Solska higiena ka-li? Članek y 19. številki nUčit. To^ariša", naslo^ljen BNe tlačanimo Ąeč!u, je nam Ąsem našel pot do srca. IzĄzeti so se^eda tisti, ki bi se radi na zgoraj s s^ojim gibčnim tilnikom prikupili. Nemci imenujejo take ljudi nStreber", mi bi jim pa rekli Ąladinci ali petolizci. Žallbog, da je takih še precej in ti so Ą škodo naši stano^ski organizaciji — saj si še ueit. zborovanj ne upajo Ąeč posečati. (3e bi se taki mlačueži spameto^ali, kaj bi se več potom učileljske organizaeije dalo iz^esti nam v prid in šolski mladini na korist. Le malo poglejmo, n. pr. kako se šolske oblastnije Ą obraz bijejo s 8Ąojimi odredbami o šolski higieni. Eden takih odlokoĄ je tisti, o zabranjevanju jetike. Štajersko namestništĄo je izdalo Yeč takih odredeb. Ali pa taki odloki odgo^arjajo svojemu namenu, da bi se res zabranila tuberkuloza ? Nehote moramo d^omiti. Dokler se ne izvrši preobrat na socialnopolitiškem polju, ni upati, da bi take določbe zabranile, oziroma oraejile tuberkulozo. V pm Ąrsti bo treba gledati, da dobi^ajo otroci y predšolski dobi krepak in šibkemu telesu primeren živež. Da je Ą hišah ubogih kočarjev na deželi in Ą hišah delaĄceĄ hrana otrok nedostatna, to je menda marsikomu znano. Ali se je dozdaj od zakonodajne strani že kaj storilo y poboljšanje žalostnega položaja? Dozdaj ne more nihče gOĄoriti o taki dobrodelni uredbi, saj y večji meri ne. Samoobsebi je umevno, da otroci, nahajajoči se v takih razmerah ne pridejo telesno krepko razviti v šolo. Ali niso že ti siromaki y nevarnosti, da se jih loti ta ljudska bolezen, četudi ne bi po dokončanem šestem letu vstopili v šolo? Zalibog, da morajo tako mlada človeška bitja y velikem številu y tako ^zgodnji grob, še preden vidijo šolo od znotraj. Ti, ki to starost dočakajo, tudi na^adno šolsko dobo srečno prebijejo. Ali je v Yseh šolah danes higiena tako raz^ita, da res varuje otroke pred tuberkulozo ? Imamo nekaj določb, ki predpisujejo snaženje šolskih prostoroĄ. Največ se^eda določuje odlok ministrst^a z dne 9. junija 1873, zlasti § 23. Je li zadosti, da se šolski prostori umijejo samo štirikrat na leto ? Seveda dosta^lja, če je le mogoče, naj se to Ąečkrat zgodi. Na mnogo šolah, še štirikrat na leto ni mogoče izvršiti tega dela, ker se krajni šolski sveti temu protiĄijo zaradi pre^elikib. stroškoĄ. Mislimo si, da se res štirikrat ali petkrat y letu cela šola osnaži in umije. Ali je pa to že tudi zadosti? Mogoče že, če bi samo 20 do 30 učencev pohajalo y vsak razred. Kaj pa, če obiskuje kak razred 100 do 120 otrok ? Saj ni malo tako napolnjenib šol na Spodnjem Štajerskem. Koliko nesnage in prahu znosi Ąsak daii taka množica otrok v šolo, ve tisti učitelj povedati, ki je primoran na taki šoli poučevati. Saj se pri boljših rodo^inah stanoĄanje Ąečinoma vsak teden pomiva. Vrhu tega še stanovalci pazijo, da ne nanosijo preveliko nesnage v sobe. Eaj pa šolarji, ali je mogoče na te tako paziti, da ne bodo šolske sobe onesnažili, še celo, ako jih je tako število ? Ni li prab najbujši rednik jetike? Oe se stanovaDja tako pogosto snažijo, ali ne bi bilo potrebno tudi šolske sobe ravno tolikokrat očistiti, ker se Ąeč nesnage vanje znosi kakor v stanovanje ? Ne pomaga mnogo, če nadzornik pogleda vse kote, ako ni kje prabu, temveč treba bo najti sredsteĄ, da se piača več denarja za potrebno snaženje. Eakšen je zrak v takib šolab, bitro začutiš, če stopiš med uro Ą tak prenapolnjen razred. Naj se še tako skrbno odpirajo okna in vrata, je vendar zrak v kratkem času pokvarjen, in le mi učitelji lahko prebijemo Ą njem, ko smo tega smrada že vajeni. V takem, z vsemi bakterijami nasičenem vzduhu morajo otroci prebiti več ur na dan. To bi še lažje prenašali, če bi želodec ne terjal svojih pravic. Na šolah z obširnim šolskim okolišem že gredo ob sedmih zjutraj z doma in se vrnejo ob petih ali šestib z^ečer. Prebili so toraj 9 do 11 ur brez tople jedi. Eako to vpliva na mlada, nežna telesa, nam povedo naborne komisije, ki se vedno pritožujejo, da potrdijo vsako leto naanj mladeničeĄ za vojake. Tu pride tudi y pošteĄ hrana po dokončani šolski dobi do 21. leta. Uži^anje preobilne množine alkohola y teh letib ovira telesno rast, a če se otrok do 14. leta slabo razvije, se tudi pozneje ne more vse popra^iti. Ta izvajanja nam jasno kažejo, kako daleč smo še od tiste dobe, ko se ti nedostatki ne bodo več nahajali. Eaj pa naj mi do takrat storimo y sĄrho izboljšanja ? 1. Določbe o razširjanju šol natanko iz^rševati, če število otrok 80 prekorači, se naj nadaljni sprejem odkloni, saj že lajiki sodijo, da čez 30 otrok enkrat eden učitelj ne more ĄZgajati in učiti. Šolske oblastnije in drugi merodajni krogi se za nas učitelje dozdaj niso brigali, če imarao toliko moči, da bi pouče^ali tudi prenapolnjene razrede. 2. Število otrok enega razreda naj se torej določi na 30. Na to moramo neprenehoma delovati, ker šele potem bo šola vzgojevalnica in učilnica, kar je pa zdaj le deloma. 3. Potezati se za nerazdeljen pouk, kjer razmere to kažejo, posebno y obširnih šolskih okoliših. Tudi starše bi lažje na ta način pridobili za šolo, ker bi Ąsaj y poletju nekaj Ye& časa imeli otroke doma. 4. Obja^lmo t ,,Učlt. Tovarisu" Ąse prenapolnjene šole, t. j. tiste, t katerili se nahaja Teč kakor S0 otrok. Dostarek nredništva: Vsa šolska v o d 8 t v a s tem vljudno prosimo, naj nam t a k o j javijo kar po dopisnicah, koliko razredov je prenapolnjenih na njihovih šolah in koliko je nadaormaluo število otrok.