zadovoljnost; vender bi se v marsikateri reči dalo še mnogo izboljšati. —• 0 slovonskem jezikoslovji se še zmiraj na pravilne spise in na vaje »pisma pisati« premalo ozira. Na eni sami šoli je gosp. nadzomik zapazil, da so otroci v resnici pismo pisali, ga zavili, zapečatili, adresirali in da so se jim pokazale poštne nakaznice, listnice i. t. d. Nekateri odlašajo to na ponavljalno šolo. Učni smoter se mora v vsakdanji šoli doseči, tam se pa pouk le pcmavlja in razširja. — Tudi v nemškem jezikoslovji naj se gleda na to, da se otroci bolj v govorjenji in prestavljanji urijo, kakor pa s pravili in teorijo. Nikdar pa naj učitelj ne pozabi nalog vestno popravljati! Bolje je, da se nčencem da manj nalog, a zahteva naj se strogo, da se te napravijo snažno in oddajo o pravem času. — Pri računstvu naj se v čveterorazrednicah naloge izvršnjejo tudi v nemškem jeziku, ker nam to ukazuje učni črtež, in ker se s tem nemško govorjeiije zdatno pospešuje. Naloga naj se vselej ponovi, na kar še le sledl izpeljava račana. V računstvu naj se izdeljuje več nalog, ki se v praktičnem življenji čestokrat rabijo. Otrokom naj se do dobrega razloži metrična mera in vaga; če je šola še nima, naj se oskrbi. 0 starih vedrih in funtih se še ranogo čuje; to naj se opusti. Nekateri se piedolgo zadižujejo pri eni vrsti računov, konečno pa časa zmanjka in najvažnejši iu najpotrebnejši računi se niso priučili b. pr. obrestni računi i. t. d. Tudi računske naloge se morajo popravljati. Pri reževanji nalog mora otrok povedati, kako bode račun izdelal, povedati mora tudi »zakaj« bodo tako naredil in ne drugače. Čisto naopačno je torej, če se učencu kar le pove: to bodeš soštel, to odštel i. t. d. — Ravno tako se mora učna snov v zemljepisji, zgodovini in natoroznanstvu tako razdeliti, da se vsaj najpotrebnejše vzame. Nekateri učitelji se pečajo preveč z zgodovino starega veka, potem jim pa za sreduji in novi vek časa primanjkuje, še manj pa se tedaj učenci seznanijo z avstrijansko zgodovino, v kateri bi pa morali največ' vedeti. Drugi zopet v naravoslovji najraje obdeljujejo fiziko, drugi živalstvo, poleg tega pa zanemarjajo rastlinstvo in rudninstvo. Učitelj naj gleda, da na podlogi šolskih knjig, ki obsegajo