ZaSaMki llti.il TEDNIK Uspešno razdobje Tudi Zasavje Je. v razdobju med VII. in VIII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije doživelo precejšen razmah. V ilustracijo nekaj podatkov za TRBOVLJE, 9. XII. 1964 - ST. 50 - LETO XVII - 20 DIN Začel se je Vlil. kongres ZKJ V PONEDELJEK, 7. DECEMBRA, JE V BEOGRADU ZAČEL Z DELOM VIII. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, TA NAJVlSJI DELOVNI ZBOR JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV. Kongresi naše Zveze komunistov niso manifestacije, ampak »trasiranje poti«, kol je nekdo rekel, so razgled, odkod smo prišli in kam težimo. Kongresi naše Zveze komunistov, »zveze najbolj delov- samoupravljanja — le-to je teče — ostanke administrativnega dirigiranja in nivelira-nja, dali smo tudi v gospodarstvu pobudo najustvarjalnejšim težnjam in sposobnostim. KAKO BOMO V ZASAVJU SPREMLJALI DELO VIII. KONGRESA ZKJ V vseh štirih zasavskih občinah vlada med člani ZKJ in Ta usmeritev se je v sistemu med delovnimi ljudmi precej- nih, odgovornih in kreativnih ljudi«, so zgodovinska križišča, trenutki, v katerih se strneta teorija in praksa našega razvoja v novo, ustvarjalno kvaliteto, nov zagon za pot naprej, če pa je treba, pa tudi odstranjujemo vse tisto, kar nam je izkušnja potrdila kot oviro. V šestih letih, ki so minila od Vil. kongresa ZKJ v Ljubljani, smo napredovali — o tem smo v predkongresnih razpravah minule mesece govorili z upravičenim ponosom — hitreje kot morda v kateremkoli obdobju doslej. Nismo napredovali samo »ekstenzivno«, ampak so se poglabljala naša najboljša stališča, zmagovale so naše zgodovinske najvitalnejše težnje. V materialni izgradnji nam je v veliki meri uspelo uveljaviti na vseh ravneh resnično gospodarjenje, to pa je pomenilo, da smo iz gospodarskega sistema postonno odstranjevali — la proces še lahko edini krealor takega sistema — že tako razvilo, da moramo danes govoriti o čimbolj neposrednem približevanju vseh materialnih in družbenih odločitev proizvajalcu, občanu, npravljaicu. Vse te dosežke in težnje smo zapisali tudi v novi ustavi, ki je »prva ustava občana, proizvajalca in upravljalca« in v programu ZKJ, ki ni program partije s formalnim ugledom, ampak skupek najnaprednejših teženj osveščenega subjekta, ustvarjalo razvijajočega nov družbeni red, v katerem že uresničujemo šnje zanimanje za delo VIII. kongresa ZKJ. Zasavčani pri radijskih in televizijskih sprejemnikih spremljajo potek kongresa. Občinska vodstva ZK bodo v teh dneh pripravila — na podlagi prvih gradiv z VIII kongresa ZKJ — številne sestanke aktivov članov ZK, takoj po zaključku dela Vlil. kongresa ZKJ pa bodo v Trbovljah, Hrastniku, Litiji in Zagorju ob Savi konference članov ZK in drugih delovnih ljudi, na katerih bodo govorili delegati o vtisih s kongresa. Omeniti pa velja, da bodo imele letne konferemce v času med delom VIII. kon- najgloblje smotre marksizma gresa zkJ več osnovnih orga- ln borbe proletariata — to je nlzacij ZKJ. osvobajanje človeka in njegovega dela. Če imamo pred očmi te zgodovinske uspehe, etape od občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi (za občino Litija s primerjalnimi podatki ne razpolagamo); Medtem, ko se je vred-nos’ proizvodnje v razdobju od leta 1954 do 1957 povečala za 25 »/o, se je od leta 1958 do letos povečala za skoraj dva in polkrat. Značilen je tudi porast narodnega dohodka; v letih od 1955 do 1964 se je na prebivalca v Hrastniku povečal za 154.000 dinarjev, V Trbovljah za 247.000 dinarjev in v Zagorju ob Savi za 205.000 dinarjev. Medtem, ko je bilo leta 1958 o gradnji v zasebnem in družbenem sektorju v omenjenih občinah skupaj 217 stanovanj, jih je bilo ali pa so še, letos 630. Število prebivalstva v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi se je v zadnjih letih povečalo za 1469, oziroma na 43.790 oseb; število zaposlenih pa za 1020 oziroma na 13.879. Delovne organizacije s področja občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi naj bi letos — po predvidevanjih družbenega plana dosegle nekaj nad 54 milijard dinarjev družbenega bruto produkta; dejansko pa ga bo doseženo že okrog 60 milijard dinar- jev; na inozemska tržišča pa bodo izvozile za okrog 2.5 milijona dolarjev izdelkov. Omeniti pa velja tudi nenehno večanje kupne moči prebivalstva, saj se je promet v trgovini v zadnjih 7 letih povečal za 4.5 milijarde dinarjev 'oziroma na skupaj skoraj 7 milijard dinarjev V razdobju 1958 — 1964 ;o bila v Zasavju zgrajena nova šolska poslopja (heroja Rajka v Hrastniku, T. Čečeve Trbovlje, Cem-šenik, Tirna), Delavski dom v Zagorju, več športnih igrišč, nova otroška bolnica v Trbovljah; znatna sredstva so bila vložena v modernizacijo trgovine in gostinstva. Precej sredstev je bilo porabljenih za komunalno dejavnost, zdravstveno zaščito, socialno varstvo itd. Začelo pa se je tudi z gradnjo nove Zasavske ceste, ki bo temu področju dejansko »odprla okno v svet«. Razdobje med VIL in Vlil. kongresom ZKJ pomeni za Zasavje tudi obdobje krepitve samoupravnega sistema, živahnejšega in učinkovitejšega delovanja organizacij in društev ter ne nazadnje tudi obdobje krepitve medobčinskih odnosov. M. L. Sredi priprav na volitve (ma) TRBOVLJE — Predvolilna aktivnost se širi tudi v vseh štirih zasavskih občinah. VII. do VIU. kongresa ZKJ. Volilni komisiji v Trbovljah in Zagorju ob Savi sta imeli doslej tudi že prvi seji, v Hrast- nam je tudi docela jasno, kaj bodo jugoslovanski komunisti v Beogradu potrdili in kaj ocenili za oviro. niku in Litiji pa bosta seji naslednji teden. Občinska volilna komisija v nega zbora, da se v času kan-Trbovljah je na svoji seji po- didiranja v letu 1965 teži za trdila sklep družbeno-politič- tem, da se vsi odborniki, ki so bili lansko leto izvoljeni za dobo dveh let, zamenjajo. Ustavno določilo o ponovnem kandidiranju pa bodo upoštevali le, če bodo to volilci izrecno zahtevali. V Zagorju ob Savi pa je vo-lilna komisija na sobotni seji razpravljala o pripravah na sejo splošnega družbeno-po-litičnega zbora zagorske občine, na katerem naj bi med drugim razpravljali tudi o dosedanjem delovanju občinske skupščine. Obravnavali pa so tudi nekatera vprašanja v zvezi z dosedanjimi območji volilnih enot, še posebej spričo večanja števila volilcev v mestnem središču, zaradi česar bo treba delno spremeniti meje med posameznimi volilnimi enotami ali pa voliti več odbornikov, saj je nesprejemljivo, da bi odbornik zastopal v eni enoti 150, v drugi enoti pa 1200 volivcev. V Hrastniku pa bo občinska volilna komisija zasedala danes. Razpravljala bo o programu dela, o nekaterih organizacijskih vprašanjih in imenovala podkomisije. llrastniški steklarji so pred dnevom republike stavili tri pomembne delovne zmage. Najprej so dosegli letni plan realizacije (3 mili jat de 131 milijonov din), nato letni plan proizvodnje (9.372 ton), 28. novembra pa so naložili tudi 352. vagon izdelkov za Izvoz, s čimer so dosegli 1 milijon dolarjev izvoza, letne Izvozne naloge pa presegli za'29 •/«. Tega dne smo jili obiskati, o čemer pišemo na 3. strani. Na sliki: skorajda bo poln 352. vagon stekla za Izvoz PREGLED VOLILNIH ENOT, kjer spomladi 1965 poteče mandat poslancem Skupščine SRS Iz Zasavja: v 32. volilni enoti LITIJA poslancem Stanetu VOLKU, republiški zbor, poslanki Minki STRLEKAR, socialno zdravstveni zbor In poslancu Jožetu DERNOVŠKU, or-ganizddjsko-politični zbor; v 43. volilni enoti HRASTNIK poslancu Jožetu GREBENU, republiški zbor; v 45. volilni enoti TRBOVLJE — Hrastnik poslancu Leopoldu REBERNIKU, gospodarski zbor in poslancu Stojanu BATIČU, prosvelno-kulturni zbori v 48. volilni enoti ZAGORJE OB SAVI poslanki Minki KOVAČ, socialno zdravstveni zbor in poslancu inž. Branku HOČEVARJU, organizacijsko politični zbor. POSLANCEM ZVEZNE SKUPŠČINE IZ ZASAVJA NE POTEČE NOBEN MANDATI Pregled volilnih enot, kjer poteče mandat odbornikom občinskih skupščin spomladi 1965, pa objavljamo na 2., 3., 4. in 5. strani! 2 stran — Zasavski tednik IZ NAŠIH KOMUN 9. december 1964 PREGLED voli nih enot v občini Trbovlje, kjer poteče mandat odbornikom občinske skupščine spomladi 1965: Komisija za volitve prt Občinskem odboru SZDL Trbovlje objavlja pregled volilnih enot, kjer bodo spomladi 1965 potekli mandati odbornikom občinske skupščine v obeh zborih, da bi mogli diužbeno-politične organizacije, samoupravni organi, zbori volivcev, organizacije SZDL in drugi začeti priprave za volitve. I. V občinskem zboru: v 2. volilni enoti (Zasavska cesta in Ob železnici) odborniku Lojzetu TOPLIKARJU; v 4. volilni enoti (Bevško) odbornici Marjetki OCEPEK; v 6. volilni enoti (Žabjek) odborniku Pavlu KREDAR-JU; v 7. volilni enoti (Vodenska cesta od št. 21 naprej) odborniku inž. Francu JENClCU; v 8. volilni enoti (Trg revolucije) odbornici dr. Ireni Ivančič; v 9. volilni enoti (Opekarna) odborniku Hinku SMO-DIČU; v 10. volilni enoti (Šuštarjeva kolonija) odbornici Pavli MRAK; v 13. volilni enoti (Keršlčeva cesta) odbornici Vlasti AMERSEK; v 14. volilni enoti (Novi dom) odborniku Ivanu ŠKRINJARJU; v 17. volilni enoti (Neža) odborniku Antona VALENTINČIČU; v 20. volilni enoti (Dom in vrt, Pod gozdom) odborniku Hinku KAMNIKARJU; v 21. volilni enoti (Kešetovo) odbornici Blanki PUCELJ; v 22. volilni enoti (Loke, Obrtniška cesta, Leninov trg) odborniku Milanu JANEŽIČU; v 24. volilni enoti (del Gimnazijske ceste in Trg Franca Fakina) odborniku Francu DOLANCU; v 29. volilni enoti (Čeče, Ostenk, Ojstro) odborniku Jožetu SEKELJSKU. II. v zboru delovnih skupnosti: v 1. volilni enoti (obrat Trbovlje RTH) odborniku Viliju PUKMAJSTRU; v 2. volilni enoti (obrat Trbovlje RTH) odborniku inž. Cvetu MAJDIČU; v 3. volilni enoti (obrat Trbovlje RTH) odborniku Mirku KERLETU; ' v 5. volilni enoti (separacija, skupni prevoz RTH) odborniku Viktorju BLATNIKU; v 10. volilni enoti (STT — uprava, 1KŠ) odbornici Anici KONRADI; v 12. volilni enoti (Mehanika, ELIT) odbornici Majdi POLC; v 14. volilni enoti (Elektro, Metalija, Zlatarstvo) odborniku inž. Tomu TOMOVU; \ v 18. volilni enoti (trgovska podjetja) odborniku Srečku KNAVSU; v 19. volilni enoti (SGP Zasavje. RUDIS itd.) odborniku Inž. Borisu MALOVRHU; v 20. volilni enoti (železničarji, PTT itd.) odborniku Ladu LINDIČU; v 22. volilni enoti (kmetijska zadruga) odborniku Jožetu MURNU; v 25. volilni enoti (Gimnazija, ESŠ, TSŠ itd.) odborniku Pavlu LIČARJU; v 27. volilni enoti (zdravstveni dom) odbornici Hermini SIMONČIČ, in v 28. volilni enoti (bolnica) odborniku dr. Jožetu KER-S TEINU. Nova poslovalnica VITAMINKE Žel jr nrcoivalcev Zgornjih Trbovelj so >t uresničile — dobili so novo, sodobno urejeno prodajalno sadja in »idenjave, ki jo je uredilo trgovsko podjetje »Vitaminka«, mrnenu pa so jo izročili dan pred praznikom republike. Slovesnosti *<> se uder-žlfl Številni gostje In predstavniki občinske skupSčine ter diužbeno-poliličnih organizacij. Direktor Vitaminka Emil Bovhan se je ob otvoritvi zahvalil vsem pristojnim organom in drugim za ra-zumevanje za ureditev nove poslovalnice, kt je pomembna pridobitev za prebivalce Zgornjih Trbovelj, saj se bo na ta način občutno izboljšala preskrba a sadjem in ze-lenjavo. (ze) Otvoritev obrata družbene V soboto, 28. novembra, je bila v Trbovljah otvoritev težko pričakovanega obrata družbene prehrane, ki bo sicer obratoval pod naslovom Mlečna restavracija, vendar se bo dalo tam dobiti še marsikaj drugega, kot npr. razne enolončnice, juhe, prikuhe in podobno. Prav tako se bo našlo marsikaj tudi za sladokusce in pa seveda za tiste, ki ljubijo brezalkoholne pijače. Novi obrat naj bi preskrboval s toplimi obroki trboveljske gospodarske organizacije. Hrano bi bilo seveda treba skuhati v kuhinji obrata in jo potem razvažati. So pa zaenkrat dosedanje zmogljivosti kuhinje premajhne in bi bilo v ta namen treba urediti še dodatno kuhinjo. prehrane Za lokal so adaptirali prostore bivše gostilne v domu Svobode na Fakinovem trgu (adaptacijo so finansirale Ljubljanske mlekarne). • Lahko bi rekli, da je adaptacija zadovoljila pričakovanja, saj so novi prostori svetli, prijetni in lepo urejeni ter opremljeni. Poskrbljeno je tudi za centralno ogrevanje. Otvoritve so se pa udeležili predstavniki trboveljskih družbeno-političnih organizacij in občine in zaželeli novemu obratu pri poslovanju veliko uspeha. Upamo, da bodo sedaj Izpolnjene tudi želje potrošnikov — priti do okusnega ne predragega obroka, in to hitro, brez dolgega čakanja. N. D. VOLILNA KOMISIJA V TRBOVLJAH Za priprave na bližnje skupščinske volitve je bila pri Občinskem odboru SZDL v Trbovljah imenovano volilna komisifa, ki jo sestavljajo: Stane Hode), predsednik, Silva Bivic, sekretar, in člani: Alojz Sotlar, Pavle Kovač, Franc Dolanc, Stane Guzej, Avgust Ulrih, Štefan Možgon, Jože Škrinar, Rudi Gornik, Majda Kovačič, Ciril Urek, Slavko Borštnar, Inž. Boris Malovrh in Gvido Knez. Za dan republike nov vodovod V soboto, 28. novembra, so Trbovlje dobile trenutno enega od najpomembnejših in najpotrebnejših komunalnih objektov. Pri Mitovškovem slapu so odprli nov vodovod, slavja pa so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine trboveljske občine. Ko je odprl nov vodovod, pa je direktor združenja RUDIS Milan Kožuh dejal. Trbovlje da je ta vodovod le prva eta- povedi, da bo nov vodovod pa v nadaljnjih naporih za urejen do dneva republike ureditev preskrbe z vodo. letos. (žak) Tako so se uresničile na- Akademija v Delavskem domu Na večer pred dnevom republike Je bila v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah slavnostna akademija v počastitev 29. novembra. V recitadjsko-glasbenem prikazu z naslovom »Iz krvi rdeče« so sodelovali pevci Svobode il, recita d|skl zbor in pionirski pevski zbor iole I Cankarfa In ddbanl, ki so med obiskovalce prireditve razdelili roteče nagel)«. Pričakovali smo. da bo dvorana ob te| priložnosti premajhna; zgo- dilo pa se Je prav nasprotno. Razmišljanja vredno! (vig) VSAKO SREDO VAS OBIŠČE VAŠ m , oiAiao ' Zasavski TEDNIK Zan rrrva statistika Iz poročila o delu Oddelka za medobčinske ■ Oddelek za medobčinske Inšpekcijske ■ službe za Zasavje |e za skupščine občin ■ Trbovlje, Hrastnik In Zagorje ob Savi B pripravil poročilo o svojem enoletnem ■ delu, in sicer za čas od 1. oktobra 1963. ■ leta napre|. DELOVANJE TRZNE INŠPEKCIJE ■ TRBOVLJE; Opravl|eno |e bilo 96 tapisniškth pregledov; proti kršiteljem predpisov so bile vložene prijave zoper 4 pravne In 4 rizične osebe; sodniku za prekrške pa I pravna In 77 fizičnih oseb; Izdano je bilo ludi 23 uredllvenlh odločb. Precej zadev, ki so bile predložene v obravnavo sodnikom za prekrške, |e še nerešenih, od tega na|več pri sodniku za prekrške v Brzl Palanki. Omenili še velja, da so organi tržne inšpekcije zaradi storjenih prekrškov zoper uredbo o trgovanju ter o trgovskih podjetjih In trgovinah kaznovali 10 rizičnih in 1 pravno osebo. Tržna Inšpekcija |e Izvedla tudi sestanek z vsemi poslovodji In odgovornimi osebami Iz trgovskih podjeti) »Prvi |uni|< In »Vitaminka«, na katerem so jih seznanili z važnejšimi predpisi s področja blagovnega prometa; obravnavali pa so Uidi določila predpisov o notranji evidenci trgovin. V trgovinah so bile pregledane tudi merilne naprave, pri čemer |e bilo ugotovljeno, da |e bila večina le-teh netočnih, kar |e potrdil tudi urad za kontrolo meril In plemenitih kovin, ki je ob kontroli v aprilu letos zavrnil 80 enotam netočne merilne naprave. Potrošniki Iz Trbovelj so precej tudi govorili, da so cene v Trbovljah znatno vtš|e od cen v drugih krajih, zaradi česar |e bila Izdelana prlmer|ava cen med Trbovljami, I|ubljano in Jesenicami, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bila živila v L|ubl|anl In na Jesenicah draž|a. cene tekstila so hlle približno enake, medlem ko so brit gospodinjski stroji v Trbovl|ah znatno dražji. Poseben problem predstavlja nedovoljena prodaja alkoholnih pijač. Marca letos Je na primer tržna Inšpekcija naredila pregled dvomesečnih pošiljk pijač Iz Negotlna la »črne vinotoče«. Pri tem Je bilo ugotovljeno, da Je bilo poslano v Trbovlje (od 2. II. 1964 do 9. II** 1964) 63 sodov vina (v bruto teži 13.315 kg)» 20 sodov sadjevca (4310 kg) In 3 sode Žganja I269 kg); v teh podatkih pa niso upoštevane pošiljke Izpod IDO kg bruto teže. Vino pa razkladalo tudi drugod, potem pa ga zasebni prevozniki in pa šoferji »z delovnih organizacij n »črnlini vožnjami« prepeljejo v Trbovlje Tržna Inšpekcija sl sicer prizadeva odpraviti to »poplavo« IZVOZNIKI - MILIJONARJI Pomembni uspehi delovnega kolektiva Steklarne Hrastnik Kljub temu, da Je prešla 1. julija letos STEKLARNA HRASTNIK v III. fazo rekonstrukcije in da je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala število zaposlenih, je že v mesecu novembru dosegla pomembne delovne uspehe. LETNI PLAN DOSEŽEN NOVEMBRA! Kolektiv je (21. novembra) 'dosegel letni plan proizvodnje, in sicer s proizvedenimi 9372 tonami izdelkov. Računajo, da bodo letos proizvedli okrog 10.300 ton izdelkov in tako presegli letni plan za okrog 8%. Dosežen pa je bil (in sicer 20. novepibra, se pravi dan pred doseženim proizvodnim planom) tudi že plan realizacije 3.131,000.000 dinj' do konca leta oa bodo predvidoma dosegli skupno realizacijo 3,5 milijarde din. 28. novembra pa so v Steklarni Hrastnik naložili tudi 352. vagon izdelkov za izvoz, s čimer so prvič od leta 1956, ko so se vključili v izvoz in izvozili za 56.000 dolarjev izdelkov, dosegli za milijon dolarjev izvoza. S tem so presegli letni plan za 29 %>, do konca leta pa bodo Izvozili — kot računajo — še za nadaljnjih 100.000 dolarjev izdelkov, tako da bo letošnji izvoz dosegel . vrednost okrog 1,100.000 dolarjev. Omeniti velja, da izvaža Steklarna Hrastnik nad 97 % svojih priznanih izdelkov na področja s konvertibilno valuto. — Medtem, ko so 1956. leta izvozili 1 vagon izdelkov povprečno vsakih 6 tednov, letos dnevno izvozijo že več kot vagon Izdelkov. V ilustracijo naj še navedemo, da bi obsegal letošnji 11-mesečni izvoz, če bi ga naenkrat odpeljali, kar 9 vlakovnih kompozicij. organizacije. Predvsem jim je uspelo rešiti nekatera vprašanja v zvezi z osebnimi dohodki, več sredstev pa je šlo tudi za sklade. Lansko leto so nastopale precejšnje težave v zvezi z razdeljevanjem osebnih dohodkov, ker so mnogo sredstev vlagali v razširjeno reprodukcijo! povprečni osebni dohodek pa je znašal 29.000 dinarjdv. Letos je uspelo rešiti vrsto problemov, in sicer z boljšo organizacijo dela, zmanjševanjem odpadkov, preusmeritvijo na proizvodnjo več vrednejših izdelkov itd., saj so se osnovne postavke dohodkov zvišale za 32,85%, povprečni osebni dohodek pa na 46.000 din. Skladi delovne organizacije pa so se — v primerjavi z letom 1963 — pivečali za triinpol-krat. OD REKONSTRUKCIJE SI VELIKO OBETAJO Rekordni izvoz v letošnjem letu je omogočila Steklarni Hrastnik deloma tudi že III. faza rekonstrukcijskih del, ki bodo končana predvidoma sredi 1966. leta, po končanih delih pa bodo iz Steklarne Hrastnik letno izvozili za okrog 1,730.000 dolarjev Izdelkov, spet skoraj vse na področje s konvertibilno valuto. Po končani III. fazi re- konstrukcije bo hrastniška Steklarna povečala vrednost proizvodnje na 6,5 milijarde dinarjev. Važno je tudi dejstvo, da bo po zaključni III. fazi rekonstrukcije tovarna zadostila vsem po*rebam medicinske ln farmacevtske industrije, za katero bo treba v prihodn|em letu uvoziti okrog 24 milijonov kosov steklenic. NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO V Steklarni Hrastnik po- predpisov ugodno vplivale na udarjajo, da so spremembe poslovanje njihove delovne PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE NA POLŠNIKU Letošnje praznovanje dneva republike smo na Polšniku začeli že v ncdelto, 22. novembra, ko so pripravili učenci osnovne šole svečano proslavo, ki se )e fe udeležilo tudi precej občanov s Polšnika in iz okoliških vasi. O pomenu 11. zasedanja AVNOJ |e spregovorila Zvonka Polokar, spored pa so izvajali otroški zbor, deklamatorji, mladinski zbor in tolklorna skupina. Vsako leto sprelmejo ob 29. novembru pionirji v svojo organizacijo nove člane, to le svečan dogodek za vse. Tudi letos je bil za učence prvega razreda to gotovo najlepši trenutek. S. G. naših inšpektorjev inšpekcijske službe za Zasavje nekvalitetnih vin, vendar prizadevanja niso vselej uspešna, ker so sedanji zakonski predpisi dokaj neživljenjski, pristojnost) v zvezi s tem minimalne, kaznovalna politika pa premila. Da bi bila ta prizadevanja v prihodnje kar najbolj uspešna, so se dogovorili za skupen nastop inšpekcijskih služb, organov LM In gostincev. V zvezi s kontrolo kvalitete Industrijskih proizvodov za široko potrošnjo Je tržna Inšpekcija v trgovinskih poslovalnicah pregledala označevanje proizvodov, opremljenost artiklov z garancijskimi listi, navodila za uporabo in drugo. Ugotovljeno Je bilo, da vsa proizvajalna podjetja še niso označevala svojih Izdelkov v smislu veljavnih predpisov; zaradi tega Je Imela tudi trgovina na drobno v prodaji pomanjkljivo označeno blago. • HRASTNIK: V tej zasavski občini Je tržna Inšpekcija opravila v obravnavanem obdobju 131 zapisniških pregledov. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti In kršitev veljavnih predpisov ter norm v poslovanju so bile Izdane ureditvene odločbe ter podane prijave pristojnim organom. Skupno Je bilo Izdanih 42 odločb, 25 predlogov sodnikom za prekrške za uvedbo upravno kazenskega postopka ter 3 predlogi Javnemu tožilstvu (2 za storjena gospodarska prestopka, 1 pa za ugotovljeno kaznive dejanje). Sama tržna Inšpekcija pa Je kaznovala l pravno In 4 odgovorne fizične osebe. Tudi v Hrastniku Je Imela tržna inšpekcija Inštruktaže v zvezi z uvedbo notranje evidence, kasneje so bile pregledane posamezne prodajalne In le bilo ugotovljeno (z nekaj Izjemami) zadovoljivo stanje glede notranje evidence. V proda- jalnah pa se Je med letom nadzorovalo tudi označevanje In ettklranje tekstilnih Izdelkov, nadzor električnih priključkov za gospodinjstva In drugo. ‘ Določene kazni so bile Izrečene tudi zaradi tega, ker nekateri poslovodje In drugi trgovski uslužbenci »prodajajo« na up; to pa Ima čestokrat za posledico zavlačevanje plačila, kar vpliva na pomanjkljivosti In nepravilnosti pri Inventurah In bilancah. Podobno kot v Trbovljah Je bilo tudi v Hrastniku ob pregledu ugotovljeno precejšnje število neprimernih uteži oziroma drugih meril. Sicer pa Je tržna inšpekcija na področju hrastnlške občine — med drugim — nadzorovala Izvajanje o kvaliteti raznih živil, cene prodajnim artiklom, pregledane so bile kleti v družbenem sektorju gostinstva, zasebna gostišča, pregledane so bile prodajalne celjske »Mesnine«, poslovanje v »Sijaju«, v Združenih brivnicah Hrastnik — Dol, Krojaško-šlvtljski delavnici. Pekarni, Gradbenem podjetju Itd. Tudi v Hrastniku Je poseben problem nedovoljena prodaja vin. — Samo Januarja In februarja Je bilo na primer prepeljano v Hrastnik 55 sodov vina (nad 100 litrov) ter precejšnje količine sadjevca In žganja. Vino Je prihajalo Iz Negotlna, Brze palanke In Iz Dalmacije; Iz pregledov zaseženih količin vina pa Izhaja, da vino niti v enem primeru ni bilo primerno za uživanje. Zaradi nedovoljene prodaje vin Je bilo s področja Hrastnika vloženih lb prijav sodnikom za prekrške. (Nadaljevanje In konec v prihodnji številki) VOLILNA Mili Kremžar, sekre- KOMISIJA tar, in člani; Tone Špeglič, V HRASTNIKU Anton Kolšek, Na zadnji plenarni seji ObO SZDL v Franc Kreže, Jože Barakini, Hrastniku je bila izvo- Hajni Stošicki, ljena naslednja volilna Branko Milinovič, komisija za pripravo Franc Sihur, bližnjih sku, ščinskih Stanko Cvelbar, volitev: Sanda Perič, Martin Klinar, pred- Franc Kmetič in sednik. Stane Trupi. PREGLED volilnih enot v občini HRASTNIK, kjer poteče mandat odbornikom občinske skupščine spomladi 1965: Komisija za volitve pri Občinskem odboru SZDL v Hrastniku objavlja pregled volilnih enot, kjer bodo spomladi 1965 potekli mandati odbornikom občinske skupščine v obeh zborih, da bi mogle družbeno politične organizacije, samoupravni organi, zbori volivcev, organizacije SZDL in drugi začeti priprave na volitve. I. V občinskem zboru: v 2. volilni enoti (Studence — levi del) odborni ku Inž. Adolfu JERMOLU; v 4. volilni enoti (Nova kolonija) odborniku Petru BASTICU; v 6. volilni enoti (Stara kolonija — desni del) od borniku inž. Stanetu HERCOGU; v 8. volilni enoti (Log — samski dom) odborniku Franclju KOVAČU; v 10. volilni enoti (Log — novo naselje) odborniku Stanku DOLANCU; v 12. volilni enoti (Center) odborniku Stanku BREČKU; v 14. volilni enoti (Kemična) odborniku Velimirju KRAŠOVCU; v 16. volilni enoti (Steklarna — levi del) odborni ku Viktorju RAČKEMU; v 18. volilni enot! (Podkraj — zgornji del) odborni ci Sandi PODLUNŠEK; v 20. volilni enoti (Turje) odborniku Edvardu BABIČU; v 22. volilni enoti (Novi Dol, Krištandol, Kal) od borniku Alojzu PLAZNIKU in v 24. volilni enoti (Dol — desni del) odborniku Dragu KOZOLETU. II. V zboru delovnih skupnosti: v 1. volilni enoti (I. tretjina) odborniku Jožetu ZORCICU; v 3. volilni enoti (III. tretjina) odborniku inž. Emilu KOHNETU; v 5. volilni enoti (Rudnik Dol — zun. -)- uprava) odborniku Marjanu KMETU; v 7. volilni enoti (Rudnik Dol — jama) odborniku Borisu ŠENTJURCU; v 9. volilni enoti (Steklarna — izmena B) odborniku Stanetu LAZNIKU; v 11. volilni enoti (Steklarna — brusilnica + sli-karnica) odbornici Mariji GRAČNER; v 13. volilni enoti (Steklarna — transport, skladišče in uprava) odborniku Martinu MLINARJU; v 15. volilni enoti (TKI —■ apno, delavnice + uprava) odborniku Mirku ŠTROMAJERJU; v 17. volilni enoti (KOP, Sijaj, Elektro, NB, PTT) odborniku Ivanu URBAJSU; v 19. volilni enoti (kmetijstvo) odborniku Alojzu PEKLA RJU; v 21. volilni enoti (šola Dol, posebna šola, glasbe na šola, Delavska univerza, šoli Turje in Kal) odbornici Ivanki SERBAKOVI; v 23. volilni enoti (Ambulante I, II, III, med. se stre, reševalna postaja) odbornici dr. Mariji VOJ-NOV in v 25. volilni enoti (SZDL, ZKS, ZMS, ZB, krajevna skupnost — zgornji del, krajevna skupnost —• spodnji del, stanovanjski sklad) odborniku Ernestu POGAČNIKU. PREGLED volilni^ enot v občini ZAGORJE OB SAVI, kjer poteče mandat odbornikom občinske skupščine spomladi 1965: Komisija za volitve pri Občinskem odboru SZDL Zagorje ob Savi objavlja pregled volilnih enot, kjer bodo spomladi 1965 potekli mandati odbornikom občinske skupščine v obeh zborih, da bi mogle drožbe-no-politične organizacije, samoupravni organi, zbori volivcev, organizacije SZDL in drugi začeti priprave na volitve. I. V občinskem zboru v 2. volilni enoti (Levstikova, Gasilska, Cesta zmage, Cesta 9. avg., del ceste B. Kidriča, del Prečne poti) odborniku Francu KLUNU; v 4. volilni enoti (del Ulice talcev, del Prešernove, Partizanske, Vrtna, del Ceste zmage, del Kolodvorske) odborniku Janezu KNEZU; v 6. volilni enoti (del Kolodvorske, Savska, Družina, šklendrovec — del, Dolenja vas — del) odborniku Dragu PESKU; v 8. volilni enoti (Potoška vas — del, Prapreče — del, Kotredež, Rove, Zavine — del) odborniku Avgustu KOLCANU; v 10. volilni enoti (Podvine — del, Vine, Grajska, Loke — del) odbornici Eli BRAČUN; v 12. volilni enoti (Okrogarjeva kolonija, Prečna pot — del) odborniku Poldetu HRIBARJU; v 14. volilni enoti (Loke — del, Zavine — del, še-mnik — del) odborniku Mihu KLJUČEVSKU; v 16. volilni enoti (Kisovec — del) odborniku Viktorju BURKELJCU; v 18. volilni enoti (Podli po vica, Orehovica, Prhovc) odborniku Francu SESLJARJU; v 20. volilni enoti (Čemšenik, Dobrijevo, Brezje, Ržiše, Zabreznik — del, Jesenovo, Razbor, Znojile, Vrhe) odborniku Milanu ZUPANU; v 22. volilni enoti (Mlinše, žvarulje, Zabava, Dolgo brdo, Vrh pri Mlinšah, Breznik, Kostrevnica, Log pri Mlinšah, Ravne, Kandrže — del) odborniku Rudiju KLOPČIČU; v 24. volilni enoti (Senožeti, Šentlambert, Jarše, Borje, Kolk, Jablana, Požarje) odborniku Francu ZORETU in v 26. volilni enoti (Podkum, Borovak, Mali Kum, Osredek, Padež, Rtiče) odborniku Jakobu LAZARJU. II. V zboru delovnih skupnosti: v 1. volilni enoti (Rudnik — Orlek, jalovišče) odborniku Blažu KRAMAJU; v 3. volilni enoti (Rudnik — Kisovec II) odborniku Albinu ZATLERJU; v 5. volilni enoti (Rudnik Kotredež I) odborniku Niku SILESU; v 7. volilni enoti (Rudnik — Kotredež III) odborniku Jožetu ŠKRAB AN JU; v 9. volilni enoti (Lisca) odbornici Angeli KUCIŠ; v 11. volilni enoti (Tovarna elektroporcelana) odbornici Ivanki PIKELJ; v 13. volilni enoti (TEVE-VARNOST) odborniku Francu FLERETU; v 15. volilni enoti (Gradbeno podjetje) odborniku Emilu DRNOVŠKU; v 17. volilni enoti (Krojaštvo, Zaščita) odbornici Nadi DRNOVŠEK; v 19. volilni enoti (SAP, Cestno podjetje, PTT) odbornici Marici KLUKEJ; v 21. volilni enoti (šole T. Okrogarja, Izlake, Kolovrat, Tirna, Senožeti, Loke, Mlinše, Šentgotard, vrtec Loke) odbornici Alenki CASAGRANDE; v 23. volilni enoti (SIC, Glasbena šola, Gospodinjska šola, Delavski dom, Knjižnica, vrtec Zagorje) od- _ borni ku Venčeslavu PR06ENCU; v 25. volilni enoti (Lekarna, K7.SZ, RK) odbornici Sonji JUHTMAN in v 27 volilni enoti (ZKS, SZDL, ObSS, ZMS, sta novanjski sklad, postaja LM, Zavod za zaposlovanje) odbornici Karli PODRENIK. So upravičene kritike na ra O V zadnjem času Je mogoče slišati vse več pripomb O na račun slabe kvalitete kruha in ostalih pekovskih • proizvodov. Največ negodovanja Je zaradi belega kru- • ha, manj pa na račun črnega kruha in peciva. Da bi • ugotovili utemeljenost pritožb državljanov, sta med-A občinska sanitarna in tržna inšpekcija izvedli ocenje- • vanje kruha v petih pekovskih obratih na področju • občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. O tem, kaj sta ugotovila tržni in sanitarni inšpektor, pa pripoveduje naslednji sestavek. Imamo predpis o kvaliteti kruha Lani je začel veljati pravilnik o kakovosti žitaric, mlevskih izdelkov, kruha in peciva ter testenin in keksov, ki točno odreja način prodaje in kakovost kruha. Predpis je bil izdan z namenom, da se zagotovi preskrba potrošnikov s kvalitetnim ter higiensko neoporečnim kruhom in drugimi pekovskimi izdelki. Določila pravilnika naj bi v prvi vrsti upoštevali proizvajalci kruha, mlinska podjetja in druge proizvajalne organizacije, ki se bavijo s proizvodnjo in predelavo žitaric. Zakonodajalec je za oceno kvalitete vseh vrst kruha določil v glavnem 14 pogojev, ki moraio biti izpolnjeni, da sme kruh v promet. Ti pogoji se točkujejo, in sicer od 1 do 30 točk, s tem, da mora imeti pekovski izdelek minimalno oceno 20 točk (od 30 možnih), da je primeren za uživanje. Upoštevajo pekovski obrati določila pravilnika? Po podatkih, ki sta jih zbrala inšpektorja pri ocenjevanju kruha, ni mogoče trditi, da sc proizvajalci dosledno drže predpisanih pogojev o kvaliteti kruha. Ocenjevanje pekovskih izdelkov je namreč pokazalo, da se nekatere pekarne v Zasavju ne trudijo dovolj, da bi reskrbovale potrošnike s valitetnim kruhom. Analiza v industrijski pekarni celjskega VELF.žI-TARJA v Zagorju ob Savi je npr. pokazala, da je proizvodnja belega kruha kvalitetno zelo slaba. Bell kruh je pri ocenjevanju dobil srednjo oceno 19,35 točk, kar Je za 0,65 96 pod dovoljeno mejo. to se pravi, ko je kruh še sposoben za uživanje. Izraženo v odstotkih: 64,7 96 vsega ocenjenega kruha je bilo sposobno za promet, ostalih 35,5 96 pa neprimernega za uživanje. Zelo slab kruh je bil izločen iz prometa. Znatno boljši je bil v tej pekarni črni kruh iz pšenične moke tipa 1000, ki je dobil povprečno oceno 24,2 točke (od 30 možnih). Bel kruh je imel premaj hen volumen, neenakomerno obarvano sredico, premajhno vzhajanost in preve- liko kompaktnost. Zaradi teh pomanjkljivosti kruh ni imel primerne hranljivosti, zmanjšana pa mu je bila tudi doba trajanja. Vso odgovornost za neprimeren bel kruh ni mogoče pripisati le zagorski pekarni. Poslovodja le te je izjavil, da dobiva pekarna kvalitetno zelo slabo moko predvsem od mlinskih podjetij iz Vojvodine. Moka nima zadostne pecilne vrednosti (zaradi pomanjkanja lepka, ki je nujno potreben za dobro vzhajanje testa ter oblikovnost In volumen že pečenega kruha). Moka je bila mleta iz mehke pšenice, ki po kvaliteti precej zaostaja za trdo. V ilustracijo naj navedemo, da je morala zagorska pekarna v nekaj primerih zaradi zelo slabe moke celo dvakrat premešati pripravljeno in vzhajano testo, da se ga je dalo vsaj delno oblikovati. Jasno pa je, da takšen knih niti po okusu še manj pa po kvaliteti ne more zadovoljiti potrošnikov. -Iz deklaracijskih etiket na vrečah v skladišču je bilo mogoče razbrati, da pri moki med dnevom mletja in proizvodnjo kruha ni preteklo niti 15 dni, kar je minimalen čas, da se moka vsaj delno »uleže« in pridobi na pecilni vrednosti. Peki sami dobro vedo, da iz tako sveže moke ni mogoče speči užitnega kruha, vendar si pravzaprav ne morejo pomagati, ker druge — kvalitet- Niso še rekli zadnje besede »Z letošnjo proizvodnjo smo več kot zadovoljni. Uspehi, ki smo jih dosegli, so povsem opravičili naša prizadevanja.« To so bile uvodne besede dlrektor|a zagorske TEVE-VAR-NOST, tnž. Jožeta Pavlihe, ko smo pred dnevi obiskali ta delovni kolektiv. TEVE-VARNOST Iz Zagorja ob Savi je v prvih >de-setih mesecih lani dosegla 551,088 000 din fakturirane realizacije, v istem obdobju letos pa že več kot t milijardo 22 mili|onov din. V letu 1963 so zaposlovali povprečno 279, letos jih zaposlujejo 311 delavcev, ali 12,3°/» več kot lani. Iz navedenih podatkov torej izhaja, da se je povečal bruto produkt na zaposlenega za 69°/*. Po besedah Inž. Pavlihe je treba iskati vzroke za letošnje dosežke TEVE-VARNOST v prizadevanjih, da bi bile zmogljivosti kar najbolj zasedene in v izboljšanju kadrovskega sestava zaposlenih. V zagorski TEVE-VARNOST delajo zdaj že v dveh izmenah, tudi v orodjarni (strojne zmogljivosti) Na tistih strojih, ki pa predstavljajo velik del amortizacije, pa obratujejo tudi v tretji izmeni. V delovni organizaciji so v zadnjem času posvetili precejšnjo pozornost tudt izboljšanju kadrovske zasedbe. V razvojnem oddelku so zdaj na primer trije inženirji, pa tudi 9sl vodje sektorjev imajo fakultetno izobrazbo. Z izboljšanjem kadrovskega sestava zaposlenih so uspeli izboljšati organizacijo proizvodnje! zaradi boljšega pregleda nad proizvodnjo pa lahko hitreje odkrivajo še obstoječe notranje rezerve. Šestdeset milijonov dinarjev, kt so jih letos namenili za nakup strojne opreme, bodo prav gotovo omogočili še boljšo realizacijo proizvodnih programov. Posebno težavo pa predstavlja za TEVE-VARNOST lz Zagorja ob Savi dejstvo, da je ob konstituiranju ostala brez obratnih sredstev, zaradi česar |e treba večino sredstev skladov uporabljati za obratna sredstva, ln sicer z edinim namenom, da se obdrži sedanji obseg proizvodnje. Letos je ta delovna organizacija investirala sorazmerno precej tudi za družbeni standard, in sicer največ za gradnjo počitniškega središča v Savudriji in v nakup osmih družinskih stanovanj. »V zvezi s planom za leto 1965 bi rad poudaril,« je ie povedal inž. Pavliha, »da predvidevamo družbeni bruto produkt v višini 1.5 milijarde din. Porast v primerjavi z letom 1964 bo sorazmerno sicer majhen, vendar nam večji porast družbenega bruto produkta za prihodnje leto onemogoča neurejeno vprašanje preskrbe z reprodukcijskim materialom iz uvoza. Letos smo na primer Izvozili za 1600 dolar|ev izdelkov, reprodukcijskega materiala pa smo uvozili le za 900.000 lir. TEVE-VARNOST je v glavnem usmerjena na porabo domačega reprodukcijskega materiala, uvažamo pa (iste materiale, ki jih ni na domačem tržišču, so pa nujni za nemoteno proizvodnjo Zaradi nerednih dobav reprodukcijskega materiala Iz uvoza Imamo večkrat precej nedokončane proizvodnje (trenutno za okrog 40 milijonov din), čeprav predstavlja uvoženi reprodukcijski material v ceni Izdelka le neka) odstotkov. Tudt prihodnji leto mislimo investirati v nakup strojev 60 milijonov dinarjevi nekaj sredstev bomo namenili še za obratna sredstva. Naloga vsega kolektiva pa je tudi, da poiščemo čimprej možnosti za prehod na 42-urnl delovni teden.« L. E. 9. december 1964 17 NAŠIH KOMUN Zasavski tednik — stran 3 čun slabe kvalitete kruha? nejše — moke trenutno ni, dnevno pa je treba speči nad 3.000 kg belega kruha za potrošnike v Zagorju in Trbovljah. Zanimivo pa je dejstvo, da v ostalih pekarnah, tako v Trbovljah kot v Hrastniku, pečejo dober in okusen kruh, ki je v skladu z določbami že omenjenega pravilnika. V primerjavo tale statistika: ljah. Zadovoljivo kvaliteto pekovskih izdelkov ima tudi pekarna STP v Hrastniku. Vprašanje je, kako je mogoče, da zasebni peki pečejo kvalitetnejši kruh kot pekarne družbenega sektorja. Zdi se, da kupujejo zasebniki boljšo moko; zaradi manjših količin proizvedenega kruha pa lahko pazi jo na izgled, ob- BEL KRUH IZ MOKE TIPA 400: Pekarna Ocena 96 prim. 96 nepr. v točkah s kruha kruha Pekarna Zagorje 1935 64,70 35.30 Pekarna Hrastnik 25,80 86,00 14,00 Medvešek L., Trbovlje 26,90 89,70 10,30 Cvelbar I.. Trbovlje 2730 90,70 9,30 Vrhovnik L.. Trbovlje 21.50 71.90 28,10 CRN KRUH IZ MOKE TIPA 1000: • Pekarna Ocena v točkah % prim. kruha 96 nepr. kruha Pekarna Zagorje 24.20 80.70 19.30 Pokama Hrastnik 25.10 83.70 1630 Medvešek L., Trbovlje 24,30 81.20 18.80 Cvelbar I, Trbovlje 22,90 76,30 23,70 Vrhovnik L., Trbovlje 26,30 87.80 12,20 Vse te ocene veljajo za spečene količine kruha na dan pregleda, ki je bil opravljen v posameznih pekarskih obratih. lz pregledov izhaja, da spečejo najboljši bel kruh v pekarnah Medvešek ln Cvelbar v Trbovljah, črnega pa v pekarni Vrhovnik v Trbov liko in pečenost. Zasebniki dajejo v kruh tudi askorbinsko kislino in dekstrin, kar znatno izboljšuje kvaliteto kruha. Tega se v pekarnah v družbenem sektorju ne morejo posluževati. Kljub navedenemu pa tudi s kvaliteto kruha, ki ga spečejo zasebni peki, ne morejo biti v celoti zadovoljni, predvsem še zaradi oblike in zunanjega izgleda, teže v prodaji ter higienskega načina prevoza in prodaje. Sploh namenjajo premajhno pozornost obliki in izgledu, saj sta spričo povpraševanja važna »le užitnost kot kvaliteta«, kot je nekdo izjavil. Problem zase pa je pomanjkanje kvalificiranih kadrov, tako v zasebnem kot družbenem sektorju. Zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajajo peki v drugč panoge. Kako izboljšati kvaliteto kruha? Predpogoj za peko dobrega kruha je nakup zadostnih količin kvalitetne moke pri mlinskih podjetjih v Slavoniji in Vojvodini. Čeprav je letošnji pridelek pšenice v Jugoslaviji kvalitetno slabši kot prejšnja leta, to ne more biti edini vzrok, da so potrošniki prisiljeni kupovati slab kruh. V pekarnah se bodo morali potruditi, da si bodo zagotovili primerno moko; več pa bo treba misliti tudi o modernizaciji pekar-niških naprav, opreme in pribora. — Analiza ocenjevanja kru- — ha ni bila le enkratna ak- — cija, ki naj opozori na na- — pake v preskrbi s kru- — hom. Zbrani podatki bo- — do koristno služili za na- — daljnja ukrepanja pri iz- — vajanju nadzorstva s pod- — roč |a proizvodnje ln pro- — meta kruha ter drugih — mlevskih Izdelkov. N. K. — F. A. Konferenca ZMS v „ Mercatorju" V Litiji je bila pred kratkim v poslovni enoti ljubljanskega trgovskega podjetja Mercator mladinska konferenca, na kateri so sprejeli program dela. V prihodnje nameravajo posvečati več pozornosti raznim seminarjem, ki so namenjeni vodstvu ak-tvov. Ta aktiv se je ustanovil komaj letos januarja in je res potreben dobrega vodstva Na konferenci so so odločili. da se bodo poskušali uveljavljali predvsem na področ-jg delavskega samoupravljanja in da bodo posvetili vso skrb gospodarskim nalogam p od jet ja. S stalnimi udeležbami mladincev — članov DS — na sejah, bodo lahko neposredno reševali probleme mladinskega aktiva. Sodelovali bodo tudi v raznih delovnih akcijah ter se tesneje povezali z Občinskim komitejem ZMS in drugimi litijskimi mladinskimi aktivi. Povezovali pa se bodo tudi z mladinskimi aktivi drugih Mercatorjevih poslovnih enot. Člani mladinskega aktiva st bodo prizadevali tudi, da bo učni uspeh mladine, ki obiskuje šolo pri Centru ta izobraževanje kadrov v Ljubljani, čim boljši. Zato bodo večkrat skticevall mladinske njimi. Pomagali jim bodo pri reševanju problemov, ki jih imajo v zvezi z učnim uspehom. Ce bodo dobili obljubljeno mladinsko sobo, bo s tem rešen največji problem aktiva, saj bo tako delo lahko bolj zaživelo, ker je med mladimi mnogo dobre volje. V prisotnosti predstavnikov organov delavskega samo-i lavljanja so mladinci reše- vali vse pereče probleme. Največ so razpravljali o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka. Udeležba na konferenci je bila zelo dobra, sama konferenca pa je potekala v delovnem vzdušju, saj je mladina samostojno in kritično ocernla svojo dejavnost in glavne probleme gospodarske organizacije. P. L. VOLILNA KOMISIJA V VOLILNA KOMISIJA V ZAGORJU OB SAVI: LITIJI: Za priprave na hliž- V občinsko volilno nje skupščinske volitve komisijo, ki deluje pri je bila pri Občinskem Občinskem odboru SZDL odboru SZDL v Zagorju v Litiji so bili Imeno- ob Savi Imenovana vo- vanl: lilna komisija, ki jo sestavljalo: Anton Bric, za predsednika, za člane pa: Franc Mali, Slavko A|tič, pred- Lojze Stanič, sednik. Lojze Bakan, Karla Podrenik, sekretar, In člani: Martin Arhnaver, Marjan Oblak, Andrej Kralj, Dušan Kolenc, Tone Gorenc, Bogdan Anžur, Albin Jesenšek, Inž. Pavle Kovač, Edo Skušek, Mirko Draksler. Anton Godec, Inž. Branko Hočevar, Jože Benčič, Janez Knez, Jože Sevl|ak ml., Anton Lautar in Marica Mertelj In Brane Vipotnik. Justa Kos. PREGLED volilnih enot v občini LITIJA, kjer poteče mandat odbornikom občinske sku^ ičine spomladi 1955: Komisija za volitve pri Občinskem odboru SZDL Litija objavlja pregled volilnih enot, kjer bodo spomladi 1965 potekli mandati odbornikom občinske skupščine v obeh zborih, da bi mogli družbeno-politične organizacije, samoupravni organi, zbori volivcev, organizacije SZDL in drugi začeti priprave na volitve. II. V zboru delovnih skupnosti: v I. volilni enoti (Predilnica) odborniku Slavka ŽI-BERTU; v 3. volilni enoti (Predilnica) odbornici Ani VOZELJ; v 5. volilni enoti (Industrija usnja Šmartno) odborniku Antona SAVŠKU; v 7. volilni enoti (Industrija usnja Šmartno) odborniku Alojzu BAKANU; v 9. volilni enoti (Lesna industrija) odborniku Alojzu GOLOBU; v 11. volilni enoti (Rudnik Sitarjevec) odborniku inž. Ivu KRAMZARJU; v 13. volilni enoti (Kovačnica Šmartno, Mesarija, Pekarija, Pletilja, Mizarstvo Gabrovka, servisi stanovanjskih skupnosti, trgovska podjetja, gostinska podjetja in zasebni obrtniki) odborniku Antonu KALINU; v 15. volilni enoti (2TP) odborniku Viktorju ČEBELA; v 17. volilni enoti (KZ Litija) odborniku Dragu OMERZA;' v 19. volilni enoti (KZ Gabrovka) odborniku Francu JESENŠKU; v 21. volilni enoti (šole Litija, Kresnice, Jevnica, Ribče, Vače, Hotič, Sava, Konjščica, vrtec Litija, Glasbena šola, Delavska univerza) odbornici Joži BRAJOVlC; v 23. volilni enoti (šole Gabrovka, Dole, Polšnik in Gradišče) odborniku Rihardu URBANCU; v 25. volilni enoti (KZSZ, Dom počitka Tišje) odbornici Mariji RUDOLF in v 27. volilni enoti (uprava občinske skupščine) odborniku Ivu Žnidarju. I. V občinskem zboru: v 1. volilni enoti (Litija — Cesta Zasavskega bataljona, Predilniška cesta) odborniku Antonu JELNIKARJU; v 3. volilni enoti (Litija, Cankarjeva cesta, Ljubljanska cesta, Parmova ulica) odborniku Stanetu LAPU; v 5. volilni enoti (Litija — Valvasorjev trg, Levstikova ulica, Rozmanov trg, Vrvarska ulica, Brodarska ulica, Podkraj, Trg svobode, Rudarska ulica, Frtica — del) odborniku Edu SKUŠKU: v 7. volilni enoti (Podšentjur, Veliki vrh in Sirmanski vrh) odborniku Francu ZUPANČIČU; v 9. volilni enoti (Sava, Ponoviče, Lese in Sp. Log) odborniku Alojzu BAJDETU; v II. volilni enoti (Gabrovka, Brezovo, Klene, Moravska gora in Vodice) odbornici Mari|i PETJE; v 13. volilni enoti (Tihaboj, Br jtez, Lukovica, Pečice, Tlaka, Brezje ip Gornje Ravne) odborniku Enžiju POTREBUJEŠ; v 15. volilni enoti (Cirkuše, Podbukovje, Široka set, Laze, Potok, Vovše. Boltija in Ržiše) odborniku Martinu KRHLIKARJU; v 17. volilni enoti (Ribče, Jesenje, Vernek in^Zapodje) odborniku Martinu SMRKOJU; v 19. volilni enoti (Šmartno in Kostrevnica) odborniku Francu ZAVAŠNIKU; v 21. volilni enoti (Podroje, Vintarjevec, Črni potok, Riharjevec, Javorje, Vrata in Leskovica) odborniku Jožetu ZUPANČIČU; v 23. volilni enoti (Velika in Mala Stanga, Dragovsko, Koške poljane, Račiča, St. Poljane, Gozd Reka, Jastreb-nik, Volčja jama in Ščit) odborniku Ivanu ZUSTU; v 25. volilni enoti (Dole, Ceplje, Dobovica, Gornje in Spodnje Jelenje, Hude ravne, Kal, Ljubež, Mala goba, Preženjske njive, Prevolje, Radgonca, Selce, Slavna, Suhadole, Velika goba. Zagozd in Zavrh) odborniku Mirku VRTAČNIKU; v 27. volilni enoti (Polšnik, Borovak, Dolgo brdo, Mamolj, Preveg, Ravno, Renke, Šumnik, Tepe, Velika Preska, Zaglavnica. Konjšica in Stranski vrh) odborniku Vinku ŠTEMPIHARJU. Razvoj združenja „Rudis“ v prvih petih letih obstoja Več let je obstajala v Trbovljah odnosno v Sloveniji zamisel, da se povežejo proizvodna podjetja, zavodi in znanstvene ustanove, ki delajo na področju geodezije, geoloških in ostalih raziskav, vrtanja, študij, projektiranja, izgradnje opreme, tzučevanja kadrov in na proučevanju sodobne tehnike ter metod na polju rudarslva in sorodnih ve). Do leta 1958 v našem gospodarsko-pravnem sistemu niso obstajale možnosti, ki bi organizacijsko omogočile uresničitev take namere, čeprav se je že pred tem časom v Zagrebu formirala INGRA, toda le-ta izključno za dejavnost na zunanjem tržišču. Sele v omenjenem letu so izšle prve pravne formulacije, ki so omogočile organizacijo poslovnega združevanja. Leta 1960 pa je bil sprejet zakon, ki je v naši gospodarski stvarnosti dal največjo možno podporo za razvoj poslovnih združenj in ostalih integracijskih procesov. Trbovlje se nedvomno skupaj s Hrastnikom in Zagorjem lahko ponašajo z eno izmed najstarejših rudarskih tradicij v naši deželi. Tako so v tem bazenu vzniknile prve organizacije, ki so danes vodilne v Milan KOŽUH izgradnji rudarskih objektov v Jugoslaviji. Zato tudi ni slučaj, da so se v neposredni bližini zasavskih revirjev — v glavnem mestu slovenske republike organizirale najrazličnejše organizacije, ki imajo bogate izkušnje obravnavanja rudarske in ndnjo navezane problematike, seveda s tem v zvezi tudi vseh problemov izgradnje v poštev prihajajočih objektov. Vsem tem možnostim se še na razmeroma zelo majhnem geografskem področju pridružujejo bogate izkušnje lendavskih naftarjev, mežiških rudarjev, mariborskih kovinarjev in drugih. Dne 7. decembra 1959 je bila na upravi rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrast-nik v Trbovljah seja iniciativnega odbora za ustanovitev poslovnega združenja za izgradnjo rudnikov in rudarskih objektov. Na tej seji so bili sprejeti sklepi o besedilu pogodbe, o ustanovitvi, o registraciji ter o tem, naj se povabi takoj v krog združenja predvsem vse slovenske rudnike, poleg članov ustanoviteljev. Vsa dela v zvezi s pripravami za združenje je vodil odbor, ki mu je predsedoval takratni glavni direktor Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje tovariš Stanko DOLANC. Tako začeta organizacija poslovnega združenja, ki naj se Izpopolni v izvajalni engi-neering za člane RUDIS po glavnih grupah: geodezija, geologija, tehnologija, vrtanje, projektiranje, rudarska dela, gradbeništvo, dobava in montaža opreme, kooperacija, šolanje kadrov, izvozne in uvozne storitve, se je širila in utrdila s tem, da so se in se še vključujejo vedno novi proizvajalci, ki so zainteresirani na programu in le-ti danes tvorijo krog Poslovnega združenja RUDIS — Rudarsko industrijske skupnosti, Trbovlje: — Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje; z obratom za specialna rudarska dela, Trbovlje; — Strojna tovarna Trbovlje, Trbovlje; — Investicijski biro Trbovlje, podjetje za rudarsko, gradbeno, tehnološko in ekonomsko projektiranje, Trbovlje,- — Cementarna Trbovlje, Trbovlje; — Geodetski zavod SRS, Ljubljana; — Geološki zavod, Ljubljana; x — Gradbeno podjetje TEHNIKA, Ljubljana; — IML — Industrija mašina i livnica, Tuzla; — IMP — Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana; — Kovinsko podjetje KLIMA, Celje; — METALNA, tovarna za investicijsko opremo in izvajanje engineeringa, Maribor; — Metalurški institut, Ljubljana; — NAFTA Lendava, Len-davdj — Rudarski institut, Ljubljana; — Rudnik rjavega premoga Zagorje, Zagorje; — Rudniki svinca in topilnica, Mežica; — Splošno gradbeno podjetje ZASAVJE, Trbovlje; — TEVE-VARNOST, lov ir-na eksplozijsko varnih elektro naprav, Zagorje ob Savi; — Titovi zavodi LITOSTROJ, Ljubljana;\ — Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS, Ljubljana. Za nemoteno realizacijo in koordinacijo nalog, ki jih sprejme upravni odbor združenja, je organiziran pri združenju poseben biro, ki ima že vse konture, potrebne telesu za izvajalni engineering, tako da bo v dogledni bodočnosti možno članom prepustiti vso skrb za engineering temu telesi.. Praksa kaže, da zbrani krog članov zahteva še veliko dodatne sodelave proizvajalcev izven tega kroga, ter da Je povezovanje tega in realizacija problem, ki še ni v celoti rešen. Današnja slika dela poslovnega združenja je trenutno taka: RUDIS ima zaključenih pogodb: . — na notranjem tržišču zn — na zunanjem tržišču za iV Jamah Je vse vei meha nlzacljr Skupno Vzhodni del jaška z visečega jadra v Rudniku lignita Velenje. Izvajalce: Obrat za specialna rudarska dela Rudnika Trbovlje — Hrastnik V vsoti 18 milijard dinarjev je zajetih 12 večjih objektov, od katerih jih je 9 v Jugoslaviji in 3 v inozemstvu. Nadalje je poslovno združenje RUDIS še pred novimi sigurnimi zaključki v Alžiriji v vrednosti 4,000.000 $ in na drugih tržiščih v vrednosti 2,000.000 $ ter na domačem tržišču pred zaključkom za izgradnjo 6 večjih objektov v informativni vrednosli 8 milijard dinarjev. Upamo, da se bo združenje tudi v bodoče razvijalo ob takem razumevanju in podpori politično-upravnih organov občine in republike, kakor doslej, ter da bomo s solidnim delom dosegli nadaljnje polencialnr povečanje poslov in kroga naših poslovnih prijateljev. Ob tem skromnem jubileju vodi delo upravnega odbora glavni direktor Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje tovariš Inž. Albert IVANČIČ, delo izvršnega odbora upravnega odbora pa glavni direktor Strojne tovarne Trbovlje tovariš Jnž. Rudi .BABIC, katerima želimo ob njunem odgovornem delu najboljše poslovne poteze. RUDIS dokazuje upravičenost svoje organizacije z na- 14.065,000.000 din 4.557,000.000 din 18 622,000.000 din slednjim poslovnim uspehom pri delnih ali kompletnih izvedbah: — na domačem tržišču; Rudniki premoga: Rudnik rjavega premoga Kanižarica, Rudnik lignita Velenje, Rudnik lignita Kre-ka-Tuzla, Ibarski rudnici mr-kog uglja Baljevac na Ibru, SOKO — rudnik mrkog uglja Čitluk, Soko-Banja, Kombinat za preradu i eksploataci-ju kosovskog lignita, Priština, Rudnik rjavega premoga Kočevje, Ugljevik, rudnik mrkog uglja Ugljevik, Rudnici uglja TITO Banoviči, Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje, Rudnik mrkog uglja Bogovina in Rudnik mrkog uglja Miljevi-na. Rudniki kovin: Rudarsko topioničarski bazen Bor: izvozno okno Vaj-fert, veterno okno Bor, okno Bogovina; Rudniki svinca in topilnica Mežica; Rudnici olova i cinka AjvaJija-Kišnica Priština: Izgradnja tunela Gračanka, Izgradnja navozl-šča Kišnica, Izvozno okno Badovac, Izgradnja navozišča AJvalija; Rudnik za pridobivanje nuklearnih sirovina, Janja-Kalna: okno Gabrovnica; Rudnik olova I cinka SASA Probištip: podkop SASA 2500 m, podkop SASA 526 m; Rudnici i topionica olova i cinka TREPČA Zvečan, Rudnici olova 1 cinka ZLETOVO Probištip, KOPAONIK, rudnik olova i cinka Belo Brdo; Rudnici na hrom RADUŠA Gjorče Petrov in Rudnik i že-Ijezara Vareš: izgradnja težko-tekočinske separacije. Rudniki nekovin: Rudnik kaolina ČRNA, Črna pri Kamniku; Fabrika ša-mota Arandelovac in Rudnik i prerada azbesta STRAGARI-AZBEST, Stragari. Ostala industrija in večji objekti: Termoelektrarna Trbovlje: koridor za transport premoga; ISKRA Kranj: izgradnja Tovarne polprevodnikov v Trbovljah; izgradnja vodovoda mesta Trbovlje; tovarniški objekt TIKA Trbovlje. Kot posebno storitev omenjamo izgradnjo izvoznega jaška na Rudarsko-topioni-čarskem bazenu Bor in jaška v SASI, ki sta med največjimi tovrstnimi objekti v srednji in južni Evropi. — -Na tujih tržiščih: Evropa: — Avstrija — industrijsko montažne storitve; — Zahodna Nemčija — projektiranje nizkih gradbenih objektov, elektro-montaža — Italija — geodetske storitve in dobava opreme za flotacijo. Azija: — Indija — tehnične storitve pri raziskovalnih delih na naftnih poljih v državi Assain, Indija. Afrika: — Združene arabske republike: geološko vrfanje v pokrajini El'Atchan pri Kus-seiru na uran, geološko strukturno vrtanje na fosfate v pokrajini Um-Huweitat Sa- faga, geološka strukturna vrtanja na nahajališču premoga v pokrajini Maghara Sinaj in inženirske storitve za studijo eksploatacije rudnika fosfatov v Safagi. — Etiopija: geološko ma-piranje in geofizikalne raziskave na železovo rudo na področju Yubdo, VVollega; geološko kartiranje in geofizikalne izmere področja Korce; geološko kartiranje in geološke izmere na področju Agametta; geološko kartiranje in geofizikalne izmere področja Ghedem, VVollega; geodetske izmere na področju Kajamiti, Gagama in Demi Danissa in geološke raziskave na volframite na področju Dembidollo, Gambella. — Alžirija — tehnološka študija železove rude na področju Ain Babuche; magno-metrijska izmera magnetno-železne rude na področju Beni Douala; tehnološko snemanje in geološko kartiranje področja Chabet Ballaut na 150 ha, tehnološka študija obogatenja cinkovih oksidnih rud Djebel Gustar in Guer-gour; laboratorijski preizkusi na fosfate na področju M'Za-ita in geološko raziskovalna in vrtalna dela na svinčeno-cinkovih rudnikih Djebel Gustar in Kherzet Youssef. — Maroko _— izgradnja kompletne Izvažalne naprave' na rudniku pirotina Kettara. V potrditev priznanja za dela na inozemskem tržišču, poglejmo sledeči del reference Alžirske demokratične in ljudske republike, ministrstva za narodno gospodarstvo. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da so bila raziskovalna dela, katera je izvajal vaš član Geološki zavod iz Ljubljane, izvršena v predvidenem roku in da so dala odlične rezultate. Ta dela, ki so se izvajala na cinkovo-svinčenih nahajališčih Kherzet Youssef in Djebel Gustar, so bila izvršena na visokem tehničnem nivoju, njihovo izvajanje pa je bilo olajšano s tesno sodelavo, ki je vedno .obstajala med vašimi predstavniki in tehničnimi strokovnjaki na eni strani in alžirskimi tehničnimi službami in lokalnimi forumi na drugi strani. Tehnološke študije in polin-dustrijski poizkusi oplemenitenja cinkove oksidne rude iz Djebel Gustara, ki so bile izvršene z velikim uspehom v J goslaviji, nam odpirajo interesantne perspektive v izkoriščanju velikih nahajališč kalamine, katera so doslej obstajala v Alžiriji neuporablji-va. RUDIS — predvsem člana Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje in Rudnik rjavega premoga Zagorje sta bila izredno prizadevna ob naši veliki jugoslovanski katastrofi, ko je bilo porušeno mesto Skopje. Niz člankov v raznih jugoslovanskih časopisih je opisovalo napore skromne RUDISOVE ekipe v najtežjih dneh reševanja in začetku obnove Skopja. Ta ekipa je rešila in omogočila obnovo večjega števila stanovanjskih objektov in tudi zgradbo Narodnega sobranja Makedonije. Več članov te ekipe je za svoje prizadevanje dobilo najvišje priznanje predsednika SFRJ tovariša TITA. Ob koncu, ko želimo, da bi naše združenje imelo največ uspehov tudi v bodoče, moramo podčrtati, da Je -uspeh odvisen od pravilnega prisluha utripa naše družbene stvarnosti in gospodarske privrženosti ter konkretni podpori članov, programu in nadaljnjim začrtanim ciljem. Tovarna polpicvodnikov v izgradnji v Trbovljah. [ZGODBE, kljik I življenje: Ljubezni in razumevanja si želi Tokrat ne bo govora o Juretu, ampak o njegovem mlajšem bratu, Andreju. Dosedanji naslov lahko kar ostane, saj si je ljubezni in razumevanja želel Andrej prav tako kot Jure in prav tako kot on ni tega začutil nikdar tako, kot je potreboval. Andrej se je rodil 1950. leta v Trbovljah, materi, ki je bila, kot vemo, povsem nesposobna za vzgojo otrok in tudi ni do njih čutila ni-kake materinske ljubezni. Do sedmega leta starosti je ostal Andrej pri materi. Seveda pa s tem ni rečeno, da je zanj skrbela. Prepuščala ga je stari materi in cesti. Po četrti nosečnosti je otroka umorila in bila zaradi tega tudi zaprta. Takrat so starejšega sina, Jureta, poslal) v vzgojni zavod, Andreja so oddali v rejniško družino, mlajšo sestrico pa je posvojila neka družina v Slovenskem Primorju. Mati se po vrnitvi iz zapora sploh ni več brigala za otroke. Kmalu je zapustila Trbovlje, odšla v drug kraj in se čez nekaj časa tam poročila. Andreja je videla le še enkrat in še takrat je bila do njega naravnost neprijazna. O Andrejevem očetu pa je sploh zelo malo podatkov. Bil je nemški ujetnik, ki je menda imel njegovo mater rad, vendar ga je od nje odvrnilo njeno neurejeno življenje. Sedaj živi v Nemčiji in je poročen. Se je pa že zanimal za Andreja, mu pisal nekaj pisem in poslal nekaj paketov. Stike z očetom je našla rejnica, ki jih' je nameravala še poglobiti. Andrejeva rejnica je vdova, ki ima sicer svojega otroka, ki pa je že vzgojila enega rejenca. Andreja je vzela iz usmiljenja in ni zanj prejemala nobene rejnine. Smilil se ji je, ker je bil tako reven, osamljen in zapuščen in zalo ga je imela rada. Zanj je tudi dobro skr*-c.a, saj Je razmeroma kar dobro služila. Bilo je narobe to, da Je pred njim vse preveč poudarjala slabe lastnosti njegove matere. Zaradi lega je postajal Andrej do nje nezaupljiv in se Ji pričel odtujevali, čeprav bi se bil sicer lahko nanjo mnogo bolj navezal. Saj je v resnici mnogo storila zanj. Ko ga je vzela k sebi, je bil umazan, sestradan in prezebel pa še strgan povrhu. Na redno prehrano sploh ni bil navajen, saj je poznal le sadjevec in kruh. V desetem letu starosti je dobil ekcem, ki ga vznemirja še danes. Zaradi lega je bil tudi že večkrat na morju, kar mu je pa pomagalo le začasno. Ekcem je imela tudi mati in Andrej je neredko dejal, da je dobil po njej prav vse najslabše. V šoli Je prve tri razrede naredil še kar v redu. K šolskemu delu ga je navajala rejnica, pod njenim nadzorstvom je pisal naloge in se učil. Ko pa je hodil v četrti razred, je zvedel za svojega očeta. Otroci so ga klicali Nemec. To in pa zasmehovanje zaradi njegove bolezni je zelo slabo vplivalo nanj. Čutil je, da ga v razredu nihče ne mara, saj so ga vsi zasmehovali. Postal je nemiren. Cetrli razred je ponavljal. Tedaj se je vrnil iz vzga-jališča v Trbovlje njegov starejši brat Jure. Videti je bilo, da je Juretova družba zanj usodna Ko je rejnica 'opazila, da je pričel iztirjati, je zaostrila kontrolo, toda Andrej jo je pričel varati. Padel je tudi v petem razredu. V šoli so ga označili kot lenega, vendar bistrega učenca, ki je včasih priliznjen, drugič spet grob in surov. Bil je neobrzdan, brezbrižen in malomaren, uničeval je tuje in lastne stvari in bil razen tega igriv in neresen. Součenci ga niso marali. V tem času je bil Andrej že toliko čustveno prizadet in moten, da je bil skrajni čas poslati ga v vzgajališče, če naj bi uspešno zaključil vsaj osemletno šolanje. V času, kolikor naj bi še ostal pri njej, bi morala rejnica paziti, da mu ne bi več omenjala matere, če že ni mogla o njej nič lepega povedati. Razen tega je bilo važno tudi srečanje z očetom, ki ga je rejnica že dalj časa pripravljala. Andreju pa bi bilo treba povedati o tem srečanju šele, ko bi bilo že vse urejeno. Toda, z Andrejem je bilo vse več težav. Pričel je krasti, potepal se Je že dalj časa, kadil in kartal tudi. Precej časa pred temi dogodki je sicer enkrat že vzel rejnici petsto dinarjev, kar je ona takoj ugotovila, ga okregala in Andrej je denar vrnil, potem pa o tem niso več govorili. (Nadaljevanje prihodjič) 8 stran — Zasavski tednik 17 NASTH KOMUN Šport - telesna kultura 9. december 1964 Razstavljale! sprejemajo nagrade (na sliki Konrad Peternelj) Razstava likovnikov - amaterjev V sobot«* 2S. novembra, so v feyerjn Delavskega doma v Trbovljah odprli I. okrajni, razstav« likovnikov-amaterjev. Na razstavi Je prikazanih »9 del. ki jih 'razstavlja 34 avtorjev, od tega 13 iz Trbovelj. Razstava obsega dela v skoraj vseh tehnikah, od olj, akvarelov, temper, grarik, pastelov, gvaSev pa do plastik. Ob otvoritvi sta nastopila tudi motki pevski zbar Zarja pod vodstvom Jožeta Skrlnarja in recitator Jelo Potočaa. Razstav« Je odprl predsednik Zveze knltnrno-prosvetnih organizacij ljubljanskega okraja Martin Zakonjšek in poudaril pomembno vlogo taktnega prikaza del avtorjev-amater-Jev, ki pomagajo s svojo dejavnostjo ustvarjati okus občinstva. Izrazil pa Je tudi željo, da bi bilo na prihodnji razstavi Se več razstavljalcev, In Izročil nagrade Štirim avtorjem, katerih dela Je strokovna žirija ocenila kot najboljša. Nagrajenci strokovne žirije I. okrajne razstave iikovnikov-amater-jev v Trbovljah so: Konrad Peternelj iz Zlrov, Mario L.. Vilhar Iz Ljubljane ter Jože DobelSek in Alojz Leser iz Trbovelj. IN KAJ PRAVI PRVONAGRAJHNKC, KONRAD PKTEK-NEI.JT Med ogledom razstavljenih del sem aaietel na Konrada Peternelja, prvonagrajenca razstave v Trbovljah. Z veseljem Je odgovarjal aa vprašanja. Na vprašanje, kdaj se Je začel ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. Je povedat: »Najprej sem začel z svinčnikom, kasoeje sem se Izpopolnjeval v akvarelu in leta 1938 tem naredil prehod na npodabljanje v oljni tehniki.« Mojo radovednost, če Je z razstavo zadovoljen, je potešil z pritrdilnim odgovorom. Dodal pa Je že, da Je bil kriterij pri Izbiranju del za razstavo morda premalo oster. Zanimalo me Je te, kako se Konrad Peternelj razume z poklicnimi kolegl-umetnfkl. Prosil me Je. naj zapišem, da Je za svoj uspeb dolžan zahvalo Janezu Sedeju, ki mu Je vseskozi pomagal z napotki. Na vprašanje, ali Ima v načrtu samostojno razstave del. pa Je odvrnil: »To pa ne bo šle tako hitro, vendar upam, da bom čez 2 ali 3 leta svojo zamisel uresničil.« Poslovila sva se s krepkim stiskom rok, ki Je Izražal hkrati mojo čestitko za prejeto prvo nagrado In želje za še nadaljnje uspehe. (vlg) Kje sta mesto in vloga mladine I v našem družbenem sistemu ) Na letni konferenci ObK Lilija jc bila glavna tema raz- prav — kje Je mesto in kak&na Je vloga mladine v našem družbenem življenju V uvodnem ret etatu ki ca je podal predsednik ObK /JMS Litija lov. lože Sevi jak, Jt Wio zajeto delo mladine v gospodarskih organizacijah na terenu ter delo mladine na šolah. Na ža lost je ugotovljeno da so ravno aktivi po delovnih organizacijah povsem zatajili. V/lokov za tako pasivnost Je ve*. Stihijsko delo vanje mladinskih otggntraclj pa kaže te na nekaj drugega, namreč na to. kakšen Je položaj mladinskih organizacij v posameznih pod|etjih kakšen Je n\*n pomen ln vloga prt naporih ostalih sob jektivnih sil in končno tudi. kakšno Je gledanje u« lastno organizacijo. Zavedati »e Je treba da mladi protrva|ulec ul sama Član mladinske organizacije oziroma da ae njegovo delo nc piiČne in konča v aktivu, temveč da mora biti mladi proizvajalec tudi organizator dela, tribun proizvodnih konferenc Itd., ki mu bodo nudile da podane osebnost, ki bo sposobna sprejemati, glasovati In kar Je na|važnc|4c — odločati o vseh vpmftanjih. Opaža se. da se delo mladine vse preveč ( gubija v organizaciji nedc!|*kili plesov (ki tudi morajo bitij, oh strani pa puščajo nerešena vprašanja. kol npr. vprašanja življenjskega staudaida, osebne eksistence, vpratanja stanovanj osebnih dohodkov, rektcaclje itd. Nekoliko bolj aktivni so aktivi n» terenu. Lep primer ra to sta aktiva Vače In Gabrovka Pa tudi delo mladinskih aktivov na šolah ni povsem zadovoljivo. Opaža sc premajhna povezanost med temi aktivi ler občin skimi komiteji /.MS. kar je zlasti važno za vsklajevanje obojestranskih programov. Dosedanje delo mladine na področju litijske občine je bilo razvidno zlasti Iz na/prav. Ižiskulantl so poudarjali delo mladine v delavskem In družbenem Samoti pravi jan ju, odločanje in soodla Čanje mladih pri delitvi dohodka o problemih vključevanja mladine v delo krajevnih skupnosti, o delu mladinskih aktivov nrf osnovnih šolah, o problemih kulturno rahavnega življenja, o dc likventnostl mladine. Ce bodo odstranjene vse napake, na katere |e bito opozorjeno nakonferenci, bo lahko vsebina prihodnje konference povsem drugačna. Ob koncu je bilo potidar|eno, da sl žele mladi ljudje več sodelovanja a starejšimi in da naj le ti prenašajo troje Izkušnje na mlajše. L.E. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Svoboda:Rudar 2:2 (1:1) (žak) Ljubljana — V zad- majhno premoč. V 24. minuti njem kolu slovenskega nogo- je po prostem strelu z roba metnega prvenstva je Rudar kazenskega prostora dobil gostoval v Ljubljani in tam- žogo Potočnik in jo s petih kajšni Svobodi zasluženo metrov z glavo potisnil v Ru-odvzel točko. Pogoji za igro darjev gol. Do odmora so so bili zelo težki, saj je bilo napadalci obeh moštev za-igrišče blatno, vrh vsega pa pravili nekaj lepih priložno-je pihal še močan veter. sti za dosego gola. ' Kljub temu so Trboveljča- . Rudar ie v drugem delu ni dobro začeli in takorekoč lgre le v redkih in iznenad-kakih 15 minut dobesedno mh’ toda izredno nevarnih oblegali Jazbinškova vrata. Pf°tmapadih ogrožal Svobo- ; Ze v 6. mjnuti je Rudar vo- d*^ 6ol. Kljub takšni, lahko dilz l-0 Paipr ic namreč ir rečemo obrambni taktiki, je koristii napako domače ob- Rudar*^^ Bosti« šele"« akcijo, ki mu je tudi uspela. <'Vestii strelom presenetil Jazbinška. Kmalu nato se je Svoboda otresla pritiska in imela celo Dosegli bi še večje uspehe, če... Strelci SD Smartno-Litija so uspešno zaključili sezono 1963/64. Osvojili so dva pokala v trajno last, zraven tega pa še pel diplom. Sicer pa ta strelska družina tekmuje v republiški ligi. Do sedaj so vedno zaredil eno od prvih mest (v svoji skupinil. Letos pa so it objektivnih vzrokov zasedli komaj šesto mesto, kar predstavlja neuspeh. Glavni vzrok za tak neuspeh gre Iskati predvsem v pomanjkanja finančnih sredstev. To pa Je bil tudi eden od glavnih vzrokov, ki Je onemogočal redno vadbo strelcev. Seveda pri lem veliko trpi množičnost, ki -»a je za strelstvo značilna. Kljub vsem tem težavam pi so bili doseženi veliki kvalitetni tn kvantiteta! uspehi. Ka| vse lahko povzroči pomanjkanje finančnih sredstev nam dovolj jasno pove na slednji podatek: na petnajstih šolah litijske občine so v preteklih sezonah aktivno delovali strelski aktivi. Zadnje telo pa so prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev povsem zamrli. To prav gotovo lahko štejemo še za večji neuspeh kot doseženo šesto mesto da republiškem tekmovanju. To nam lahko potrdi že samo dejstvo, da je smoter strelskega športa prav množičnost. Na predsto|ečih letnih konferencah bodo litijski strelci posvetili temu problemu največjo pozornost Poleg tega bo na dnevnem redu konference tudi pregled bodočega programa po koledarju SZDL, ObSO, OKSO ter seveda možnosti nadaljnjega delovanja. Ob koncu samo Se to: ali se res le’.ko dopusti, da tako kvaliteten kolektiv kot fe SD Smartno-Litl|a iz dneva v dan bolj slabi, ko pa vemo. da strelski šport ni samo rekreacija delovnega človeka, ampak krepi tudi obrambno moč naše domovine. -ze. V 61. minuti je Hribar iz prostega strela izenačil na 2:2. Sodnik Kalin iz Ajdovščine je takoj za tem golom izključil K rdiša. igralca Rudarja. Rudar je nastopil v tejle postavi: Krajšek 7, Draksler 7, Kos 6, Breznikar 6, Deželaki. H »tič 8. Kordiš 8, Mak 7, Potokar 7, Gorišek 6, Pa-jer 7. Na igrišču Svobode se je tokrat zbralo okrog 200 gledalcev. Beograd. — Liga odbot Rokometne zveze Jugoslavije je zavrnil protest Rudarja, ki se je nanašal na tekmo Rudar — RabotniČki. Protest je bil zavrnjen zaradi pomanjkljivih dokazov o nepravilni registraciji igralca Rabotničke-ga. Mišiča. Radeče. — RK Partizan Radeče je ob dneva republike organiziral turnir, toda igralci iz Brežic niso prispeli, tako da je bil samo dvoboj Radeče — Hrastnik. Rezultat je bil 23:16 v korist Radeč Trbovlje. — Tudi letos so kegljači Partizana ob uvodu v tekmovalno sezono na domačem kegljišču pripravili tradicionalni klubski turnir. Zmagal je Soklič Janez, drugi je bil Planko Franc, tretji Krajšič Ivan Itd. Prvih pet le prejelo praktična darila TrbovlJ«- — Rokometaš Janez Mrežar že redno trenira pri Radečah, ker namerava v Spomladanskem delu zapustiti RK Rudar (Trbovlje). Kisovec — Klsovškl nogometaši so v zadnjem kolu LNP vtsoko premagali ekipo Medvod s 5;1 tn Imajo sedaj veliko več upanja v tej llgL Trbovlje. — Končno so se tudi pri kegljačih Rudarja razmere uredile, tak« da bodo odslej naprej lahko redno trenirati- Hrastnik:Delamaris 6:1 [1:1] (žak) Hrastnik — Derbi krat pot li vrata gostov V zadnjeplasiranih s tabele je "V minuti j ‘remec iz solo-prinesel Hrastničanom nepri- prodora dosege’ tretji gol, fakt -ano visoko zmago. Ne- nato pa so se med strelce pričakovano zato, ker so do- vpisali še Grešak, ponovno m-čT:ii nastopili brez sedmih Puhler in Žlindra. (!) standardnih igralcev pr- Pomlajeno moštvo Hrastni-vega moštva. Nekateri od teh ka je igralo v postavi: Breč-so kaznovani, drugi pa so po- ko 6, Caterlin 8, Hudi 8, Kra-škodovani V 28. minuti je vogel 9, Zlind-a 7, Prašnikar Oseniak dosegel prvi gol za 7, Grešak 7. Premec 6, Ose-aačfe, toda v 40. minuti je »jak 7, Puhler 7. Pred 200 Markezan po napaki hrastni- gledalci je dobro sodil Cuč- ške obrambe izenačil V nadaljevanju so bili do-mp! še '"dro v premoči, toda n»n id ]^j so -opravili nekaj lepih šrns. V 63. minuti je Puhler dosegel vodstvo, samo tri minute kasneje pa sodnik ni priznal Grešakove-ga gola. Domači so še naprej neprestano ogrožali vratarja gostov, dokler niso prišle štiri usodne minute za Izolčane. V pičlih štirih minutah so domači napadalci kar štiri- nik iz Ljubljane. šolsko športno društvo bo zdaj lahko zaživelo (s) Šmartno — "'red dnevi so ob šoli v Šmartnem pri Litiji asf Hirali šnnrino igrišče. ki so —* pionirii in mla-'inci že nestrpno pričakovali. Z.'aj urejajo še zadrne priprave in kmalu bo lahko zaživelo šolsko '-»črtno dr štvo, ki so ga ustanovili še v pričetku šolskega leta. Najbolj se navdušujejo za nogomet, odbojko in košarko. Slabo vreme jih bo verjetno kmalu pregnalo v telovadnico Partizana, kjer bodo vaditi do pomladi, ko bo športni park v Šmartnem spet oživel. POZDRAV BRALCEM Z1 IZ BUDIMPEŠTE Tik po zaključku redakcije zadnje (praznične) številke našega tednika smo prejeli dopisnico iz Budimpešte z naslednjo vsebino: »Slovenski telovadci, na turnirju v Budimpešti, pošiljamo lepe pozdrave bralcem ZASAVSKEGA TEDNI KA.« Sledijo podpisi: Bizjak. Miroslav Cerar Marlenka Kovač, Ivan Šrot, Furlan, laner Brodnik, Marjan Ska-za, Zdenka Cerar, Milenko Krrsnič itd. V imenu bralcev na-šeg? tednika se slovenskim telovadcem za pozdrave iz Budimpešte najlepše zahvaljujemo. Se posebej zategadelj, ker se je dogodilo prvič, da so se športniki na gostovanju v inozemstvu spomnili tudi na naš ZASAVSKI TEDNIK. i 3 : * > * * i > i » i i § Koledarček g Sreda, 8. decembra: VALERIJA Četrtek, 1. decembra: SMI- LJAN Petek, 11. decembra: DANIJEL Sbota, 12. decembra: ALJOŠA Nedelja, 13. decembra: LUCIJA Ponedeljek, 14. decembra: DUŠAN • Torek, 15. decembra: KRISTINA Sreda, 16. decembra: ALBIN M\0 KINO DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH: 9. In 10. decembra Italijanski barvni CS Ulm »MONGOLI«: 11. — 14. decembra Jugoslovanski film »POD ISTIM NEBOM«; 15. — 17. decembra sovjetski barynl CS film »BELE NOČI«. KINO SVOBODA TRBOVLJE 1' 9 decembra ameriški barvni CS film »SALOMON IN KRALJICA IZ SABE«; 11. - 14. decembra angleški CS film »LEV«; 15 ln 16. decembra sovjetski barvni film »PLANET BURA«. KINO SVOBODA — ZASAVJE V TRBOVLJAH: 12. In 13 decembra Italijanski barvni cin. film »SALAMBO«; 19. ln 20 decembra mehiški barvni film »JAZ PUSTOLOVEC«. KINO SVOBODA II. V HRASTNIKU: 9. In 10 decembra Japonski barvni CS film »ZARADI LJUBEZNI«; 12. — 14. decembra nemško-ltalljanski VV film »MARINA«; 15 ln 16. decembra ameriški barvni CS film »OSAMLJENI SO HRABRI«. KINO DELAVSKI DOM V ZAGORJU: 9. ln 10. decembra sovjetski film »TIGRI POTUJEJO«; 12 in 13. decembra zahodnonem-škt film »FREDDV POD TUJIMI ZVEZDAMI«. Kino LITIJA: 9. decembra Švedski film »V KREMPLJIH VOHUNOV«; 11. ln 12. decembra ameriški barvni CS film »ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE«; 15. ln io decembra Jugoslovanski film »MOŽJE«. KINO ŠMARTNO: 9. decembra francoski barvni film »SLABE ŽENE«; 12. in 13. decembra ameriški barvni CS film »POVRATEK V MESTECE PEYTON«. PREKLIC PREKLICUJEM zdravstveno knjižico št. 563883 na ime Anica Počivavšek, Trbovlje, Ulica l. junija, za neveljavno. M— LITIJA Rojstev ni bilo! Poroke: Jože Mesarko, železničar, in Ljudmila Kuhelj, kuhinjska pomočnica: Matija Lavrič, rudar, ln Justina Vodišek, gospodinjska pomočnica; Ivan Bregar, posestnik, ln Marija Černe, delavka. Umrl je Franc Resnik, upokojenec. Spodnji Log 20. ZAGORJE Rojstev 1n smrti ni bilo! Poroke: Janez Grčar, rudar, Kandrše 37, ln Zofija Hribar, delavka, Breznik 1; Anton Rož-manec, kovač. Dolenja vas 5, ln Marija Dragar, delavka. Dolenja vas 5; Franc Medved, Ljubljana, Vižmarje 206, In Marija Pavlič, delavka, Zavlne 11; Milan Ocepek, rudar, Polje 4, ln Sliva Drnovšek, gospodinja, Gasilska c. 2; Janez Hribar, rudar, Podvine 13, In Frančiška Borštnar, krolačl-ca, Potoška vas 54; Jože Vajda, rudar, Podvine 18, ln Terezija Smrekar, delavka, Podvine 18; Viktor Pevec, ključavničar, Pekre 108, 1n Jožefa Šprah, uslužbenka, Spodnji Duplek 68; Alojz Dornik, strugar. Cesta zmage 29, ln Magdalena Bukšlč. trgovska pomočnica, Dolenja vas 47; Slavko Cukjatl. šofer, Prhovec 10, ln Marija Korošec, delavka, Podvine 20. Ferdinand Kunstelj, kurjač Trbovlje, ln Frančiška Železnik, gospodinjska pomočnica, Mlinše 2: Viktor Komlanc, pek, Trbovlje, In Marta Kuder, bla-gajnlca, Cesta zmage I; Jože Sfamel, ključavničar, Loke 65, ln Amalija Kobllšek, delavka. Loke 65 HRASTNIK Rojstvo: Marta Hafner, Brdce 4 — deklico. Poroke: Ivan Zobarlč, čevljar, Mrzlava vas 27, ln Hilda Zime, trgovska pomočnica, Studence 64; Anton Trplan, ključavničar, Hrastnik 62, ln Bogomira Golouh, natakarica, Hrastnik 62; Stefan Lovrenčec, železokrivec, Podkraj, ln Marija Hrup, delavka, Hrastnik 56; Karol Videnšek, skladiščnik, Brezova 24, in Frančiška Gričar, delavka, Krnice 25; Frane Prah, strojni ključavničar, Ljubljana, Zalog 80, in Erika Jerman, delavka, Dol 42; Franc Sopar, delavec, Kovk 14, ln Viktorija Zupanc, gospodinjska pomočnica, Kovk 14; Božidar Ko-stič, dipl. gradbeni Inženir, Priština, In Frančiška Erjavec, gradbeni Inženir, Hrastnik 392. Smrt: Jože Videnšek, upokojenec, Hrastnik 96 — star 72 let. Kalef (Beograd). 20.40 Milankov: Strupena rastlina — TV igra (Beograd). 21.40 Naš Teleobjektiv (Ljubljana). 21.55 TV obzornik (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME * 18.25 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 18.45 Zgodovinski portreti (Beograd). 19.45 Rezerviran čas (Zagreb). 21.40 Stevan Mokranjac: Deseta rukovet (Beograd). 21.55 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). studia Ljubljana (Zagreb). 21.40 Portreti in srečanja: Ljubavna poezija (Zagreb). 22.10 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NEDELJA, 13. DECEMBRA 9.30 -Gozdni čuvaji — serijski film (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd). 11.0« Kratki film (Beograd). 11.20 Prenos akademije v počastitev Stevana Mo-kranjca (do 12.00). Športno popoldne. 18.00 Mladinski TV klub (Ljubljana). 19 00 87. policijska postaja — serijski film (Ljubljana). 20 00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 Glasbena oddaja studia Sarajevo (Beograd). 21.00 Camplone; Festival klovnov (do 22.15) (Evrovl-zlja). 22.15 Koncert v počastitev Stevana Mokranjca (Beograd). 23.00 Poročila (Beograd). PONEDELJEK. 14 DECEMBRA 11.40 TV v šoli: Ob 100-letnici Internacionale (Ljubljana). 15.20 Ponovitev (Ljubljana). 18.40 Ruščina na TV (Ljubljana). 17.10 Angleščina na TV (Ljubljana). 17.40 Francoščina (Beograd). 18.10 Risanke (Beograd). 18.25 Napoved In TV obzornik (Ljubljana). 18.45 Domača nega bolnika — poljudnoznanstvena oddaja (Ljubljana). 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd). 19.45 Nagrade TV naročnikom (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Biseri glasbene literature: Breda SREDA, 16. DECEMBRA 17.10 Učimo se angleščine (Zagreb). 17.40 TIK-TAK (Ljubljana). 17 55 Pionirski TV studio (Ljubljana). 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana). 18.45 S kamero po Aziji (Ljubljana). 19.15 Glasba danes (Beograd). 19.46 Cikcak (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Lirika: Oskar Davlčo (Beograd). 20.40 ZDA: Glas lz Hollywooda — za-bavno-glasbena oddaja iz serije Mednarodna ura. (Zagreb). 21.10 Mali jazz koncert (Zagreb). 21.40 Kulturna panorama (Ljubljana). 22.10 TV obzornik (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 17.40 Kje Je, kaj Je (Beograd). 18.25 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 18.45 Reportaža (Beograd). 19.45 Rezerviran čas (Zagreb). 21.40 Panorama (Zagreb). 22.10 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). ČETRTEK, 17. DECEMBRA 10.00 TV v šoli (Zagreb). 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd). 16.40 Ruščina na TV (Ljubljana). 17.10 Angleščina na TV (Ljubljana). 17.40 Na črko, na črko (Beograd). 18.25 Napoved ln TV obzornik (Ljubljana). 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd). 19.15 Glasbena porota (Ljubljana). 19.45 Spored naših kinematografov (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Narodna glasba: Kajkavske popevke (Zagreb). 20.40 Aleksandar Vojinovič: Kri ni vse — TV drama (Ljubljana). 21.30 Ali razumete sodobno glasbo (Ljubljana). 22.00 TV obzornik (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 18.25 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). 19.45 Rezerviran čas (Zagreb). 20.40 S. Mrožek: Martirij Petra Oheja — lutkovna oddaja ZADNJI ŠPORTNI DOGODKI HRASTNIK OB DVE TOČKI Tekmovalna komisija SNL je registrirala prekinjeno tekmo 7. kola SNL med Hrastnikom in Soboto v Murski Soboti (prt rezultatu 2:1 za Soboto) z rezultatom 3:0 p. f. v korist Sobote; Mladinci; RUDAR — MARIBOR 2:2 (1:1) — zaostala tekma SNL (mladinci). KAZNOVANA NOGOMETAŠA Disciplinsko sodišče liga odbora NZS je na svoj! zadnji seji kaznovala kar sedem nogometašev, med njimi tudi Branka Kolenca (Hrastnik) s prepovedjo Igranja na treh tekmah In Darka Ahlina (Rudar) s trem) tekmami prepovedi. PRVI GOL ACKUNA V DRŽAVNEM DRESU Rudarjev rokometaš Zdravko Ačkun Je dosegel v mednarodni tekmi med našo ln vzhodnonemško rokometno reprezentanco (naši so srečanje Izgubili z 13:20) svoj prvi gol v dresu z državnim grbom. Čestitamo! RUDARJEVI KEGLJAČI V KVALIFIKACIJAH Na sobotnem posvetu Kegljaške zveze Slovenije so sklenili povečati število članov republiške lige (z lanskih 12 na 16 članov letos). Pravico Igranja na kvalifikacijah so sl priborile tudi štiri zadnjeplaslrane ekipe z lanskoletnega prvenstva, med temi pa Je tudi trboveljski Rudar. HRASTNIK - Znani hrast-nlškl nogometaš Osenjak bo baje menjal barvo dresa, ker namerava prestopiti k ljubljanskemu Slovanu. V ekipi Hrastnika prav tako ne zasledimo branilca Trška, ki ga Je klub za nekaj časa suspendiral. RT V-Ljubljana Poročila ob 6 15. 7.00. 8.00. 10.00. 12.00. 13.00. 14 00. 17.00, 18 00, 23.00 in 24 00 Po or, nimaš prednosti ob 1100. Kmetijski nasveti ob 12.15 Vsak dan za vas ob 16 00. Radijski dnevnik ob 19.30 Oddaja Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo —1 vsako nedeljo ob 9.05 In 12.05. vsak ponedeljek, četrtek In soboto pa ob 14.35 SREDA, 9. DECEMBRA 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic In zgodb; 9.10 M°škl zbor Zarja Iz Trbovelj p. v- Jožeta Škrinjarja; 9.25 Narod-no zabavne melodije v Instrumentalni Izvedbi; 9.45 Iz glasbe za soliste; 10.15 Zabavna glasba; Človek ln zdravje; 10.55 “•asbena medigra; 12.15 Neka) a°mačlh; 12.30 Arije iz Verdlje-vin oper; 13.15 Obvestila In za-Davna glasba; 14.35 Kaj ln kako P°Jo mladi pevci pri nas In po svetu; 1530 Slovenske narodne v priredbi Riharda Orla In Luke Kramolca; 16 00 Za ljubitelje po-Pevk. 17.05 Slovenski reproduk-tivnl umetniki v preteklosti In “••bes; 18.15 Iz fonoteke Radia "Oper; 19.05 Glasbene razglednici 20.00 Poje Akademski pevski zoor jz Gdan«’ i: 20.00 Jugoslo-'I?.nskl Izvaja' zabavnih melo-“'J: 80.40 MllD.ll Logar; Enaintrideseto, opera v 3 dejanjih. ČETRTEK, 10. DECEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 9.25 Glasbeni vedež (oddaja za najmlajše); 9.45 Dopoldanski domači pčle mčle; 10.15 Glasbeni sejem — pisan spored koncertne ln operne glasbe; 12.15 Cez hrib ln dol — spored narodne zabavne glasbe: 12.30 Med koncertnimi skladbami Lucijana Marije Škerjanca: 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Naši solisti v popularnih operah; 15.30 Igra vam pihalna godba Ljudske milice: 15.40 Literarni sprehod — Jože Potrč: Zločin; 16.00 Za ljubitelje popevk: 18.15 Odskočna deska — violinist Nikola Krstič; 18.45 Jezikovni pogovori 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi hs napevov; 21.00 Literarni večer — Jaz. bratje, pa vem za domovino: 21.40 Glasbeni nokturno. PETEK, 11. DECEMBRA 8.05 Dva dlvertlmenta lz repertoarja orkestra RTV Ljubljana; 8.35 Za vsakogar nekaj; 9.25 Igra godba na pihala Nizozemske mornarice; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi; 10.35 Novo na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Domače viže za prijetno opoldne; 12.30 Arije ln orkestralni odlomki; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Drobno pisemce potuje; 14.35 Minute za komorno glasbo; 15.30 Narodni zvoki lz Argentine; 15.45 Novo v znanosti; 16 00 Za ljubitelje popevk. 17 05 Petkov simfonični koncert; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 12. DECEMBRA 8.05 Poje Gorenjski vokalni oktet; 8.25 Zabavni orkester — za dobro Jutro: 9 25 Iz ljubljanskih glasbenih šol; 9,45 Četrt ure s kitaro; 1.015 Glasbeni sejem — pisan spored koncertne ln operne glasbe 12,15 Opoldanski domači pele mele 12.30 Glasbeni spomini na vojna leta; 13.30 Priporočamo. vam; 14.05 Iz oper Jugoslovanskih avtorjev; 15.30 Trije zbori lz Tržaške pokrajine: 16 00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Gremo v ktno; 17.35 Pesmi ln plest lz Jugoslavije; 18.15 Izložbeno okno: 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 »Modrostni zob« (Mladinska od- daja); 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 13. DECEMBRA 8.00 Mladinska radijska Igra; 8.54 Iz albuma skladb za otroke; 10.00 Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 »Slava delu . . .« — delavske pesmi poje zbor Svobode iz Celja; 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe: 13.15 Obvestila ln zabavna glasba'; I3i30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči — spored narodne zabavne glasbe; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.05 Majhen operni koncert; 17.30 Radijska Igra: Pridi po ogrlice: 17.58 Igrajo veliki orkestri; 18.30 Glasbeni spored za nedeljsko popoldne; 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naš nedeljski sestanek — pisan spored za ljubitelje zabavne glasbe; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — Dve partituri Slavka Osterca; 22.10 Melodije za lahko noč; 23.05 Nočni koncert jugoslovanske glasbe. PONEDELJEK, 14. DECEMBRA 8.05 Jutranja glasbena srečanja: 8.55 Za mlade radovedneže: 9.10 Zaplešimo In zapojmo — IX. oddaja; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Igra pihalna1 godba Rudolfa Urbanca. 10.15 Pisan orkestralni lntcrmezzo; 10.35 Naš podlistek: Minuta pred dvanajsto; 10 55 Glasbena medigra; 12.15 Pred domačo hišo — spored narodne zabavne glasbe; 12.30 Skladbe za virtuoze: 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Arije lz Rossinijevega Seviljskega brivca; 15.30 Lepe melodije; 16.00 Za ljubitelje popevk. 17.05 Glasbena križanka št. 5; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Narava ln človek; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd — prenos zaključnega koncerta nagrajenih zborov s festivala v Beogradu; 22.10 Nočni akordi. TOREK, 15. DECEMBRA 8.05 Nastopajo Veseli planšarji ln Trlo Rudija Bardorferja z vokalnim Bekstetom bratov Pleško; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola Za srednjo stopnjo — Svet onkraj Mure; 9.25 Odlomki lz opere Carmen v izvedbi ansambla zagrebške opere, 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glas« benl sejem — pisan spored or-, kestralne ln solistične glasbe; 12.15 Dalmatinske narodne pesmi; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Umetnik ledene dobe; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe;' 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital pianistke Tatjane Bučar; 20.20 Radijska Igra Jacqu-es Contstant: General Frederlo (prva Izvedba); 21.35 Serenadnl večer; 22.10 Plesna glasba. I Janez Bizjak: Na Centralnih Alpah J£ (POSEBEJ TJA »ZASAVSKI TEDNIK«) Obstali smo In se nemo spogledali. Sprva se nismo niti zavedali, kako strašen Je bil trenutek; tako smo bili otopeli. Sele pozneje v dolini smo dokončno razumeli vso tragedijo našega sestopa. Mehanično, brez misli smo povečali varnostne manevre in uporno nadaljevali pot skozi vihar, meglo in mraz. Kako smo dosegli dolino ni vedel nihče povedati. Izgubili smo tudi občutek za čas. Pozno popoldne smo skozi redko meglo zagledali kočo Hdrnll. Nihče se ni razveselil ali občuti! olajšanje. Sele, ko smo po zadnjem raztežaju stali na trdnih tleh pri koči, so se naše misli vrnile v realnost. Tedaj smo šele spoznali vso grozo preslanega trodnevnega pekla. Najstrašnejše pa je bilo spoznanje, da se nismo rešili vsi. Po severni steni so grmeli plazovi. Zasipali so dvoje mladih življenj, ki sta iz Francije prihiteli iha ta skrivnostni oltar lepote, življenja in smrti, fie prejšnji večer smo skupaj kovali načrte za Fešitev. Bila sta Usta dva, ki sta nas vse prezeble In izčrpane sezuvala In nam dajala toplega čaja, ko smo se z vrha vrnili v Sollwayhiitte. Matterhorn je zahteval spet svojet... Sprejem pri koči HOrnll Je bil nepozaben. Zer-mattskl alpinisti In vodniki so vedeli, da Je v Mat-terhornu deset njihovih kolegov z vseh koncev sveta. Niso pa nam mogli pomagati, Ko pa smo se prikazali iz megle, je zavladalo po koči splošno veselje. Najprej so nas sezuli in preoblekli v suha in topla oblačila. Nato so nas gostili z vročimi čaji In z vsemi dobrotami, ki Jih premore švicarska kuhinja. Bili smo prijatelji med prijatelji. Ko sva pozno zvečer z Maticem okrepčana odhajala v šotore nad Črnim jezerom, ni nihče hotel nič slišati o plačilu ali kaj podobnem, za vse, kar sva pojedla in popila. Kadar pridemo na obisk v stene Julijskih Alp, nas bosta vidva gostila, so smehljaje odgovarjali na najine zahvale. Odnesla sva nepozabne vtise na kočo HSrnlt in na zermattske gorske volkove. Najina šotora nista bila daleč pod kočo, pa sva vendarle hodila zelo dolgo. Zamrznjena utrujenost Je počasi legla v noge. 23. avgust. Opoldne sva pospravila šotore. Po treh tednih potepanja po Centralnih Alpah sva se vračala domov. Ko sva hodila navzdol v Zermatt, sc Je Matterhorn kot za slovo odgrnil lz megle In oblakov. Bil je čudovitejši kot prej; bela odeja mu je dajala poseben sijaj. Kot podoba iz sanj se je lesketal v Jezerih. Matterhorn Je resnično najlepša, toda tudi najtežja gora. Midva sva doživela oboje. Zrla sva vanj, kot bi ga prvič videla. V njegovih stenah sva pustila tri dni najtežjih trenutkov svojega življenja. Matterhorn bo vedno ostal gora, ki navdušuje. Vsi veliki ljudje so znali zanj poiskati najlepše besede. Nekatera ravnovesja narave so dokončna, nekatere lepote popolne. Matterhorn J« več kot dokaz za to. Je kot resnica, kt jo je odkrila zemlja. Ne pušča klicev duše brez odgovora. Izprašuješ ga lahko ure In dneve; a ne utruja in ne vara. Vedno bo ostal gora začetkov. Da se opraviči vsa kri, ki so jo ljudje prelili na vrhovih, je bilo treba, da se prične z Matterhornom. In res se je začelo pri njem. Ko ga pogledaš, doumeš, da ni moglo biti drugače. Gibanje zemlje sc je tu iztegnilo v val, ki se zažene In nenadoma zakipi k nebu kot dar. Se bodo hodili na njegov vrh, še bo zahteval svoj kruti davek. Toda vedno bo ostal tak, kot je bil nekoč. Najlepši in nepozabni. Prezirljiv smehljaj za vse, kar mineva, medtem ko je on še vedno tu! V Zermattu sva z Maticem komaj ujela zadnji večerni vlak za Brig. V kupeju (I. razreda sva doživela še eno presenečenje. Ko bi vlak že moral odpeljati. Je prikorakala na kolodvor zermattska godba skupaj z množico meščanov In turistov. Nato Je igrala, postavljena v polkrožni špalir okrog najinega kupeja. Se bolj sva bila presenečena, ko je med koncertom vstal mož -z očali, ki Je sedel poleg naju in Začel mahati navdušeni množici. Oblečen je bil skromneje in bolj površno kot midva. Na zgornji polici je imel velik zakrpan nabrbtnik, na katerem je bila pripeta vrv, cepin in dereze. Poleg nahrbtnika je imel še veliko potovalno torbo. Bil ni nihče drugi kot sam ameriški obrambni minister Robert Me Namara. Hotel je priti na Matterhorn (znan je tudi kot dober alpinist). Toda že opisani vremenski prebobrat mu je preprečil vse načrte. S svojim glasom in nastopom je resnično delal vtis močne osebnosti, saj spada med najpomembnejšo trojko nedavne ameriške zgodovine: J. F. Kennedy, Mc Namara, Dean Rusk. Iz Zermatta v Pariz je hotel potovati strogo lncognito. Zato se je vozil v drugem razredu med preprostimi ljudmi. Bil je brez spremstva in straže. Ko je vlak odpeljal, so v naš kupe hodili potniki lz drugih vagonov po avtograme. Tudi nama ga Je dal. V Brigu smo vsi trije izstopili. On za ekspres v Pariz, midva za Milano. Na postaji ga ni čakal nihče, da bi mu pomagal nesti prtljago. Hotel sem mu nesti nahrbtnik, pa ni pdstil. Sam s) ga je naložil na hrbet, vzel težko potovalko, nama voščil »Good bay« in odšel na ekspres. Toda ta je bil že nabito poln. Komaj se je prerinil v vagon drugega razreda. Spodaj so se seveda glasno drli nad njim, ko se Je z nahrbtnikom prerival v gneči. Nato Je vrgel prtljago v kot in se naslonil s prekrižanimi rokami na straniščna vrata ter tako stoje prestal dolgo vožnjo skozi Švico do Pariza. Italijanski delavci, ki so se prerivali okrog njega, se niti zavedali niso, s kom se vozijo in prerekajo. Na račun švicarskih novinarjev sva se midva še dolgo v noč zabavala, ko sva čakala na ekspres za Milano. Imeli so naju za njegovega spremljevalca, ker so naju videli, da smo skupaj sedeli v kupeju, skupaj izstopili (n vsi smo bili enako planinsko našemljeni. Prosili so naju za kratek intervju ter za njegove slike. Ker pa sva bila utrujena in zaspana, sva leno odgovarjala na njihova vprašanja. Najini pomanjkljivi odgovori so Jih še bolj podkrepili v prepričanju, da sva spremljevalca in zato ne smeva preveč govoriti. Nekajkrat so naju še slikali. Ko Je ob pol treh ponoči pripeljal ekspres za Milano, so nama znosili na vlak vso prtljago. Tega se seveda nisva branila. Ko sva stopala v vagon, so še enkrat fotografirali. Zanima me, v kateri švicarski reviji so bile objavljene te slike. Na vlaku se dolgo nisva oddahnila od smeha. Končno sva sc peljala spet domov. Ob Jezeru I,ago Magglore se je začelo daniti, ko smo se vozili mimo. Milano sva sl tako že lahko ogledala pri belem dnevu. Mimogrede sva si ogledala še Lago dl Garda ter čudovita mesta Verona, Padova, Vlccenza. Dve uri sva spet hodila po Benetkah, v Trstu pa sva se nato še ves dan vozila po mestu z avtomobilom najinih prijateljev. Na koncu naj še zapišem tisto resnico, ki so Jo poznali še udeleženci prve ekspedicije v Centralne Alpe. Za njimi pa so jo potrdili vsi, ki so odhajali v tuja gorstva; tudi himalajci: mogočne In edinstvene so Centralne Alpe in druga Inozemska pogorja. Toda ob vsem bogastvu gorskega veličastja v tujini sl je vsak zaželel spet domačih gora, spet enkrat pogledati Splkovo skupino, Triglavsko steno, Robanov kot, Trento. Toliko živobarvnega cvetja, toliko živalskega življenja, velike topline In miline belih ostenlj In vrhov nimajo nobene druge gore kot samo dipnače. Tako čudovitih kotičkov ni nikjer drugje na svetu. Doma Imamo resnično najlepše stvari, toda dolgo bo trajalo, da jih bomo znali pravilno In smotrno Izkoristiti in tudi zaščititi. — KONEC — KONEC — KONEC — KONEC - Zaradi prevelike hitrosti ni mogel ustaviti (N. D.) Trbovlje — 26. novembra je ob sedmi uri zjutraj vozil tovorni avtomobil D V 14-87 Romeo Diona iz Reke (star 43 let) v podvoz na železniški postaji v Trbovljah. trčil v tovornjak. Škode je z a' 31.000 dinarjev. KUPUJTE-NAROČAJTE Nasproti mu je pripeljal vorni avtomobil LJ 276-33. Diona zaradi prevelike hitrosti in blatne ceste v podvozu ni uspel vozila ustaviti in je to- ..*..... ' Zasavski I.«s; 1 TEDNIK OBVESTILO! N Skupščina občine Trbovlje, Oddelek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike — uporabnike motornih vozil, da so začeli z registracijo motornih vozil za leto 1965 v torek, 7. decembra, končali pa bodo 31. decembra 1964. Registracija Je vsak dan od 15. do 19. ure v prostorih občine Trbovlje, Leninov trg, soba številka 18/1. Vsi lastniki motornih vozil dobijo \ dopoldanskem času čekovne nakaznice za plačilo cestnega sklada na Oddelku za notranje zadeve, soba številka 18/1. Za registracijo Je treba predložili: prometno dovoljenje, veljavni karton o tehničnem stanju vozila, državno takso za motorna kolesa v znesku 400 dinarjev, za vsa ostala vozila pa 700 dinarjev In odrezek čekovne nakaznice o plačanem cestnem skladu. Tiskovine za registracijo se bo izpolnjevalo na mestu registracije. Opozarjamo vse lastnike — uporabnike motornih vozil, ki ne bodo podaljšali registracije vozil za leto 1965. da obvezno vrnejo evidenčne številke in prometna dovoljenja do 31. decembra 1964. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Trbovlje OBVESTILO! Skupščina občine Zagorje ob Savi, Oddelek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike motornih vozli, da bo podaljševal regi stracijo motornih vozil za leto 1965 do 30. decembra 1964, in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure, ob torkih pa tudi od 14. do 18. ure. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA. OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE ZMS IN OBČINSKI ODBOR ZZB NOV čestita vsem občanom, delovnim organizacijam in društvom za PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER. Gozdno gospodarstvo Ljubljana gozdni obrati LITIJA, ZAGORJE OB SAVI in TRBOVLJE-IIRASTNIK se pridružujejo čestitkam delovnih kolektivov za dan republike — 29. november in želijo vsem občanom naše domovine še veliko uspehov pri nadaljnji graditvi socializma. 9. december 1964 ZA BRANJE Zasavski tednik — stran 11 Bilo je februarja. Po milem začetku zime se je novo leto pričelo z ostrim mrazom. Vse jezero je bilo že dolgo pokrito z ledom, v veliko veselje Miški, ki se je nadvse rada drsala, posebno še sedaj, ko je dobila v darilo drsalke. Bilo je po kosilu. V soncu se je ledena plošča jezera bteščala, kot bi bila posuta z diamanti. Je-zerni bregovi so bili pod snegom, nad temnimi gorami v ozadju pa se je bočilo modro nebo. Ta dan Ciska ni bila zatopljena v svoje delo, kot sicer. Venomer je hodila k vratom gledat za Andreo, ki se je po jezeru veselo podila sem in tja. Oblečena je bila v bele smučarske hlače in prav tako vetrovko, vse drugo pa Je bilo rdeče — čevlji, pulover, rokavice in kapa s čopom, ki Je veselo bing- ljal. Ciska kar ni mogla odtrgati pogleda od nje. Ta dan je mraz prvič nekoliko popustil. Kmalu se bo pričel led taliti in konec bo An-dreinega zimskega veselja. Cisko je bilo vedno strah, kadar se je Andrea drsala na jezeru. Ni se mogla iznebiti misli, da je pod gladko ledeno ploščo več metrov globoka ledeno mrzla voda. Andrea je opazila Cisko, zadr-sala se je proti jezerskemu bregu in ji pomahala z roko. Ciska pa ji je zaklicala: »Pridi domov!« Andrea je proseče sklenila roke in klicala nazaj: »Samo malo še, mami!« In Ciska ji je seveda dovolila — saj je južni veter šele ta dan pričel pihati, torej bo led še par dni trden. Kljub temu je bila vedno bolj nemirna. Menila je, da je temu krivo njeno stanje, kajti pričakovala je otroka. Vrnila se je k svojemu polirnemu stroju. Brnenje stroja je skoro preglasilo prvi Andrein krik. Ciska je mislila, da je bila to le igra njene domišljije. Ob drugem kriku pa je postala v prvem hipu vsa trda od straha. Seppi, ki je dotlej mirno spal ob peči, je zabevskal in planil skozi vrata ter ^odhitel proti jezeru. »Otrok je v stiski,« je spreletelo Cisko. Ni se zmenila za vključen električni stroj, odhitela je po zmrzlem travniku proti jezernemu bregu. Gosto obrežno grmovje ji je zastiralo pogled. Andrea se je oglašala od časa do časa z žalostnimi, hripavimi kriki. Ciski se je zdelo, da preživlja moreče sanje. Hitela je, kolikor je mogla. Večkrat ji je spodrsnilo na spolzkih tleh. Seppi je razburjeno bevskal in skakal okoli nje, kot da bi jo hotel priganjali. Končno je le dospela do brega. Kar Je slutila, se je res zgodilo. Andrei se je vdrl le0 pod nogami. Njene roke, oblečene v rdeče palčnike, so se oklepale nazobčanega ledenega relea. Divja groza je spreletela Ciskino telo s pekočo bolečino, kpt da bi se nekaj utrgalo v njej. S težavo se je spet vzravnala in se opotekla na ledeno ploskev. Seppi je na bregu žalostno cvilil. Ciska se je previdno, s pogledom uprtim v Andreo, korak za korakom, približevala mestu nesreče. Andrea jo je gledala s široko razprtimi očmi. Ciska je postala v mesecih pričakovanja otroka težka in okorna, a kljub temu ni niti za trenutek pomislila, kaki nevarnosti se izpostavlja. Zelja, da reši Andreo, jo je gnala nevzdržno naprej. Ko je pričel led pod njo pokati in hreščati, se je spet javila v njenih ledjih pekoča bolečina. Potem se je led pod njo pričel majati in se vgrezati v temno, ledeno mrzlo vodo. Kot da ji je kri v žilah zledenela in srce obstalo v prsih kot kamen! A le par trenutkov je obstala kot ohromela od groze, pogled na Andreo jo je zdramil iz otrplosti. Rdečih palčnikov ni bilo več na robu ledu — motno siva voda je pravkar zagrnila Andrein obraz in zadušila njen zadnji grgrajoči krik. Strah za otrokovo življenje je povzročil čudeži Ciska se je spet lahko gibala; na slepo je pričela grabiti po vodi, kjer je izginila Andrea, in res se ji je posrečilo, da jo je ujela za roko, jo s težavo potegnila k sebi in ji držala obraz nad vodo. Šele sedaj je začutila, da ima pod nogami trdna tla. Tu, blizu brega, jezero ni bilo tako globoko, tako ji voda ni segala niti do ramen, kljub temu pa ne bi mogla sama z nezavestno Andreo nikoli zlesti iz vode na trdni led. Na pomoč so jima prihiteli drsalci, ki so z nasprotnega brega jezera opazili nesrečo. Ciski se je zdelo, kot da jih vidi skozi meglo in tudi pozneje se ni mogla spomniti, če je trajalo reševanje le par sekund ali dolge minute. Spominjala pa se je dobro, da je pozneje stala na trdnem ledu in stiskala k sebi Andreo, ko se je spet pojavila bolečina in je nato izgubila zavest. Zavedla se je šele v postelji, ko ji je tuja mlada žena z brisačami otirala premrle ude. Bila je medicinska sestra iz bližnje bolnišnice, ki se je v času nesreče dtsala v bližini in je sedaj ostala pri ponesrečenkah ter jima nudila prvo pomoč. »Andrea... Kje je Andrea...« so bile prve Ciskine besede, ko-je odprla oči. (Se nadaljuje) ROMAN • KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR • ROMAN KRIMINALNA ZGOC ifii[mn>'"""utii!iiimiiiiii!iiH!ti!i!iiiiiiiiiifmt!nmiMiiiiiiii RAZBITA VENERA 10 | KRIMINALNI ROMAN Ruby |e že stala pred njim. oblečena v belo obleko srajčnega kro|a. Za n|o Je stala bolničarka s stisnjenimi ustnicami In držala kovček. Mike |e vstal, še bolj utrii|en kol prej, kar nekam omotičen od lega kratkega spanja. Vprašal |e; — Kako se počutiš? — Bo že, je odvrnila Ruby. Upam, da ne bova šla predaleč. Bolničarka Je vlekla na ušesa. — Samo v Stockton. Je odgovoril Mike. Tam bova lahko dobila kakšno letalo. — Dobro. Mike Je vzel kovček bolničarki Iz rok in Ruby se mu Je z vso težo obesila na roko. Stopala Je z negotovim korakom, kot zelo stara ženska In Mike |e Ml zmeraj bolj |ezen. Ce se tako vzame, Je plavolasec svo|e delo dobro opravil. Pred kliniko Jn |e že čakal modri Ford, prav zraven Mikovega avtomobila. Plavolasec |e kadil in Ju posmehljivo opazbval. Mike Je začutil, kako Ru-byna roka trepeta v njegovi. — Tu Je. |e zajecljala. — Kaj misliš? — Kaj boš storil? — Ničesar več ti ne bo storil. Je trdo odgovoril Mike. Pomagal Je Ruby, da |e sedla v avto in zaprl zanjo vrata. Plavolasec Je stal pred svojim avtomobilom in ga Čakal z zloveščim smehljajem na ustnicah. Iluby Je vsa prestrašena zašepetala: — Pazi, Mike, oborožen Je. Vsiljivec Je bil oblečen v sivo obleko preprostega kroja, ki na videz ni skrivala nobenega orožja. — Bodite razumni, novtnar-ček. ga Je posmehljivo nagovoril, pustite pri miru to »lepotico«. Ce Jo boste odpeljali, vas bo to privedlo še v zapor. — In vas tudi, Je odvrnil Mike suho, zaradi tega, kar ste Ji storili. Plavolasec Je pogledal Ru-by in se nasmehnil. — Kar čedna Je, kaj? Toda, vi sl vendar ne boste razbijali glave zaradi nje; dobila Je, kar je iskala. — Mike .... )e pričela Ru-by Uho. Toda Mike Jo je z eno samo kretnjo prekinil. Plavolasec se Je spet zasmejal — Torej, vse za ljubezen! Prav ganljivo, resi Prižgal sl je cigareto In v tem trenutku ga Je Mike udaril. Takoj Je padel proti Fordu, sc dvignil za trenutek pa ga Je nov udarec spravil na kolena. Tedaj Je bliskoma potegnil roko v notranji žep suknjiča, vendar ga je Mike prehitel z dobro merjenim udarcem \ Plavolasec je kriknil in revolver je padel po pločniku. Mike ga Je dvignil in vrgel v svoj avto. Takle revolver mn bo morda še koristil. Skočil J* v avto še sam In odpeljal. Prav prijetno mu je bilo ob misli, da se Je vsaj nekoliko oddolžil za Rubyn zmaličeni obraz. Večkrat se Je prepričal, če Ju kdo zasleduje, pa ni bilo nikogar. Ustavil je in si z robcem ovil ranjeno desno roko. Nato se je obrnil k Ruby; opazovala ga je s čudnim sijajem v očeh in se smehljala. — Hvala, Je rekla. — Hvala za kaj? — Ker si mu dal pošteno lekcijo. Prav všeč mi je bilo. Ne da bi odgovoril, Je Mike spet pogledal, če je kdo za njima. Pozno ponoči se je zbudil lz mučnih sanj. Nekaj trenutkov Je ostal nepremičen in poslušal, kako mu udarja srce ln se ni mogel takoj spomniti, kje sploh je. Nato pa se mu je vrnil spomin na zadnje dogodke. Bil je v hišici, ki jo je prejšnjega dne naje) za mesec dni, in to samo uro ln pol od Sacramen-ta, kjer je policija iskala Ruby. V sosednji sobi je le-ta zavzdihnila v spanju in potem spet utihnila. Tudi zanjo, kot zanj, je bila tu noč polna težkih sanj. Kako se ho vse to končalo? Tega si sploh ni mogel predstavljati; zaenkrat mu je zadostovalo, da je imel Ruby tako blizu zraven sebe. IV. POGLAVJE Tega dne sta Jedla ribe v omaki iz surovega masla in z limono, s solato Iz paradižnikov, ki sta jih nabrala ob robu kanala, z zeleno solato. sirom in hruškami. Jedla sta v turobni tišini, na katero sta se že navadila. |Se nadaljuje) humor Zdi se, da še ne ve, kaj ga laka. AHCZ BESED NAPOVED IIIDItOMETE-OltOLOSKFGA ZAVODA SHS VREME Pričakovali je še hladnejše vreme z jutranjo meglo in snežnimi padavinami. Ustanovljen decembra 191? — Glasilo občinskih odborov SZDI. Hrastnik Litija, Trbovlje. Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK SPREJELI SO JIH V SVOJE VRSTE V dneh pred 29 novembrom je bilo precej zasavskih cicibanov sprejetih v pionirsko organizcijo. Na sliki: sprejem na šoli A. Ilohkrauta v Trbovljah MLADINA SE PREMALO UVELJAVLJA V SAMOUPRAVNIH ORGANIH (A. Ž.) Hrastnik — Predzadnjo nedeljo je bila v Hrastniku občinska konferenca organizacije ZMS, ki se je je — med drugimi — 5G NOVIH ČLANOV (s) Šmartno — Ob dnevu republike so v SmartnedS* sprejeli v pionirsko organizacijo 56 cicibanov. Ob tej prilik) so Izvedli pevci, recitatorji ln igralci krajši, progiam. — Za dan republike je Izšla tudi nova številka od-rcdnega časopisa »Bl-ISK«. udeležil tudi predsednik CK ZMS Tone Florjančič. Jože Baraldni je v referatu nakazal glavne naloge mladine v i /oju našega gospodarstva. Predvsem je iz njegovih besed razvidno izredno slabo uveljavljanje mladine v samoupravnih organih, saj deluje v le-teh le 1 •/• mladine. V razpravi, ki je z,.jela gospodarsko pro-blemaf-.o hrastniške komune, pa je bilo sli'' " tudi nekaj kritičnih misli o nadaljnjem "veUavliariju mladine v ■imouprnvnih organih. Na slovesnosti je potem, ko je predsednica pionirskega odreda seznanila cicibane z delom in nalogami pionirske organizacije, nastopil za deklice in fanio odločilen morda na' »ek Ravnatelj šole Franc Kramar je simbolično privezal pionirsko rutico prvemu pionirju okrog vratu in mu dal tudi pionirsko kapo. Nato so učiteljice tudi drugim dale ruto ln kapo, s čimer so naj-mlaiši ^ostali pionirji. Prav prisrčno je bilo gledati in poslušat’ nnvosprejete pionirje, kako so pred zastavo svečano obljubili, da bodo koristili svoji domovini, da bodo dob-- ■ •••»riši, da bodo vredni otroci svojega naroda ... (žak) T-bo.ije — Pionirji z osemletke / lojza Hohkrau-ta so že naši stari znanci. To je še tembolj potrdilo vabilo, ki so namiga poslali v uredništvo za slovesnost ob dnevu republike; osrednja točka slovesnosti pa je bila sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Omenimo naj samo še, da so nam pionirji z osemletke Alojza Hohkrau-' tudi prišli čestitat za rojstni dan republike in nam prinesli v dar odredno glasilo. Ljudje so, vsaj večinoma precej družabni. Radi se shajajo, pogovorijo to in ono m so potem, ko gredo domov, za dovoljni zaradi prijetno preživelega ve čera. Seveda takšne vrste družabnost so di najbolje v okvir raznih gostinskih lokalov, ki jih je tudi v Trbovljah nekaj. Zal pa vsi ti večeri niso vselej tako prijetni, kot bi lahko bili. Zakaj, vpra šale? Santo zaradi nekaterih gostov, ki ga že imajo »pod kajut« m se jim zdi. da znanim dekletom, ki se je vsega skupaj hitro naveličala in hotela oditi. Res je kmalu odšla in z njo seveda še njen fant, Trboveljčan, ki jo je pripeljal v družbo, čeprav bi oba še prav rada ostala. Tako je bil tem, ki so dali ostalim mir, •večer pokvarjen in še sram jih je bilo pred deklico, ki takšnega obnašanja verjetno ni bila navajena. »Junaki večera« jta so se še kar naprej sprehajali sem «M1 lahko zaradi tega, ker so potrošili nekaj denarja, nadlegujejo ostale goste, ki jih komaj ali pa sploh ne poznajo. Pred dnevi se je tako v nekem trbo veljskem lokalu znašla družba, ki se je prav prijetno pogovarjala. Med njimi ic bilo tudi neko dekle iz nekega drugega kraja. Neznan obraz je seveda takoj pa del v oči »bistrookim« vinskim bratcem, ki jih je spet bilo lam kat precej Kat , Iebi nič meni nič so se zakadili proti i omizju kjer jih nihče m povabil m prt-1 čeli stresali svoje modrosti. To vse na-j bi bilo nekakšno postavljanje pred ne- m tja po lokalu z zadovoljnimi obrazi, kot da so storili dobro delo. Pft vsem tem je naravnost čudno stališče gostinskega Osebja, ki takšne stvari (ki, kot vemo, niso redke) dopušča. Gostom, ki so spili več, kot prenesejo, bi bilo treba najprej zlepa dopovedati, da naj puste ostale ljudi pri miru, potem pa jih, če to ne hi pomagalo, lepo pospremili k izhodu. Dosedanja brezbrižnost v tem pogledu res ni hvalevredna, plačah so pa tudi tisti, ki jih kaj takega vznemirja in ki bi po vsej pravici radi imeli mir ves čas, dokler so v lokalu. N. D. Aktualni problemi družbenih služb Glavni odbor SZDL Slovenije je v petek, 27. novembra, organiziral (pod predsedstvom tovariša Kimovca) razgovor o aktualnih problemih družbenih služb, s poudarkom na šolstvu. Govora je bilo o vlogi tiska pri širši obravnavi vsebine skupne seje Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o šolstvu, o nadaljnjem razčiščevanju odprtih vprašanj, o realizaciji stališč, ki so bila sprejeta na skupni seji, in o odmevu plenuma na terenu. Udeleženci so najprej razpravljali o vprašanju, kako osrednje republiške in prav tako lokalne časopise vključiti v izvajanje programirane politike — ne le na moralno-teoretič-nih, ampak predvsem na čisto praktičnih osnovah. To, da šolstvo zelo zaostaja za resničnimi potrebami. ni več nobena tajnost, pri reševanju tega problema bi morali sodelovati tudi vsi tisti, ki se sedaj za to ne zavzemajo dovolj, na to področje je potrebnih več in to občutnih dregljajev iz ostalih sektorjev, ker bo le tako mogoč napredek. Aktivizl-rall je treba predvsem prosvetne delavce za konkretno akcijo, ker če ne bo lako, se bo o šolstvu v glavnem le veliko govorilo. Treba bo tudi skrbeti, da bodo dodeljena sredstva racionalno izkoriščena za tisto področje, za katerega bodo usmerjena. Za razvoj šolstva si morajo prizadevati po posameznih občinah vse sile, ne morda samo odbor SZDL, ampak vse organizacije, vključno od gospodarskih organizacij, kjer so sindikalne podružnice še vse premalo aktivne. Brez dvoma |e primarno, najosnovnejše pri delitvi sredstev prav šolstvo, seveda pa tu nastopa tudi vprašanje virov dohodkov v vsaki občini posebej. Se posebno važna je tu vloga gospodarskih organizacij. Za primer lahko služi delovna organizacija v Radovljici, ki močno ln uspešno podpira nekoliko oddaljeno šolo, čeprav nima z njo v bistvu skupnega nič drugega kot to, da dobiva od lam po končanem obveznem šolanju inočan priliv delovne sile. Nit med delovnimi organizacijami. skladi in namensko razdelitvijo ne sme biti pretrgana, tisti, ki sredstva dajejo, morajo točno vedeti, če se bodo res uporabila v ta namen, za katerega so jih bili pripravljeni dati. ker le v tem primeru bo mogoče pristopiti k resničnemu sodelovanju z gospodarskimi organizacijami. Treba bi bilo tudi najti pravi način ln obliko, kako člane gospodarskih organizacij aktivno vključiti v problematiko šolstva, kar bi se le obrestovalo. Razveseljivo pa je, da so se pedagoški delavci slednjič začeli zavedali zaprtosti svojega dosedanjega delovanja In da so ugotovili, da je treba delati vse drugače, v okviru javno sli. sodelovati prt odprtih razpravah in podobno. Pomembna pri vsem tem je tudi naloga liska, saj Je naloga pospeševati to akcijo (n o vsem obveščati tudi občane. Sploh Je treba vse pozitivne napore v tej smeri postaviti pred Javnost, Jih popularizirati; pri odločanju o šotah ali drugih invesltci|ah v okviru komune naj bi sodelovali tu li občani in se o tem \t-j ,i-ntlt. Politika Socialistične zveze predvsem pa naj bo na vsak način razviti šolstvo. kol eno najpomembnejših družbenih sil. N O V nepreglednem ovinku je prehiteval (N. D.) Trbovlje — 25. novembra je ob pol deveti uri zvečer voznik tovornega avtomobila LJ 92-65, Franc Žaren (star 27 let) iz Ljubljane, vozil skozi naselje Bevško in v nepreglednem ovinku pre- hiteval drug tovorni avtomobil. S prednjim desnim blatnikom je ob tem zadel v zadnje kolo tovornega avtomobila, ki ga je poskušat prehiteti, in povzročil na avtomobilu za 80.000 dinarjev škode • /.ANA \ SKI II.DMK« Irbovlje — Uredništvo in Uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinarjev, trimesečna tRO dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk« Maribor,