I I Comp^v Vešči c a d.o.o. TRGOVINA BALAŽIČ 69000 MURSKA SOBOTA, Ve»č«ca4e, tel:069/23507,fax 23507 ■i yit del tega premoženja 4. ; v str* 5 Tl ;bij; - i M "Brin SobM, 2. decnnln 1993 • Leta XLV • ŠL 48 • Gun n SIT H . Melika zgodba lega ledna H Trt Crtjin i'! n/T tjs ■ ii I iiHrJ rfe/c Slovenije. Rešila nas je elekifonska doba, da la potočni vciiko, Šc poscbf^o (€ga, zastavimo vpraSanje^ ait 7 Z7f5O fjfrte/ifTO prebijali sami. Zato ■ ^^Pabfiki, sedaj državi, smo se Sn.t: ... ' * . ve/f/ce teme, fci se te dni »dogajajo^ na driavni ravni Eksodus in preživetje k n pomembno, ab bo vojaški tolar izglasovan alt ne, flj f/fJirtKrr «vr n»* “J premoremo industrije, ki bi potegnila kakšen tolar za fri tdrt ■01'17 PO /6Ti i T>(' doseglo ravni, kol jo je vzporedno preprosto ne Času, kot imenujemo g« posluh za raven Zato .se verjetno v tem ■Tk.. vendar neveijctno! Zmožni k ''fl' X fno-jM Šv^ifOU, 1 $ ' ■v; 175,“ fclmlNknT Laiki riTlIn« Dani. I 465,“ >*■ I I MUft*R.A boboma “Tfe s prodaja avtomobilov rezervni deii, servis v službo vozijo z avti, tokrat pustili jeklene konjičke doma in se zapeljali z avtobusi, ven- v cerkveni Ireminologiji, se to vidi. Vemo, da s kozmično nujnostjo tonemo v mrak, pa se vendar ne ubijemo. To je URADNI FORD I Ione, so prometni policisti v ponedeljek in torek za nekaj ur zaprli promet med Mursko Soboto in Mariborom, dlje časa pa je bil zaprt tudi mednarodni mejni prebod v Dolgi vasi, kajti v njegovi bližini na madžarski strani je nekaj tovornjakov zdrsnilo s ceste. ARo je na Barbare dne mraz, bo trajal ves zimski čas. smo prižigati sveče in ob njihovem tihem spominu na živo moč sonca upati, da sc bomo zatem znova enkrat veselili sončeve polnosti! Še pred kakim letom ali dvema so pisatelji, znanstveniki, državniki in drugi ljudje svetovnega slovesa govorili, da je svet tako zavozil v razvoju, da je smiselno upati na njegov nadaljnji obstoj le, če bomo živeli zelo skromno, če se bomo odločili za vrednostni in ekonomski preustroj, če bomo brez posmihanja, da je to samomučenje, sprejeli asketski način življenja in tako dalje. Seveda si tega tudi večina tistih, ki so bili enakega mnenja, kot so bila izrečena v teh dramatičnih pozivih, ni mogla predstavljati. Kako naj se sa-moomejimo, kako naj zavržemo pridobite civilizacije, ki so se nam zalezle pod kožo kot še nobene doslej nobeni generaciji človeškega rodu? Raje se poženemo v smrt, kot naredimo to. - Dandanes se klici po koreniti spreobrnitvi ne slišijo več toliko. Ni jasno, če zato ne, ker je utečen civilizacijski stroj še enkrat pokazal, da je zmožen teči naprej v doslejšnjih razmerah, ali pa se klicalcem zdi vse skupaj zaman in ne kličejo več. Človek je samoomejitve zmožen. Vsako leto v času pred zimskim kresom, v adventnem ■ T I iM' ,.1 {/'ip'''' poRkl Parjdlao iMii 0.5 >0 Krap|aliJ hlobiu Mu Kraški prtul Upi vahiiotm ka ČRENŠOVCI, tel.: 70796 'UGODNO.' • ženski, moški in otroški čevlji • športna obutev • tekstil , Elrad kljub pompoznim napovedim novega »top manageija« pristal v stečaju str. 5 n^ bi olasbibBi delavd Radenske R^enska vredna 120 imfijonbv uen^kOi matk, KupAklkJ ktohunk MbnM, kt Vit**«. 1 ' ipv UMI, «.331 I ZASTOPNIK EVROPA žiti natančno po voznem redu. Š. S. - Fotografija: N. J. k/izade!a. Odgovor je vsekakor nikalen, saj nas dosedaj veliko k’...!., prizadele. S svojo obrobno pozicijo eavk &antinr frrš*. 'Od« fotografija; N. JUHNOV besedilo: Š. SMEJ i l^osebej Prekmurci v.saj za pel ali šest ur ne ' iii,v na infrastrukturni ravni indendficirali z nekoč za tako značilnim pedigrejem slovenskih Sibircev. Teh pel ali Ur smo bili praktično zaradi zan^elenosti cest odtrgan^ od ^'^lulega (_____________.......-.... . ni bil popoln. Ta delni infarkt, po domače bi mu rekli Parlamentu, nekako tečejo mimo nas, in to ne zato, ker nas ne ' prizadevale, ampak zato, ker bomo potem morali lako ah sami dalje. To ali dobimo od driave kašen tolarček več ali niti ni bistveno, saj kaj veČ kol vbogajme ob političnih “P^liiih veleoolitikov lako ni mogoče pričakovati. Je ie tako, da ‘'"''onomsko« upravičeno delovno mesto. Panonijo, ki se je ^nerihi v lovrstno proizvodnjo oh eni od svojih sanacij v po-Jugoslaviji, je pobrat stečaj, Elrad je na tej poti. Preostane le upanje, da vsaj iivilskopredeiovalna industrija sodeluje Vsakodnevni prehran.-iki oskrbi vojske. Podobno bi lahko c drugih velikih temah, kol so naloibe v Šolstvo ali na lokalni ravni je nedvomno huda fiadueitiki hH»r ug n»Booc**i go"** o.TJ' 445,“ V času sneženja in dotlej, dokler ceste niso bile bolj prc- X 55,“ utvlBtr paphnalB 5 'J t L J lUrflB Uibo. kpk hotelu Slon. Veselica, ki je ne omenjam ampak zaradi idenliteie. ki jo la eksodus s to P^ m ima. ./ leta, namreč tradicionalna kot ni bila koma. Seveda si ob tej delni >‘kapiVtNA p zdravstvu toliko bolj, kajti ravno to nas ob svojem visokem "''Icfir. ki ga if praznovalo minuli teden, prepričuje, da brez in samoohdavČevanja (samoprispevkov) ter brez lasj^ , kadrov preprosto ne to- - ----------- - , r^^^^^crirni drugimi okolji. Hudič, ki nas bo tepel, je šolstvo. y sedaj je šlo ker je, pogojno rečeno, tržna ekonomija imela našo delovno .rilo ne glede na njeno izobraz- ■V, 'fin fji l U / I I h^DlI l J \1 H wi L HIHis I I I I U L=i^ ■ stolčku »svojega« Človeka. Kajti vse .fveru in tudi o dogajanjih doma tiskovna agencija. Gias ljudstva« v zadnjem Času ,iS tirno poenostaviti: provladnih in protivladnih) ljudstva prek filtrov In teh filtrov je 44 pridejo do informacij, s pomočjo katerih do- vedno več, bijo realnejšo sliko o dogajanjih v državi. Marijani »p Iti. »o hil *l tih So da ’ai ^ii j: thl iiiii ‘(n HO; I S 5 [ h. -js J Hui '»tli 1 S' k". S S' k"' ^rs S J S l. '■s H ■ -ti 'I t I lip'* i Jetnik, 2. decembra 1993 stran 3 ,i aktualno doma rtj fi' 1* af (f I I I let soboške bolnišnice Zgodovino bolnišnic delajo ustvaijalni ljudje . Obeska bolnišnica je dočakala častitljivih sto let. Če pomislimo, da i * otroke pri petindvajsetih, se potem v slo letih zvrstijo štiri genera-' pa vemo, da se življenjska doba povečuje, je sto let obdobje, ki ga še nadziramo, je na slovesnusli ob Ijubileju bolnišnice ^Išljal dr. Božidar Voljč, zdravstveni minister. Sam jc $ svojim delom 5 nika v šestdesetih letih zapisan v zgodovino soboške bolnišnice, zalo ((jj'slovesnosti rud spomnil svojega službovanja ter s spoštovanjem , tir. Vekoslava Vrhnjaka, V svojem govoru je govoril tudi ' ''^tratnih fti zdravnikih in njihovih sanjah o novi holnišnici. Nova bolniš- ik S®” zaposlenih, ampak delovno meslo z vsemi problemi in h je povedal zdravstveni minister. jv 'i < Jtižja o gradnji bolnišnice Murski Soboti se je pojavila 1851, vendar so jo za-ladj ■ .. . . . v pomanjkanja denarja udejanjili štirideset let f^eje. Otvoritev bolnice je lito I - bila novembra Wajcnti Im' PP^^rejali in že leta Oc optrdLijski sobi operacije. Dobrih /7®fl let po tem je bila 1893. bolnišnico so dogra- ^/'"Ijena formalna delitev na oddelke, s tem pa je ^phastala potreba po novi Mšnici. Pomembna prelom-[jj] / razvoju bolnišnice pa je , o gradnji bolnišnice petdese-, na ravni republike. Spet Minila več kot tri desetletja, bila splošna bolnišnica za vse oddelke v Ra-j( In. To je bilo aprila 1988, slovesnosti o zgodovini direktor Po-zdravstvenega za-5^ Stefan Vučak. Solidar-'judi je bila tista, ki je odločila, da je Pomurje dobilo novo bolnišnico. Solidarnostno zbiranje denarja je zalo daleč več kot zgolj simbolika. le realen in praktično edini za njeno gradnjo ter hkrati potrditev med Prekmurci zakoreninjene miselnosti, da si morajo ljudje tukaj pomagali sami, saj so tako daleč od Boga in cesarja, da od njiju nimajo kaj pričakovati, je v svojem govoru ob stoletnici bolnice povedal Milan Kučan. Spomnil se je tudi nekdanjih zdravnikov, ki so dobro poznali prekmurske ljudi, njihove tegobe in dušo, doktorjev Vrbnjaka, Starca, Lanjščaka in drugih, ki so. kot je dejal, poleg širokega srca, razumevajoče duše in tolažilne besede ljudem dajali tudi strokovno zdravniško pomoč in oskrbo. dela za prihodnost ljudi m neroda. Slovenski zdravniki, tudi naši prekmurski, so tukaj, v teh težkih razmerah, ko so bili ljudem veliko več kot samo zdravniki bolezni, zmogli izredne napore. S svojim delom in znanjem so nadomestili tisto, kar je manjkalo v tehnologiji, in niso spraševali za plačilo. Zato razkorak v primerjavi s centrom in svetom ni bil nikoli velik in prevelik. Razumeli so, morda tukaj in v takšnih razmerah, da zdravje ni le odsotnost bolezni, da je to tudi Slovenskemu zdravništvu pa je splošno stanje duha in odnosov treba vrniti ugled, ki mu pripada zaradi storjenega v pričakovanji po uspešnem zdravniku in znanstvenem delu. Eno je administrativno, da ne rečem birokratsko vrednotenje zdravniko- med ljudmi in v družbi nasploh, je preteklosti in govoril Milan Kučan. In kakšna so hotenja bolnišnice za prihodnji čas? * Bolnišnica želi še naprej ostati vega dela, drugo pa je človeško regionalni hospitalni zavod, za ce-razumevanje in sposobnost ovred- ' ...... ‘ ' ....... noienja pomembnosti njegovega losinejše delo pa bi potrebovali še prostore za patologijo. Največja pričakovanja pa so pn posodabljanju medicinske opreme. S pomočjo zdravstvenega ministrstva bodo kmalu dobili angiografski rentgenski aparat, z njim pa tudi novo računalniško tomografijo. Še letos naj bi z lastnim denarjem kupili sistem monitoring za intenzivno nego bolnika na internem oddelku in druge nujno potrebne medicinske aparature. Pričakujejo torej, da Jim bo država, po novem ustanoviteljica bolnice, pomagala pri izenačitvi z drugimi regionalnimi bolnišnicami. Za to pa bi se morali kadrovsko okrepiti. Doktor Božidar Voljč je prepričan, da bodo vse, kar pričakujejo, tudi zmogli, (mate ljudi, ki imajo ustvarjalni pristop k problemom. In ti delajo zgodovino bolnišnic, pa tudi zgodovino držav, je dejal zdravstveni minisier. MAJDA HORVAT ^^etostPv Pomurski madžarski samoupravni narodnostni skupnosti Cimveč pod eno streho ptipadnike madžarske narodnosti v Prekmuiju oziroma njihovo ® sedežem v Lendavi je bilo najbrž malokatero leto tako ,napeto’ ------------,----,--- fb 00 .napHostf pn je priSlo predvsem zenidi njihove odloči- druge akte, izbiranje predsednika ustanovili lastna zavoda la informiranje in kulturo^ zaradi ■ .j*L *i..JtiikvAvniin meru, recimo svoj statut, letne fi- nančne načrte, zaključne račune in *vi.^ /* pripravi) ... . u narodnostnih skupnostih, peticije proti obveznim rn vse DrebivflJce DS narodnostno meSnnih l^"m dokumentom za vse prebivalce ua in še nekaterih vprašanj. informativne deja-51^ ptipadnike madžarske na-% j^j ' od Podjetja za informira-Sobota smo že veliko 'ttli. o tem so bili zelo in la J'' Midi znotraj narod-^^^^?*^'Jpnosti. Privedli so celo Ithil Tiib konfliktov. Razplet pa juliju tednik Nčpuj-'^i^^ ^^tnostojen Zavod za in-Lendava. Zdaj pa si Po-i''iptir«, Mtadžarska narodnostna 'di močno prizadeva, da bi ‘*Ujc^'t^arski radio spravila pod fittii 5^ je tiaS predlog s soglaSa-cbcrf (akceptirala), potre- sprejemajo odločitve o posebnih pravicah sami. »To so pravice, ki so posebnega pomena za narodnostno skupnost, in mislimo, da bi morali o njih odločati brez državnih oziroma lokalnih dejavnikov. Gre za vprašanja o našem notranjem razvoju, sodelovanje z matičnim narodom pri kulturi, jeziku, narodnostnem Šol- idr. Določena naj bodo osnovna načela. Tretja stvar pa je financiranje. Mnenja smo, da bi se morah natančno dogovoriti na relaciji narod- nostna skupnost-občina-država o tem, katere programe je kdo dolžan gmotno podpirati. V osnutku piše, da se narodnostne skupnosti financirajo iz državnih in lokalnih virov. Bojimo se, da bo prihajalo do trenj med nami in občinskimi organi, če državna sredstva ne bodo zadostovala za naše dejavnosti. Naj se torej natančno opredeli. je naš predlog s soglaša- t"''bh |j ^a^L.cpllI aiiJ^, punc i^fV-jem in za informiranje. RTV zainteresirana, da bi to hjihova nova enota. Me- Naibrž te Se bob koc vse dn^ aarodnosim Jok btot imenwaaa peticija proii oirveznim dvc^taCnlm dtiSmmtmofffiim prebivalce na narodnostno meSanem ttbmočju. Do te^ msp dosJedno izvajali, ampak so na že^o stranke izdajali tu® tslovenske) dokmafflote, C^ftčasno drugačnih sati mso iatth, V je 3. novembra lani kt^is^ Mi aarodcc»ai te^ah ' B tgffl le Jv noronora l#*« umv**uv«K* -W*«wa»v noiMnito ministrstva za notranje zatteve in od tam so s|»»>oiSfe, daje ■ J . ___ivevPtiuft tn vAhiOvnn TAknnruidin mr ^kebno apoSovaii ustavo iu veljavim zatamodtgo tate, »Ai m Jmova nova enota. Me® Ja za informiranje mad- “ HU ^ta oba raeoija zuruzena Sl. ^^vodu. To naj bi se zgodil '■''■hi letom. Če pa se bo kaj I’? prišlo do tega kas-.^^^■^(-1 GONC, sekretar Po-Madžarske siamou nravne vi talnega po- sta oba medija združena '3)1^,^. ihadžarske samoupravne skupnosti Lendava) '■ tlj njihova ustavna pra-”M4jo lahko lastna infor-^f^dsiva. ki jih mora fi-AtijL' država, s te strani torej ni Ml ^Žašlh obŠa v ttheh srudulh jerihlh«. aijdejfiaoi^SnivLo^Rvt tako tudi delw. Med Netnadžari pa je iHiradi nezadovolistvo Ne zdi ae jim pr^v, da se Jim VBtgBjejetdvojesdfei dokumenti ampak naj bi inieh mohtost izbire. 8 tem «6 M )»$Sh ustavne pravice pripadnikov madžarrfce narodnosti. Mnmiaao vaert" tem so. kot smo že pisali, precej deljena, stanje pa je 5e vedno naoeto' Menda bodo o tem sklicali ižiedno zaseidaajc ob^nstes sk^čine Lendava. Dotlej bo treba tudi razSIsfili, sdi se ta res nanaša na vse prebivalce narodnMOio nteSanib rfsčin, Irot navedeno v navodilu Ministrstva za notrtm^ zadeve Republike Slovenije, ali pa le za narodnostno mešana obmo^a. S”* Ai f Posebnih razlogov proti Vseeno pa obstaja i, -. p .' *li Id tildi ne pomeni, da (.X”' "'(otmiranju slepo sledili LE>a J, ^^'^odnostnim politikom, drugačna, potem lepo in prav, A), prinesel .napetosti’ novi Na** '“>riidni>!finih skapiti>- J-h,J cad.cji hkupičini P.omut-narodnostne samo- ^,i. j^ujjnoHi ga sicer niso za-Ae Pc nekatere bi-A A'*Polnitve. Prva je, da skem programu idr. Osnutek zakonitega ne vsebuje. Bilo nam je sicer rečeno, da je to samoumevno, mi pa vendarle mislimo, naj bo zakonsko opredeljeno. Opredeliti je torej potrebno katerih sprejemamo vprašanja. o odločitve sami, pri katerih ima na- rodna skupnost pravico d o veta, ko sprejemajo določene odločitve občinski ali regionalni organi, m pn katerih vprašanjih lahko dajemo mnenja, predloge P^P^he. litve. Prva je, da v ib' - . ''^tančneje opredeliti oziroma ''ovj "JviŠjih organov (narodnih Prva možnost je v celoti izpadla iz Prav tako je potrebno zakona določiti, kaj v okviru tistih vprašanjih, ko nosti sprejemajo v vsakem pri- da se ne bomo vsako leto ob sestavljanju finančnega načrtu dogovarjali, kdo mora kaj financirali. V zvezi z zakonom je tudi vprašanje o registraciji skupnosti. Vendar mi menimo in takšno je tudi stališče ministrstva za pravosodje, da je narodna skupnost ustavna kategorija, njeni legitimni organi se volijo, in sodi v isti kompleks, kot je državni zbor, ki pa ga ni potrebno registrirati.« Posebno poglavje pa je ustanavljanje Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Ustanovitveni akt so že sprejeli in predvideno je, da bo s 1. januarjem začel tudi formalno delovati. Sedež bo v Len- davi. Zaposleni bodo 4 profesionalni delavci, Ti so že zaposleni pri Pomurski madžarski skupnosti. Gre za direktorja (začasno bo to funkcijo opravljal kot v. d. Laci Gbnc), 2 strokovna delavca in enega tehničnega (administrativnega) delavca. Status direktorja bodo uredili do 1. julija. Zavod bo povezoval delo kulturnih skupin oč Hodoša do Pinc, skrbel za strokovno pomoč, izobraževanje (se-minarjj) za narodnostne delavce, koordiniral prireditve narodnostnega značaja, skrbel za narodnostno založniško dejavnost idr. Zakaj ne skupen zavod (z večinskimi narodom) za kulturo v Lendavi? To Je pred časom zanimalo tudi ministra za kulturo Pelhana. Po mnenju narodnostnih aktivistov je narodnstnostna dejavnost tako specifična, da mora biti organizirana ločeno. Ni pa izključeno sodelovanje. Pravzaprav bo to nujno. Zavod za kulturo se bo financiral v celoti s sredstvi Ministrstva Rpu-blike Slovenije za kulturo, sedež pa bo v isti stavbi kot že deluje Zavod za informiranje in kjer je tudi sedež strokovne službe Pomurske madžarske skupnosti. Predvideno je namreč, da bo ta stavba (nekdanji zdravstveni dom) čez čas v celoti namenjena narodnostnim dejavnostim. Tako bo lahko delovala tam tudi služba Zavoda za šolstvo - svetovanje za madžarski jezik. Na zadnji skupščini so spregovorili tudi o stikih I matičnim narodom. Glede tega se je stanje v zadnjih letih precej izboljšalo. Vsako leto podpisujejo sporazum o sodelovanju z Žalsko in Železno županijo. To zadovoljivo poteka. Vzpostavljeni so tudi stiki z državnimi ustanovami in Svetovno zvezo Madžarov. Sodelujejo pa tudi v politični organizaciji, v katero so vključene vse madžarske manjšinske organizacije. Za prihodnje leto bodo podpisali tudi sporazum o so- delovanju , županijo Baranja (Pčes/Pečuj) in z madžarskimi or- z ganizacijami na Slovaškem, saj so stiki z matičnim narodom vsekakor zelo pomembni za ohranitev in razvoj vsake manjšine. JOŽE GRAJ Spet kriz s sklepčnostjo soboškega parlamenta - Poslanci DPZ-ja in zbora združenega dela so se razšli — Zbor KS dokončal prejšnjo sejo V» Pospešiti denacionalizacijo Skupščina občine Murska Sobota se je zopet znašla v neprijetnem položaju. Predvideno nadaljevanje 22. skupnega zasedanja vseh treh zborov je zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela odpadlo, zato je z delom lahko nadaljeval le zbor krajevnih skupnosti. Ta je najprej obravnavi poročilo o izvajanju zakona o denacionalizaciji v soboški občini. Kot je dejal uvodničar, podpredsednik izvršnega sveta Janko Halb, je od obravnave te teme na seji občinske vlade minilo dobre tri mesece, zato je ta problematika v tem trenutku manj aktualna. Kljub temu se je razvila živahna razprava, v kateri je poslanec Štefan Kuhar iz Tesanovec načel vrsto vprašanj. Zanimalo ga je, kdo je odgovoren za počasnost denacionalizacijskih postopkov, kako je z vračanjem zemljišč in zakaj nekateri, ki so pravočasno dali vlogo, doslej še I' niso bili poklicani na obravnavo. Z njim je soglašal tudi f predsednik zbora KS Štefan Horvat, rekoč, da je ta tema it cicpr fpTovna in ttdn/tvnmo in^c* 'iniflrviA.i«,*!,, .. ___:____kt 'i [ sicer težavna in odgovorna, toda zavlačevanje z denacion&li I f zacijskjnu postopki se m ti ne zdi primerno* V odgovoru na kritike je Janko Halb pripomnil, da je vlaganje zahtevkov zasebna zadeva, težava pa je v tem, da ni še nič dokončno pravnomočno in lahko pride do sprememb. Ker gre za zasebne podatke, ne morejo biti predmet javnih objav. Sicer pa lahko vsak posameznik povpraša o svoji vlogi. Dodal je Se, da so v agroživilstvu določeni lobiji, ki so odkrito proti vsaki obliki razlaščanja, to pa seveda ne more biti pravno potrjeno, ker gre zgolj za formalno skupino. Kmetijski minister Slavko Horvat pa je povedal, da so zadeve sicer čisto jasne. Tako vse vloge, med drugim tudi iz Tešanovec, obravnavajo skupaj, ne pa ločeno, zato zamude. Razdelitev družbenih posestev pa je po njegovih besedah stvar konkretnega dogovora. Vsem razlaSčancem pa bodo omogočili, da dobijo nadomestna zemljišča. Na koncu so poslanci zbora KS sprejeli sklep, po katerem ustreznim organom občinske skupščine nalagajo, da jjospešiJo denacionalizacijske postopke, kolikor je v njihovi moči. Od njih terjajo tudi konkretnejše poročilo vsaj do februarja prihodnje leto. Pohvalili pa so uspešno izvajanje nalog KG Rakičan, ki naj bi tudi v prihodnje na ta način reševalo vse sporne zadeve. Zatem je bila na vrsti informacija o dobljenih posojilih za pospeševanje podjetništva in obrtništva v občini v letu 1993 in neuresničenih zaposlitvah v letih 1991 in 1992. Letos se je na natečaj prijavilo 109 prosilcev, skupna vrednost razpisanega posojila pa je znašala 20 milijonov tolarjev. Po mnenju Dezidetja Sooša je sistem zaposlovanja luknja v zakonu, podaljševanje čakanja na ' zaposlitev v nedogled pa je brezpredmetno. Zavzel se je, da naj i| imajo prednost tisti, ki že dalj časa čakajo na zaposlitev in nimaio j vrsti informacija denarja za preživljanje. Precej pozornosti je vzbudila tudi informacija o izvajanju natečaja za pridobitev sredstev za spodbujanje demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za občino Murska Sobota v letu 1993. Po besedah sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Silvija Podleska so že dvakrat neuspešno sodelovali pri pridobitvi denarja za vodovodni zbiralnik v Bogojini, to pa jih ne bo odvrnilo, da ne bi poskušali Se tretjič. Ustreznim službam skupščine občine in izvršnega sveta pa so naložili, da v sistem demografsko ogroženih območih uvrsti še nekatere vasi v občini. Poslanci so prisluhniU tudi informaciji o izvajanju javnih del, kjer je uresničeno 80 odstotkov predvidenega programa. S skupnimi močmi bodo skušali čimveč delavcev vključiti v javna dela s Čimer naj bi omilili krizo brezposelnih, ki ne najdejo stika z aktivno populacijo. Čeprav so pogoji za pridobitev javnih del zaostreni, bodo več pozornosti namenili mladini, ki po končanem šolanju ne dobi zaposlitve. Brez razprave so poslanci potrdili predlog za uvedbo postopka za spremembo 6. člena občinskega statuta. Gre za pobudo poslanca DPZ-ja Karla Kozica da se iz narodnostno mešanega območja izvzamejo naselja IvanjSevci Ber- ' i kovci m Ixnčarovci. Sprejeli so še predlog odloka o graditvi i' ... jjjitjcii av sc preulog ooiOKa o graditvi m vzdrževanju zaklonišč ter osnutek odloka o uvedbi agromelioracii- skega postopka v delih katastrskih občin Selo. Ivanovci. KuSta- novci, Vidonci, Moravci, Kukeč, Bodonci, Gerlinci Panovci Križevci, Mačkovci, Salovci in Pečarovci, Potrdili so tudi dopolnitev sklepa o statusni spremembi Pomurskega zdravstvenega da, m sicer se zdravstveni zavodi lahko preoblikujejo stveno skupnost. zavo v zdrav- Med delegatskimi vprašanji velja omeniti pobudo Avgusta Farkaša o nujnosti čimprejšnje ureditve traktorske steze med Beltinci m Lipovci ter o omejevanju hitrosti vozil na delu Panonske ulice pri osnovni Šoli. Ivan Mesarič pa je pripomnil, da je bila neočiščena kolesarska steza Beltinci-Rakičan, Po informaciji o predvideni trasi avtoceste na območju Pomurja pa je postal nesklepčen tudi zbor KS. MILAN JERŠE |l I stran 4 vestnik, 2. decembra ' gospodarstvo I ' Bodo prašiče iz farme v Podgradu sploh razselili? Kje je 30 milijonov avstrijskih šilingov? Podgrad dela nemoteno! Na zadnji seji gomjeradgonskega izvršnega sveta so obravnavali tudi Informacijo o sanaciji prašičerejske farme Podgrad. Poročilo je podal bar podpredsednik, odgovoren za kmetijsko občine Gornja Radgona, kajti doc. dr. Alojza Slaviča (direktorja ŽVZ ja in specialista za prašičerejo), ki je odgovoren za razselitev prašičev s farme v Podgradu in gradnjo uadomestnib hlevov, enostavno ni bilo. Začudila je tudi skromna razprava o podani informaciji, saj bi dejstvo, da je bilo v zadnjih treh letih na območju občine Gornja Radgona zgrajenih 60 hlevov s skoraj 10 tisoč stojišči za prašiče (potrebno jih bo zgraditi še tri tisoč), moralo marsikoga zaskrbeti. Na zahtevo dr. Antoliča, da bi morali v prihodnje zaradi velikega števila objektov in njihove razpršenosti strožje spremljati izvajanje vseh predpisov pri gradnji hlevov in vzreji prašičev, je podpredsed- : nik Janko Slavič povedal; nimamo različne sluibe, ki lahko opravljajo nadzor in kontrolo, na primer tnipekcijske sluibe. Ce bi hoteli ' na hitro v dveh letih vse narediti, razseliti farmo, bi povzročili veliko gospodarsko Škodo. BoljSe je delati počasi in strpno. Že sedaj so sprejete različne omejitve, pa jih nihče ne ttpoiteva, npr. glede količine gnojevke, ki jo lahko vozijo na polja.« Tudi Ivo Vuk je menil, da bi morali najprej poskrbeti za zadostno količino nastilja in omogočiti novim farmarjev, da bodo lahko kupili ali vzeli v najem njive, na katerih bodo pridelali dovolj krme. PcmI četrto točko pisnih informacij je doc, dr, Lojze Slavič zapisa!:... Osnovna izhodišča projekta razselitve farme pračičev . Podgrad so bila podana že v prejUnjih programih, in sicer: - ma-tiČrta Čreda ostane na stari lokaciji v Podgrada (predvidena je tudi ie morebitna tehnološka rekonstrukcija, če bo to potrebno?) - prireja prašičjega mesa ostane nespremenjena - razselitev pitancev bo izvedena na 60-76 kmetij na območju občine Gornja Radgona - pri izboru novih lokacij je potrebno upoštevati temeljne prostorske in ekološke zahteve, prav zadnjemu daje tale program pozitivni odgovor. Do sedaj so bila zagotovljena le sredstva za gradnjo hlevov, ne pa tudi za dokončno razselitev prašičev s farme. Določena je bila povprečna cena gradnje, in sicer naj bi eno stojišče stalo tisoč mark. Na sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in ' prehrano, ki je bi1 9. aprila 1992 (udeležili so se ga predsednik SO ' G. Radgona Alojz Vogrinčič, prejšnji predsednik vlade Tone !■ Tropenauer. minister dr. Jože (Žtsterc ter sodelavca Andrej Cankar in ^adimir Kočevar) so se dogovorili, da bodo 26 odstotkov potrebnega denaija dobili z nepovratnimi sredstvi, 34 odstotkov -s posojili (avstrijsko) in 40 odstotkov z lastno udeležbo. AvstrijI' skega posojila ni bilo. Strokovnjaki so doslej izdelali že tri : programe: Razselitev farme prašičev Podgrad. Program modelnih kmetij za pitanje prašičev in Tehnologija in držanje plemenskega materiala na farmi prašičev Podgrad po sanaciji pitališč. Tako so . bile podane vse strokovne osnove za sanacijo farme, je zapisal doc. * j_ A !_■ j* J-K _______ J____________* T dr. Alojz Slavič, in dodal: Kljub večkratnim dogovorom na različ* nih nivojih pa še do danes farma prašičev nima pisnega dokumenta e prepovedi vzreje prašičev do faze pitanja. Z drugimi besedami to pomeni, da zaenkrat ni nobenih možnosti, da bi se število prašičev na farmi Podgrad zaradi novo- zgrajenih hlevov sploh kaj zmanjšalo. Torej je res, kar smo napovedovali že pred leti: namesto ene farme bodo imeli v občini poslej 80 farm in dvakrat večje število prašičev,, ,in dvakrat bolj onesnaženo okolje. BERNARDA B, PEČEK Pri lendavski Nafti bodo ustanovili tehnološkorazvojni center Združiti opremo in znanje Ko je letos sredi poletja Pomurje obiskal minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc s sodelavci, smo na pogovoru $ tukajšnjimi gospodarstveniki med drugim lahko slišali, da je politika policentrizma na podrogu znanosti in tehnologije naredila premalo. Raziskovalne in znanstvene ustanove so se v preteklosti koncentrirale v republiškem središču in tako v Pomurju ni univerze ali ustanove, ki bi se ukvatjala z raziskovalnim delom. Imamo pa tu nekaj podjetij, ki imajo razvito razvojnoraziskovalno dejavnost, skoraj ^1 doktotjev znanosti in veliko entuziastov, zato bi to znanje kazalo združiti. Veqi posluh za to kažejo tudi v sedanjem ministrstvu za znanost in tehnologijo, kjer dobršen del sredstev namenjajo tudi za spodbujanje infrastrukturnih centrov. Ministrstvo želi s tem spodbuditi nastajanje novih raziskovalnih institucij, v katerih naj bi se povezali tako uporabniki kot izvajalci, njihov namen pa je, da bi tako Še bolj izkoristili že obstoječo oprema. V Pomurju je zdaj 8 raziskovalnih organizacij in 10 razvojnih oddelkov v podjetjih, zato je pobuda o ustanavljanju regijskih tehnološkorazvojni h centrov naletela na ugoden odziv. Na pobudo območne gospodarske zbornice za Pomurje je bila imenovana strokovna komisija za spodbujanje razvoja in inovacij, ki je na svoji prvi seji že sprejela okvirni program aktivnosti, med prednostnimi pa je vsekakor ustanovitev tehnološkorazvojnega centra. Tega bodo ustanovili pri lendavski Nafti, ob raziskavi nafte in plina pa naj bi ga koristili tudi drugi uporabniki. Pravzaprav bo v tehnološkorazvojni center prerasel sedanji razvojnoin-vesticijski sektor, ki deluje v Nafti in ga bodo tehnološko in kadrovsko okrepili. Kot že rečeno, center ne bo koristit le petrokemični dejavnosti, pač pa bo pokrival tudi potrebe drugih dejavnosti v Pomurju, deloval pa bo kot konzorcij. Strokovna komisija za spodbujanje razvoja in inovacij si je zadala tudi nalogo, da izdela inventarizacijo opreme, ki jo že imajo v posameznih podjetjih, saj jo bodo tako lahko še bolje izkoristili. Zapišimo, da imajo precej takšne opreme v lendavski Nafti, v Radenski v Radencih, v lendavskem Varstroju, v Živinorejsko-veterinarskem zavodu v Murski Soboti in v drugih podjetjih, kjer se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo. Marsikje ta ni v celoti izkoriščena, z ustanovi- Delavci in vodstvo Elrada se strinjajo s predlaganim stečajem Blokada Elrada Minuli teden je bil pravzaprav preskusni za delavce in vodstvo Elrada. Vodstvo je moralo prepričati delavce in upnike, da je v tem trenutku programirani stečaj najboljša rešitev. Oboje pa so preskušali »državni lokalni monopolisti«; zaradi neplačanih računov je Etradu PTT izklopil 2S telefonskih linij, delovala je neposredna direktorjeva telefonska linija; s prekinitvijo električnega toka iz enakih razlogov je grozil tudi Elektro M.Sobota, I vendar so potem svojo grožnjo : omilili na zmanjšano dobavo; v Četrtek pa je ustavitev dobave vode in ukinitev odvoza smeti napovedal tudi direktor Komunalnega podjetja G.Radgona Miroslav Prajndl. Vse skupaj je bilo podobno organiziranemu pritisku na El-rad, vodenemu iz neformalnih pomurskih centrov vodenja. Postavlja se namreč vprašanje, zakaj niso začeli z ostrejšimi pritiski Že prej, saj je EIrad neprestano dolgoval tako PTT-ju, Elektru kot tudi komunal-cem, ampak so se za ostrejši nastop odločili prav v času, ko so se razširile govorice o Elra-dovem stečaju. Miha Vodenik, predsednik Izvršnega sveta SO G.Radgona, je nasprotoval takšnemu načinu izsiljevanja, saj po njegovem Komunalno podjetje v minulih dveh letih ni izkoristilo vseh možnosti, da bi dobilo plačilo za opravljene storitve v vrednosti 11 milijonov tolaijev, prav tako pa niso izterjali dolgov od številnih za- sebnih strank. Predsednik vlade je »postavil pod vprašaj« delo direktorja Komunalnega podjetja, medtem ko je predsednik upravnega odbora Komunalnega podjetja Zvonko Brenčič govoril tudi o neprimernem zvišenem odnosu direktorja Elrada do komunale, Edvard Starčič, računovodja Komunalnega podjetja, je povedal, da so resda imeli probleme z neplačevanjem Elrada že 1991. leta, vendar so jih ves Čas »vlekli za nos«, tako da zadeva nikoli ni prišla do sodišča. Ker je predsednik vlade tudi član upravnega odbora Elrada, je razumljivo, da poskuša rešiti, kar se rešiti da. Splošno prepričanje je, da je za EIrad in njegove delavce tačas najboljša rešitev programirani stečaj, vendar nad njim niso najbolj ogreti največji up- ni ki (predvsem ne SKB- banka). Tudi skupščina Elrada, katere predsednik je Branko Sagaj. se je opredelila za stečaj. Ali bo uveden le za delniško družbo ati pa tudi za katero od družb z omejeno odgovornostjo (4), je odvisno od odločitve sodišča. Interes skupščine in sindikata je. da bi delo nemoteno potekalo, torej da bi tisti deli firme, ki dobro poslujejo. Čutili čim manj posledic. Stečaj je smrt in pokop podjetja. pravijo nekateri stečajni upravitelji, ki skrbijo predvsem za izplačilo upnikom. Vse je torej odvisno od tega, kdo bo stečajni upravitelj: bo želel ohraniti zdrav del Elrada ali se bo hotel Čim prej rešiti bre- Poročilo o enoletnem delu Sklada za razvoj Prodaja podjetij ne gre najbolje Sklad republike Sloveniji za razvoj, imenovan tudi Korže- nega odmeva ob zmanj^^' tov sklad, je po letu dni vodenja projekta preustroja in sanacije nju Števila zaposlenih. Tuo podjetij nar^il obračun svojca dela. Reševanje izgubarskih banke.,nisp pripravljene 1=-podjetij seje začelo oktobra lani z vladnim razpisom projekta, pogajanje in pričakujejo.^ Sklad je takrat postal večinski lastnik v 98 poletjih, ki so bo država plačala dolgove zaposlovala 10 odstotkov delavcev v gospodarstvu ter ustvarila djetij. ^^jii^manj se tretjino vseh izgub. Projekt je bil zamišljen in tudi zastavljen pogovarjajo^ž J^ankami, kot alternativa stečajem podjetij, kot priprava na lastninjenje v sanacijskem j^dstopku. api ter zaradi usihanja državnega subvencioniranja i^ubagev. sobni ljudje ne želijo v -................... - .. . J. ‘S siovnoi'sl>ba podjetja- tako so šibka točka v . jih vodstvene ekipe. cev, konec oktobra pa jih je ntSkegaibobnašanja ni. '"i" * “ ........ podjetju vedo, da je lasti* Naloga sklada je bila, da pomaga podjetjem z izgubo in jih najkasneje v dveh letih olastnini ali neuspešne zbriše s trga. Kakšna podjetja je prevzel sklad? Takšna, ki so izgubila od 40 do 90 odstotkov trga in večina od 52 tisoč zaposlenih je bila na čakanju. Izgube so znašale 630 milijonov mark in neporavnane obveznosti kar 2 milijardi mark. Večina podjetij je bila nelikvidnih in je izpolnjevala pogoje za stečaj. Iz njih so odšli vodilni delavci in strokovnjaki, plače so izplačevali na račun zadolževanja ali v bonih. Po enem letu Sklad je v letu delovanja ali izvajanja projekta sanacije podjetij prodal 15 od 98 podjetij, v stečaj jih je poslal 12, 2 pogodbi pa so prekinili. Konec lanskega leta je bilo v skladovih podjetjih zaposlenih Se več kot 51 tisoč delav- lahko bilo že petnajst tisoč manj. v z dobičkom posluje pet po- podjetja sklad, djetij, petintridesetim gre na bolje, v devetih je poslovanje Cilji v prihodnjem letu nespremenjeno in kar v 20 so Do konca prihodnjega hoče sklad izstopiti iž , ujcuj jiiijv/J uicz izguo. VI- podjetij kot večinski la^^ Sina izgub ob polletju je bila ter postati finančno do — ’ ■■■ - ■ ■ močan za prevzete sti. Prihodnje leto bo obveznice v vrednosti 120 ____________________________ lijonov mark, za katere na)^ kraktkoročna in dolgoročna dobil jamstvo države, posojila, depozite bankam ter ztnanševanje števila izdana jamstva. se razmere Se poslabšale. Od vseh 260 poslovnih enot po- djetij jih je 15 brez izgub. Vi- 190 milijonov mark. Za oživitev podjetij ali njihovo finančno sanacijo pa je sklad porabil 202 milijona mark za zmansevanje števna car— c nih bi v prihodnje potrebo^ Se 3,4 milijarde tolarjev, prav napovedujejo, da hodnjem letu množičnega ... ■■.......JU ...v............ .J..- puščanja v skladovih lavcev sklada so problemi in jih ne bo več. PrimanjldK ‘ ‘ ■ ■ pri obratnih sredstvih kritičnih podjetjih bo ž® Ovire pri dehi sklada Po mnenju vodstvenih de- ovire pri njihovem delu zaradi močne opozicije sindikatov, ki da imajo podporo lokalnih dejavnikov, in negativ- milijarde tolarjev. j p Sl l I p H ii p H ol dl al So ?( tli vr H »o fl6 hn Pl Id D tl in k) Sc Ni Ir h »k ■Ir Poglabljanje sodelovanja z Žalsko županijo Doslej premalo * izkoriščene možnosti j .inf I S slovensko osamosvojitvijo so se povečale možnosti sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Po letu 1991 je že dosežena velika stopnja gospodarskega sodelovanja, to pa je razvito predvsem med Gospodarsko zbornico Slovenije in ustreznimi madžarskimi zbornicami, poteka pa pretežno prek območne gospodarske zbornice za Pomurje. Vendar glede na geografski položaj možnosti sodelovanja niso izkoriščene in z dosežnim ne moremo biti zadovoljni. To ugotavljajo na obeh straneh meje, kjer zatrjujejo, da se zgolj z izjavami politikov o dobrem sodelovanju ne morejo zadovoljiti in morajo tudi sami iskali možnosti za nove oUikc sodelovanja. Temu je bilo namenjeno tudi zadnje srečanje pomurskih gospodarstvenikov z gospod a r-stveniki iz Žalske županije, ki ga je v Murski Soboti pripravila območna gospodarska zbornica za Pomurje, Trgovinski sporazum, ki sta ga maja lani podpisali obe državi. Se do danes ni operativen, pripravljen pa je tudi sporazum o svobodni trgovini med Slovenijo in Madžarsko. Za uveljavitev slednjega bo sicer potrebno prehodno obdobje, vendar je prav naloga obmejnega gospodarstva, da spodbuja, pospešuje in usklajuje najrazličnejše oblike sodelovanja. Žalska županija sicer neposredno meji na lendavsko občino, vendar so možnosti sodelovanja Širše in je potrebno v aktivnosti vključiti tudi druge pomurske občine. Se posebej je pri tem zanimiva pobuda, ki je prišla z madžarske strani in s katero mena in plačati’upnikom? predlagajo, da se vzpostavi so-BERNARDA B.PEČEK delovanje 30 madžarskih občin Zadnja vest; Zalske županije s Slovenijo. Bila je imenovana tudi posebna komisija, ki je pripravila V ponedeljek se je sestala predlog za različne oblike so-Skupščina Elrada, na kateri so delovanja, predvsem na občin- sprejeli sporazumno razrešitev ski ravni, to sodelovanje pa je generalnega direktorja Borisa potrebno dopolniti Še na regi- Geijoviča. Upravni odbor in tvijo tehnološkorazvojnega centra pa naj pri nakupu nove opreme skupščina sla potrdila za v, d. ............................................ LUDVIK KOVAČ direktorja Karla Sapača. v prihodnje ne bi prihajalo do podvajanja. onalni in državni ravni. Skupna ugotovitev gospodarstvenikov z obeh strani meje je, da je prišlo pri gospodarskem sodelovanju v zadnjem Času do zastojev, spodbude za oživljanje pa morajo prihajati predvsem iz občin. Med nalogami, ki se jih posebej omenili, je priprava nekaterih skupnih projektov, ki naj bi prispevali k izboljšanju tega sodelovanja, vzpostaviti pa je potrebno tudi ustrezen informacijski sistem, da bi imeli vsi dostop do potrebnih informacij. Za obmejno gospodarstvo je še posebno pomembna priprava novih carinskih predpisov za maloobmejni promet, ki jih bodo Madžari uvedli prihodnje leto. Na tem področju prihaja do pomembnih novosti, saj so zdaj v veljavi predpisi iz leta 1984, ker pa predlog novih predpisov že prihaja v parlamentarno razpravo, je prav, da svoje mnenje o tem povedo tudi tisti, ki jih bodo prizadevali. Sodeč po zadnjem srečanju slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov, bi lahko sklepali, da na državni ravni prihaja več pobud z madžarske strani. Tako Madžari na državni ravni pripravljajo zakon, ki bo v prihodnje dajal več pristojnosti županijam, ki bodo lahko sklepale sporazume oz. pogodbe na meddržavni ravni in tudi to bo lahko precej pri- spevalo k poglobitvi nja. Navsezadnje uspešno sodelovanje tudi ustrezne kotnubi^sp povezave, zato si obn>ej' vensko in madžarsko darstvo veliko obeta p'’' vanih cestnih in železo' -. vezav. Madžarska prizadeva, da bi žavnt prehod v Pinoao rodni, odprli pa naj hod na Kobilju, slišal’ lahko očitke Madžaro*|^j slovenska stran pri urep vprašanj Se preveč »reveč potrebno (> h m' tv jetno bi bilo pv--glabljanju obmejnega . vanja boJj izkoristiti nosti,r.--,ki jih ustrezoe icvropske in’',';^Vč' , LUDVIK*- MAITERIN^ MAil 20® Prispevke nakažete na žir® Materinski ‘ Karunova 16 A, Ljubljana^ štev. 50101-603 . hvala' y «>1 •>»1 % fb, .'fe S A “ti S 5 S >li & & -1, ^estnik, 2. decembra 1993 stran 5 I gospodarstvo Radenska predstavila projekt lastninjenja Pestro delničarstvo v Radenski Vlada je sejala Tudi turizmu 3' di )S Radenska jc razgrnila projekt lastninjenja podjetja, o katerem ** se znotraj hiše poenotili sindikat, poslovodstvo, odbor za Mnviio politiko in delavski svet. Tako sedaj lahko, kot je dejal J* predstavitvi projekta lastninjenja generalni direktor Radenske Herbert Šefer, mirno delajo naprej. Poudaril je še, da Radenska »itna revizije, prav tako ne na tujem mešanega podjetja. Podjetje, Ptek katerega v Avstriji prodajajo mineralno vodo, je v celoti last "“denske. Ovir torej ni in lastninjenje se lahko začne, saj so iz ^f^dnosti premoženja podjetja izločili tudi denacionalizacijske ^levke in drugo, kar so po zakonu morali izvzeti pred lastninje- o- 11 I' kot je povedal generalni direktor podjetja, bodo morda težave že pri interni razdelitvi. Dvajset odstotkov vrednosti podjetja pomeni, da bi pri tem s svojimi certifikati sodelovalo okoli 5 tisoč ljudi, torej bi poleg zaposlenih svoje certifikate denarja za 30-odstotni notranji odkup, bodo povečali delež za strateškega investitorja na 15 odstotkov, za javno prodajo v Sloveniji pa bi namenili 5 odstotkov, je o drugi možnosti govoril Herbert Šefer. Kdo naj bi bil strateški partner Radenske? V podjetju ga v podjetje morali prenesti še nekdaj zaposleni in upokojenci. Se iščejo in pričakujejo, da I I th 0-[r i* I-:l- i [8 ■11 I tl r i-ji JI ]i 1' l I bodenska vredna 120 “^ijonov mark , ' ^‘rvi zahteven korak so že 'Uredili, saj imajo pripravljeno “ivoritveno bilanco in ocenitev Metja. Pri tem so cenilci pooblaščene agencije delali po '2^11 metodah, po metodi neto *l’va in metodi bodočih dono- 'IV Pa. ' ža vsako družbo posebej, 'direktorjevih besedah so ce-pripravili pošteno tržno J^dnost podjetja, ki znaša od do 121 milijonov mark. Tu Upoštevali 11,3-odstotni de-Radenske v Moravskih To in manj kot odstotni de! rtfinah v Lendavi. k ® 'Hkšoi metodi bodo lastninili dobrih 12ft jj^ijhnov mark vredno ^■iensko? J y f(adenski, ki je, sodeč po 7®tah javnosti, zanimiva za '^lovanje pri lastninjenju, so za odprt sistem last-/Dtnjav kombinaciji številnih D fc-A ■* AvillUJJJdCiji SkicviJJiHi S tem so odprli vrata ) pri lastninjenju J ■Horil pravico. Tak ** pa so izbrali tudi zato. ker je prtemoženje podjetja glede na število zaposlenih (okoli 1500) veliko in ga sami ne morejo olastniniti ali odkupiti. Sestavljen model lastninjenja Odločili so se torej za sestavljen mode! lastninjenja. Predvidevajo, da bodo 20 odstotkov delnic podjetja interno razdelili v zameno za lastninske certifikate, 40 odstotkov ali delnice v vrednosti 48 milijonov mark bodo dobili državni skladi, 30 odstotkov vrednosti podjetja (36 milijonov mark) želijo odkupili z notranjim odkupom, preostalih deset odstotkov pa bodo delili: 8 odstotkov za strateškega partnerja ter 2 odstotka za javni odkup. Vse delnice Radenske bodo navadne delnice, to pomeni, da bodo imeli lastniki ali delničarji tudi upravljalsko pravico. K sodelovanju vabijo širok krog upravičencev Shema lastninjenja z deleži je seveda za podjetje cilj, ki ga bodo skušali doseči. Čeprav, ter od 2500 do 280(1 ožjih družinskih članov zaposlenih. Prav zato vabijo k sodelovanju pri lastninjenju širok krog upravičencev. Teži pa jih tudi, kako zbrati denar za notranji odkup podjetja v vrednosti 36 milijonov mark. Računali so s tem, da bodo s hišnimi certifikati ali listinami, ki so jih izdali zaposlenim za manj izplačane osebne dohodke, lahko plačali več kot polovico zneska prvega obroka odplačila notranjega odkupa, preostanek pa bi, kot določa zakon, poravnali v štirih letih. Vladna uredba, ki določa, da podjetje pri lastninjenju lahko koristi samo tiste listine, ki so jih izdali za manj izplačane plače, vendar le za razliko do 80 odstotkov plače po kolektivni pogodbi, jih je prizadela. Njihove plače so bile od 90- do 95-odstotnc po kolektivni pogodbi. Ker je sindikat v zvezi z vladno uredbo sprožil ustavni spor, bodo v Radcnki počakali na razsodbo. bodo dobili takšnega, ki bo pomagal pri razvoju podjetja in bo med njim in Radensko vzpostavljeno poslovno sodelovanje. Denactoaalizacij^t zahtevki do Radenske znašajo 755 milijonov tolarjev ali tečaju, ki sc upošteva pri lastHiTijenju podjetja, čez 12 milijonov mark. Največji Je zahtevek Šaričevih. Denacionalizacija pa ne prizadene vitalnih objektov in dela v Radenski, Vodstvo Radenske tako napoveduje, da bodo lastninski program poslali agenciji v drugi polovici decembra. skupščinsko zasedanje če bodo »prekratki« pri notranjem odkupu Če bodo v Radenski ugotovili, da ne morejo zagotoviti s prvim aprilom prihodnjega leta pa naj bi že bili registrirani kot delniška družba. Novim lastnikom pa skupaj z modelom lastninjenja predstavljajo tudi razvoj podjetja do leta 1996. Cilji so visoko postavljeni, pravi Alojz Behek, pomočnik direktorja Radenske, vendar zelo realni. Radenska bo imela Se naprej vse programe dejavnosti. MAJDA HORVAT o bencinskem servisu v Lendavi o sl' * lir bodo odločali Lendavčani dftbrovniške osnovne šole je, da SO »r li' ž’ Šolane in učitelje o.™.,,........... nbčin.sJce skupščine na svoji zadnji seji sprejeli sklep I leJovadnice in obnovi šolskih prostorov pri dvojezični ^iai Izvršnemu svetu so še naložili, ds izbere Ca del in ga imenovali za investitoija. 1lekamaije ne f (t r č ti 11 11 H i vso pozornost Turistična dejavnost je lahko tista panoga, ki bo močno pomagala slovenskemu gospodarstvu pri prestrukturiranju. Prav zaradi tega njene vloge ne smemo zanemariti. Resje, da sedaj turizem ustvari le 3 odstotke celotnega prihodka države, toda v prihodnosti mora priti do radikalnih napredovanj. Tako menita slovenska vlada in njen minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. l V zadnjih letih seje struktura turizma v Sloveniji močno spremenila. Od sindikalno-prehodnega jugo turizma bo potrebno preiti v kvaliteten turizem z vrhunsko ponudbo. Naše zmogljivosti namreč niso velike; v Sloveniji je le 74 tisoč ležišč, od tega le 34 tisoč ležišč v osnovnih turističnih zmogljivostih, V letu 1990 je bilo v Sloveniji okrog 3.5 milijona gostov in nad 8 milijonov prenočitev, od tega polovica tujih. Po zadnji vojni sicer Število gostov narašča po 10 odstotkov letno, toda to ni veliko. V prvih devetih mesecih letos je število gostov doseglo 1,6 milijona, skupno število prenočitev pa je bilo 4,8 milijona, delež tujih gostov je 41-odstoten, njihove prenočitve pa 35-odstotne. Ti podatki kažejo, da se lahko uvrstimo med srednje razvite turistične države. Nujna nam je torej strategija razvoja, ki ji bo sedaj vlada posvetila več pozornosti. Strategija razvoja turizma bo slonela na razvoju podjetništva v okviru turističnega gospodarstva. Kakovost celotne ponudbe mora postati strateška usmeritev, prvi pogoj za razvoj takega turizma pa so usposobljeni kadri. Prizadevali si bodo v okviru PHARE nadaljevati z izobraževanjem turističnih kadrov in prizadevali si bodo pridobiti nove finančne vire iz tujine za izobraževanje. Večji pomen se mora dati vključevanju ribolova in lova v turistično ponudbo, v prodajo naše identitete in turizma na kmetih. Predvsem v sozvočju z kmetijstvom naj bi našli nove elemente za razvoj turizma. Nova zakonodaja naj ureja tudi gostinsko ponudbo in igralništvo, inšpekcijska služba pa naj bi delala za zaščito gosta. V prenočitvene objekte, v njihove dograditve in prenove bi morali vložiti okoli 300 milijonov dolarjev. Pripravljajo se tudi na ustanovitev mreže za podporo pri turizmu in promocijo turizma. Temeljni nosilni dejavnosti razvoja so gore, morje s Krasom, zdravilišča in mesta. Zdravilišča na majhni razdalji in v naravnem okolju so razvojni izziv za Slovenijo. Ustvaril naj bi se evropski svet zdravja, lepote in dobrega počutja. Za to vse pa bi se zdravilišča morala specializirati, povezati in skupno razvijati vrhunske storitve, ob tem pa Številne spremljajoče dejavnosti. Vladaje razpravljala tudi o lastninjenju podjetja Iskra, in to na njegovo željo. Deloma tudi zato, ker je vlada delni ] lastnik posameznih podjetij in hoče tudi v prihodnosti imeti vpliv na njihov razvoj. Vlada bo tako svoj kapitalski delež iz 12 podjetih prenesla v Iskro Holding v zamenjavo za delnice in podpira nastanek koncerna Iskra, ker le tako lahko podjetja postanejo konkurenčna na svetovnem trgu. Toda vlada ne namerava siliti posamezne holdinge Iskre, da se združujejo proti svoji volji. Marjan Horvat I 1 Slovenske železnice odprle predstavništvo v Budimpešti Tovor na železnice dva pa nista zaposlila nobenega delavca. Poslanci so menili, da naj v sekretariatu Še počakajo do konca leta, potem pa tistim in ve stot Oljem, ki niso , v celoti izpolniti svoje obveznosti, revalozirirani znesek za neuresničene obveznosti spremeni v triletno posojilo, prejemniki denarja, ki niso zaposlili nobenega delavca, pa morajo vrniti prejeti denar, seveda realno vrednost. O direktorju zdravstvenega doma niso sprejeli nobenega sklepa Javna razprava O bencinskem servisu bo 22. decembra Zazidalni načrt za bencinski servis v Lendavi je predstavila Zdenka Tadina, načelnica oddelka za okolje in prostor. Delegatom je odgovorila, da je predvidena lokacija za gradnjo Petrolovega bencinskega servisa pri Gradbeniku po občinskih prostorskoureditvenih načrtih možna, ni pa nujna. Prav tako je še vprašanje, ali bo mogoče dobiti za načrtovano vsa potrebna soglasja. Povedala je tudi, da sta se za to lokacijo dogovorila Petrol in Gradbenik. Poslanci so vprašali, ali je ga ni sram govoriti o Pomurskih lekarnah, ker da so v primerjavi z drugimi regijami dobro zapisani. Na pripombo poslancev, ki so se vprašali, ali s tem, ko ustanavljajo javni lekarniški zavod, ne zapirajo vrat zasebništvu, je odgovoril podpredsednik vlade Stefan Gjerkeš. Ovire za pridobitev koncesije ne bo. jc dejal, če .se bo samo pojavil zainteresirani. Tega pa do sedaj v občini Se ni bilo. Podpisniku koncesijske pogodbe pa bi potem lahko postavili pogoje za boljšo oskrbo z zdravili in kakovost storitev. Slovenske železnice so se odločile za agresivnejši nastop na mednarodnem trgu; v transportu je nujno sodelovanje s sosednjimi državami, zato so Slovenske železnice dale pobudo tujim železnicam, da bi skupno nastopali na Irasportnih trgih. Tuje železnice so ponudbo ugodno sprejele. V četrtek, 25. novembra, pa so Slovenske železnice skupaj z Luko Koper odprle predstavništvo v Budimpešti, torej bo poslej tudi v tej smeri več tovora potovalo po železnici. Že do sedaj so Slovenske železnice 80 odstotkov vsega svojega dela opravile v mednarodnem prometu. Skupaj z drugimi železniškimi upravami si želijo zagotoviti logistične rešitve za vso trans- š “ osnutka odloka ^tifj^^^oviivi javnega zavoda 1,^ .Bkc Itkame pa so po-ifiva *’f'siali na to, da je len-skupščina ena od sou-'''leljic javnega zavoda lekarne. K doku-kuiji? P" so imeli številne pri-Menili so. da morajo katera sousta-vlagi v javni zavod, zapičili v tekst govori, da bi bili dolžni pokrili pri-^£^■^^1 javnega zavoda, pre-' P3 ne bi Šel občinam. 1» O imenovanju direktorja umestno postavljati servis upravičena pri-\,l "si bi bila tu'di ta, da je '“toriu '“"b ko opravlja raču-finančni'in AOP-'b; lUdi za druge korist-°dc ali organizacije, konkurenca. Podjetja ?^ij't'nost naj bi bila izlo- Takse za mize, stole in reklamna sporočila na pločnikih Občinska vlada pa je na de-pobudo pripravila komunalni taksi '"3 konkurenca. Podjet- legatsko rudi odlok o za uporabo pločnikov pred po V mestu in ali je res to prava in najboljša ponudba. Motilo jih je, ker naj bi bil servis blizu Črnca, in ali ne bo to Se en cestni zamašek v mestu, ker da ni. rešeno vprašanje tehnične ureditve prometa. O ponudbi se bodo zato morali izreči Len-davčani sami, saj bodo osnutek zazidalnega načrta bencin- , 'q \ ''V'.) /llosf .Javnega zavoda in sc Na slovitimi prostori. O cem za kvadratnega metra c "Ostri organizirala. I'tti) prinombf, ti ustanavljajo javni le-^'"tvod, morali terjati uskrbo z zdravili, je Phi v'!* clirektor Pomurskih ^blan Benkič. Nc priča-ca ticnulck ».iir-■>1,711'bil pripombo, da bi ustanavljajo javni le- ■ je dejal, icr opo- iJt '"ds k r ptj J bo 'Z dvema diplomira- 2 II ovema uipioiimu-i.Md- ^'''^‘cvtoma, ki delata lekarni, težkih za-t'’8j5^''';drno službo z.š Stiri-.“f' PrfurstSVJ ltnJi ' k ^ejal in nadaljeva! da uporabo upi?! pločnika so bili poslanci različ-~ I cn IC nega mnenja, previsoka, ter menili so, da je da bi morali lo- čevati.aligre za uporabo javne središču mesta ali na povrSine v periferiji, ter pobiranje takse za sporoCib- ponavlpena reti javno površino, enotna merila. Ker gre za usiiutci odloka, g,a bo moral predlagatelj dopolniti da morajo biti za reklamna sporu s pripombami j poslancev, torej , da vključi zaračuna- tudi s tem.___ 'vanje takse za posfavtjanjč reklamnih sporočil na ‘pločnikih. skega servisa javno razgrnili, 22. decembra pa bo o njem tudi javna razprava. Ker niso zaposlili delavcev, bodo vrnili občinski denar Sekrctari.at za gospodarstvo je ponovno preverjal, koliko zasebnikov, ki so prejeli nepovratna občinska sredstva za za- poslitev novih delavcev, je 1Z- zdravstvenega doma v Lendavi pa poslanci niso sprejemali nobenega sklepa, čeprav so h gradivu za skupščinsko razpravo sprejeli predlog komisije za volitve in imenovanje, da daje soglasje za kandidatko, ki je bila izvoljena na enajsti seji sveta zavoda zdravstvenega doma. Ker pa je na dan. ko so poslanci prejeli dopolnilo k dnevnemu redu skupščinskega zasedanja, skupščinska statutarna komisija ugotovila, da je bila zadnja seja sveta pravno neveljavna, ker da je bil kršen zakon o zavodih oziroma roki za sklic seje in ker je svet zavoda isti dan sprejel sklep o ponovnem razpisu za direktorski mesto, poslanci niso glasovali o ničemer. Pravno sporna naj bi bila tudi prva dva razpisa. Čeprav poslanci niso sklepali o ničemer, niti o predlogu, da polnilo svojo obveznost in pri-* bi imenovali nevtralno parla-’ ' n mentarno komisijo, ki bi pre- pravil poročilo za skupščinsko razpravo. Ugotovili so. da jc gledaja vse dosedanje sklepe in poštdJfčč 'se''f?i'[{^1sko zelo rWtfr(WWW devetnaj.st prejemnikov občinskega denarja izpolnilo svojo Obveznost’v celoti. 11'delno. 'rl" portno pot. Tržne raziskave so pokazale, da so za slovensko gospodarstvo najbolj zanimivi trgi Nemčije, Avstrije. Italije Švice, Madžarskee, Hrvaške, Slovaške in Češke. Prvi korak pri oblikovanju celostnih logističnih rešitev je oblikovanje ustreznih tarif. Hkrati z oblikovanjem ustreznih storitev bodo to nalogo države končale do konca leta 1993. Slovenske železnice pa bodo morale veliko napora vložili v zmanjšanje postankov na mejnih prehodih. Zaradi različnih sistemov električne vleke je potrebno na Jesenicah pri vseh vlakih zamenjati lokomotive. Pri potniških vlakih traja to približno 15 do 20 minut, pri oprtnih vlakih (ki so med tovornimi najhitrejši) pa trajajo postanki 30 minut. Seveda pa bi postanki trajali tudi 3 ure in več, če si železnice ne bi predajale vlakov »na zaupanje«, to pomeni, da železnica, ki vlak predaja, zagotavlja njegovo tehnično brezhibnost do končne postaje. V potniškem prometu bodo prinesle večjo novost večsisteraske električne lokomotive, ki jih bodo kupili v nekaj letih. Zaradi novih lokomotiv zamenjave ne bodo več potrebne, postanki pa bodo trajali le tri do pet minut. BBP Vestnik - naivečja trgovina .■• t' T. '1 li t ,iund'ji ojivd ■ i!', eitd,ndita stran 6 vp^tnik. 2. rip^Ambra sociala, šolstvo, zdravstvo Srednja strojna in tekstilna šola Murska Sobota Spet več prakse če bi sklepali po tem, kar smo zvedeli in videli v delavnicah za praktični pouk avtomehanikov na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota, potem lahko pričakujemo, da si bodo pridobili mladi tamkaj dokaj solidno znanje o delovanju in popravljanju avtomobilov. V usmeij ene m, izobraževanju je bil dan poudarek predvsem teroretičnemu usposabljanju, to pa je bilo vsekakor zgrešeno. Za poklic avtomehanika se usposablja okrog 180 dijakov, Šolanje traja tri leta. V prvem razredu spoznajo predvsem vsa ročna opravila, kot so piljenje, varjenje, montaža idr. V drugem letniku začnejo postopoma spoznavati vozilo, razen moiotja, ki ga .obdelujejo’ v tretjem letniku. Za praktični pouk imajo na voljo 2 delavnici, 2 avtomobila znamke AUDI in avtomobil znamke Jugo 55, tovornjak TAM 2001, nekaj motornih modelov ter seveda razno orodje in instrumente. V Šolskih delavnicah imajo približno polovico praktičnega pouka, drugo polovico pa pri zasebnikih ali prejetjih. r" f J 1 Takšen avto v šolski delavnici je že vreden ogleda, če drugega ne. Kljub ugodni sliki (na prvi pogled), pa ne morejo biti z vsem zadovoljni. Najbolj pogrešajo avto test er za diagnostiko vozil, dodatno opremo za montažo in uravnoteženje gum oziroma koles, veČ raznovrstnega drobnega orodja in Se eno delavnico, tako da bi lahko imele pouk tri skupine hkrati. Če bodo držale obljube, potem se lahko nadejajo, da bodo drugo leto na vrsti za tipsko ureditev delavnic. Denar naj bi zagotovilo Ministrstvo Republike Slovenije za Šolstvo in šport. Kmalu pričakujejo tudi dodatne instrumente oziroma posebna orodja tn strokovno literaturo iz tovarne avtomobilov v Ingolstadtu. ki jim je letos podarila nov AUDI. Zdaj lahko samo še spoznavajo njegove sestavne dele in njihove funkcije. Poleg naštetih pa se učenci učijo popravljati tudi druga vozila, ki jih pripeljejo v njihovo delavnico .stranke’. Odpravijo manjše okvare, opravijo servise in pripravijo vozila za tehnični pregled. Kadrovska slika v Pomurju sicer kaže, da je preveliko zanimanje za poklic avtomehanika glede na zaposlitvene potrebe. Vendar pa ni znano, kateri poklici s srednješolsko izobrazbo (razen policisti) so sploh tisti, ki zagotavljajo službo po končani Šoli. Bolje se je torej došolati in počakati na priložnost, kot pa ostati brez poklica. JOŽE GRAJ Rdeča pentlja, svetovni simbol boja proti aidsu Prvi december je svetovni dan boja proti aidsu, dan, ki že šesto leto opozaija na prevetivo pred to smrtno boleznijo ter širi sporočila, ki naj bi vplivala na zavest ljudi. Virus HIV pa je Se vedno hitrejši od prizadevanj za njegovo ustavitev. Na svetu se vsak dan na novo okuži okoli 5 tisoč ljudi, okuženih pa naj bi jih bilo že 14 milijonov, več kot poltretji milijon pa jih je že zbolelo. Čeprav je Slovenija glede epidemije aidsa v ugodnem položaju, ni izvzeta. Na inštitutu za varovanje zdravja je bilo do konca septembra 1993 prijavljenih 30 primerov aidsa, 20 jih je umrlo, in 47 okuženih z virusom HIV. Ker gre samo za ljudi, ki so jih testirali, upravičeno ugotavljajo, da je okuženih že precej več. 1 h I l< a i I, i| AIDS f s t december * SVtIOVNI »A M BOJA PROT* AtOStl čas je, da prerasemo zanikanje in samozadovoljstvo, da se zavedamo, da je aids navzoč. Zato je geslo letošnjega svetovnega dneva Aids grozi - kaj še čakamo?! Poslanica vabi, da se ozremo okoli sebe in humaniziramo naše odnose ter spremenimo svoje vedenje in kakovost življenja. mh Prizadevanja in mnenja šolskih sindikatov r Pomurju glede plač v javnih zavodih in državnih organih Razmere med plačami naj bo pravično v Sindikat v^oje, izobraževanja in znanosti Slovenije (branžnij je pristopilo 29 organizacij (zavodov) iz Pomurja. To so vse osnovne in srednje šole v občini Murska Sobota, kjer je tudi sedež območnega odbora, srednje šole iz Lendave, Ljutomera in Radenec, 0$ dr. Janka Slebingeija Gor. Radgona, Ivana Can-kaija Ljutomer, VIZ Veržej ter Ljudska univerza Lendava. V zadnjem času jih posebej ,okupirata* predvsem dve temi; predlog zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih ter predlog zakona o šolski inšpekciji. Kaj okrog lega ugotavljajo, kakšna so njihova mnenja in stališča? uslužbencev in državnih uradni- Ne nasprotujejo sprejemu za- kona« razmeijih plač kot prehodni kov) v posebnih zakonih. Opozar- reiitvi (do ureditve statusa javnih jajo pa, da je potrebno za celostno u redi te v sistema plač vseh zaposlenih, ki trošijo javna ali proračunska sredstva ali pa so glede na svoj status v monopolnem položaju, namesto priporočila vlade sprejeti Se zakone o razmerjih plač v javnih podjetjih (elektrogospodarstvo, železnice, pošta idr.). To bi namreč prispevalo k odpravi nesorozmerij v celotnem javnem sektorju in pocenitvi dela v državi. S VIZ podpira uvedbo enake izhodiščne plače za 1. tarifni razred za vse dejavnosti in vsa delovna mesta v javnih zavodih in državnih organih. Glede napredovanja pa terja primerljive kriterije med različnimi sistemi napredovanja v naziv med posameznimi negospodarskimi dejavnostmi. To pomeni, da posamezni poklic ali delovno me- sto ne mote imeti kot pod™ napredovanja že po zakonu vi^ koeficienta za osnovno plačo var, bibliotekar in drugi nJ®" v kulturi). I I Kot nam je dejala predse®*^ Območnega- odbora Sviza Sobota OLGA BENKO, ,1 J ten de(Sindikatu očitali, ' bil prevečjpppusjljiv pri stavkoj* pogajanjih, ko so terjali plačo 3Q.QI)0:tolarjev bruto.;’ dar se K fjs iti z glavo Zdaj si^pet^kup^j z drugimi kati prizadevajo, da bi vlada čila izhtthišSito‘plafo za dece®^ ŽS.OOOI^l 6d' januarja naprtjJJ 30.000-itoUrj«v. Delno izholjs*^. plač iad'SXnK» do 8,000 SIT) P'^ vseeno/dosegli tudi po M 1 I t I stavki, in^j^r zaradi spremen^ I količnikov, nekateri pa 5« I Ko postane telo ovira za človekova hotenja Pisani podporni programi za zdrave življenjske vzorce, vsa preventivna dejavnost, načrtovane akcije in preventiva za zdravo življenje so kvečjemu os med posameznikom in državo. Je pomembna in potrebna, mora biti, pa vendar za učinek akcij sploh ni najpomembnejša. Jedro vseh še tako dobro sestavljenih preventivnih programov in načrtov za drugačno življenje so vrednote. Vsi ukrepi, tudi tisti, ki jih financira država, bodo dobili svoj smisel in koristnost, ko se, in če se srečajo z vrednostnim sistemom človeka, se dopolnijo, medsebojno priležejo. Če bi šli in spraševali ljudi, ali jim je zdravje vrednota, bi gotovo vsi rekli, da jim je. Vendar je narodova realnost ena sama žalost, kot ena najpomembnejših vrednot je postavljena visoko in hkrati iztrgana, izolirana in postavljena v prostor tam nekje zunaj nas samih. Pogosto je razmišljanje in prepričanje, da bo za to. da bomo (spet) zdravi, moral poskrbeti nekdo drug. Vrednota zdravje in lastno zdravje se nam torej kažeta kot dve povsem različni stvari. Gotovo bo trajalo lep čas, da bodo sporočila, ki udarjajo na vrednostni sistem, spremenila splošno narodovo vrednostno naravnanost. K tem sporočilom spadajo tudi vsa tista, ki govorijo o dejavnikih tveganja za zdravje in življenje. Za zbliževanje vrednote zdravja in odnosa do lastnega telesa torej gre. Kako vidi telo Slovenčev vrednostni sistem, kakšen je narodov odnos do telesa? Lahko bt zbrali več odgovorov, enakovreden pa jim je ta, da telesa ne vrednotimo kot človekovega spremljevalca, del lastnega jaza. Telo je večkrat za človeka ovira, nadloga, ko mu zaradi bolezni ali omejitev postane ovira pri doseganju ciljev. Postane kot veriga na nogi, ki zastavlja, zavira človeka pri njegovem tempu in načinu življenja, Slovenec se svojega telesa pogosto zave šele takrat, ko mu začne povzročati težave. Obi- čajno pri štiridesetih pade kocka, lahko da v tem življenjskem času tudi telo začne vključevati v svoje življenje, vendar najpogosteje spet z ihto, silo, podaljševanjem kilometrov pri teku, na tekmovalni način in z nasiljem nad samim seboj. Tisti, ki na uk način začno skrbeli sami zase, se nimajo nič bolj radi od drugih, ki za svoje telo premalo storijo. Do sebe nimajo nič bolj pozitivnega odnosa, ker so do svojega telesa neizprosni. Sprostitve, užitka, ugodja si ne privoščijo, saj vse to v vrednostnem sistemu Se vedno velja kot nekaj, kar ni dovoljeno. Negativni odnos do lastnega telesa in žigosanje ugodja, sprostitve, tudi trenutkov lenarjenja hodita vzporedno. Neizprosnost do samega sebe in vrednostno nedopuščanje ugodja je narodov okvir, iz katerega nekateri bežijo v škodljive nadomestke ugodja, pa naj bo to hrana, cigareta, alkohol, zdravila ali neizprosnost do lastnega telesa. Recept psi h oso m ati kov je v tem, da bi se morali imeti bolj radi, da bi našli osebno zadovoljstvo in udobje. Programi za zdravo življenje bodo imeli obilnejši sad, ko bodo manj poudarjali odgovornost, dolžnost in pravisenienjovaiyc svinja ki se upravičeno veilno holj širif je njca (1^ 11^ 5. J* J fč problem, ki so ga pred časom učinkovit« reševali meij^. p:_____________f_’, ,1.1., __I l__,..Ž.~ Ja kn Inknln a^ivH tnleulliUV^ poznamo vsi. Če je žival zdrava in roeijaščevo seme kakovostno 'u se buka (goni). KDAJ PA SE BUKA? t(^j’MAI,NI SPOLNI CI- ’ti). ‘^4]a pri svinji 21 dni (19-23 Irti svinjo, da bo žival breja in da bo imela čim več mladičev? SPOLNI 4. PRIJEMI, s katerimi pos- nemarno obnašanje merjasca, BO ter citološki pregled razmaza iz vagine. Najboljši čas za osemenitev je 24-30 ur od trenutka, ko se je pojavil privolitveni refleks. Ker pa se točen začetek bukanja redko ugotovi, priporočamo dvojno oseme- r i_ i 3 l| 1 t I I sV^,''y^E^S^l^UELl ■ ki (priprava na _ traja 2-3 dni, sram-in pordeči, dojila nabre-se izcedek iz rodil, ji naraščajoči nemir. (pravo bukanje), ki ■ dni. je obdobje, ko svinja Piif ’’’®0®sca. Takrat-- ^4. T?* Sabati in postane modri-Nii [,2'*^.' i® vedno manj in po-lepljiva. Svinji se Ppa:' glas, glavna značil-J® privolitveni refleks, ki ga '6;i|merjasec, njegov glas, vonj in tudi člo-■’‘67ni(ni prijetni. Ij. l(j estrusa PREIZKUSNEGA je najbolj uspešna. metoda, pri kateri ne potrebujemo nobenih dodatnih pripomočkov. Svinji se mimo približamo, s pestjo jo pritiskamo v lakotnico ter privzdigujemo kolensko gubo, trebuh, z eno ali obema rokama pritiskamo na hrbet in v območju križnih kosti. Če se žival buka, tako trdno njevanje, ki poveča število mladičev v gnezdu. Če zvečer opazimo, da svinja stoji, prvič osemenimo nogradniSki zadrugi v VVacbenhe-intu v deželi Kheinpfalz v Zahodni Nemčiji je imel tainkqSnji direktor zadruge in tudi priznani strokor-iyak Geriiard Miiller. Številnemu občinstvu, ki je napolnil« dvoran«, je nazorno prikazal nastanek in delovanje n^hove zadruge, ki ima 314 članov, ti pa imajo 330 hektaijev vinc^radov, v katerih je pridelek na bektar od 15.00 4« 20.400 kilogramov grozijja. Podrobno je opisal upravljanje v zadrugi, kar je navzoCe najbolj zanimalo, in način gospodarjenja. Zadruga, ki ima tudi lastno klet s polnilnico, skrbi tudi za uspešno prodajo vina. Novi člani zadruge morajo plačati 4.000 DEM, od tega 400 DEM kot vložek kapitala na hektar. Nove člane pa sprejema posebni svet zadruge, ki preveri zanesljivost novega člana. Predavatelj je povedal tudi nekaj o poteku lastninjenja kmetijskih zemljišč v Vzhodni Nemčiji, pri čemer so velike težave, V 40-letni komunistični zgodovini so uničili kmeta in tako sedaj ni nikogar, ki bi na novo prevzel podržavljene kmetije. Mnogi kmetje so starejši od 70 let, mladi pa nimajo niti izkušenj niti volje za kmetovanje. Problem pa je, da je bila v Vzhodni Nemčiji večina zemlje v družbeni lasti. Edini dobri delavci s teh družbenih posestev so traktoristi, ki pa nimajo izkušenj s kmetovanjem, Največji problem pa je pomanjkanje kapitala za zagon, če se že najde kdo, ki bi prevzel kako podržavljeno kmetijo. Na koncu je rekel, da ne vidi luči v temnem predoru lastninjenja v Vzhodni Nemčiji. Kot nam je ob koncu predavanja povedal direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Kramberger, so s predavanjem hoteli svojim Članom Zadruge prikazati, kako gospodarijo in kako v napredni Nemčiji upravljajo zadrugo. Gosta Ger-harda Milile rja pa $0 povabili tudi v podjetje Radgonske gorice, kjer si je ogledal proizvodne obrate in kleti ter poskušal njihova priznana vina. Kot nam je povedal, jih je ocenil za odlična, najbolj pri srcu pa mu je bil znani JANŽEVEC, ki pozimi v letu 1993seje začelo zimsko krmljenje krav prezgodaj. Prejšnja leta smo še novembra krmili radične krmne posevke, kolje npr. knnna ogrš^ca (ohrovt) in s to knno prihranili dragocene beljakovine, kijih moramo v tem letn že dokupovati. Zaradi predčasnega prehoda na zimski obrok in sušnega obdobja poleti bo nekaterim kmetijam spcmladi primanjkovalo osnovne krme. Zato je Se sedaj čas, da si ovrednotimo zaloge krme in krmimo tako, da bomo od naših krav dobili ČimveČ mleka in obdržali krave, da bodo plodne. Zakonitosti pri krmljenju krav Pri izračunavanju krmnih obrokov ločimo 'vzdrževalno krmo in krmo, ki jo krava potrebuje za mleko. Vzdrževalna krma je tista, ki jo uporablja žival za lastno življenje. Na 100 kg žive teže krave računamo, da potrebujemo 50-55g prebavljivih beljakovin in 500-550 škrobnih enot. Razmerje med beljakovinami in energijo je 1:10. Tako potrebuje 600kg krava dnevno za vzdrževanje 320g prebavljivih beljakovin in 3.200g Škrobnih enot. Proizvodna krma se porabi v glavnem za mleko. Tako računamo, da potrebuje krava za II mleka s 4% tolSčo 60g prebavljivih beljakovin in 275g Škrobnih enot. Beljakovinsko razmerje je 1:4.6, in če računamo porabo za 151 mleka, dobimo 9()0g prebavljivih beljakovin in 4.125 škrobnih enot. Če seštejemo vzdrževalno in proizvodno krmo za kravo, težko 600kg, ki da 151 mleka s 4% tolSče, ugotovimo, da mora imeti v krmi na voljo l,220g prebavljivih beljakovin in 7,325 škrobnih enot. Na drugi strani pa imamo podatke o hranilnih snoveh v krmi, To dobimo iz analize ali pa jih vzamemo iz tabel. Tako lahko izračunamo za vsako količino mleka in težo krave potrebo po krmi, Ker je vzdrževalna krma za isto težo pri vseh kravah v glavnem enaka, so potem različni obroki odvisni od krme. Če združimo obe krmi (vzdrževalno in proizvodno) in preračunamo potrebe po škrobnih enotah na liter mleka, dobimo razmerje, da je pri 2,0001 mleka v enem letu potrebno za 11 880g Škrobnih enot, pri mlečnosti 3.000 litrov 678g škrobnih enot, pri 4.000 litrov 578g škrobnih enot in pri mlečnosti 5.0(X) litrov 547 škrobnih enot. Iz teh podatkov lahko vidimo, da je nižja proizvodnja dosti dražja. Poleg teh dveh osnovnih sestavin energije tn beljakovin pa moramo upoštevati Se suho snov v obroku, kt jo mora dobiti krava (12-13kg dnevno), da ima občutek sitosti, potem surove vlaknine, ki naj bi jih bilo od 22-26% na celoten obrok, ter rudnine in vitamine. Voluminozna krma, ki jo uporabljamo porimi Koruzna silaža se sram- in postane modri- iv Stb vda pride svinja z mer- I 1 ’] redni stik, temveč je ; sprehod med boksi h f'^'^očnost v hlevu. Svi-Me ^^'^''4jo, iščejo s6k z njim, boksa, ki je ^1 bližja, se vzpenjajo na sprememb na SPOLOVILIH in rilk 1 v*«’?*' FEROMONI. ■’l se dnin ke H 1.1 , T—-------------------ki dajejo se dajo kemično iz" Pi'odajajo kot pišilo. Ce sproži vonj pršila 'U 11^ oJJI Ui-l VVIJJ k ”47« n pri vol it veni refleks. i' & se mu zdi nekaj posebnega pri ste- _ _ kleničenih vinih. Gost si je vse naj bi bila čez 12-18 ur, najkasneje skrbno zapisoval in sproti komenti- ' ■ - ■ . j-gi Direktor Radgonskih goric Franc Skrobar in vinolog Alojz Filipič pa sta mu povedala, da bu- naslednji dan, druga osemenitev pa (M čez en dan. Če pa bukanje opazimo zjutraj, naj bo pri dvojni osemenitvi prva osemenitev Se isti dan. 1^' M' obstoji, da lahko sedemo na njen hrbet, in se ne premakne. Svinje ne testiramo med hranjenjem, saj lahko pokaže lažen privolitveni re- fleks. PO ODSTAVITVI PUJSKOV se bukanje pri večini svinj (75%) pojavi med 4. in 9. dnevom. Prvi estrus po odstavitvi je NAJBOLJ PLODEN, zato je zelo po- DRUGE METODE membno, da je takrat opazovanje in odkrivanje bukanja temeljito. Dejan Židan, dr. vet. med. 5, Med -spada ugotavljanje pH-ja in električne prevodnosti gonitvene sluzi Hranilna vrednost koruzne silaže je predvsem odvisna od stopnje zrelosti koruzne rastline ob siliranju. Koruza je edina krmna rastlina, pri kateri se z dozorevanjem povečujeta prebavljivost in hranilna vrednost. To pa zaradi večjega deleža storža, ki je v deležu cele rastline. Največja napaka je, če koruzo prezgodaj siliramo. V zadnjih dveh letih je tega zelo malo, vendar se take napake Se najdejo. Raziskave so pokazale, da vsebuje koruza v mlečni zrelosti za 30% manj suSine oz. hranilnih snovi, kot v polni voščeni zrelosti. Temu primerno se tudi spreminja škrobna vrednost koruzne silaže. Koruzna silaža je energetsko bogata krma, primerna za pitanje, manj primerna pa za pitanje krav molznic. Za mleko potrebujemo razmerje beljakovine : energija = 1:4,6. Koruzna silaža pa ima to razmerje 1:14. teljčnih vin ne prodajajo na zunanjem trgu, ker jih imajo premalo, želijo pa si, da bi na njihovo tržišče prodrli z radgonsko penino, ki jo je gost visoko ocenil. V organizaciji Kmetijske zadruge Radgona je gost obiskal tudi Zadružno zvezo v Ljubljani in nekatere vinske kleti v Pomurju. Dejal je, da smo mnogo naprednejši kot nekdanje vzhodne države. Za predavanje, ki je bilo v nemščini, poskrbljeno pa je bilo za prevod, ni zahteval nobenega plačila. Obljubil pa je. da bo naSo domovino Se obiskal. Načrtuje tudi dopust v naši, kot je rekel, lepi ohranjeni pokrajini. Ludvik Kramberger Vsak četrtek Vestnik IPri krmljenju koruzne silaže kravam molznicam moramo obvezno dodajati beljakovinske koncentrate, kot so sojine tropine, sončnične tropine, sončnične pogače tn bučne pogače. Uravnan obrok za krave molznice je tudi, Če poleg koruzne silaže pokladamo kravam dobro travno silažo. Krmni obrok na osnovi koruzne silaže SS PB SVsv. vi. krma koruzna sil. seno sol son. pog. ali soj. Ir. kravimin 3 apnenec skupaj norm, za vzrd. (650 kg) za I mleka kg g g g g Ca g p Na Mg 28 9520 2 1715 0,03 0,1 0,02 27 2 1800 18 336 5264 2380 25,2 120 600 560 11,2 700 1400 200 30,0313060 1156 7265 3140 14000 335 3330 24,01 821 3934 - 13,68 14,31 g 14 5 g g 1,4 17,08 1 4,34 11,4 - 18 17 7,6 79 30 49 26 0.04 8 13 53 26,84 21,42 20 33 17,84 9 9.42 16,33 16,5 17,84 18,84 Kot vidimo iz razpredelnice, je potrebno za izravnavo tega obroka s koruzno stlažo dodati kar 2kg sojinih tropin, da bo obrok povsem beljakovinsko in energijsko izravnan. V tem primeru krava lahko da 14 litrov mleka. Travna silaža Če hočemo pridelati ali krmiti kakovostno osnovno krmo za krave molznice, je to vsekakor travna silaža. Pri nas se vse več trave silira, posebno prvega odkosa. To pa zaradi ranejSe košnje prvega odkosa in majhnih izgub pri siliranju. Dobra travna silaža ima okrog 35^% suhe snovi' 180-200g škrobnih vrednosti in 32-35g prebavljivih beljakovin, Pomembno je, da je ta krma dovolj prebavljiva, glavni problem naših travnih silaž je slab botanični sestav travne ruše, prepozna košnja in površno siliranje. Krave travno silažo rade jedo, vendar ne vsake. Iz literature je znano, da krave lahko pojedo 11-13 kg suhe snovi na dan iz travne silaže, najraje iz ovele in pravočasno pokošene trave. To pa je na začetku latenja. Neuvele vlažne travne silaže pojedo krave le 7-8kg v suhi snovi. Ob krmljenju travne silaže v večjih količinah ne smemo pozabiti, da potrebuje krava za boljšo prebavo tudi nekaj kilogramov sena. Zmeren dodatek sena ne zniža uživanja silaže, temveč se zaradi boljše prebave v vampu in izločanja večje I količine siline pri krmljenju in prežvekovanju spremeni kislost v vampu, in to v dobro. ......... (Nadaljevanje prihodnjič) I stran 8 vestnik, 2. decembra 19^ , I Iz parlamenta Odmevi na zdravniške premestitve • v, Veliko prahu za nič? Že v prejšnji številki Vestnika smo podrobneje obdelali »primer dr, Marije Perič«, ki so jo premestili iz Rogašovec na Cankovo, kije vzburilo duhove med prebivalstvom. Na hitro sklicani sestanek pri podpredsednici soboške vlade Brigiti Bavčar, odgovorni za družbene dejavnosti, pa je pokazal, da ta primer vendarle ni osamljen. Najbolj prizadet se čuti dr. Rupert Muhr, ki so ga premestili iz Murske Sobote h Gradu, saj seje pisno pritožil na takšno odločitev vodstva Zdravstvenega doma Murska Sobota. Kot predsednik sindikata Fides je zato na direktoija Zdravstvenega doma Murska Sobota Ignaca Geriča naslovil ugovor zoper njegovo odločitev o razporeditvi na novo delovno mesto. V svoji pritožbi navaja, da niso navedeni utemeljeni razlogi za tako odločitev, pri čemer se opira na kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Pet premestitev zdravnikov Nezadovoljna naj bi bila tudi dr. Zvezdica Rajnar-Vo-eroeš, ki so jo premestili v Gornje Petrovče, in dr, Ivan Nerat, ki zdaj dela v RogaŠovcih, saj si je želel službo bliže Murski Soboti, kjer stanuje. Poleg tega so dr. Ireno Sedenja premestili iz Gornjih Petrovec v Dom oskrbovancev Rakičan, dr, Elemir Aladič pa poslej ordinira dvakrat tedensko v Prosenjakovcih (prej enkrat tedensko). Zanimivo je, da so prizadetio tudi člani borčevske organizacije, češ da so jih ti kadrovski premiki prikrajšali za zdravstveno varstvo, ker je njihova ambulanta v zdravstvenem domu ukinjena in sedaj spadajo pod splošno zdravstvo. Peticije se širijo V pogovoru je Ignac Gerič znova ponovil, da gre za začasne'rešitve, saj Se niso pripravljeni vsi potrebni normativi in standardi za koncepcijo slovenskega zdravstva, to pa povzroča nemalo težav v praksi. Njegov strokovni pomočnik dr. Jože Felkar pa je dejal, da so pripravili povsem strokovni predlog za premestitve posameznih zdravnikov, pri čemer so se zavzemali za uvedbo stalnega zdravnika na terenu. Tako naj bi bilo tudi z dr, Marijo Perič. Najbolj čudno ob vsej zadevi pa je bilo to, da Brigita Bavčar kot članica sveta ZD ni bila obveščena o teh kadrovskih spremembah. Navedla je podatek, po katerem nekateri ljudje v Murski Soboti zvonijo po blokovskih stanovanjih in hočejo zbrati podpise zoper premestitve posameznih zdravnikov iz Murske Sobote na teren. »Zaradi peticij v mestu in na podeželju dobiva vsa zadeva politične razsežnosti! S tem gredo zadeve predaleč, kot članica sveta ZD pa nisem odločala o razporeditvi zdravnikov, ampak sem bila o njihovi prerazporeditvi obveščena Šele takrat, ko je bila vsa zadeva že obelodanjena. Primer je dvignil veliko prahu, o tem pa ni razpravljal občinski izvršni svet, ker gre za izključno strokovno odločitev,« Neželjeno politično zaznamovanje Direktor ZD Murska Sobota Ignac Gerič je zagotavljal, da so pri razporejanju zdravnikov upoštevali gravitacijsko območje - na Zdravstveno postajo RogaSovci naj bi bilo vezanih 3180 odraslih občanov, na cankovsko ambulanto pa 2800, to pomeni, da bi v obeh primerih morali zagotoviti zdravnika in pol. Kljub temu pa je občinski poslanec in predsednik krajevnega odbora Socialdemokratske stranke Ledavski dol Herman Kisilak oporekal taki odločitvi in se skliceval na voljo Goričancev, ki naj bi zbrali okrog 200 podpisov za dr. Peričevo. Pri tem je Brigita Bavčar opomnila, če se duhovi ne bodo umirili, saj izvršni svet povsem zaupa strokovnim odločitvam Zdravstvenega doma Murska Sobota, da bodo morali sprejeli ustrezne sklepe. Kot ustanovitelji se niso vtikali v strokovno delo zdravstvenega zavoda, zato ne želi, da je vsa zadeva neželjeno politično zaznamovana. parlament I Nižja javna poraba in figa v žepu Med razpravo o proračunskem memorandumu je prišlo do močnejših koalicijskih razpok, ki so v temelju ogrozile obstoj koalicije. Poleg nesporazumov okrog postavke obramba-sociala jo je ogrožala tudi opozicija s svojim glasovanjem. Kljub vsemu so partnerji $ sklepom vlade o prerazporeditvi proračunskih sredstev uspeli rešiti koalitjo pred propadom. Ne glede na sklep o prerazporeditvi sredstev smo dobili memorandom, s katerim nihče ni najbolj zadovoljen. V tem času je dobila preiskovalna komisija zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik, ki je jasno določil okvire delovanja te komisije. In ne nazadnje v parlamentarno proceduro prihaja zakon o narodnih skupnostih. Nesporno gre za tri pomembna podroqa, kjer je bil naš sogovornik poslanec SKD-ja Ciril Pucko vidnejši akter. Vemo, da je v pripravi Ali je bila koalicija na nitki _ . . samo zaradi različnih predno- aneks k pogodbi med koalicij-sti, ki so jih pri razporeditvi skimi partnerji. Kaj naj bi to proračunskega denarja zahte- pomenilo za delovanje koali- financiralo toliko, kolikor bo imelo sredstev v tekočem delu proračuna,« So možni novi viri, recimo davki na avtomobile. »Zakon ni bil v proceduri, To je bila ideja finačnega ministra, vendar v vladi niti parlamentu ni bilo tega osnutka zakona, Iz tega vira je bilo predvidenih 7 milijard proračunskega denaija. Namesto tega davka dobimo davek na alkohol in tobak ter trošarino pri Nam sedaj zmanjkuje Kot politik in takrat Se usltd" benec SDK-ja vem, da je nst težje kakorkoli ukrepati ustreznih zakonskih predpisi' Vprašanje pa je, ali so vse in^ tucije opravile svoj posel, ** bi ga lahko ali kot bi ga r* vale stranke? dje? »Za učinkovito delovanje »Pred razpravo o proračun- . sk e m memorandomu so iz vseh parlamenta in vlade je podpis koalicijskih strank prihajale tega aneksa h koalicijski po-pripombe, da je potrebno ko- godbi pred sprejemanjem pro-ordinirati delo med koalicij- računa nujen, saj pričakujemo. skimi partnerji in uskladiti zah- da bodo določene stvari bolj teve le-teh. Toda zato očitno ni zavezujoče. Aneks je podoben bilo dovolj politične volje. Šele nemškemu in je med nemškimi ob sprejemu poznejšega vlad- koalicijskimi partnerji v veljavi nega sklepa, ki je lahko vpra- dolga leta ter se je pokazal za šljiv z vidika poslovnika oz, za- uspešnega f li it d k m st r rale. Pri oSkodovanju drui^' ‘ nega premoženja niot^" izhajati iz stališča, da w I’ ustvarjali državljani Slovem^ ■ Vpriftnn na «fa fiidi obe d® bencinu,« Ali so v memorandamu Verjetno pa sta tudi obe — za detnosovo vlado naredili n/ konitosti postopka, je prišlo do sprejema memoranduma. Temeljna razhajanja so bila okrog prednosti posameznih strank, imeli pa smo skupno izhodišče in dosegli načelen konsenz, da se predložen obseg javne porabe ne sme povečevati. Proračunski primanjkljaj naj ne bi bil višji od odstotka bruto domačega proizvoda. Javnosti je znana proračunska dilema orožje-sociala, mislim, da so argumenti za eno in drugo sprejemljivi. Prepričan sem, da smo s podpisom dogovora med koalicijskimi partnerji prišli do solidne osnove za sprejem trdnega proračuna za leto 1994. Krščanski demokrati smo zagovarjali zmanjševanje javne porabe, in sicer naj bi bil leta 1997 delež odhodkov javne porabe 43-odstotni, prihodki javnega sektorja pa naj bi znašali v tem letu 42 odstotkov bruto domačega proizvoda, To ni bilo izglasovano, ampak je po- V. ,1 H Kaj pomenijo spremembe zakona o dohodnini za proračun, ali ni pričakovati izpada dela teh ^vkov pri proračunu? »Nedvomno, znotraj koalicije smo poskušali doseči dogovor, da koalicijske stranke ne bi predlagale novih olajšav. Osebno sem prepričan, da je zakon o dohodnini kot drugi najpomembnejši vir ob pro- predvidena tudi sredstva za lokalne skupnosti? »Pomembna je dopolnitev memoranduma o skladnejšem regionalnem razvoju. Seveda je ob sprejetem dopolnilu vprašanje kriterijev in meril vlade, To je bistveno tudi za uvajanje lokalne samouprave. Merila naj bi bila pripravljena v prvem četrtletju naslednjega leta, tudi zaradi delovanja lokalne samouprave,« Ali so naložbe v obrambo in infrastrukturo dovolj kakovosten vzvod za gospodarsko oživljanje? »Po nekaterih predvidevanjih naj bi bilo 60 odstotkov naložb obrambnega ministrstva, če bo do njih prišlo, v domačo industrijo, V tem smislu je tudi sklep, da se vse izdela doma in v tem smislu je potem dogovor, da se tiste 3,5 milijarde usmeri v ministrstvi za znanost in tehnologijo ter industrijo. Naložbe v infrastrukturo so vzvod za aktiviranje gospodarstva, SKD ne pristaja na tuje izvajalce, Ta del naložb in porabe ima zakonsko osnovo. Najprej je bilo predvidenih 12 milijard, zatem je bilo potrjenih 15 milijard dvesto petdeset milijonov tolarjev, to je odstotek bruto domačega proizvoda. Zato trditev, da pomeni povečanje javne porabe tudi grad- pake. Z zadnjimi ugotovit'''^ revizij je bil strah upravičen tu vlada mora pokazati svojo resnost, da želi to kat da učinkovito preprečiti in , bodo v parlamentu spref-ustrezni zakoni.« j. In kaj je z afero Hit io I I ! I f ) ! h igralnicami? »Vse vlade od Šinigoja prej so imele možnost, cm v vsakem trenutku, če so nf: to vi le nepravilnosti v igrsli^ cah, reagirale, a nobena^ možnosti ni uporabila, Talc®^ očitanje odgovornosti rrima^^ alne osnove. Priznati je f > trebno, da se politika v klosti ni želela vmešavati rl^ slovanje igralnic. ZakoH A jasno govoril, koliko mora igralnica preliti stično infrastrukturo. -določa, kdo lahko igra. 1^ čila se niso izvajala. za igro. Nov zakon je bn.’ prvi obravnavi sprejet. nja cestnega omrežja, umestna.« ni metnem davku predvsem tisti, Preiskovalna komisija kazalo, da smo za niqo javno ■ porabo s figo v žepu. Prepričan katerim je potrebno zagoto- sem, da bi 0,8- odstotno zmanjšanje javne porabe lahko dosegli že z racionalizacijo državne uprave in nekaterih služb.« Izvozne spodbude za gospodarstvo Ali ne opozarja tak memorandum na težave pri sestavi viti napolnitev proračuna. Vendar zakon o dohodnini ni tisti, s katerim bi reševali socialo, saj gre za sistemski zakon. Problem enakomerne razporeditve bremen med sloji prebivalstva je potrebno rešiti z drugimi zakoni in instrumenti. Le tako lahko pridemo do soci- , aino- tržnega gospodarstva, na proračuna, to pa bi povzročilo katerega prisegajo skoraj vse ne samo povečanje javne po- stranke, zlasti močno vse štiri rabe, ampak tudi povečanje koalicijske. Na tej osnovi bi primanjklja? /n kaj bo od proračuna dobilo gospodarstvo poleg prerazporejenih 3,5 milijarde tolarjev od obrambe? vlada morala pripraviti ukrepe in jih predlagati v sprejem parlamentu.« Olajšave po predlogu so »Nedvomno bodo sprejeta majhne in bodo prej kot ne dopolnila k memorandomu zaradi neusklajenosti med koalicijskimi partnerji in po glasovanju opozicije povzročala težave pri sestavi proračuna. Kljub vsemu sem prepričan, da vlada lahko pripravi dovolj trden proračun. Ob upoštevanju številčnih okvirov memoranduma bo manjkajoči dve ali tri milijarde tolarjev morala najti spodbujale utaje. »Pri zakonu o dohodnini menim, da bi nivo olajšav lahko bil višji od predlaganih 11 odstotkov in na tej osnovi bi morala temeljiti progresivna lestvica. Vlada je težko pristala na povišanje z desetih na enajst odstotkov in 15-odstotno olajšavo na vzdrževane družinske člane. Po novem bomo deležni s prerazporeditvijo znotraj enajstodstotne olajašave predvidenega obsega proračuna. Možna je tudi predla- na povprečno plačo in na dodatne tri odstotke olajšav, to pomeni gana različica proračuna, to pa okrog sedem odstotkov seda- 1 I i t J i Ufi 'dj- 1: ^11 'Ul rt ster za finance je sprejem zakona o obda’'^ dobička, kjer je navišja da stopnja še zmeraj za k, nižja kot v sosednji a Vprašanje je, ali stvari spoznati in jih pravilno tiaf vali.« Lokalna samouprava ii manjšinska problematik* Čedalje bolj se aktnoi^ manjšinska probleot^^ kakšno je vaše mnenje o njem »manjšinskem zakt)\. A 'I I Kem ['K narodne »Politika naj se ne vmešava v stroko« Dovolj zgovorno je bilo mnenje poslanca zbora KS iz Rogašovec Edvarda Mihaliča, ki je bil dolgo Časa tudi predsednik sveta te krajevne skupnosti :»Zdravstveni dom Murska Sobota je postavil v RogaSovce dr. Ivana Nerata, in to smo z zadovoljstvom sprejeli. Žal so ob tem začeli nekateri posamezniki navijati za dr. Peričevo. Izvoljeni predstavniki KS Rogašovci takšno delovanje obsojamo in zahtevamo, da se upoštevajo strokovne rešitve Zdravstvenega doma Murska Sobota, Prosim, naj se politika ne vmešava v stroko, Z dr. Neratom smo zadovoljni in pacienti na veliko podpisujejo pristopne izjave. Ie zelo vljuden, natančen, drži se delovnega časa in s pacienti govori v lepi slovenščini, ne pa v kakem tujem jeziku, kot je to primer je lahko nevarna igra. SKD je s podporo ZLSD dosegla izglasovanje nekaj dopol- njih olajšav.« Bo zakon o obrambi, ki naj bi bil sprejet pred proračunom. . ni 1, ki bi lahko prispevala k ra- posegel po izvenproračunskih sti družbenega bruto proiz- voda. Izglasovali smo spod- virih? »Odbor za finace je ob Delujete v preiskovalni komisiji, kakšne cilje ima ta komisija pri svojem delu? »Dobila je zakon in pravilnik o delovanju. To bi moralo pomeniti korak naprej h kakovostnemu delu. Komisija je bila ustanovljena med prvimi in je naletela na številne težave, ki so posledica «houruk» sistema, to pa je komisiji prej škodovalo kot koristilo. Sam sem afere razdelil na tri sklope: L vprašanje lastninjenja, 2. vpletenost ali nevplelenost politikov v postopke v podjetjih, ki jih preiskuje komisija, 3. vprašanje, ki se po moji oceni komisije ne tiče, to so kriminalna dejanja, ki so bila ali niso bila storjena. V aferah gre za skupine ljudi, ki so neposredno sodelovale ali sodelujejo v aferah, potem gre za še širšo skupino, ki je ali pa ni vpletena in ki ji je omadeževanost potrebno dokazati, in tu je še skupina, za katero je jasno, da ni vpletena. Predmet obravnave mora biti vpletenost politikov v te afere. Tega problema komisija na začetku ni tako definirala, zato se je dosedaj srečevala z raznimi problemi. Dejstvo je, da pri nekaterih aferah že lahko govorimo o določenih ugotovitvah preiskave. Predvsem pa je uspešnost dela komisije odvisna od poslancev.« »Komisija za i______ nosti je zakon obravn^^ dvakrat. Zakon izhaja d n - 3n izhaja k* pridobljeniit po ohranitvi p________ vic in svoboščin ter obve^^ - -- ...------------- - . narodnih skupnosti. Pn ____: ____(n; navi je bilo doseženo sog' Omenili ste napetosti tenu, kjer se pojavljajo --------- j- '/-/i stT^i med večino in manjšino. * d Bistvena je pri tem •»i pri nekaterih drugih zdravnikih. MILAN JERSE ■ prihajalo dn ■m hit nrrilS^ lahko, da ni [___,___ trenj, ko sem bil skupščine. Dejstvo pai®'. । najhuje, če se bi skuSalS^j rodna skupnost zapirati ■ vase. Večina mora k temu, da poskuSa probleme reSevati 1 n*' Z v okviru lokalne santo^Pjj se narodni skupnosti obseg ' pravic' in Hkrati se bo približala/' *' IMULI JV VVJ . U' ira sedanjih občin, vira razmerje povsem druga^’'^J t I P r tl zagotavlja lil narodni * najmanj fenega ' v M. . s/ pa ne bo dajal soglasja jemanju odločitev v devah. teza, da se P t omejujejo, preprosto vzdrži, V vseh razpravaf J misiji se pojavlja vprašafil / _ _kAFTill nekatere ' stranke tentit i I I I I ) l biemu ne posvečajo do'''^;tf ‘ | bude izvoznikom, saj smo pre- obravnavi dopolnil k proračun-pričani, da je izvoz za Slovenijo skemu memorandomu zakon z malim gospodarstvom in podprl in se strinjal, da gre omejenim povpraševanjem tisti vzvod ekonomske politike, ki bo prispeval h gospodarski rasti. Ali se bo to uresničilo, je odvisno od več dejavnikov, med drugim tudi od izobraže- v prvo obravnavo, s pogojem. Sistemska napaka ali kriminal Pri divjih privatizacijah se postavlja vprašanje, ali je šlo UIUIIIU piVJCT v V J" zornosti. V programski p.jf| mu bodo morale namei''|y ločeno pozornost, svoj uspeh gradile manjšinski politiki. pomembno, kakšna je t® ! odgovornosti, ' Pri zdravstvenem jo6 nek^d po mojem prišlo do napak tako pri izvrSnct*' J t h š ( I ■« r da se spremeni naslov in črta _ ... . člen, ki je govoril o zapadanju pri tem za sistemsko ati poti-■ tično napako, katere posledica obveznosti. Ce se bodo podpis- niki dogovora držali, bo zakon _ v proceduri pred proračunom, Vanja, ki naj bi ga spodbujala tako tudi zakon o naložbah vlada. Ne kaže prezreti tudi zmanjševanja prispevnih stopenj gospodarstva.« v šolstvu. Tudi pri tem zakonu so podobne zahteve, to pomeni, da bo vsako ministrstvo je potem kriminal? »Kar se tiče lastninjenja, je bila storjena napaka, da ni bil sprejet kakršen koli zakon in bi ga potem spreminjali, to so nam tudi svetovali tuji strokovnjaki. kot tudi ustanovitelju j občine. Ne glede na prepričan, da bi svetu I prepiican, ua ui svci“ jr morali zaupati. Preprfč”*jiljj da so člani (ega svcl^^r, sajvišji organ, kljub toliko odgovorni, da so kaj so počeli.« J. )S3 jgstnik, 2. decembra 1993 stran 9 kulturna obzoija »Cejli svejt je zaletejni« :3St iliil-o^r brs so'', oSit kd nif ibt-ajn Oni večer, ko je bila v soboški zavarovalnici Triglav predstavi-Bogdna Novaka Zaletenci, je snežilo, kot da bi otrobe “šaklja sipa val. Devetindvajseti november seje pisal, suh sneg je tako vdilj po zemeljski obli, se ^•»no cingljal, samo od zavarovalne stavbe je kapljalo. Notri so bo pa naposled moralo tudi ** dajali, kdo je bolj zaleten in kdo bolj pameten. Od tega seje z Muro sprijazniti Zaletenska ""Ituhala takšna vročina, da se je še zunaj poznalo in seje sneg na <^nd je svetova najprisrčnejša topil - če 'ta trditev seveda ni »zaletejna«. ravna, ki niti potoček ni, marveč samo namišljena črta kar nij': rl8<* inf sit ifSt 1 eji« ^^Ništerno kratse ^egnjes-Itaj zaleiejnogit zgodi. ^‘ kakii mladi verf ^a-jdekv Vivognoj da odpelatj, iomi * praviti zaief^joo. ^‘jpa mladi nemre-^atrdito lstinsko^za(etgjifio Je, j J <0« kakši aiari^ ttopravi, '■^tos se jg iou\enopqrkral ■^oiidilo. Pa aej.samo tou. daleč, da se z druge strani spet sestavina, vse drugo je samo moreča pamet. Bogdan Novak je knjigo napisal, zaletenskih zgodb pa si ni ženci, Novak je celo omenjal, da se najde katera, ki si jo čisto podobno pripovedujejo celo na Finskem. Ime Zaletenci prihaja od prekmurske označitve za zaletavega človeka, V ljudskem govornem načinu se reče: »Zale- SEPARATIO, revija za kulturo v Pa smo jo dočakali. Po vseh mukah in krčih je v Soboti jeseni 1993 izšla revija za kulturo, Separatio. Po vseh teh pride nazaj k Muri. Za tiste na desnem bregu pa se Prek- . . . murje če se kaj na zemljepis on izmislil. Med ljudmi je bilo spoznajo, ne bi smelo končati ------ na madžarski meji, kaj šele pri hvalabogu vedno dovolj hudo- tejni je kak tele,« če se kdo na Hotizi, Segati mora vsaj do Urala, Čeprav pa seveda spet ni nobenega razloga, da bi se prav na teh '>bregačah« nehalo. mušnosti, da so si izmišljali takšne zgode in jih pripisovali svojim ljubim daljnim in bližnjim sosedom, Na tej strani Mure jih je zbral in na kratko, i^' ,so 1^ alb' i“ o (K if ■eif 'V tub travo je dai pokositi, pa v ednatf,iptesti ‘‘Je cilou zgaudUp, ka je *^J^eno s kambajnda^ na so-^'dnjoj njivi pazed pa Bitnje odpelau, kv^Jit je kamaj te, da je po ^^ prišel pa ga je vert na zadobišao. Trbej pa ^^^dati, ka so vaougi od 7. ka so se tak zaletejne ^^azali nej sami hilij, liki A nikelko maligaitov je r^mf naokouli odilo.« Tornar, ki je knjigo ’ Sc je [eg3 večera enkrat gn|Q zaletel. Pripove-?,T N, od kod do kod sega Ifrf '*1 K.UU LIO hhUU If Rekel je, da naj bi lolf, ■(iri jj''^čelo tam nekje pri Bakov- It potem ob Muri bolj ali Ijr '![?■■ široko in na obe ■ PO Prekmurju in po Pre-Ai'n' k 'J -N dol m mo Bistric do ftiP Iti* C. Smen '■■^nci Do Hotize, kjer Živijo globoko med •it ^1 ^"0 ■mentana reč, je to S!*'tnL povedano! Pa prav ti gte iiL izključi iz družbe zaletenih ii u' I onkraj Hotize živeče '' ^'11 1 'JiiKraj MOTizc zivccc k ^((mursko govoreče ljudi ti ZAX1 Aj-1 fjp" Ptek Mure, pa je seveda ■ J JfJ’ * i • l Ul v < -'V — — » Prekmurce je na * b. ^rani K/i.,-------j D,rioLi;s p; d ž h^^ni Mure vse od Prlekije 'Atlantika in naprej tako L* i# .?! J r>. 1^ 'f V|A*’ Miklavž, ki ho goduval je^''''cljek, je zaščitnik mlinar-p) 'i^daijev, čolnaijev. Moral iBih kulturni priproš-^^/*vencev. Po zaslugi ene od ^11ji je zaščitnik, to je mli-smo Slovenci razširili ij i'ullurni vpliv nu Madžare, lof*. ni (bilo) malo. ^Rodovinar Ivan Zelka tem v članku .Mlinarstvo kanonskih Slovencih, ki je Časopisu za slovensko t if se sklicuje na'madžar-\l^. ^Rodovinarja Jožefa Ho-njegovo študijo u .sredje-vodovju viZalski župani,,' Studjji Holub navaja Več potokov, ki .so sloven-J/vora. Ime potoka Redu-^'l sc omenja leta I26S, je it |p'' Kadigoj; potok Turnua ItitU Trnova; Vvsohur-■'1(7'“ - j® Višebor; ialvti IŽDJjeJelešenik; Ij)^ IJ^ch, ki se omenja leta hjj’ j* So pač, Malaka iz leta Pnde ud mlake; Bokunukje datira pa iz leta 1203. še več ledinskih imen, ki nedvomno slovenskega iz- '(bi Er ?'Natku objavlja Holub se-’l«(i y naslovom Mlini na vo-štfJ,‘'^’’ke županije in našteva ’'M1 dejstva, za katera je po tim ^vtniški funkciji zaslužen zaščitnik nekdanjih ' mlinoriev, ki so mlinarjev, v ti|.. mlinarjev, ki 1 in tcrminolngijn di nove priseljence. pravi Holuh: »Vodni .r A, S ■ T / -? ■ "JTs fo.. k c O e X: a v d' & Mesaričeva ilustracija zaletenske vožnje v Gradec Tudi tukaj se mora hoditi tako daleč, da se pride do kraja, kjer po zaletenski teoriji sonce iz zemlje skoči. Ker pa to vedno takrat skoči, ko ga nihče ne vidi, se bo hodilo tako dolgo, da se bo prav tako naokrog do druge strani Mure prišlo. Če se lahko svet po nekem greenwichskem poldnevniku 1 II I pravi Holub: »Vodni mlin je Sl - *ban na ozemlju naše domovine (Madzar-^iL*l’fi prebivalcih, ki sojih Madžari ob naseli-Ni>|j našli. Strokovni izrazi, ki so v zvezi z si. n-?*Prnvami, dokazujejo, da so naši preti n T nilln- a|ntral)(t vodnega mlina od lukaj.šnjfh pre- vrat na nos odloča in vsako novost takoj sprejme, V Kuharjevih zapisih se pojavlja ime Salapenci. Tako kot je posamična norost med ljudstvom - saj celo ljudstvo ne more biti zaletavo, ker bi potem ne preživelo - norma za vse druge norosti, pa je ljudska modrost temelj vsake zasebne modrosti. Ljudstvo se je po eni strani vsake novosti balo, ker se nikoli vnaprej ne ve, kako se bo ta novost med njim prijela in kakšne koristi bo prinesla, po drugi strani pa je bilo seveda zvedavo in je med seboj vedno toleriralo brkljače, izumitelje in sanjače. Raje naj se en sam opšeče kot pa vsa skupnost. Franc Mesarič je knjigo ilustriral. Fiziognomija zaletenskih telebanov je prav posrečena. Tako da je avtor Novak rekel, da je to njegova naj lepša knjiga. Vprašanje, ki ga je postavljal že grški filozof Empe-dokles in za njim ponovil Goethe, pa je seveda prav koč- "I Ijivo. Kako lahko gledamo ii sonce, če v nas ne bi bilo nič ji sončnega? Kako lahko tako is- tako rekoč samo informativno zapisal Števan Kiihar, zapisovalec ljudskega izročila iz Bra-tonec. Avtorjev oče Vilko Novak, upokojeni univerzitetni profesor etnologije, je zbrano gradivo ohranil in sin se je z njim pozabaval. Veliko zgodb je podobnih ali enakih tistim, v katerih nastopajo Ver- VI bivalcev. Kajti najvažnejši izrazi mlinske terminulo-vije so slovanskega izvora, in sicer; mulam (mlin), malndr (mlinar), zsilip (Bch), garal (grot, lijnza žito nad mlinskim kamnom) in gdt (sat, jez). .— ŠTEFAN SMEJ k reče naslikamo zaletavost, če v nas ne bi bilo ob dobrem očesu, vlažnem čopiču, lahki roki in svetlem duhu tudi malo zaletavosti? Kako bi se sploh znali smejati zaletenskim zgodbam, če ne bi bili vsi Zaletenci? Ostaja seveda vprašanje, kako bo potekal identifikacijski postopek. Bodo bralci Sli za pri spodobno raven jezika in skušali za literarno fikcijo odkriti objekte? Za Beltinčane naj bo to najmanjša skrb. Bel-tinčani so namreč prvi kandidati, da se jim neminljiva čast literarne predloge za Zaletence okrog vratu obesi. V eni od zgodb se omenja gozdič Slo-parca, ki je blizu Beltinec, v drugi pa cerkev svetega Ladi- slava, cerkve. patrona beltinske Prebivalci Abdere, starogrškega mesta na trakijski obali, so bili v antiki to, kar so bili za Slovence do izida Zaletencev Butalci. Poslej si bosta obe izmišljeni krajevni skupnosti znamenito vlogo delili. Abde-riti so bili tisti, ki so osla tepli po senci in počenjali druge takšne reči, V zgodovino pa so prišli tudi kot rojaki Demo-krita in Protagore. Kakor pravi Bogdan Novak v uvodu k Zele-tenem, je Bog ljudem pamet delil. Vsem vaškim skupnostim, je je dal v enaki meri. Če je nekaterim dal manj, je drugim iz istega kraja dal več, tako da se naposled vse lepo izravna. Pogosto je še tako naredil, da eni niso samo pametni, drugi pa samo butasti, ampak lepo spremenljivo, enkrat eno in drugič drugo, tako da se lahko drug ob drugem vžigajo za velike stvari, Samo Nemce poglejmo in še enkat pokličimo na pomoč Goetheja, ki je rekel, da je v nemškem narodu enako število bebcev in genijev. Prosto po Gaussovi krivulji, Tam, kjer so vsi enako pametni in nezaleteni, tam nihče ni nič drugega kot samo povprečje. V Zaletencih ]e duh Eve, ki jo je, radovedno kot je bila, zapeljala kača, in duh Prometeja, ki je bogovom ukradel ogenj in se pri tem sam opekel. Kajpada je zaletenski odkriteit-jii duh obrnjen malce na glavo. }e pa ie hotjje tako kot pa sarno posnemanje in lepa vera, da je vse, kar 'pride iz Urnega sveta, dobro* in 'ko- ristno. ŠTEFAN'SMEJ I I I ,1 težavah hi si veijetno zaslužila več pozornosti, tudi zato, ker je debelejša, kot smo jo bil vajeni, in pestrejša. Osrednji del revije je namenjen slikarstvu in slikarjem na našem področju. Iz uredništva so poslali priznanim slovenskim kritikom naj napišejo nekaj o prekmurskem slikarstvu in slikarjih. Odzvali so se trije. Dr. Lev Menaše je poslal tekst z naslovom Okoliščine razvoja sodobne prekmurske umetnosti, kjer med drugim obravnava tri generacije sodobnih prekmurskih umetnikov. Mitja Visočnik govori v svojem prispevku Klavstorfobijo zaprtega prostora o navezanosti naših slikarjih na krajinsko motiviko. Meta Gabr-šek-Prosenc pa se je v svojem spisu Enigma Ludvika Vrečiča osredotočila na prekmurskega slikarja iz polpretekle dobe. S tekstom Johannes Aquila Pietore se jim je pridružil še Janez Balažič. V svojem prispevku govori o (novem)razu-m e vanju del Johannesa Aquile in razsežnosti portreta v Fiirstenfeldu. Tekste, ki govorijo o slikarstva: pa so popestrili še s fotografijami del naših slikarjev, V intrevjuju Izkopali smo svojo preteklost z Ireno Šavel, arheologinjo in višjo kustusinjo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, se je o naši daljni zgodovini in dediščini pogovarjala Aleksandra Nana Rituper. Velik pomen pa ima tudi v tej številki revije literatura. Na začetku je objavljen odlomek Očenaš iz gradiva novega romana Ki jo je megla prinesla Ferija Lianščka. Za rubriki Schbnbrun 'je Branko Somen izbral in prevedel krajše prispevke priznanih avtorjev. Preberete lahko Revolucijo poljskega dramatika, satirika in grafika Slawomiija Mrožka. Novelo Morska deklica češkega pisatelja Bohumila Hrabla, humoresko Razgovor, ki jo je napisal slovaški pisatelj in dramatik Peter Karvaš, Kljub temu boli madžarskega pisatelja Zoltana Fabiana. Odlomek iz romana Nevidni mostovi, avstrijske pisteljice Helge Blansche Pal je prevedla Karolina Kolmanič. Slovenski sodobni avtor in pripovednik Matjan Tomšič se je predstavil z nekaj stranmi iz svojega romana Uroki polne lune. Osješko zgodbo s sedmimi opombami, sodobnega hrvaškega pistalja Draga Kekanoviča, pa je prevede! Milan Vincetič. Preberete lahko tudi Odskočno desko Isnama Taljiča, novinarja iz Bosne, ki trenutno živi v Murski Soboti, V eseju Medvojna prekmurska poezija in njeno prehaj-nje v slovensako pesništvo Franc Just obravnava obdobje integracije slovstvene in literarne dejavnosti v prekmurščini s slovenskim prostorom. Preberete lahko tudi recenzijo knjige o avstralskih Slovencih Med srečo in svobodo, avtorice Brede Čebulj-Sajko, katero je napisal Jože Žohar. Avtorica je avstralske Slovence raziskovala deset let in de! teh raziskav je strnila v knjigi. V eseju Jožeta Vogrinca Soboška knjižnica Včeraj, danes, jutri se lahko seznanite z nastankom in razvojem knjižnice v Murski Soboti ter o njenih ciljih in perspektivah. Avtor pa izpostavi tudi prostorsko problematiko. Mladi pesnik Robert Titan- Feliks na kratko predstavi svoj konceptualni multimedialni projekt- Septima. Osrednje mesto ima v reviji tudi poezija, Z njo se srečamo takoj na začetku s pesmijo Ferija Lainščka, preberete lahko tudi poezijo Lajosa Benceja. Geraldine Hrelja in Sonje Votolen, Pri tem je potrebno Še posebej poudariti na rubriko Sarajevo, kjer so objavljene pesmi in misli pesnikov iz Sarajeva. Izbral in prevede! jih je Branko Šbmen. Pesmi so nastale v okupiranem in umirajočem Sarajevu, odkoder sojih pesniki pošiljali Šomn .u. Revija Separtio se z poezijo začne in tudi konča. Na koncu lahko preberete reprint pesmi Milan Vincetič, ki jo je napisal pred leti v spomin Mišku Kranjcu. Na zadnji strani je še pesem istega avtorja. Lahko zaključimo, da je revija vedno boljša, bolj obsežna in bolj pestra. Vendar je potrebno omeniti številne slovnične oziroma bolje rečeno tipkarske napake v tekstih. Glavni urednik je tudi tokrat obljubil, da bo v prihodnje revija pogosteje izhajala. Upamo,.. ALEKSANDRA NANA RITUPER kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate plastike 11. mednarodnega bienala male plastike. Razstava je odprta do 10. de- cembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih zavarovalnice Triglav razstavlja svoja dela Jože Horvat-Jaki. LENDAVA: V grajski galeriji razstavlja svoje fotografije Istvan Hagymas, rojen v Novem Sadu, živi in dela pa v Prekmurju. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Olo-ris, ki jo posoja soboški muzej. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstav- Ija svoja dela akademska slikarka Milena Usenik iz Ljubljane. Razstavo si lahko ogledate do IS, de* cembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo ob 30. obletnici zdravilišča Moravske To- plice. Prireditve GORNJA RADGONA: V soboto. 4. decembra, bo ob 21. uri v diskoteki Laser akustični Lovšina, Kino Park koncert Petra Film PROSTI PAD. ki zabava in spodbuja k razmišljanju, si lahko ogledate od 2. do 5. decembra ob 17. in 19. uri. Komično erotiko PRŠUT, PRŠUT bodo vrteli 7. decembra ob 19. (er H. decembra ob 17. in 19. uri, _ stran 10 vestnik, 2. decembra 19^ ' ne zgodi se vsak dan I Aforizmi o vojni i V vseh vojnah so samo politiki in vojskovodje zmagovalci, narodi pa so vedno poroienci. * Vj/ udeleženci neke vojne mislijo, da je to dokončna in zadnja, vsi drugi pa se iz nje ničesar ne naučijo. * Kse vojne so za vse udeležence domoljubne, svete, poštene, osvobodilne itd. Samo zmagovalci pa to tudi uspejo dokazati. * Absurdnost vojne gre celo tako daleč, da osnovno poslanstvo vojaka ni ubiti drugega, pač pa da se da ubiti sam. BORIVOJ REPE Diamantna broška * Takoj je umrl I Jason Hooney, 24-letni Britanec, je imel nenavadnega konjička, S padalom je skakal z nebotičnikov. Pričujoč It i t !!.'ža r. f- if il Kakšen je bil Na dražbi v Ženevi bodo kmalu prodali diamantno broško, ki je bila last igralke Audrey Hepburn. V skladu z določili oporoke Audrey Hepburn bodo dobiček nakazali družbi Motion Picture. Pričakujejo, da bodo za diamantno broško dobili kakih 26.000 dolarjev. Moj pajd^i Sela je prefTiii]avo, kak^i odgovor bi dau C i bi un (tudi z vladni k ro na 'sa i iS -’' Ij ■ 'T’ ' >. Prvič v 130-letni zgodovini Capitola so spomladi z vrha te slovite tvachingtonske kupole sneli Kip svobode, da ga očistijo in prenovijo. Pred dnevi so ga vnovič postavili na staro mesto, glavnino dela pa so kajpak opravili s helikopterjem. videti Otzi ■ -'i posnetek je bil narejen aprila leta 1993, ko je Hoonev j uspešno skočil z nebotičnika v Sydneyu. Spet je poskusil i 15. novembra, a tokrat ni šlo vse po sreči. Pri skoku s 25- ....___________________..._____ sreči. Pri skoku s 25- nadstropne stolpnice se mu padalo ni odprlo. Hooneyje w ' Sl o k ■4 takoj mrtev. Z avtomobilom za kamelo veriuiaj na pamet etak preiti; QOf}, pa pij'sme, n j emi Vd Obrnjena na bdv ta Mikloui, dobiva t misev v Sl^vsko, se Ai. .'1- bt Ul k h f) b in sti ki S tj tš lia Iti 'ii Bi jit 'I »e *t John Gurche muzeja iz v Denvetju je glavo izdelal tako imenova- nega nega lede-člo- veka, za katerega domnevajo, da je živel ■ pred 5400 leti. Njegovo mumificirano truplo so našli na lede- niku med Bliža se Miklavžev dan, spet Mik lavi bo k nam poslan. Ool 2 nebes se bo spustil in nam bo spregovoril: "Oj volilci wi prentiJi^ kaj itp le si v Ddriamentu je izvolili? eak čas* lajajoč Sovražen glas. Kaj ne Zddostuje, da bi vid'11 kam to gre? Vsak Je vsakemu kljubuje, zgradbo vsako mu podre. UKl AvstrijOj Italijo in Švico J leta Gurche 1991. je porabil 750 □r. da je na osnovi ana- L Ce bo 'Ojna ie med ami, me pribodnjič več ne bo. darovi, ki so zorani, vse bo v mirrte kraje 41d." Brat Diouži i i ' J. OVEN Ona: Nasprotniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pa te bodo poskušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mimo spanje in veliko lepih trenutkov. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno pniožnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on. BIK Ona: Trenuten razplet dogodkov ti na bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega. ki ga imaš, čeprav je nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljivi On; Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. dvojCka Ona: Zaupaj tistemu, katerega zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar pa se v razmerah. ko so potrebna čustva, obnašaš preveč preračunljivo. To te lahko še pokoplje. On: Vpletel se boš v dogodivščine, ki tl bodo še dolgo časa lepAale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boš imel, tako v ljubezni kot tudi pri poslovni plati življenja. RAK Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komičen in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo. On; Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo željen duševni mir. pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego. tomskih študij in s pomočjo tridimenzionalnih raCunal- niških slik : ustvari! po- dobo lede- nega moža. zvezde vam kažeja LEV DEVICA TEHTNICA Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedano. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo avanturo. On: 5 pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen. Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti ja več kot jKitreben. On; Ker se ti preveč mudi, zlepa ne boš dosegel vsega, kar si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno (dvakrat več. In nikar se ne ustraši! Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te želi. Tiha voda Pragove dere... Sicer pa je že čas, da vsaj malo jKiskrbiš tudi za svoje denarne zadeve. On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih drobnih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila ničesar hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijetnejšega. Ona; Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev, samo enkrat se živil On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati ŠKORPIJON vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. r V puščavskem Kataqu so dirke kamel eden najbolj športov. PnSčavske ladje so lahko. Če so seveda primerno rane«, zelo hitre, Najbolj navdušeni gledalci, ki želijo dirko spremljati od’ do cilja, jim v avtomobilu komaj sledijo. t ft. *« b Kam po recept za srečen zakon? Predlagamo Zlat o po ročen ci tam niso nobena redkost. Ob tednu starejših se je na stadionu v mestu Ta«yuan ; več kot pet tisoč parov, ki si dobro in zlo delijo že 50 kt. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI lil' vet Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala F svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila rat* Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvez°“ “ rflLC si srečo prisluži. , On; Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrnili - _ njega načina življenja in te imeti samo zase. Js igres. tt ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pra zasebnega življenja v dvoje. II (k- Ona: S teboj je pogosto tako, da te Sele neprijetno' ^jn--nje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Razmis^ naslednjič poskusi učili predvsem na tujih in ne svojih n In poskrbi malo za svoje obveznosti. nakv-jt On: Poskusi sa umiriti in ponovno sa bodo pojavile n priložnosti, kr si jih po neumnosti zapravil. Obata se ^si posloven sestanek, iz katerega pa boš lahko potegt" nauk in kasneje tudi dobiček. Ona: Dober glas seže v deveta vas. To se bo pri tebi, saj ti bb dobra poslovna poteza odprla vrata v prihodnost. Zgrabi priložnost, dokler ie se kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. js" On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ratn» to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica ti bo rsi" :n e-a ti iišovNrNd ntanSti Rrk4 nfi zamerila in se ti utegne Se zelo otepati. Boš pa dvakrat premislil... u s« ,tt^. Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načna, ki ga že Toda kasneje se bodo stvari precej zapletle in veliko spretnosti in domiselnosti, da se boš rešila a c položaja. -rj,ni, On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne sim ^,1^ Un. v« UKUII »BUB ^IBUa? picuvoom s š^ritrii*- liicfl ’ J nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara pnjs’®^^ na vsak način poskušala portovno pridobili tvoie stopi ji nasproti - ne bo ti žal... 1» til I« 0 v K il li 1« K Pt ic tu te 4 t^. So s; lat »t I I ] f I 1 ! 1 l ) J d ) 1 J f 7 I 1 1 1 t S l 3 t S S 7 t I f 3 il h d I' i; h, k cestnik, 2, decembra 1993 stran 11 I I I' Š r j I , Obranimo zdrave zobe 1 V uvodnem prispevku pa bi vam rad predstavil ustno votlino - prizo-dogajanj, u katerih bom povedal več prihodnjič. f^zoril bi vas rad na tisto, kar "•Ni spregledate, povedal nekaj ’mlečnih in stalnih zobeh, o raz-J*; izraščanju, menjavi, kako so ^tni, o odnosu obeh zobnih lo-o vsem samo toliko, da mi prihodnjič in naslednjič laže *BUM PLANET-Čudežna pobil VS|, JJriŽE IZ ATEN - Nace Junkar HITIJO - Neca Palk NARODNOZABAVNE GLASBE . ■'A-AKON, cekron pa z marelof J. v^‘ pEKLE - Štirje kovači JE NAPISAL PRAVLJICO-Ans- Tonija Verderberja ^kif^rl-^^JENAt } - Igor in Zlati zvoki ’ Avsenik i SttjjZ^^-NCEK-Ans, Rudija Bardorferja ^OJ - Ans. Pranca Milielifa ^MiN na prvo ljubezen - Šaleški fantje J, jjčSEM SI KUPIL - Ans, Rompompiim ? A11„ ’EM si kupil - Ans, Kol *' lti'I;'^^AMKA - Ans. Preporod 'DNIICUAI-VjkVotnL Lvknfdtr J ’N1 kraj - Vokalni kvinlcl Ajda kupone pvšliite du četrtku, 9, decembru '«3."» a.d.iv: Murski M N a'jvrtjuk nMxAx.,.U,i. Tte vljlKllCltC '“''ensliu 41, Murska Sobota, la glasbene Icsivicv. ) ^upon št. 48---- It '''Jtrn la skladbo: I ’''ja_ I J '““'"ača J. ^todnozaj, livna I DriiTvv^i, I P^iinek ter naslov J mlečniki tudi skrbno urejeni, brez p,,- karioznih luknjic. Šestica namreč spevek in pomoč vseh obolelih. Po- tudi sama začne prehitro razpadati. ......................... ■ zdravniki bistveno odločilnejSi pri- Če je v tako neugledni družbi. To je pa še dodaten problem, ki odločilno vpliva na stalno zobovje v celoti. Prvi Stalni zob alt stalna Sestica je ob podočniku ključni zob zobnega loka, ta dva odločata o temeljnih parametrih odnosa obeh zobnih lokov. Zaradi tega je se- stopki zdravljenja, ki jih opravimo zobozdravniki, so seveda odločujoče pomembni pri ustavljanju bolezenskih dogajanj. Da pa bolezen dokončno premagamo, je nujno nadvse natančno sodelovanje vsakega pacienta. Brez tega se bo bolezensko dogajanje nadaljevalo in ampak jo zavijte v alu folijo in shranite v posebni pločevinki. Posode in vrečke s kavo hranite na hladnem in suhem mestu. Kavni servis pomivajte posebej, predvsem pa pazite, da ne pride v stik z mastno posodo, sicer bo imela kava zaradi tega slabši okus. „ . . pripeljalo do izgube zob. Samo veda Še kako pomembno, da je skrajno natančno spoštovanje stalna Sestica na svojem natančno določenem mestu v ustih in da je seveda brez karioznih lezij. Samo taka lahko opravi svoje poslanstvo. na- vodil o osebni ustni higieni lahko dokončno prepreči nadaljevanje bolezni. Prav v tem vidim največji smisel In Čemu za vse to toliko besed? takega in podobnega pisanja. Naj-Preprosto zato, ker veliko staršev ■ • ■ * ■ ne ve. da gre pri tem zobu za stalni zob. Tako brez pompa in na tako neuglednem mestu v ustih - tam prej pa je seveda potrebno vedeti, kakšna so zdrava obrobna tkiva. Dlesni morajo biti svetlo rožnate, nikakor vneto rdeče, otečene, na nekje zadaj - pririne na svetlo, pri njjh ne sme biti naloženega prav tem ni izpadel noben mlečnik in '• ■ ■ " ' ” zaradi vsega tega ga imamo prepogosto za nekak zapozneli mlečnik, če smo to sploh opazili. Zato si ne belimo las, če ima že kar kmalu veliko luknjico, saj bo tako izpadel s preostalimi mlečniki. In tako zaradi nevednosti povzročimo otroku nepopravljivo škodo, ko moramo tako pomemben zob prepogosto iz- nič zobnega kamna. Zdrave dlesni seveda nikdar ne krvavijo, najhitreje to opazimo pri umivanju zob in mogoče pri ugrizu v jabolko. Prvi znak začetnega paradontal-nega obolenja je krvavitev iz dlesni. Potrebno je nemudoma k zobozdravniku. Njegov tu Se razmeroma kratek poseg in natančno spoštovanje napotkov bosta bole- Vas ponoči pogosto tlači mora, vas je strah prihodnjega dne? Pojejte vsaj eno banano na dan; srčni utrip bo enakomernejši, manj se boste potili, bolje počutili. Stari orehi? Nič hudega. Za tri ali Štiri dni jih dajte v večjo posodo z mrzlo vodo, Nato jih osušite in uporabljajte kot sveže - spet so namreč sočni in sveži. Limoninih in pomarančnih olupkov ne zavrzite; posušite jih, zdrobite v mešalniku ali zelo drobno sesekljajte in uporabite kot aromatični dodatek k sladicam ali jedem s pikantnim eksotičnim okusom. Posodo za cvetje, torej steklene ali porcelanaste vaze, najlepše očistite z zdrobljenimi jajčnimi lupinami, z njimi do ene tretjine napolnite vazo, prilijte malce alkohola, dodajte ščep soli in curek kisa ter posodo nekaj minut stresajte. Nato jo oplaknete z mlačno vodo. Na knjigah se rad nabira prah; najlažje ga odstranite tako, da lahko tlesknete z eno knjigo ob drugo, lahko pa jih izprašite z metlico ali posebnim nastavkom sesalnika. Kuhajte z nami dreti. Mogoče pa danes ob skrbnih zen dokončno ustavila in prepre-in pravočasnih pregledih otroških jjjia nadaljevanje. Rešeni boste zobozdravnikov le ni več tako skrb mnogih težav, pa tudi izdatkov za obupajoče. Ampak starši pa naj to ' ' - ........ le vedo. Vedeti o oporni coni in Sestici je danes nekaj samo po sebi umevnega. Ta vednost bo narekovala staršem, da bodo tudi sami nadomestitev manjkajočih zob. Več o vsem tem v naslednjih dveh prispevkih. Za konec samo Se ena misel: Svetovna zdravstvena organizacija bo naslednje leto posvetila ustnemu oziroma oralnemu Božično deblo za praznične dni pogosteje kot doslej pregledovali ____________________ ._ __________ usta svojih nadobudnežev, da bodo zdravju, Ta organizacija pa si tudi tudi sami spremljali dinamiko in prizadeva, da bi za osebno zdravje spreminjanje v otrokovih ustih. ' ' ‘ ■ Še nekaj besed o obzobnih tkivih. Čeljustna grebena z vsemi prispeval kar največ vsak posameznik. Dr. stom. BOŽIDAR RADOŠ Šeenkmt: Besede avtoga v prejšejt številki nam jo je zagodel tiskandci »šlteod«, zalo zdaj objavljamo besedilo, ki ga je ob zadnjem nadaljeval^ župnijskih kroBili zapisal ^Ehov avtor. Takole se glasit Po letu dni se je iztekd podlistek, v katerem sem na potHagi virov, ki sem jib sproti omratjal, psd o uekdmijem m se ideja o kaj^, za katero bi to ipsmye nekoliko i^iiedd in ga aktualiziral z dugodki, UsoaežealipaseSe bodo zgodili v posamezni žops^i do kemea tega leta. Od bralcev bi rad mnenje o omenjeni pobudi in o lem, kgj bi kazalo v morebittn knjigi dodati oriroma kg| od kar je bSo bl^ev^eno v časopise, odi^i, Hvala za vrirajnori [wi (Ht^irainju nada^evaigl š. ii. Pozimi bo dovolj branja v lendavski občini je poleg matične knjižnice v Lendavi Še nekaj vaških knjižnic, ki premorejo tudi svoj fond knjig. Takšno knjižnico imajo tudi v najveCji vasi v občini v Odrancih. Po zaslugi krajevne skupnosti so letos spomladi knjižnjico obnovili, še več, krajevna skupnost je dala tudi nekaj denarja za nabavo knjig, nekaj pa jim jih je podarila Pomurska založba. Odrančani radi berejo, v prenovljeni knjici pa bo to zimo spet živahno. Sicer pa se Odranci hitro razvijajo, z novo asfaltno cesto in pločniki pa bodo dobili novo podobo, V Odranski knjižnici izposojajo tudi knjige iz matične knjižnice v Lendavi, zato bo za vse, stare in mlade, dovolj branja v teh zimskih dneh. ja ni 11. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno gesto je: RADIATORJI MONCER - PODJETJE VARIŠ LENDAVA NAGRADE PREJMEJO: 1, Martin Gorčan, Podgrad 55, 69250 G. Radgona 2. Teodor Frumen, ul. Staneta Rozmana 14, 69000 Murska Sobota 3. Lidija šimonka, Gaberja 71,69220 Lendava Pisna potrdila boste prejeli po pošti. ^STtTAMO! Sestavine za mlado: 8 rumenjakov, 15 dag sladkorja, naribana lupinica polovice limone, sneg 4 beljakov, 10dag moke. Sestavine za kremo: 25dag jedilne čokolade, 25dag pri sobni temperaturi zmehčanega masla, 12,5 dag sladkorja v prahu, žlica ruma. Za okrasitev: 3 kandirane češnje, 2 tanka lističa čokolade, žlička na palčke narezanih mandljev. Pekač obložimo s pergamentnim papirjem. Pečico segrejemo na 21O'°C. Rumenjake penasto umešamo z dvema žlicama sladkorja, dodamo limonino lupino. Beljake stepemo v trd sneg, ki mu postopoma dodajamo preostali sladkor, da dobimo gosto, penasto, svetlečo se maso. Ročno zelo rahlo (brez mešalnika) zmešamo rumenjakovo in Leljakovo maso. Nanjo presejemo moko in jo ■ rahlo umešamo v pripravljeno zmes. Tako pripravljeno testo poravnamo na pergamentni papir in pečemo pri srednji temperaturi 8 do 12 minut. Pečeno ploščo prekucnemo na prtič, posut s sladkorjem. Papir odstranimo z biskvitne plošče in jo pokrijemo z vlažnim prtičem. Čokolado zmehčamo v vodni kopeli, nato jo med mešanjem ohladimo. Surovo maslo penasto umešamo. Dodamo sladkorni prah in Se mešamo, 3 žlice te kreme prihranimo. V preostalo kremo zamešamo čokolado in rum. Na biskvitno ploščo namažemo dve tretjini kreme in jo rahlo zvijemo. Preostalo kremo damo v brizgalno vrečko in Jo v vodoravnih črtah nabrizgamo na rulado po vsej dolžini zvitka. Z razpolovljenimi kandiranimi češnjami in čokoladnimi lističi ter beto masleno kremo, ki smo jo prihranili, okrasimo rulado. Mandlje zložimo v dodaten površinski okrasek. SESTAVIL MARKO NAPAST PRIPADMK ROMANSKEGA NARODA OBRAT ZA UUVABJE KOVINSIGH BDEUOV izoaovA. LEC POLET NEGA 06WALA KOROŠKI PISATEU rlBORO KOSTANEKJ OUHA REPICA RIMSKA IGRALKA GARDNER tISin VISOKA GORA V HlUALAJI POGINULA ŽIVAL STARO. GRŠKI KPAR IZ EGINE RAZMERJE LESAVGO-ZOARSTVU RISTO SAVM AVTOMO. RILSKA OSIAKA JAPONSKE pesniSka STORCA ŽIDOVSKI MESEC ODISEJEV OČE KRAJ PRI LHISLIAJ« UANJŠI SONČNIK POHDČKI, KI ŽENEJO na VODO MEDMET, KICHAŽA ZELO HITER HIUEM JEAN AHOUAti isaijci KRAJ PRI OMČU Tssag-POMIE 'NAČEIMKI " BAMOVIN KAČJI GLAS IGRALNA KARTA ENTAZA AZUSKI RAKUKN PSI ZHp MOČAN ČLOVEK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: aktovka, leopard, Ontario, Joos, SIJ, zz, jata, Govekar, ril, uni, akant. A, D, JJ, TN, Nikita, ilovica, Kavalar. 1 stran 12 vestnik, 2. decembra v podlistki Spomini na Vladimir Škerlak JUŠ MAKOVEC 1 l organizacijsko r delo v Prekmurju Ločitev duhov .Miško Kranjec je zapisal v knjigi Podrli hrast na strani 24: »Klub prekmurskih akademikov smo poskušali od vsega začetka preusmeriti kolikor mogoče na levo, kar pa ni bilo najlaže: klubu so imeli so bili ti v manjšini - popustili živci in so postali nestrpnejši do katoličanov. Predlagali so, naj se več ne pogajamo z njimi, naj jih ignoriramo; nekdo je celo rekel: »Božno mi grata, Či vij din te proklete čarne premoč študentje, ki so bili daleč od proletarske miselnosti.« Že sam socrealistični slog tega stavka kaže, da gre za tendenčno in netočno prikazovanje stvari ne glede na to, da pripisuje Kranjec sebi preveliko vlogo, toda nekaj ko u vran e,« Zate je bolje, da resnice je le v njem, zlasti je pra- vilna beseda »premoč« - pravilno rečeno: »večina«. KPA je bil ustanovljen zato, da s konkretnim delom pomaga prekmurskemu ljudstvu. Kakršnakoli frazeologija bi ga diskreditirala, na laž bi postavila nas. ki smo trdili. imamo čim manj opravka z njimi. Drugo vprašanje je predstavljalo razmerje do državnih organov. Nekateri člani so menili, da pri svojih akcijah ne potrebujemo pomoči skupščinskih poslancev in drugih sodelavcev režima, kajti ljudstvo nas je pooblastilo s svojimi podpisi. Odgovarjala je večina: Takrat ko nam je bil potreben denar, nam je bila dobra pomoč bana in soboškega župana, IS.CKK) podpisov pomeni v Beogradu manj kakor ena sama Benkova beseda. Aktivni poskusi za zbližanje z za- z menoj na tečaju v Ljubljani. Ker pa je ta študiral medicino v Zapiski iz Železnih Dveri Mineva 121 Jel od ustanovitve prvega vinorejskega društva na Slovenskem "v 'Ljutontertt lip ogle: U naše krasne domačije: luka} nas objema gonca - mali sladko-soČnega grozdja; na om strani se nam smehlja srebrno beta Mura...« (iz na- govora dr Jakoba Ploja na prvi besedi pri Klemenčičevi vili nad Ljutomerom pred 130-timi Jeti), J Odbor kluba prekmurskih akademikov ob ustanovitvi: Ivan Pintarič iz Bogojine (podpredsedniki', Vladimir Škerlak (predsednik), Franc Vogrinčič s Tišine (drugi tajnik), Jožef Tivadar (prvi tajnik), Ludvik Nemec v Gradcu, je opravljal predsedniške posle nov i_ pod predsednik - ta je bil Tibor Škerlak, moj mlajši brat. "Vodstvo je ostalo torej na videz v družini, toda v resnici je sprememba v vodstvu pomenila vsebinsko spremembo, ker je bil Tibor nasprotnik iskanja stikov z duhovniki in z drugimi katoličani. Nasprotje se vidi iz zapisnika odbo-rove seje dne 11. julija 1934: »Predsednik poudaija važnost Zavednosti zaradi njenega vpliva v lendavskem srezu. Zaradi tega ima za potrebno (poleg drugih vzrokov, kot n.pr. pomoči pri nabiranju podpisov za gimnazijo), da njene člane pritegnemo v KPA in za to delujemo z vsemi sredstvi. Debata: Škerlak Tibor je mnenja, da pustimo zaenkrat lendavski srez izven pozornosti, dokler si ne ustvarimo trdne pozicije v soboškem srezu.« Kljub temu se pa ne more reči, da so v klubu obstajale frakcije. So pa nekateri Člani delali napake. Najhujša napaka, prava brezvestnost, je bila, da je nekdo - ne vem, kdo - pisal na Dunaj Janezu Titanu, tistemu, ki je preusmeril Novi čas v komunizem, o akciji za gimnazijo. To je zvedela Prvi koraki Spomladi 1872. se je skupina ljutomerskih tržanov, vinogradnikov ali sicer ljubiteljev vinogradov in njihovih darov odločila, da ustanovi Vinorejsko društvo Ljutomer, in to z namenom »izboljšati vinogradništvo na ljutomerskem vinorodnem območju s pozlahtnitvijo trte in s širjenjem koristnih znanj o vinogradništvu in kletarstvu«, kot so zapisali v statutu društva. Tega so pristojne deželne oblasti v Gradcu potrdile še tisto jesen. Med ustanovitelji društva so bili Ivan Kastelic, okrajni sodnik, Avgust Schenkel, graščak v Lokavcih, Malija Zemljič, posestnik, Ivan Kryl, ravnatelj ljutomerske realke, in Še nekateri drugi. Ze v 2. čl, govori Statut o poskusih pri vzgoji trte: - odstranjevati je treba slabe sorte in jih nadomeščati s takimi, ki bodo dajale plemenitejša vina; - da bi ugotovili, katere sorte najbolj ustrezajo ljutomerskemu VI- (blagajnik). da hočemo pri konkretnih akcijah združevati vse prekmurske študente, ne glede na svetovni nazor. O tem smo se strinjali vsi - izrecno tudi Kranjec. Na ustanovnem občnem zboru je rekel: "Reprezentančni klub ne more biti svetovnonazorsko opredeljen.« Pozneje, ko so nas katoličani po- jugoslovanska obveščevalna novno napadli, so nekaierim - Kranjčeve besede potrjujejo, da vedničarji so bili končani s tem, da je potekel moj predsedniški mandat. Po pravilih je avtomatično prenehal biti član, komur sta potekli dve leti pa absoiutoriju. Jaz sem semestre absolvital leta 1932, torej z začetkom šolskega leta 1934/35 nisem več izpolnjeval pogojev za rednega Člana. Predsednik je postal Ivan Pintarič, dotedanji podpredsednik, tisti, ki je bil leta 1923 služba, zato so slovenski klerikalni časopisi takoj poročali, da se je pri balkanskem odboru kominterne mnogo govorilo o tej akciji. Leta 1936 je klub organiziral akcijo za nabiranje knjig za prekmurske vaške knjižnice. Novine so potem pisale, da kupuje KPA za denar, ki ga dobiva iz Moskve, šund za prekmurske knjižnice. Novine so zahtevale razpust Kluba prekmurskih akademikov. nerodnemu okolišu, je treba uvesti poskusno vzgojo trte; - trsni material za poskusno vzgojo mora biti razdeljen vsem članom društva enako in z namenom, da bodo z novimi sortami presku-šene tudi talne razmere vinorodnega območja; - vsaka poskusna parcela mora biti zrigolana, dobro pognojena in obdelana ter ne manjša od 14 arov (400 sežnjev ali klaftrov). - vsak vinogradnik, ki se odloči za poskusno vzgojo trte, mora dosledno zapisovati vsa opažanja o občutljivosti trte za zmrzal, močo, sušo, o cvetenju, vplivu gnojenja in drugem; - vodstvo društva te zapise proučuje, jih hrani v arhivu in pazi, da se ne odtujijo (11), z ugotovitvami pa seznani vse člane; - grozdje s poskusnih trt mora biti stisnjeno ločeno od preostalega grozdja. Po 5 »a j mer je v« mošta jc treba dati v posebno klet in šele po petih letih bi ugotavljali kakovost nove sorte. Statut še predvideva, da naj bi bila la klet pri Vinarski šoli Maribor. Tu naj bi vino do konca dozorelo, društvo pa naj bi v različnih obdobjih zorenja vina prirejalo javne poskušnje. Zapisano je tudi, da si bo društvo tudi v Ljutomeru prizadevalo urediti posebno klet, in to za morebitne presežke sortnih vin, ki bi jih potem pošiljali v Maribor. Posebno določilo pravi, da bo klet v Ljutomeru pod nadzorom društvenega vodstva. 4 čl. predvideva objavljanje rezultatov vzgoje novih sort, ureditev trsnice in društvene knjižnice. V 5. čl. jc govor o nakupu trsnega materiala in o državni pomoči pri tem. Društvo naj bi imelo redne in podporne člane, ki bi imeli glasovalno pravico na društvenih zborovanjih, smeli bi se udeleževati poskušenj vina in uporabljati društveno knjižnico. Društveno vod.stvo Str predsednik in štirje odborniki, izvoljeni vsaka tri leta. Kako j c društvo delovalo, ni znano. Tudi nobena dokumentacija sc ni ohranila, kot so to ugotavljali 2. 2. 1900, ko so sklicali »nekateri ljutomerski Slovenci zbor za pogovor«. Prišli so: Ivan Kryl,' ki jc zbor sklical, potem L Kukovec, dr. Mihalič, Ivančič, Seršen, Vršič, Mišja st., Sever ml., Rosič, Čeh, M. Karba, J. Karba, Huber, Stajnko, .Malek in Repič. Vsi navzoči $o sklenili, da je treba društvo oživili. Izvolili so nov odbor: predsednik Seršen, podpredsednik Kryl, tajnik Čeh, blagajnik Mišja st., odbornik Kukovce. Predvsem dve stvari sta vplivali na ponovno oživitev društva. Po letu 1893 je začela trtna uS uničevati vinograde tudi v ljutomerskem okolišu in obnova Ic-tch jc bila možna samo z odporno ameriško trsno podlago in okrajne politične oblasti so ' Ivan Knji, rojen tM2. blau RItidna na Čelkem. Bil ahtilj na medaiiski toli v Brnu. Živtjenjika pot ga je potem zanesla v Ljutomer, kjer je ustanovi! in do tvoje smrti 19IS. vodil dvorasredno realko. Leta 1874 se fe poročil j fferTnino Herzog t£ Ljiilotrtem. jZokapisni oddelek Univ, knjid. ikiaribor hrani njegove Spomine na Ljutomer. Icta 1900 od vsctfdiušicv v otlK“ zahtevale porpčilo o delovat® Tako sov tem P()rO|čilu vinogta®^ »Kai ie ** med drugim zapisali. »Kaj je Stvo delalo,od.»RSi leta (sc pravi0“ 1872.) do J^ta 1900, se ne ve, nobenih-^piskov,« Najbrž |C ■ v takšni trditvi tudi nekaj izgew nja. NfČždto ■ nastopila j c pač liko mlajSb‘^chcracija, ki se jc P®' šala s terft,‘kdt so zapisali v niku d ruš tvutiega'odbora: »dvigii* sc je opet. d plitvo otiiroma pteus®^ jilo iz r^m^k^ slovensko draSf^' ■ .'irni:: Pamalsi plodnih lot že ha'izboru za pogovor« bruarja 1900'so nekateri ugeiadl** da bi moral' imeti ptcjšnji blagsl®^ Matija Zemljič, nekih 100 ijeJ^ jev društvenega denarja. so naložili ne najbolj prijetnd logo, da to uredi.. Pa so pote®.,’ zadevo vlačili po pdborovih nekaj let... j, Ker društvo Sc ni imelo svoj« * niče«, jc odbor decembra 1900'’\ nil, da uredi svoj matičnjak, iz rega bi člani društva dobivali 1^ lage za cepljenje. Sicer pa so gradnikom že veliko pomagali f®. ’ v 1' f' I ■ ■' b' ____tJžflO ’ joči učitelji, ki so ljudi teoretičt*’ prakiično izobraževali o cepU^^r Na odborov! seji 5. 8, 1901 seznanili s statutom vinorch*^ društva pri sv. Benediktu v skih goricah- Pripravo novega tula je odbor naložil Mišji ia Na občnem zboru društva ' nuarja 1902 je bilo 28 članom njeno jc biloj da naj sc »na raznih opazk« pripravi nov Državni poslanec dr. Mitosla* . je obljubil, da bo pomagal beti 43 tisoč necepljenih trt H .j, šlvcno trsnico in matičnjak, ki moralo bili najmanj oral. V marca so se Seršen, Kryl, Sever, Ceh in Rajh odločili < hovo njivo. |i Izredni občni zbor druSiV* aprila 1902 jc potrdil novi s® izrekel sc je za Rajhovo ni''’^ določil mesečno članarino * 4 krone, ki bi jo porabili pl^ za PfSMA, MNENJA, ^MJŠČA... Sporočilo javnosti Skupščina Pomurske madlarske narodnostne samoupravne skupnosti tzraia nezadovoljstvo zaradi podpihovanja narodnostnih konfliktov na narodnostno mešanem območju. Prepričani smo, da pomurski Madžari z nobenim svojim dejanjem nismo zlorabiti visoke ravni slovenske narodnostne politike, niti riismo zahtevali ničesar, kar bi presegalo ustavna in zakonska dotočila, ki se nanašajo na pravice manjšin. V bistvu gre prav za nasprotno. Glede na stopnjo asimilacije madžarske narodnosti, ki je Že presegla kritično mejo, zahteva narodnostna skupnost dosledno spoštovanje leoretično-pravnih normativov tudi v praksi. Na žalost pa ugotavljamo, da se manjšinske pravice, ki se prikazujejo kot idealne, v praksi ne izvajajo dosledno. Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost meni, da je skrb za ohranitev madžarske narodnosti, v interesu katere se bori z vsemt pravnimi sredstvi, njena moralna in politična naloga. Zaskrbljujoče je, da prikazuje določena skupina skrajnežev dejavnost madžarske narodnosti pred javnostjo v slabi luči, pri čemer ne izbira sredstev. Namen teh je očrniti celotno narodno skupnost. Le tako lahko pojmujemo istovetenje naših prizadevanj za dosledno izvajanje manjšinskih pravic v praksi Z Žalitvijo narodne časti večinskega naroda. Skrajneži, ki nikakor ne sprejemajo legitimne prisotnosti tn delovanja madžarske narodnosti, so dosegli, da je možno dandanes v javnem mnenju Slovencev vzhodno od reke Mure zasledili precej elementov, ki so usmerjeni proti madžarski narodnosti. S tem ciljem so izkoristili naša prizadevanja za ustreznejšo rešitev organiziranosti lokalne samouprave na narodnostno mešanem območju, ki sloni predvsem na uspešnejšem izvajanju protiasimilacijske politike, proti nam. V negativni luči pa so prikazati tudi ustanavljanje zavodov madžarske narodnosti, ki so nujni za opravljanje dejavnosti, ter konflikte znotraj manjšine Menimo, da je bilo marsikatero prikazovanje vzornega sožitja le politična manipulacija. Skupščina PMNSS obsoja na tak način ustvarjeno vzdušje, ki je usmerjeno k podpihovanju mednacionalnih konfliktov, vključno s podpisovanjem peticije proti dvojezičnim dokumentom oz. dvojezičnosti. Prepričani smo, da je ob takem početju zelo malo možnosti za dejansko sožitje med dvema narodoma. Zavedamo se in verjamemo, da lahko živimo, dosegamo skupne rezultate v tem geografskem prostoru te ob skupnem sožitju, s priznavanjem dejanskih vrednot enega in drugega naroda. Madžarska narodnost želi na tem območju obstati in preživeti, kar je njena osnovna pravica in obveznost ter pri tem računa na solidarnost, razumevanje in pomoč večinskega naroda. Sprejmimo torej drug drugega s preteklostjo, zgodovino vred, bodočnost pa poskusimo graditi na skupnih vrednotah in skupnih interesih. Skupščina PMNSS Osebni dokumenti v slovenskem jeziku Občani občine Lendava slovenske narodnosti smo pred dobrim mesecem na Ministrstvo za notranje zadeve in nekatere druge državne organe ter vodstva političnih strank poslati peticijo v kateri smo izrazili željo, da bi dobili osebne dokumente v slovenskem jeziku, torej na slovenskih obrazcih m ne na dvojezičnih obrazcih, kakor jih dobivamo sedaj. ■ Sredstva javnega obveščanja so našo zahtevo povsem popačili in podpisnike peticije želijo prikazati kot nacionalistične skrajneže in nestrpneže (TV Tednik in drugi mediji). Takšno medijsko prikazovanje naših želja je med podpisniki peticije in med vsemi ostalimi občani vzbudilo revolt Zaradi objektivne obveščenosti javnosti želim pojasniti, kaj nas je vodilo k pisanju in podpisovanju omenjene peticije. Peticijo smo podpisati Slovenci, ki želimo svojo narodno identiteto izraziti tudi z ustreznimi osebnimi dokumenti. Zavedamo se, da živimo na narodnostno mešanem območju in tudi soglašamo s tem, da se posluje dvojezično. Vendar osebni dokumenti, vsaj po našem mnenju ne sodijo v sklop dvojezičnega poslovanja državne uprave. Menimo, da so to dokumenti s katerimi se opredeljuje identiteta vsakega posameznika in globoko posega v njegovo zasebnost, torej v eno od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S tem, da nam država to pravico odreka, sama krši Ustavo v določilih o enakopravnosti oziroma o enakih pravicah vseh državljanov. Posebej žetim poudariti, da nili z besedo nismo odrekali pravice po osebnih dokumentih na dvojezičnih obrazcih vsem tistim, ki lake dokumente želijo, ne glede na to, kakšne narodnosti so. Želimo te, da tisti, ki tako hočemo, dobimo »slovenske« dokumente. Ne želim z nikomer polemizirati, pa vendar mi je ob izjavah pripadnikov madžarske narodnosti, da moramo vsi tukaj živeči državljani Slovenije imeli a '11 h < K dl Sl Pl ni dl h tt ji Je D in 'le sh "P is, h' 1» le iti Ul »e Po »6 Ptl la, Otj Pe: t r l odplačilo 800 kron najciegs 1 pri ljutomerski hraniltuti. ■ ti? jila pri ljutomerski hranilnic'-nili so tudi, da prek dcželnCB^ slanca Robiča zaprosijo za kfi tfsje. N:id4tjevjni4: pf^' »dvojezične« dokumente, da se ne bo vedelo kakšne narodnosti je kdo, ostat grenak priokus. Nehote se mi je postavilo vprašanje, ali se Madžari sramujejo svoje narodnosti. Pa tudi preštevanja se jim ni treba bati, saj so se že prešteli na zadnjih volitvah. Ampak to me sploh ne moti, to pač spada med njihove Proračun 94 v parlamentu se je v zadnjih dneh veliko razpRl'^ Ijala o proračunu za l. 1994. Razprave so bile večttU posebne pravice. GJURAN JOŽE manj retorične. Letošnja »iznajdba« je proračunski memorandtitt^ (glej Stanko Rune, slovar tujk: memorandum spomenica, diplomatsko sporočilo; pojasnilo, raz’i>' tu tla 1 ■'lit Članek na rezime Teodor Žabot, prosim ne vpletaj v krog lastnega maščevanja ljudi pod pretvezo verskega vprašanja. Nepristna je bila tvoja izjava v zvezi Z »neko« zobozdravnico Ano Žerdin na Radiu M. Sobota dne 12. 11. 1993 ob IS.00 uri. Poznava se kot verjetno malo kdo v Razkrižju, saj sva v mladosti več let prijateljevala in kovala življenjske ideale. Prijateljstvo je za mene vrednota, ki se ne skriva, ne izniči in ne klone tudi pod goro obrekovanj. »Mojt Razkri-žanci«, srečna sem, da niste pozabili vzdevka iz časov, ki sem jih prebila z vami. V Razkrižju me je v »koritu« zibala moja mati, tu so potekala otroška tn šolska leta. V resnici nisem nikoli pretrgala stikov Z vami. Srečevali smo se na kulturnih prireditvah, recitacijah, igralskih skupinah, pev.skih zborih, Še posebaj pri cerkvenem zboru, ki sem ga kot gimnazijka vadila in spremljala s harmonijem. Culili in Živeli smo utrip tega kraja. V času službovanja na pošti, banki, zdravstvu, še posebej v zadnjih trinajstih letih, ko sem bila direktorica ŽD Ljutomer, sem prihajala med va.s s strokovnimi predavanji, v Času prijateljskih razgovorov smo se dotaknili osebne in družinske problematike. Človeških vrednot, svobode, poštenja, odgovornosti, dostojanstva itd. Žitev kake ustanove; službeni dopis na po!ovii‘^‘ strani). Res je v proračunskih igrah marsikaj diplomad^^ zavitega, da bolj skrito ne bi moglo biti. Osno^^i^'! vprašanje je, ah bo Šel denar tja, kjer je naibtl‘1^ potreben. Strinjam se s tistimi razpravljale!, ki pt^. nost dajejo razvoju - torej tudi znanju. Vlagani^ v razvoj torej pomeni vlaganje v Šolstvo. Čudi pa’'*'' da take, razprave niso bile enako bučne kot o obrambi, cestah, sociali. . Vso osnovo za to imeli tudi poslanci iz občine Murska Sobota. Najbal J' 'h Prosim in telim, da Z razumevanjem prečitaie ‘Osebnov moja oba članka, objavljena v preteklem tednu. Redki bodo tisti, ki se ne bi našli v »40-tih letih spominov«, kot planinarji - takrat šolarji, danes starši, romarji, pevci, igralci, izletniki itd. .Spomini nas vežejo s preteklostjo in ne morejo biti nikoli izbrisani. L Razkrižju je potreben »mir«, ki ga svet ne more dati. So g pa zahteva od nas, da očistimo svoja srca nepotrebne embalaže - tako, da priznamo in odpustimo krivdo drug drugemu - in tako naredimo prostor za resnični mir. Potrudimo se za uresničitev racionalna bi bilo, da bi prebrali propadli refeNt^' dumski program izgradnje osrto\yiošotskih objektd^' Ob priliki pa bi lahko obiskali O S v občinsk^tn središču, pri Svetem Juriju, v Rogpjini, prt Grdd^ ialovcih in še kje. Vzporedrii »pritisk« bi lahka Sp preko Ministrstva za šolstvo in Sptjr/ tn ministra v*' Gabra. Seveda, Če bi te-to imelo prikaz stanja. Zd doslej ni bilo zainteresirano, kaitinjegova skrb, zadeva investicijska vlaganja,^ je bjki usmerjena v demografsko ogrožena območja. Ne gre za Jf'.'" prikaz stanja na državnem nivoju, nujno bi izdelati ustrezne standarde in delo šol podvreči venfl kaciji. To bi potem pomenilo racipnalen pristop širše razumevanje problemov v .gspovnem šolsli'^ Tudi vsebinska prenova OS bi šele tedaj bila postni' Ijena na zdrave temelje. Sevedoi poleg prostora sodobne učne tehnologije niso zanprnarljiva kadrti'^'. ska vprašanja (o tem več kdaj drugič) in še posebd V k It 5 v 'i) ^5 >1 takega miru V adventnem času, da si bomo ob No- vem letu prijateljsko stisnili roke ob pesmi, ki jo poznamo samo v naši iupmji: »Podajmo danes si rake, naj vso sovraštvo mimo gre, da tamkaj bi nam dobro Šlo, k/er konec let ne ho. [ I Viljn vaščanka ANA ŽERDIN ■I plačevanje delavcev v šolstvu. LUDVIK NEMEC, K™ Vestnik ob Četrtkih S s “i S S * i L>' stran 13 ® ijggtnik, 2. decembra 1993 I kronika J' fififjša pat do odškodnine Zapisniki postali skrivnost !?■ ItiH dni Od leta 1984 so slovenske uprave za notranje zadeve odstopale čakalna doba traja “Pisnike o prometnih nesrečah zavarovalnici Triglav in drugim šem primeru 4 do 5 mesecev, “''»mvalnieam. Na podlagi teh dokumentov so zavarovalnice po "iji presoji lahko Še pred koncem kazenskega oziroma postopka Zdaj ko zavarovalnicam niso "ptekršku odločile o povračilu škode, povzročene v prometni več dostopni policijski zapis- Zdaj na se je zapletlol ni ki o prometnih nesrečah (do- p sedanja podlaga za hitro reše- ,/» Sprejemu Zakona o evi- Ske). Zavarovalnica ah/ruge vgjjje odškodninskih zahtev- (i(^ Po hik s področja javne varno- (ir kv/^fadiii list RS, Številka 32/ anr .et«' lOlIl Jr pin ■'"'i ni več pravne podlage za ^'iljanje zapisnikov o promet- nezgodah različnim dole- 4^ jazipuiuuj uuuv- IH# upravičencem- Na pod- (O-l 26. člena omenjenega za-■ ki je sicer pričel veljati 1. V najbolj- ____ vanje stranke (odvetniki, detektivske kov zavarovancev), seveda ne agencije), ki imajo upravičen morejo odločati na »lepe oči«, interes za vpogled in izpi.sova- ... — nje potrebnih podatkov iz spisa, pa morajo pisno zapro- ampak je treba počakati na razsodbo (kriv, ne kriv!) so- . tt Ij* ni' nit lH' Hi" ci# 1993, je bilo namreč nalo-ministrstvu za' ‘notranje ^6ve: vzpostavitev, vodenje " '“ždrževanje obstoječih evi-ter zbiranje, obdelava, ^“ajevanje, posredovanje in /»raba osebnih podatkov, /'hjvanih v teh evidencah, od '■‘^va dtŠ’ J* J im Dllt l#. ((# rtž sit h’- K, - uveljavitve omenjenega j^hii, tu jc do 3. septembra m JC oo J. septemora ™ Zjtadi enotnega delovali in doslednega spoštovanja ^.■®wale policijske enote pre-/' novembrom 1993 na nov poslovanja, določen z na-^?^''ii. To pomeni, da poslej ^'^ijske enote ne pošiljajo pj/^pisnikov o ogledu krajev letnih nezgod neposredno r?^’’kalnk;ain. ampak samo ki vtsdi kazenski posto- ki so ga prejele z mi- il>f (lil' jw postopek o prekršku ■' tožilec, sodnik za prekr siti za podatke o prometni nezgodi, Vlogo je treba opremiti s kolkom za 40 tolarjev. Potem jim dovolijo zvedeti, katera policijska enota je obravnavala nezgodo, pod katero delo-vodno številko je bila zadeva posredovana iz policijske enote, komu je bil posredovan predlog za uvedbo postopka, zainteresirani pa s; cevede dišča ali sodnika za prekrške. Zadeva je nerodna tudi zato, ker ima samo območna enota zavarovalnice Triglav v Murski Soboti letno 1,9(M odškodninskih zahtevkov iz avtomobil- iz si seveda lahko izpišejo imena udieženca oziroma udeležencev v prometni nesreči. Zavarovalnica in drugi zain- teresirani torej lahko zvedo od policije Ic osnovne informacije, ne dobijo pa klasičnih zapisnikov o prometnih nesrečah, na podlagi katerih so doslej rešili škega zavarovanja, kjer je treba dokazati krivdo ali nekrivdo udeleženca v prometni nesreči. Poslej bodo morali letno dati najmanj toliko kol-kovanth vlog, da bodo prišli zgolj do uradnih podatkov o udeležencih! Zadeva je še bolj zapletena, če je povzročitelj prometne nesreče tujec. l’edaj bodo policisti najprej počakali. da dobijo pisno vlogo tuje zavarovalnice, odgovor nanjo bodo poslali na sJovpn- 70 odstotkov odkodninskih sko ministrstvo za notranje zadeve, to pa ga bo odstopilo zahtevkov in le za kakih 30 ostotkov so doslej morali ča- kati na takšno ali drugačno raz- konzularnemu oddelku ministrstva za zunanje zadeve. Od sodbo sodnika za prekrške, njega bo odgovor romal na konzularni oddelek zunanjega javnega tožilstva oziroma sodišča. Izkušnje kažejo, da taka ministrstva države, iz katere je povzročitelj prometne nesreče, i od tam pa k pristojni tuji zava-rovalnici. In kdaj bo prišla od- I škodnina? Kdo bi to vedel? i Na zavarovalnici Triglav v Murski Soboti svetujejo voznikom motornih vozil, da imajo v svojem avtu obrazec tako imenovanega evropskega poročila o prometni nesreči, ki naj bi ga udeleženec (udeleženci) kar najbolj vestno (in odgovorno) izpolnil. Tudi naredil skico nezgode (ulica, smeri gibanja vozil, njihov položaj ob trčenju, prometni znaki). Koristno je tudi, da udeleženec v prometni nesreči skuša zvedeti od policistov, ki so zadevo obravnavali, kateri policijski postaji, oddelku ali enoti pripadajo, saj bo tedaj zavarovalnica lažje in hitreje prišla do uradnih podatkov, čeprav so ti po novem bolj skopi in do njih pelje malo zapletena pot. Še najbolj pametno pa je, da sta udeleženca v prometni nesreči kar najbolj kritična do svojega ravnanja na cesti, torej sama ugotovita krivdo. Če najdeta salomonsko rešitev, potem si izmenjata kupone zavarovanja; če pa je kateri tako samokritičen, da sam prizna svoje napačno ravnanje v prometu, tedaj seveda sam izroči kupon. Drugače je seveda pri kasko zavarovanjih. S. SOBOČAN Zelo t^bka dnoraaa gostiSai Kogdaa v Odrancih bila nede^ nahins gglaa « jki so se odzvali klicu ’ft«v ia pri^vali svoj dar. siovemi« Nabralo ae |e b giX) Siiingev. Nabirko je ) siftn^v. Nabirko je botaisaice, denar pa prevzela dr. Iz pmbiS BS oa otToškeut oddelku. da tako Mb bolnikov' prijetnejše. ¥ sko^ 40 s inStruBiea- talno gla^ «8 ptesafn druSiae Tiv^ar, -----------------„........... Zm« Ik |^ai skupini Steb by Step in Imda, in Vahsrijtt, Talila, ^Mi iz Mari|anec. dekliški zbt« z Ba;^ nlja. mlad« pesSa Šaiamn, rttladi pevta (Z Seliiaec. iHiadSaBki zhoi iz 0ar,uicc pod vocfetvom Loj- zeta Sozaija atare^e^ bi llMtanŠke Rilske pasopO feuBČaDi pi-ieedit«!, jo je Stniija Baranja z Mur- ^ega v8^, r«zxi«ž^ |peeim Fowew sb| 6^ oa je dribro uspela tudi četrtkova dobro-duiaa priEetBEes mi , saj so zbrali č« 400,1)01) tolaiicv pa ao še prispevali i^tnar b) Hre^ « Kiritas. 1 S. ^^anji dan v Lentiju na Madžarskem i malo »penez« malo muzike >• , j; >4 ^^koval stm, dn hn tudi ta četrtek velika gneča na medna-f Sd ► ‘"“jntnt prehodu Dolga vas-Kedics, zato sem potoval čez ■■■ Pincah in tak« prišel v Lenti po nekoliko postaja (pa ne križevega pota) je bila tamkajšnja ’’ *tlit,.^' t'resenečen sem ugotovil, da je ob »izredni« ponudbi ' -- kjIa nmScnto ^nlrtlenvp d I *(|ij'"’ •'resenečcn sem ugoiov«, uh jc i-« ------------ — kupcev, kot pa jih je sicer bilo prejšnje četrtkove So si Prekmurci, Prleki, Slovcnskogoričani in tudi IZ notranjosti Slovenije, že kupili bunde, da jih je I Precej manj, sem pomislil. ie nn l IMiO forintov r blagom vračate, zahteva rnadžar-*•■’•'- »»»eirtnairš Hp. ie po 3.000 forintov vračate, zahteva madžar- Lokal v Lentiju ima dva obrtnika: optika tn prodajalca steklovine, V lokai(a) vodijo ena vrata, »Naš človek« Je z biznisom kar zadovoljen, saj »Šeft« gre, ko pa so v mestu s 7,000 prebivalci le trije zlatarji, kujjcev pa kar precej: nekaj je domačinov, več pa kupcev iz sosednjih držav: Slovenije, Hrvaške, Avstrije... Za zdravstveno zavarovanje plačuje mesečno le 5.000 fo- rintov, prispevki za pokojninsko zavarovanje pa so odvisni od prometa, Prometni davek na zlatnino pa znaša 25 odstotkov. Pri nas je precej višji. 2,,'^ glas seže v deveto vas, ^/f^govor, Glas, da Je na trž-mogoče poceni kupiti J* obsedel množico bodočih ^(('/k| ro potem (brž ko so se 1^ 'l^dni dnevi) začeli drveti J niestece, da bi se oble-ko Sfl-m luih ram (navi-sem ugotavljal, da ffv poceni, ampak ta ce-].^“rili Sploh niso topla, ara- j^piOŽI niso lopifii, atu \podložene vetrovke, izde (a. _._T^_, AH m HS l^ijni,"''^^’hih vlaken. Prave, za-bunde, takšne, da se jih irarnuje obleči, pa so forintov dalje. Za j^lo pa si lahko omisliš k ' 'ufil^ tudi doma ski carinik potrdilo o menjavi de- narja. Naš človek - podjetnik Kossuthovi ulici sera obiskal V Kossuthovi utici sem otjisnai prodajalno optike. Tam sem od prodajalca s.',7cl -'--.—.i.., »nun. rico in brž sem zvedel, da prihaja iz ust Franca Nemetha, ki je doma v naših Gentefovcih. Povedal mi je, da je pred letom dni ustanovil v Lentiju zasebno zlatarsko po- slišal slovensko govo- v v Lentiju djetje Arany, k. k. t., za katerega 100,000 forintov je potrebovaJ kapitala in podpis Za ob- ustanovnega madžarskega državljana. niHU^dlbAbgu —..J veznosfi svoje firme lustnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. Če pa hi ustanovil družbo z ome- m. oblekli pulover? '^^^''“odgOTorno.^jo (madžarske -Tgf r -n, -inw ■■ ■ kratice zanjo so k. f f.), tedafpa bi f ranc Nemeth iz Genter«- EU ro- spoznal, da ItiraJ* drugega, samo ne bombaža. Kaj pa zim-srajce? Bile so ra zli £- Sh' y*l6 pa so 500 forintov in b 1 kupovali. Bolj oblegan 'Ail);/insk. v katerem je v več pr) slovensko) čebljala so 1 .000.000 forintov. Franc je pohva- Aranj, k. k. t. Budim- Ul madžarske oblasti. ceS da je po- mu je šla na roko. - Foto- ipnia dobil v razrae Alkorl Ahroham trebna dovoljenja dobil v roma kratkem času v Budimpešti. grafija: Albert Abraham IrlicF Pf slo’ !'SV Daljnega vzhoda in pro* v-t. ža ftiesJ pisane poletne bluzo na prsih je imela /'enski l.tMl-tolarski ban-xj/iko Je stala posamezna '■M, I I' Ii**« *».- JV' J----,..— I podobne stanejo v na- trikrat več. hem malo še na živilski h? br' “^nice Orehova jedrca hruške 515, grozdje 22U, Jabolka 45, jajca ČPr/''* Kupil nisem nič, saj J "a> v Sloveniji lahko dobiš 7Sj;:-‘^’'at le .ili podobne reči, jSu^/razunjgvapije naj povem, (forintske) cene, £e v tolarje, višje. J. 1MS.11I tolarjev ne menja; 1. 1^ 16 bilo mogoče dobiti liiiiSflj/ngov 780,50 forintov, za j'' ih za ameriški dolar l^^| . Kupil nisem nič, saj 1 I Ko bi ne bilo tujcev Obiskati Madžarsko, četudi le bližnji kraj, in se ne okrepčati, ta bi bila huda! Hrana v lokalih je poceni. Obiskovalci z naše strani meje s(m)o se včasih pritoževali, da porcije niso drage zato, ker je na krožnikih (pre)malo mesa in prilog. Tokrat bi bili taki očitki neumestni, saj porcije mešanega mesa, riže, ocvrtega krompirčka in mešane solate... nisem mogel pospraviti. Morda pa je bila za to »kriva« juha z rezanci? Je že tako, da moški, še posebno Če smo v družbi, radi stopimo ne le v en, ampak Se v kak drugi lokal. Medtem ko je bila v mestnosrediščnem lokalu gneča, je bilo v restavraciji pri kopališču v Lentiju več osebja kot gostov. Šef je potožil, da je tačas nasploh malo ljudi, -še dobro, da pridejo tujci, še dobro, da jim Katica lendavskega Sojar turista pošlje kak avtobus z lačnimi in žejnimi gosti. V obmejnem Lentiju je nasploh večkrat skoraj tretjina ljudi tujcev. Vsekakor pa ob dobrih semanjih dnevih. V četrtek, ko sem se tam mudil jaz, sicer ni bilo tako. Če že tokrat ni bilo toliko Prekmurcev, Pr- lekov, Sloveskogoričanov... Zgodilo se je Nesreča pri reševanju Policisti, pa tako tudi javnost, so šele 23. novembra zvedeli za prometno nesrečo, ki se je zgodila 21, novembra ob 22. uri. Tedaj Je Milko Š. iz Radenec vozil osebni avto po lokalni cesti skozi Hrastje-Moto. Na ozkem in zasneženem cestišču se je srečeval z neznanim avtomobilistom, zato se je s svojim vozilom umaknil na dovozno pot bližnje hiše. Ko se Je spet vključeval v promet, je zadnje kolo zdrsnilo v obcestni Jarek. Pomoč Je ponudil Jože T. iz Rihtarovec, ki se Je pripeljal v tistem hipu mimo, Le-ta Je prijel za sprednji levi blatnik in pomagal, da bi vozilo speljalo. Pri tem pa mu je spodrsnilo in Je padel pod sprednje levo kolo vozila Milka S., ki mu je potem zapeljalo tez desno nogo, Zaradi hude poškodbe se zdravi v bolnišnici. Usodno prehitevanje v sredo, 24- novembra, ob 21, uri se Je Jože M, iz Renkovec peljal z osebnim avtom po regionalni cesti skozi Turnišče, V ulici Štefana Kovača pri domačiji številki 28 je dohitel pešca Jožeta M, in Ido M,, oba iz Turnišča, ki sta šla ob robu vozišča. Voznik Je zaradi tesnega prehitevanja in domnevne vinjenosti s prednjo desno stranjo svojega vozila zadel in zbil po cestišču [ pešca Jožeta M. in mu tako povzročil hude telesne poškodbe, zato So ga prepeljali v soboško bolnišnico. Zaletel se je v avtobus Robert R. iz Rihtarovec se je v nedeljo, 28. novembra, ob 8.25 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Gornje Radgone proti Radeneem. Ko Je pripeljal v dvojni pregledni ovinek, je začelo vozilo - domnevno zaradi neprimerne hitrosti - zanašati; zdrsnilo je na nasprotni vozni pas, kjer je trčilo v prednji del avtobusa, ki Je V nedeljo kmalu po polnoči so delavci policijske postaje Ljutomer pripeljali na treznjenje Zvonka H. z Razkrižja, ker Je pred tem doma razgrajal, razbil nekaj inventarja in domačim grozil, da jih bo pobil. Prav tako v nedeljo, in sicer ob 4. un zjutraj, je moral v prostor za pridržane tudi Boštjan M- iz Ljutomera, ki je na praznovanju rojstnega dne pretirano razgrajal v bratovi hiši. Razbil je namreč vsa stekla na oknih in veliko inventarja pa Se grozil z ubojem. Prijeli domnevnega goljufa Radgonski policisti so v Četrtek ponoči legitimirali sumljivega »tipa«. Izkazalo se je. da gre za M. O. iz Rimskih Toplic, ki Je znan kot star goljuf, zato ga že dlje časa išče roka pravice - temeljno sodišče v Ljubljani, Odpeljali so ga v zapor. Pismonoši ukradel kolo Neznanec je v noči med 20. in 22. novembrom v Beltincih vlomil v hišo, v kateri so pošta, krajevni urad in prostori kulturo o-umetniškega društva. Potem ko je pobrskal po notranjosti. Je iz prostorov krajevnega urada ukradel radio, poštarjem pa je sunil starejše kolo modre barve in se z njim odpeljal nezano kam. Škode je za 7,000 tolarjev. Požar zaradi dimnika Sezona kurjenja je na vrhuncu, zato bo koristno, če občasno pogledate. ali so dimniki dovolj vami. Ko bi tako ravnali na domačiji K. A. v Veržeju, potem najbrž ne bi bili oSkodvani za 1.500.000 tolarjev. Tolikšna je namreč Skoda, nastala v požaru 28. novembra ob 12. uri zaradi dotrajalega dimnika v stari stanovanjski hiši. Zaradi uhajajočih isker se je namreč vnela lesena konstrukcija strehe ob dimniku, nato balirana slama, potem se je ogenj razširil po podstrešju. pripeljal z nasprotne smeri, vozil „ , . pa ga je Edin H- iz Ljubljane. Po i ennicni pregledi trčenju sta vozili obstali na vozišču, vozil v okviru akcije Brezhibno vozilo - varno vozilo sta bili v Murski Soboti dve akciji brezplačnih tehničnih pregledov motornih vozil Na Agroservis je svoje jeklene konjičke pripeljalo 21 voznikov, to je v primerjavi z lansko podobno akcijo nekoliko manj, kot vzrok za slabši odziv pa navajajo slabo vreme. Na brezplačne tehnične preglede, ki so jih imeli na avto-moto zvezi v Murski Soboti, pa je svoja vozila pripeljalo 45 voznikov. Najpogostejše napake, ki so jih mehaniki odkrivali na vozilih, so na krmilnih mehanizmih, bile pa naj bi posledica slabih cest. voznik Robert B. pa je ostal vkleš-čen v vozilu in iz njega so ga rešili soboški gasilci. V mariborski bolnici, kamor so ga brž nato prepeljali, so ugotovili hude poškodbe. Gmotna Skoda na vozilih znaša 600.000 tolarjev. Veseljačenje z razbijanjem v četrtek so ljutomerski policisti intervenirali na domu Antona H., starega 46 let, z Razkrižja, ker je vinjen razgrajal in uničeval inventar. Ker se kljub policijskemu prepričevanju m pomiril, so ga pridržali do iztreznitve. kol kdaj prej, so pa bili kot ob vseh drugih četrtkih obiskovalci s Celjskega, o čemer sem se prepričal, ko sem na postajališču prešteval slovenske avtobuse, spoznaval sem jih tudi po govorici; videl pa, da so kupovali vse, kar jim je prišlo pod roko, torej tudi blago, ki so ga prodajali na drugem delu tržnice. Na njem pa prodajajo tihotapci iz nekdanje Sovjetske zveze, To pa je že druga pesem! SOBOČAN Poroke MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA; Alojz Kovač. Iikalec. s Krajnc, in Melita Šebjanič, naravoslovna-matematična tehnica, s Betanjec; Jože Kočar, tt-tnehanik, iz Bogojine, in Ivanka Semen, ekonomska tehnica. iz Bogojine; Andrej Vogrinčič, kovinar, iz Murske Sobote, in Simona Titan, trgovka, iz Murskih Črnec; Ivan Horvat, klepar, iz Rakičana, in Tanja Lorenčič, delavka, iz Murske Sobote. ČESTITAMO! t ih Vh i'-^^ kanadski dolar 71,65 ------- . , , , , - V Madžarskem kupite . IlitjnrCii vzhoda je na frznici v Lcntiju prodajalo 7t->ke U-zr za I,«« tnhnev. Iv „,':'^naMadž e ^P'i!*eiSega. 1 .j.»cj3cga«, je treba ^^njati denar, kajti ko se L« stran 14 vestnik, 2. decembra » nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bu poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 23. 11. 1993 in ponedeljkom 30. 11. 1993. Terme Čatež d.d so 24. 11. končno le objavile sporočilo za javnost. Naj spomnim, da je bilo trgovanje s temi delnicami ustavljeno ŽČ 16. II., ko Je njena vrednost padla za več kot 30 odstotkov, njen enotni tečaj pa Je tega dne pristat na doslej naJnižJi točki 614, Iz sporočila za Javnost Je razbrati, da v poslovanju delniške družbe ni prišlo do negativnih premikov, temveč celo nasprotno. V prvih devetih mesecih letošnjega leta Je d.d. Terme Čatež realizirala preko 3.2 milijona bruto dobička, kar realno predstavlja za 51 odstotkov ugodnejši rezultat kot v enakem obdobju lanskega leta. Zadovoljni so tudi z likvidnostnim stanjem, saj zagotavljajo, da redno poravnavajo svoje zapadle obveznosti, kljub temu pa razpolagajo tudi z viški finančnih sredstev. V tekočem letu so izredno veliko vlagali v izboljšanje kvalitete in širitev ponudbe, kakor zatrjujejo, pa so dosegli tudi rekorden turistični obisk, V d.d. Terme Čatež je bil opravljen revizijski pregled SDK, kot zagotavljajo v sami v delniški družbi, ni prišlo do oškodovanja družbene lastnine, ki bi zahtevalo vložitev tožbe, izstaviti je bilo potrebno le terjatev do iiavaclnih delničarjev zaradi uskladitve dividend za leto 1992. Pripravljen imajo tudi program lastninjenja družbenega kapitala. ki ga nameravajo že v decem- Z obveznico RSL 2 z davčno tečaj poskočil na 105,6, ko jc bilo olajšavo je bil 29. H. prijavljen '' ‘ ' aplikacijski posel s 3 loti po tečaju 95,0. V torek Je enotni tečaj RSL 8 poskočil za 0,5 odstotne točke na 85,3, prometa pa Je bilo za 318 lotov. Uvrščena kotacija II-ob veznice Z obveznico Mesto Ljubljana Je bil 24. 11. prijavljen le aplikcijski posel s 4 loti, njen enotni tečaj pa je ostal nespremenjen (96.1). Za kar 5,5 odstotne točke je 23. 11. poskočil enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo in sicer iz 85,5 na 91,0. Prosti trg - obveznice 23. in 24. 11. Je enotni tečaj obveznice Gorenje ostal na ponedeljkovem nivoju 100,3, ko je bilo skupno za 1187 lotov prometa, v četrtek poskočil na 101,0 pri 2500 lotih prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikcijski posli s 128 loti po tečaju 101,4. V ponedeljek Je njen enotni tečaj padel na 100,9, prometa pa Je bilo za 1001 lot. Z obveznico LEK 2 Je bilo 23. 11. za 20 lotov prometa, njen enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 99,5 (+0.5 odstotne točke). Enotni tečaj obveznice Občina Laško Je 23. H. padel za 0,4 odstotne točke na 68,0 in se na tem nivoju zadržal vse do ponedeljka, za 63 lotov prometa, v petek neznatno padel na 105,5 pri 222 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (23 lotov - aplikacija). 2 obveznico Rogaška 1 je bil 24. H. prijavljen aplikacijski posel s5 loti po tečaju 84,1 ( + 01 odstotno točko). Po skoraj mesecu dni stabilnega tečaja (51,0), je 25. H. za 1,0 odstotno točko padel enotni tečaj obveznice Rogaška 2. ko je bilo za 8 lotov prometa v petek pa so bili s 4 loti prijavljeni aplikacijski posli po enakem tečaju. Prosti fig - delnice V tem tednu Je enotni tečaj delnice Dadas naraščat. Tako je 23. 11. poskočil iz 151862 na 155775. ko Je bilo za 294 lotov prometa, naslednjega dne na 156407 pri 316 lotih prometa, v četrtek pa na 163242 (270 lotov prometa). Tudi v petek Je njen enotni tečaj pora- sel, tokrat na 163617, ko je bilo za 54 lotov prometa, v ponedeljek pa na 163690 (390 lotov). Enotni tečaj redne delnice Fin-media je 23, 11. porasel iz 81100 na 82000 in se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne. skupno pa jc bilo za 62 lotov prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno porasel, tokrat na 82275, ko je bilo za 16 lotov prometa, v petek na 82935 pri 341 lotih prometa, v ponedeljek pa na 83382 (68 lotov prometa). Po dobrih dveh mesecih se je 25. 11. ponovno trgovalo z delnico skupno pa je bilo za 300 lotov pro- , _ meta, Z obveznico občine Šmarje Grad, prometa je bilo za 20 lotov. bru predložiti sprejem Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Hkrati obveščajo Javnost, da Je ocenitev njihovega premoženja po otvoritveni bilanci nekoliko večja od 60 milijonov nemških mark, nominalna vrednost izdanih delnic pa Je nekaj manj kot 43 milijonov nemških mark. Nedvomno je tako ugodno sporočilo za Javnost razlog, da je v tem tednu delnica Term Čatež konstantno naraščala. Prav nasproten učinek pa je imelo sporočilo za javnost pri delnici LEK, kar se je odrazilo že v prejšnjem tednu, ko je bilo sporočilo objavljeno (o tem sem vas obširneje seznanila v prejšnji številki), njen padajoč trend pa se Je nadaljeval tudi v tem tednu. je bil prijavljen 24. 11. aplikacijski posel s 3 loti po tečaju 73,5 (-1.5 odstotne (očke), nato pa še v ponedeljek s 6 loti. Imetniki obveznice občine Zagorje še naprej ugibajo, kakšen bi naj bil realen tečaj te njen enotni tečaj pa je poskočil za dovoljenih deset odstotkov na 2475. Redna delnica Hipotekarne banke Brežice je 23. 11. porasla iz 3715 na 3741, ko je bilo za 1406 obveznice, zato je njen enotni tečaj lotov prometa, naslednjega dne so tudi v tem tednu znatno nihal. Tako je 23. 11. porasel za 1,9 odstotne točke na 55,0, ko je bilo za 560 lotov prometa, naslednjega dne padel za kar 4,8 odstotne točke na 50,2 pri 208 lotih prometa, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat za 3,8 odstotne točke na 54,0 (240 lotov prometa. bili prijavljeni aplikacijski posli z 32 loti po tečaju 3740, v petek pa še s 15 loti po enakem tečaju. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je 23. 11. porasel in sicer iz 3715 na 3740, ko je bilo za 3368 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 53,5, ko je bilo za 107 lotov prometa, v ponedeljek pa na 50,0 pri 100 lotih prometa, Z obveznico PTT Celje je bil 23. sredo, petek in ponedeijek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju skupno z 926 loti. Prednostna delnica KBT je 23. II. padla za nekaj manj kot deset odstotkov in sicer je njen enotni II. prijavljen aplikacijski posel tečaj padel iz 41000 na 36913, ko je Nisem tako bogat, da bi kupoval po telefonu Se vam je že kdaj zgodilo, da so Vas poklicali po telefonu, bili z vami prijazni in vam predstavili knjigo, kije Še topla v tiskarni, knjigo, ki vam bo pomagala utrdili vero in bo postala vaša nepogrešljiva spremljevalka. Pa tudi draga ni! Samo 2000 SIT. Povedati morate samo £MŠO-številko, pa vam jo bodo poslali po pošti. Prav na takšen način prodajajo pri Založbi Obzorja iz Maribora. Zakaj bi si delali stroške, hodili od hiše do hiše, vam na dolgo in široko predstavljali knjigo, nato pa je tako ne bi kupili. Ne vemo, koliko naivnih telefonskih naročnikov so se tako lotili, saj ni nič lažje kot pogledati v telefonski imenik, poklicati, biti prijazen in si pridobiti novega kupca. S tem pa presenečenj telefonske prodaje še ni konec. Ko Čez kakšen teden od »prijaznih« prodajalcev prejmete kuverto s položnicami, v njej ni položnica za 2000 SIT, ampak kar tri polož- 1 I l (poštnina, dostavnina in (* dobno), možnostih in roku pl’’ Čila, roku dobave blaga, id' veljavnosti ponudbe, rek lan” ciji blaga in jamstvu za bW s seznamom serviserjev; k ?1 Uvrščena kotadja 1-obveznice V tem tednu je enotni tečaj obveznice RSL 1 neznatno nihal. 23. 11, je tako porasel iz 98,7 na 98,8 (5605 lotov prometa), naslednjega dne padel na 98,1 pri 14366 lotih prometa, v četrtek pa porasel na 98,7, ko je bilo za 5638 lotov prometa. V petek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 98,5 pri 18237 lotih prometa, v ponedeljek pa na 98,3 (13615 lotov). Enotni tečaj obveznice RSL 1 I davčno olajšavo je 23. 11. poskočil iz 96,2 jia 96,7, ko je bilo za 93 lotov prometa, v sredo so bili prijavljeni aplikacijski posli z 42 loti po tečaju 95,7, v petek s 27 loti po enotnem tečaju 94,7. v ponedeljek pa z 22 loti po 94.2. Tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 je v tem tednu nihal. Tako je 22. 11. padel iz 98,6 na 98,5 pri 1380 lotih prometa, naslednjea dne na 98,1 (1278 lotov prometa), v četrtek pa seje vrnil na 98,5. ko je bilo za 622 lotov prometa. V petek Je njen enotni tečaj padel na 98,2, prometa pa je bilo za 946 lotov in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (73 lotov). s 6 loti po nespremenjenem tečaju 105,6, v ponedeljek pa 23 loti po tečaju 98,5, kar je posledica oblikovanja pokuponskega tečaja. bilo za 121 lotov prometa, v četrtek na 34525 pri 166 lotih prometa, v petek rahlo porasel na 3463S (77 lotov prometa), v ponedeljek pa na Enotni tečaj obveznice PTT Nova 35186 pri 70 lotiti prometa. Gorica je 25. H. porasel iz 104,6 na 105,0, ko je bilo za 40 lotov Enotni tečaj delnice LEK je 23. 11. padel iz 13178 na 12003, ko je prometa, v petek so bili prijavljeni bilo za 660 lotov prometa, nasled- aplikacijski posli s 26 loti po tečaju 105,0, v ponedeljek pa s 171 loti po tečaju 105,0. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 23. II. porasel iz 104,9 na 105,0 in se nato na njega dne pa na 11973 pri 71 lotih prometa. V četrtek je sicer nekoliko porasel na 12010 (898 lotov prometa), vendar je v petek ponovno padel, tokrat na 11951, ko je tem nivoju zadržal tudi naslednjega bilo za 280 lotov prometa, v pone-dne, skupno pa je bilo za 83 lotov deljek pa na 11922 pri 220 lotih prometa. V četrtek je njen enotni prometa. * W o mjHmthu M11 C«»t» prvth borcev n. 68250 eofioe T***f*h* CMOS 62-852 MfSLOUACfVKZA CN/Ol_MMA~^ S*QV«iwfa:e 54. UubILano 6KXX> 9064 13MSS Ti»»f*fc* 06* IEll-347 Partlzanslf« Clltl >-5 62000 MaHbttr 9 062 25-4CO T4«a*j| v Žaklju, kol seje zgodilo^ naročnici. J.K' »prekmursko gibanico«! Nedolgo nazaj so se v soboški Diani zbrali gostinci, t/4 S h ta ta 1^'0 t iVcuCrigt/ fiuZ.itj □<> JC V jODOjfti Uluni ipJii prisluhnili strokovnjakom s področja vinarske in jivib^^^ I . industrije. Udeleienci morajo plačati »soudeleiho«, čeptO^ i vso zadevo organizira zdrutenje, ki je pravzaprav usiati^^. i C ' Ijeno Z namenom, da skrbi za gostince in njihov napredek^ Bolj kol za izobraževanje pa je takšno srečanje izkoriščen-za propagiranje živilske industrije in izdelovalcev goslin^. opreme. In med novimi izdelki, ki jih je propagiralo rtOf' mešano podjetje PARTVS, d.o.o., Slovenska Bistrica f bila tudi PREKMURSKA SOLATA, ki je sestavljena^ koruze, stročjega fižola, kislih kumaric, korenja, graha' j solatne kreme. J Vse lepo in prav; razumem, da morajo podjetja isk^^ vedno nove možnosti za uspeh na trgu, toda nikar na rtii^ neke pokrajine. V Prekmurju nikoli niso jedli koruze v ali storžih (čeprav vemo, da jo zelo radi jedo kot A ir, CZ, ,, t-t, n.,»t,l t .ift IC « h.’ v Ameriki in drugod, so jo v lej pokrajini uporabljali • r - - - - . ' - ■ ' r r - . krmo Živini in za pridobivanje koruznega zdroba in nior" h' Strinjamo se, da Primorci pojedo veliko testenin, Siajerct^, precej krompirja, tn da sta temu primerno sestavljeni solati, če že hočejo uporabiti »prekmursko«: za svoj k izdelek, bi se lahko vsaj prej pozanimali, kakšne jedi, vsem solate so v preteklosti poznali v Prekmurju. Strinjt>l> (]. vsem solate so v preteklosti poznali v Prekmurju. Strinjal' (]. se s papriko, zeljem (rdečim in belim}, hrenom in Še tjj nikakor pa ne s koruzo. Ttc J rCLrčW.4k^' Nekaj podobnega se dogaja titdi j ^prekmursko nico«. Ne le, da jo prevajajo napačno v angleški jezik (N nobena stvar, ki se giblje nekje čez M uro lj in bi jo md^". imenovati »prekmurska gibanica« v vseh jezikih, ampak -. 5^ j pogosto dogaja tudi, da so njene sestavine, povsem iif. t__.. .. ______-• ____J_______1..' ___l _: tl.' . „ .J r v pravi prekmurski gibanici., Plasti orehd'\ maka, skute in jabolk so obvezne, prav tako tanko vlevt^j drugega kot 3 Sj 1*1 fer/o in velike količine kisle smetane. Nekateri gostiltti^^'j[ tl. v drugih krajih Slovenije se zadovoljijo že z jabolk' ' makom (ker so orehi predragi), nekateri le s skuto; nekdi^, hočejo ustvariti nekaj novega in dodajo grozdje... «( več »prekmurska gibanica«! To pecivo je bogato, pa eno najdražjih, zalo so ga v Prekmurju pripravili le posebnih priložnostih. S k V ’l Zato sva se na že omenjenem srečanju z znaniiti\ cenjenim prekmurskim gostincem pogovarjala, da bi zaščitili ne le »prekmursko gibanico«, ampak vse, kt imelo naziv prekmursko in bo zares odsev prekinuk^^ identitete. Recimo nekako tako, kot imajo Francozi , svoj .šampanjec ati Švicarji sire, hi Prekmurci morali zaŠid‘'_ prekmursko gibanico, bograč, bujto repo, »dodole«, vovko, »kleton« in še kaj. BERNARDA R. Pt'Č^\ S k S 393 2^nik, 2. decembra 1993 stran 15 lokalna samouprava Gmajna se drajna V Ščepci iz občinske zgodovine ah 1* časti ■U«' la? kako je potrebno koga za ušesa rak li.? jtw Kf ipo 1*1. I, predpostavimo, daje oblast kolikor toliko normalna, potem Kradeva okrog občin kaj preprosta. Edino za oblast pomembno JJ^nje se p.i....' ......... .' ' '"avo življenje pregledno in sc jih bo dalo nadzorovati, da bodo '"aini plačati čim več davkov, da si bodo svoje reči glede javnih čim bolje uredili, obenem pa jim ne bo potrebno pomagati * 'Isaarjem iz državne blagajne? Z drugimi besedami: oblast t** samo, kako' 'čfiesti med lokalne skupnosti tekmovalnega pa jih vendar''nb nahujskati k medsebojnemu pobijanju. tMiitna jo, kako med ljudmi zanetiti sovražno energijo iz časov p^oenskih vtrjevgnfUi kako to energijo sublimirati za urejanje '"finalnih zade<" pri tem glasi; Kako razdeliti davkoplačevalce, da bo prek po njih. Na teh pohodih so označevali in obnavljali Ijr ': ;1 lua : )3 N. je znane ŽBod3.Vi'rte Slo- pu ___________ J., 'ie -R 5 i* '^dir se ne ve, da 'bi 'sfe kak :atf siac JitrvL ne pa po ideološki i^tiko smo bili if KH' nuno , razdeljeni in koliko najbolje začeti m in županijo. Tako se sporom o tem. če iH Tto^'3tijemo že kot Veneti '.k ^9 Veliko prej, kot -se je zgodovinsko trdilo, ali 1« J. \ Jf^^^ttnja uradna zgodo- '''* ' f J® vredno, da se to J*' P'*'’ovimo te eno: Sc-rias živijo Slovaki in K IC' r \ ■K' Sliisajii. ki jih ni-Psii ni poučeval. da ntin V ..ztT,;z, so ■Ih. svoje zdajšnje kraje spadajo v skupino ji, lovanov. Takšne '* gor na/sever pri-.iVilf^l^juhi. ' ' ' ' ’’ pravi, da šč jc na jH tc- slovenske na-tr^Prilč omenjal župan ' leta m. »Očitno z/il^e s,®’var neke večje sku-j ■E^ii0^’^''^nccv. Potemtakem Kjj ■ župana lahko šteli za jSBbi. 1^'‘ga nizi rane lokalne ■ m laiii 1 organizirane 'Ctr,* tem času. Po njc-Al/h ■ ^eda župan ni slovan-'^-*ora. Župa jc iiascli-Ičflb ^^^mlje, ki jc zcmlje-IfPi,, '.'t^kroženo, .Slovenske bi bile zelo razdrob- V tem času. Po nje- .IrLu,. til niiiiiiCe i<‘vilo duS. RI' I ............. J '>r pred ziidruŽRi- n / L a neko se.sUlviuo ob- 'nL* biki, . ' S(*..l .^-1 J'-* lahko Stelo tildi za- Ve '^'»alljti-Acljiilo piepri- njega leta podaljšali mandate sedanjim skupščinam občin, ■ ki bi po novem delovale enodomno, To pa naj ne bi veljalo ■ za občine, kjer se skupščine ne sestajajo oziroma letos niso sprejele proračuna. Čeprav koalicija ni poenotena glede vseh teh vprašanj, pa v ključnih trenutkih vedno strne svoje vrste. Med drugim so razhajanja o tem, ali so tehtni vzroki za podaljšanje mandatov, Ker se nihče noče posebej izrekati, je očitno, da ima vsaka politična stranka v rokavu kakega aduta in da tehta z glasovanjem na zasedanju državnega zbora. Zato bo potrebnih več različnih predlogov rešitev, ki jih bodo proučili v strankarskih krogih. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo. pa bomo zagotovo kmalu zvedeli. MILAN JERŠE beltinskem posestvu. Prostorska ureditev naj bi dokazovala, da so v teh stavbah živeli na zadružni način. Zadruga pa da je bila slovanska in torej tudi slovenska izvorna kolektiviza-cijska stopnja. Iz tega naj bi sledilo, da jc socialistično zadružništvo zapi.sano ljudstvu roja odslej ni smel ujeti nihče drug.« (Vilfan). Kar je leto dni muje, je muje. Kdor je imel stvar določen Čas v mirni posesti, ta jo je lahko obdržal. Plemiška lastnina je postala tvoja, če si jo mirno posedoval 30 let, fevd ti kri. Edino to je motilo, da so sc ljudje tako imenovani kolektivizaciji tako upirali. No, pozneje se je pokazalo, da so se imena vasi na -ci pojavila šele v obdobju načrtne kolonizacije in da torej ne gre za spontano obliko združevanja, marveč za- v administrativno. Zadruge so bile najmaiošte-vilnejše lokalne skupine. Številnejše od njih so bile soseske. Se Širše pa župe. Meje moje ograje so meje moje lastnine. Srednjeveška ureditev ni bila enoznačno formalizirana. Lokalne skupnosti niso imele strogo začrtaniff ad- Kljub ministrativnih meja, temu pa so živele po ustaljenem običajnem pravu. To se vidi tudi iz imovinskega prava, ki jc veljalo v tistem času in jc prav zanimivo. Lastnino sc jc v tistem času pridobilo s prisvojitvijo. ■ - K_i ci c/ivi*r prosto Sl dovolj močan. Pre- Sel. če si seveda bil in si področje ogrVdil." Pozneje, ko je bilo lahko tako pn- zemlje manj. Sl svaial samo Sc na skupni last- taleoimenovani gmajni. V srednjem veko to že več ni bila nikogaršnja zemlja, ker so bila do takrat vsa dostopna območja že razdeljena n;;;! 'ustnike. temveč za zemljo, ki je nini. na med last- biki slabo obdelovana. Kako .so preprečevali, da ne bi nenehno prihajalo do neupravičenih prikistilev? Kakorkoli je namreč vsaka lastnina tatvina. trebno nekaj eiikrat jc vendar po-7,al;oličilt in sc prci ichaii kar V mestih in tržnih počez ropali. zmo organizirali lemi t^hod po mejah med parcelami m po- je pripadal po 12 letih mirnega uživanja, po meščanskem po pravu pa si nepremičnino pri-posestvoval, čc te ni nihče nadlegoval v njenem uživanju eno leto. Če ti dam, je tvoje. Kadar je kdo komu prepuščal nepremičnino, sta to uredila tako, da je stari lastnik popeljal novega po mejah zemljišča. Namesto papirjev, ki bi izročitev potrjevali, mu je izročil grudo zemlje, če je šlo za zemljo, ali kos lesa, če je Slo za gozd. Včasih so izročitev opravili pred drugimi ljudmi, da je bolj držalo, ker je bilo več prič. Eno ti prisolim, da si bolje zapomniš. Korist od javnega izročanja je bila tudi ta, da se je tako bolj zapomnilo meje in pogoje, pod katerimi je bilo kaj država. Danes sicer vemo, da to do večjega reda ni pripeljalo, toda takrat tega Se niso vedeli. Država je potrebovala podatke o številu prebivalstva, da bi lažje določila število novincev vojakov z določenega območja. Za izhodišče novačenja so vzeli stare »predjožefinske« fare. Cerkev je pač najbolje or- 'aniztrano kraljestvo na zemlji. S župniki so morali že od triden- tinskega zbora (leta 1560) dalje voditi račune o gibanju prebivalstva. Zgodovinskopolitično izhodišče lokalne (samo)u prave torej ni v tem, da bi se lokalni skupnosti zagotovilo stojno odločanje. odločanje. samo-temveč v tem. da so dobili Števne oddelke. Izdelali so neke vrste mrežo, teritorij so razdelili na območja, da bi ljudi lažje prešteli. Tem oddelkom so pozneje rekli katastrske občine in te občine so podlaga za poznejše okraje in upravne občine. (Se nadaljuje) Stefan smej I Vesela, zabavna in koristna prireditev v Gornji Radgoni v Guruji Hadguni hodu ud 15. do 23. dccombra orgaaizirali prvo rimsko in predpraznično prireditev v ogrevanih prostorih. Organizatorji napovednjejiO, da bo ta prireditev brez vstopnic nepozabna za staro in mlado. Kakor je dejala odgovorna za ta sejem Mateja Jaklič, lahko sejem razdelimo na dva dela, na komercialni in spremljajoči zabavni del Pričakujejo velik obisk kupcev in ljubiteljev vsega lepega in zanimivega iz vse severovzhodne Slovenije in obmejnih pokrajin v Avstriji in Madžarski posebno zaradi rega, ker je obisk na sejmu brezplačen in »i povezan z obveznim nakupom. V ta namen bodo ogrevali celotno halo A, za razstavnišče pa lx>do uporabili tudi del zunanjega prostora pred balo. To bo nekakšen božično-novoleini sejem praktične ponudbe vsega, kar potrebujemo v prazničnih dneh, zato so ga poimenovali Praznični sejem. Spremljajoči vsakt»dnevni zabavni program bodo soustvarjali sodelavci Murskega vala, otroci iz vrtcev in Šol. cerkev ter članice aktivov kmečkih Žena in deklet. Od 20. do 23. decembra bo sejemski prostor vsak dan obiskgl tudi dedek Mraz, BBP Sindikati bi morali strniti vrste! Ne le zadnji delavski protest v Ljubljani, ki so ga organizirali svobodni sindikati, ampak (udi druge podobne akcije so pokazale, da različni sindikati pri nas še vedno nastopajo vsak zase. Zdi se, da si večina med njimi prizadeva zgolj za odre lastne interese in nabiranje volilnih točk. To pa vsekakor ni v širšem interesu delavstva, ki od svojega sindikata pričakuje veliko več. Zato je nujno, da to uvidijo tudi vodstva posameznih sindikalnih organizacij, ki se zdaj Še vedno prevečkrat obnašajo strankarsko in skušajo na vsak način uveljaviti svoje poglede ne glede na nasprotovanja v drugih taborih. Dosedanja praksa kaže, da bodo morali sindikati čimprej strniti svoje vrste, zlasti zdaj, ko se vedno bolj kaže potreba po oblikovanju nacionalnega sindikalnega programa. Prej ali slej bodo to morali uvideti v vseh sindikalnih organizacijah pri nas in pokazati pripravljenost za sodelovanje. V nasprotnem bo namreč vlada po mili volji še naprej izkoriščala sindikalno razdrobljenost v svoj prid, Niso namreč redki primeri, ko si na raznih ravneh prizadevajo čimbolj ločiti sindikate v gospodarstvu od tistih v negospodarstvu. Ob podpisovanju tarifnih delov splošnih kolektivnih pogodb se namreč ne bi smelo več pripetiti, da bi jih vlada žejne prepeljala čez vodo. Zgodilo pa se je ravno to. Tako se je vlada enostavno požvižgala na obljube, po katerih bi jim po podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo priznala ugodnejšo eskaiacijsko lestvico v negospodarst vu. Pozneje se je namreč pokazalo, da sta bili lestvici izenačeni, in sicer na nižji ravni, ki jo je že uzakonila pogodba za negospodarstvo. In rezultat takega »pogajanja« je bil, da so bile s tako sprejeto lestvico plače praktično zamrznjene, kot opozarjajo v sindikatih. V sindikatih pa niso zadovoljni tudi z naj novejši m predlogom novega zakona o javnih zavodih in državnih organih. Pri tem so ugotovili, da so delavci razvrSčeni v pet najnižjih razredov, to pomeni, da se njihov položaj v bistvu ni izboljšal. Moti pa jih tudi, da se bo delavcem v višjih plačilnih razredih plača povišala za približno 30 odstotkov. Pogrešajo ustrezno metodologijo, iz katere bi bilo razvidno, na kakšnih osnovah so delavci razvrščeni v posamezne plačilne razrede. Ali niso ti primeri odstopanja od delavskih zahtev dovolj zgovoren dokaz, kako se skuša sindikalno razdrobljenost čimbolj izkoristiti v drugačne namene? Zato je nujno, da v slovenskih sindikatih čimprej najdejo skupni jezik in enotno nastopijo vselej takrat, ko gre za življenjske interese delavstva. Poziv, naj se jim pri oblikovanju skupne strategije nastopanja v javnosti pridruži čimveč sindikalnega članstva, ki pričakuje konkretnejše rezultate njihovih prizadevanj, v tem trenutku ne bi smel izzveneti kot glas vpijočega v puščavi. Zamujeno se namreč ne da nadomestiti kar tez noč. MILAN JERŠE IMATERINSKI t I i Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A. Ljubljana, štev, 50101-603-43533 HVALA’ t "1 stran 16 vestnik, 2. decembra .1 ■/ P’,. •i ii I ■s> Kr.. ASFALT - Delavci soboškega podje^a POM-GRAD so ujeli še zadnje trenutke pred snegom in asfaltirali 1.200 metrov dolg krak ceste med Veliko Polano in Brezovico. Celotna naložba je stala 20 milijonov tolarjev. Eno polovico je prunakntl občinski proračun, drugo pa sklad za demografsko ogrožena območja. Sicer pa so dodatne metre asfalta dobili v letošnjem letu tudi na Hotizi (450), Orešju-Dolini (1.780), Čentibi (1.500), Dobrovniku (1.800), Turnišču (1.580), Polani (700) in Bistrici (300 metrov). Manjše površine so posodobili še v Dolgi vasi, Črenšovcih in na Kobilju. ~ Fotografija: J. Ž. iz naših krajev ■ LOMAiNOŠE- Eurza dve akciji so se odtočili v LocraaiKtSah: hkratno aa- peijavo vodovoda in omrežja kabelske televizije. Da bi prihraniti odvečno ko-noniA TT . p^Dje, ao hkrati s položitvijo glaraega vodovodnega voda iz Rodgrada do LamaaoS polobli tudi koaksialni kabel z8 televizijski signal, ki. bo prihajat od radgos^e sprejemne in (Kidajne postaje. Razdelilno omne^a kabelske televizije Bodo {X5 vasi razpadli po Srogovtii, ne pa v zemlji, kajti denarja za sekundarno vodovodno ottttežje je zmanjka. Tele-bet torej feraaia, na TOdo pa bo treba Se poča-televizijo pa so pred kratldro že Meieh. Na radgonsko omrei^e se je ptrik^uSlo 34 gospodinjstev. Gledali bodo lahko 2^ pff^iamav in in-leEmratlgons^ kanal It- Krajevna skupnost Ljutomer Bodo trg zaprli? V krajevni skupnosti Ljutomer, v katero spadajo poleg mesta Še vasi Spodnji Kamenščak, Babinci in Noršinci, so zelo zadovoljni nad dosežki zadnjega petletnega obdobja, ki se izteka v tem letu, V letih 1988-1993 so namreč zgradili veliko cest, napeljali telefonska omrega, kabelsko televizijo, postavili so več uličnih razsvetljav, sofinancirali so telovadnico pri osnovni šoli in še bi lahko nizali. O dosežkih so pripravili posebno pisno poročilo, ki ga bodo la mesec izročili vsem gospodinjstvom. Kako naprej? Plačevanje krajevnega samoprispevka se je izteklo 31. julija tega leta, a najbrž tudi v prihodnje ne bo šlo brez neposrednega finančnega sodelovanja občanov. Na Spodnjem KamenSČaku, f J i 1 1 ZLATOPOROČENCA - Te dni je minilo 50 let, odkar sta se vzela Matilda in Avgust Šajnovič iz Gornje Radgone. Matilda, ki je bila šivilja, pozneje uslužbenka, je sestra pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, Avgust pa je bil gradbeni delovodja, po upokojitvi pa je bil 13 let upravnik počitniške skupnosti v Lovrečiči v Istri. V zakonu se jima je rodilo troje otrok, imata pa že Štiri vnuke. Zlatoporočno listino jima je izročil predsednik skupščine občine Gornja Radgona Alojz Vogrinčič. - (L. Kr.) Hi.;«;.. jiMi' v Noršincih in Babincih vse bolj dozoreva spoznanje, da brez vaških kanalizacij ne bo šlo, zato jih bodo skušali zgraditi v bližnji prihodnosti. Najdlje so že prišli na Karaenščaku, . saj so že naročili študijo oziroma idejni projekt, V Babincih bi radi imeli Se ulično razI svetljavo, med Noršinci in Ljutomerom pa naj bi zgradili I pločnik oziroma kolesarsko ; stezo, saj so pešci oziroma ko-I lesarji zaradi gostega prometa ! vse bolj ogroženi, na tem ob. močju pa se je zgodilo že veliko ■ nesreč, , Naj večje naložbe, ki jih se, veda ne bodo financirali zgolj j s krajevnim samoprispevkom, ! pa so načrtovane v Ljutomeru, i Tako naj bi čim prej posodobili oziroma razširili jtirli S ko 'vcio. modernizirane pred 20 ali fileti, zato so že dokaj zd®!* V Ljutomeru pa načrtujejo^ ureditev obračališč v uticah^ maja, Antona Trstenjaka, ■ ■ nas# progi...,; do novega » Jurževkama bi radi zgradili P' « _______nač[l‘ l Spot. Za večjo varnost načri^ bodo skušali upoštevati pri izdelavi dokončnega ureditvenega načrta mestnega središča. Glede na to, da ima Ljutomer obvoznico za Ormož oziroma Mursko Soboto, ne bo predvideno zaprtje mestnega središča jejo Še ureditev križišča P-Mestnem bregu, kar bo S®P" sebej kdristno, saj je v sredni bližini osnovna šola vrvež okrog nje. Tajnik krajevne skupnosl' Hvalec nam je Se povečaL ob vsej skrbi za materialni < c iiuS d Sl i b 1 « 1 1 L n 6 t h n li ih I*? Prleškifličkec PrliškS nčduin^ diklini no mdmike, babice no tettlce, stdrč no middi kravi zapišti si s črnoj krdjdoj v beli' rdr, čt' ste še za jubuhiijct v nedelo večer nastdfte fsdka svojem! Mikldši! Nastdfte šdlje pa črevle fsi; mogočno do van Mikldšt prinesli bojše cdjte pa nova delovna mesta pa vekše ploče. Pa paško mete, či de namesto svetega Mikidša prileta Lucifer z gbplami pa z no vin zbkonon za znižaje pldČ, ta tak si ali zaj gučijo tuciferi v Liiblani. He,pod rddinski železniški most je tiidi prileta čn osmr-djerii liicifer, kerije smfdeja kak ti thdr s cistemoj, v keroj je meja 6320 litrof plina propana, ka bi skoro fsi Mikldši no parku zuačmali bis evige rue. Pa so pje gasilci en veki čep zabili v tisto liikjo, kero je šofer iz Razborja vgravera na Železnišken nadvozi. Hvdtabogi je ne tan sta sveti MikloS, vačik bi ga plin buja. Ja, za sto jezerof vragdf gospa ormoška Dafkerija pa gospa lotmerška DbČa sta pre pokvarjeni do amena, toti šprudlarcipre ne nastdvlata samo za Mikldšovo, se Švdrajo kmetje. Ja, pa sploh pravilno ne naslovita listin bogatošon, keri mojo po mitjbn pa še :čč ploče. Pa liidi ne naslovita tisti triperošon - pardor /liperoSon - pa še ovin aftombtošon z enookimi džeki za požiraje penezof, s kerimi eni zaj na Švare služijo kak lordi, dbfka pa ne plačajo, krucinol ati negdal Tudi Štrigovo no Gibino naj obiščjo Mikldšis slavenskin pravopison no slovensko; zastovoj. Niina Vidika z Gibine jS pre že nastavila pa tildi dobila ta svojo v Vatikorii od ta pravih MikldŠof. Dobila pa je ne nič kaj pametnega, ka se je prč prčveč razvuzdano obnašala, gda bla je f Prlčkifi - blablablablabla... či bi bla Gorja RadgUna gospa, te bi pje mogla nastaviti ta zgčrjo pa ta spadjo, kanctijo ati, ka bi sveti Mikldš notri spusta bojše parlamentarce no odbornike, ne pa toke fukse, kak jih zdj mojo, kaše ali samo štritajo no riikajo, Tan nede prčt dobro kak te, gda do se oženiti krŠČajnski demokrati z literdrii, pa do fkiiper spiti liter dni' pa še drugi pa sf fkiiper prešteli storega statuta Zvčze komuntsisof. Ne je zadosti, či plačii-vlejo članarino. Hja, Miklošovo je til, Fsokl si neke želi. £ni mlodi, keri majo radi džojnte, si želijo, ka bi jin Mikldš prnesa mamila-■ Stori pijanci si želijo, ka bi jin Mikldš naleja f Črevle puno vina. Verženci si želijo, ka ta gldvril nebi pošilati paketof samo »izbeglicana, paČ pa tudi listin domačinon, keri bi nUcati fsemogdčno za prčživetje. Župniki no kaplani, kerin tak ali tak mujmo celibata luškano nastdvlajo kuharce - td se razmi ka paČ ali talere po mizi - naj nastavijo svoja srca no možgdne, ka dč jin Mikldš naleja božjo milost, pa malo veČ pobožnosti.,, Tjeden dni po Mikldšoven pa je pje Licija. Tota jč negda fiidi hodla po hišah s parkli- pa na talen' nosila oči, kere S je Van skopala iletnin liden, Č'i bi še gneši den okpli hodla, b te bi bilo zarod p je pano slep cof. ■ Negda endk je pje Liclja hodla vnoči po Sdvjaki. Pa je mola Mimika gledala jedne roke, pa je rekla: »Td je mogočno resen Liclja; rokč pa so ali le bdtrinela Te pa so pje vuni okoli voglof tak zaropotdli parkli z lancl, ka je Mimika planita v joČ. Atek pa je reka: >>Liclja, hitro pridi nazaj s pdrklon, ka tota dikllna grdo gučiL^ Diklina pa je začela trepetati: Ide zofte parklof, toti so preveč hiidl!« Ido, vidite; čl človlk dobi lepe milodore, t§ vervlč v A/f- kldša no Liucljo, vačik pa ne. Fst Prleki si zaslučijo, ka jin Mikldš prinese bdjše čdjie, Tdkak.tudi je. ■', J. \ ■ ■I-'" ■■ Dela naj bi potekala tudi na tržnici, kjer naj bi bilo poleg pokritih prodajnih prostorov še nekaj kioskov. Tedaj bi tržnica prav gotovo zaživela, medtem Ljutomersko mestno središče naj bi po idejnih zasnovah za avtomobilski promet. Ker že imajo obvoznico, ne bo pb’^ nih zagat. - Fotografija: š. S. * OKRAJ - Kje bo sedež »pr- . „ - - - - Ljutomeru ^daj na njej ni večje po- ali Gornji Radgoni? Na Janže- ^udbe in tudi kupcev ni veliko, vem Vrhu so se, kot kaže slika, Urejenost pa se obeta tudi na že odločili: občina Radenci, ljutomerskem glavnem trgu. leškega« okraja; v Tako kot za tržnico in veži<)|, okraj Ljutomer. Pa šalo na . strani Tako je bilo v preteklo- »o ti; trg pridobili na pod-sti, kako bo po novem, pa še razpisa idejne ureditvene nihče ne ve natanko. Če pa bo projekte, ki bodo v decembru spet tako, kot je zapisano ua ogled v galeriji Anteja Tr-tabli, tudi dobro, saj je ne bo stenjaka. Na predlagane rešite treba zamenjati. - FotograBJa: seveda možno dati pri- j. Ž. pombe, predloge,,,, ki jih povzročilo nobenih težav avtomobilskemu prometu, prej narobe: trg bo lahko zaživel z ne-posrednejšo ponudbo takšnega ali drugačnega blaga, gostinskih storitev, prireditev. Toliko bolj, ker so že dodobra in v prvotni obliki uredili stare stavbe, nove pa so tudi v podobni arhitektonski obliki, V krajih krajevne skupnosti Ljutomer pa bodo v naslednjem obdobju skušali zbrati denar še za obnovo asfatiranih cest. Mnoge izmed njih so bile voj ne zanematjajo VOJ nc zdnemdndju za ljudi, Te dni bodo za 240 Ljutomerčanov, več kot 70 let, srečanj® j, gostitev, V predbožična”^ fj prednovoletnem obdorij naj bi bolj kot kdaj dosl®)^ velo ljutomersko mestno^ diSče, Torej okrasitev, . pisna razsvetljava ii' G asitev, h leea, .,r , nudba tega in onega, da bi ljudje pozaba;^ VS6^ Cia i? d jo)? fS J iJitl i[tižrj'iq v idi'' ■■.'■Iho rint'..'. ■ vaščanu in Sldvenškb^bričahu, t ' L.-KRAMBERGER , . ,1, I- ■x. ' Planinci v Gornji Radgoni v Gornji Radg^^^l luje planinsko drošl*''^^ 1961. leta. Tačas l■^'”^ članov, vodi pa KoroŠeviČ. V akcij. Do konca ji šli še na pohod na Šmohor. . ■ Radgonski ' IttidCbZV z4ni^JtVI v letu so uspešno delujeo z društvi v Celjupin Laškem, zani pa so tudi s r I . P* skimi druStvi-skana je bila 7- d* pionirje in mladine^; ^.jji I uigaioziiaii ..a Julijcih, pa zimski ili^dib nlilniTlCeV V n*- poletnt^ planinska jo organizirali na v mladih planincev ski koči. Sicer pa nizi rali letos Še so M ie k b iii »s 'a ,le Pt Ja b V; b Is tf 5t, a. ta S| til M; C, Ks 'tS let Vj Triglav, Še bi lahko vali, Število odraslih “^ 5; planinskega druSbj^ več let bolj ali pd ___1,„ _:i___na ,i. enako, nihanja pa ji, mlajših članih. ideja čimbolj utrdila dino v šolah, za da bi se . - "‘'vi" nost pedagoškega Radgonski planin®’ [f jejo v čast, da j® davna seja upravnefi bora planinske (,t' venije na njihove^^^,!<^ potrebna večja močju Vrhu, - na .0'01 c Vl "■I ijf' o 1 I ;93 j^stnik, 2. decembra 1993 stran 17 iz naših krajev Na Vreju celo cesarica iBt. h). ot Marija Terezija velika naložba, saj je znašala vred- dj’ II, H kitometrih vožnje k Murske Sobote pn>ti Hodošu se znajdete .Ptijelni vasici MošČanci, ki leži lev« in desnu «b regionalni cesti ter tik Ir 1 ^Mačkovskem potoku. V prijazni dolini so domačije, trgovine in drugi Jltf' La pulvru* T |PJI|a<.IIf --»i* UVIIIMVJV, *■ -'•■»'V' — I ^ajiv In vas pot zanese v zaselke Vrej, Breg ali Gorčico na desni p*' |l morebiti pa na Jev4)^ tja proti Pecarovcem, se boste m»f«vo ustavili som pravi predsednik gasilskega društva Franc Kuronja. Poleg tega so uspeli v minulih letih asfaltirati večino cest, zlasti proti bližnjim Kuštanovcem in F* .JU I* ni ta!" ?*li Uudi. Ti s« odprtih src Košaro vcem. in vam hodo gotovo skušali barseda ustreči. ^pravij« zaman, >^vričanci g«sl<>ljubiii ljudje, « Čemer smo se prepričali na vsakem koraku, čeprav je bilo zunaj mrzlo in je sneg h''ielil ves kraj. S slog^A uspeli doslej že marsikaj narediti, zat« jim ne '^»jka novih načrtttv,' '' »Omeniti moram, da so posamezna gospodinjstva iz zaselka Vrej prispevala nad 17 dni traktor- nost teh del čez 16 milijonov tolarjev. Poleg tega smo uredili Se hudourniški jarek. Naš zaselek je moral zagotoviti okrog 40 odstotkov potrebnega denarja.« Od kod pa sploh naziv Vrej? »Zato, ker so se tu že od nekdaj ukvarjali z vinogradništvom. o čemer obstajajo zgodo vinski zapisi. Iz tega Vreja naj bi pila vino tudi cesarica Marija Terezija. Naš zaselek je privabil tudi devet lastnikov počitniških hišic, ki se zelo dobro vključujejo v naše življenje. Pomagali so tudi pri gradnji ceste.« diii sredisce tiogajanja 0(1 predsednika vašifega odbora ^židviju ribala zvemo, da imenujejo središče strnjenega dela vasi ' Ljudje prihajajo sem po raz-opravkih, predvsem v trgovine, mlinske lokale, prinašajo mleko I i^ef^loico, se odpravljajo na av-“utis in drugam. »Sicer pa so bili bSčanci v svoji polpretekli zgodo-pomembno kulturno in poli-■^0 središče. Osnovna Šola je bila ! ia davnega leta 187H po pridnih rok in zavednih kra-: '"lov MoSČanec, Doline in Danko- '1, ste ceste v Vrej, poleg tega pa Se ureditev zbiralnice mleka, posodobitev dovozne poti na pokopališče in ureditev okolice mrliške veže ter organiziran odvoz odpadkov. Ti načrti so skoraj povsem uresničeni, k čemur so dali ogromen delež vrli krajani. Lahko se pohvalijo, da imajo v Moščancili že 69 telefonskih priključkov. »Z dograditvijo gasilskega doma pa smo pridobili Še tri dodatne prostore, in sicer garažo za gasilsko cisterno in kombi, zbiralnico mleka in v podaljšku dvorane oder za kulturne prireditve,« med drugim s pono- :7--i ■ ■1- MB aB -JK .,.j - 3» jiS?#: ??■' S Moščahci c 4« : * :■ .V l KOPAČI - Čeprav so stroji olajšali prenekatero prejšnje težko delo, so dela, ki jih kakovostneje opravimo ročno. Tako je tudi z jesenskim kopanjem vinogradov. Tole je skupina delavcev ljutomerskega Jeruzalemčana, posneta blizu Železnih Dveri. Bili so dobre volje, čeprav tekočega okrepčila niso dobili, ampak le dobro malico. - Fotografija; S. S. .rW=i' T )rf (f II tj ZIMSKA PANORAMA - takšen je pogled na Mvščance $ soboške strani. Na začetku vasi je na levi zgradba nekdanje osnovne šole, na desni pa foto in video studio Čemi. —JI ~------------------=-5(5i! I ■ /ji (» g i« f r I A ■ • ■* skih uslug, da je bilo odpeljano in splanirano čez i, 100 kubičnih metrov zemlje, izkopali so jarke, uredili brežine itd. Veliko podporo pa smo imeli pri podjetju Kerna iz Pu-conec, ki nam je odstopilo nad 600 kubičnih metrov gramoza za ureditev cest in bankin. Prav ceste pa so naš skupni uspeh, ki naj nas združuje, da bomo v prihodnje dobili povezavo do slehernega gospodinj- SILA MOSCANEC ■ stva v naši vasi.« To je v pogovoru __. navedel Milan Fik), Član gradbe- - l<> iahku z g»tovo$titt trdimu za P f -' Kphe (levot, Dezideria Obala in Mart« Horvat, ki .snio jih srečali ’‘«diSEu vasi. nega odbora, sicer pa eden največjih kmetijskih proizvajalcev v vasi-(..Asfaltiranje ceste v Vrej je bila Ji 1 sto let je Sola vzgajala b tod in dajala pečat kultur- I 4 i ^'vljeitju na vasi in v okolici. iii^.“®iovali krajevni urad, pošta - ji! Cflsa železniške proge _ " tu jKjniembno železniško j uspešno je delovala . Svpk zadruga itd, V zadnjih Var,; ‘'•^^tletjih je negativno delo- tj določenih struktur vplivalo ;B(i' /“lopno umiranje marsikatere ''9s(i Ob ukinitvi železniške ioij Oe Niu ukinjena tudi osnovna Ih; pa Kil hil.i premeščena ' ’s k?' m policijska postaja, kov .'"ščanei s približno 260 me-Jij ^^dniorske višine Šteje danes S|t^?f$bivalcev, ki živijo v 79 goi Uij^Jsivih Pretežni del prebival* ukvarja s kmetijstvom, ven-to večinoma mešane k me- i »i'. *-®|X>slciiih je 183 krajanov, je 94 dnevnih migrantov, tujini pa je ^^Ki^trir.inih je 5 obrt-to sicer predelava '•tia,..' cvetličarska in vrtnarska l" is*" fotografske in video sto-Eostinstvo in trgovino.« 4^ S« njihov skupni t , . I). fti so s krajevnim samopri- obrali pribfind' '900 tisoč '^hih' I"*''' zelo zah- ^a|f V prvi vtttl 'omenjajo I,2ikil(}metra^zpetina- rijjlli-' ]^ejtosw/ce ^htcTT je 'b zavreta, ^ogirtt tudi maigani. V, ^■'•'inT * resnice v vinu, ampak pri sebi! I' * * pade! v jarek, ni Martin, ampak vin’. ♦ b a pijača ni za vsaka glavo. ^brah M. GAŠPAR -i"’'!«? ’-**-*■ h ITI Razstavili poljske pridelke Prav ob našem obisku so v Moš-Čancih pripravili zanimivo razstavo kmetijskih izdelkov, za kar je poskrbela Marta Horvat. Odzvalo se je kar precej kmetovalcev, čeprav jim je nekoliko ponagajalo vreme. Gre za poljske pridelke, kot so krmilna pesa, krompir, koruza, buče, fižol, redkev, rdeča pesa, belo in rdeče zelje, korenček, peteršilj, paprika ter vloženo sadje in zelenjava. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi nekatere izdelke domače obrti, cvetje in zelenje. Vsekakor pa ne moremo prezreti zelo pestre dejavnosti kulturno- umetniškega društva Žarko Klanjšček, ki ga vodi Marija Kerec, učiteljica v bližnjih Mačk ovci h. »Društvo smo ustanovili marca 1981 na pobudo Marte Horvat. V začetku je v KUD-u sodelovalo 32 Članov, Danes deluje že več sekcij, kot so folklorna, ritmična, plesna, pevska in recitacijska. V povojih je tudi dramska skupina, vendar ker nimamo odra, ne moremo nastopiti pred domačim občinstvom. Sicer pa pripravljamo predstave ob raznih priložnostih, zlasti gasilskih prireditvah in obletnicah. Poleg tega gostujemo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Trenutno je aktivnih 60 članov, vključno z osnov- nošolsko mladino. Veselimo se IiiVdUJdi^u iiiiduuiv, v^ciiuiu m; gradnje novega odra v gasilskem dnmn nrimjtriikiiii^ nj^m _________———J .L—---------------" ■ —■----------------1 domu, primanjkuje pa nam denarja RAZSTAVA KMETIJSKIH IZDELKOV - svojevrstna ideja je nale- ^a kako širšo dejavnost.« tela na precejšen odmev med krajani. Foto: M. JEKSE MILAN JERŠE •v Gospa in njena hiša - muzej i JI I I seje v njej in na gruntu zvrstilo mnogo gospodarjev, tudi po- zabljenih. Matične knjige nemo pripovedujejo, da so tu gospodarili Šiloviči, Smrekarji, Kardinarji, Golobi, Cvetki in danes ga. Žalika. In prav njej gre zahvala, da je hiša ena sama velika etnografska 'B zbirka, pravi muzej, ki se po originalnosti in bogastvu lahko meri z mnogimi drugimi. Vsepovsod po hiši boste videli nešteto stvari, od peči, pohištva, vrat, posode do vsemogoče rustikalne dekoracije, kot so jih pač uporabljali stanovalci. v Pristavi pri Ljutomeru, malce odročno in po zaviti poti, stoji hiša s številko 33. V njej prebiva, kadar je pač nriiazna aospa Žalika Vargason in redkokdaj se zgodi, da doma, prijazna goj^ prijateljica Vika, Vsi domačini ju dobro poznajo in radi vam bodo pokazali pol k njima. In zakaj se je vredno nnpotiti t|9* jrtara »ciinprnim* ni pri njej na zaradi starega kn^Tkeg?doma, precej velike kmečke hiše, ki je bila postavljena v davnem letu 1816. Dru žinsko izročilo pravi, da jo je gospodar moral postaviti zato, ker snaha ni bila zadovoljna s premajhnimi okni, kakršna so bila v prejšnji hiši. V skoraj dveh stoletjih, odkar hiša stoji, z njimi živeli in umirali. V hiši je tako, kot je bilo od nekdaj, nihče ni ničesar spreminjal, vse je ostajalo in se ohranilo. Manjka le slamnata streha, pa kaj, ko danes ni več dobiti ne slame ne krovca. Zaradi svojega izročila in etnografskega bogastva je hiša v Pristavi vredna obiska. Lahko bi bila turistična točka ali vsaj zgodovinska učna ura za mladino. Tudi ga. Žalika bo vsakogar vesela. S. PAVLIČIČ VEŽICA - Z denaijem, ki sta ga primaknila Izraelska verska skupnost in lendavski občinski proračun, so v Dolgi vasi obnovili židovsko pokopališko vežico, zgrajeno v začetku tega stoletja. Na plošči, prilijem na zid, so imena 14 članov židovske skupnosti. Obnova je bila nuja, saj je bil objekt zelo zanemarjen, povrh pa je še ob cesti, po kateri poteka mednarodni promet. - Fotografija: J. Ž. Rrferendum 19. decembra y/ krajevni skupnosti Lendava, vanjo spada tudi naselje Trimlini, so se po letu dni brez krajevnega samoprispevka spet odločili zanj. Za novi krajevni samoprispevek, plačevali naj bi ga pet let, so se odločili, ker ima krajevna skupnost premalo denarja, da bi zadovoljila vse potrebe Časa. 19. decembra naj bi torej občani na referendumu odločili, ali so voljni prispevati tudi svoja sredstva za razvoj mesta, v katerem živijo. Skoda bi bilo, če referendum ne bi uspel, saj krajevna skupnost ponuja ureditev nekaterih pomembnih zadev. Krajani naj bi tako prispevali za gradnjo kulturnega doma, centralne čistilne naprave, urejevanje pločnikov, kolesarske steze do Trimlinov in za plinifikacijo mesta. Vodstvo krajevne skupnosti zato pričakuje, da bodo LendavCani podprli njihova prizadevanja in tako sebi zagotovili boljše življenjske razmere. JANI ■ GORNJA RADGONA - Šahovsko društvo so sklenili preimenovati v Šahovsko društvo Beitrans, to je po imenu Spedicijskega podjetja, ki ga vodita Boris in Andrej Beliran, radgonska meščana in vneta Sahista. Društvu sta že doslej velikokrat pomagala; nazadnje, ko je društvo igralo v drugi državni ligi vzhod, kjer je med 14 ekipami doseglo 5. mesto. Sicer pa je šahovskemu društvu gmotno pomagalo tudi podjetje Ipes iz Gornje Radgone. - Prvi mednarodni koneetedenski turnir v jesenski sezoni v Gornji Radgoni bo 12. decembra ob 9, uri v hots ' Grozd. Kotizacija za odrasle je 500, za mladino in pionirje pa 20G olariev. Pridite! (C, D,-Z.) ' ' ■ RENKOVCI - Nedeljska proslava krajevne skupnosti Tur-niSČe je bila v Renkovcih. Slavnostni govornik je bil predsednik skuftSCine občine Lendava Stefan Cigut. Na slovesnosti, ki seje je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi poslanec Ciril Pucko, je o dosežkih v posameznih krajih govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Bence, predstavnik Renkovec Štefan Ferčak pa je Se posebej orisal pridobitve tega kraja. Pester kulturni program so pripravili učenci osnovne Sole Turnišče in člani k ul turno-umetni- Skega društva Anton Mariin Slomšek. Na slovesnosti so Francu Toplaku podelili priznanje krajevne skupnosti, (J. Ž.) ■ ODRANCI - Odranski upokojenci smo ujeli zadnjo sončno (Se ne zasneženo) nedeljo in s kolesi se podali na izlet. Odpeljali smo se proti Melincem in potem ob žuboreči Muri dalje na Gornjo Bistrico, kjer nas je v gostišču »častil« naš predsednik, ki je praznoval življenjski jubilej. Okrepčani smo pot nadaljevali proti domu. Prevozili smo deset kilometrov, vendar se nobeden ni pritoževal Čez utrujenost. Veselo pa je bilo tudi v domači vaški gostilni, kjer smo si odpočili, se Še malo poveselilMn tudi pesem je zadonela, (Verona M.) ■ RA.DENCI - V Radencih so ustanovili radioklub, v katerega se je včlanilo 20 radioamaterjev. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili vodstvo kluba, sprejeli pravila in program dela. Našli so tudi pokroviteja: Zdravilišče Radensko, ki jim bo med drugim dajalo prostore. Kmalu bodo pripravili tečaj za radioamaterje začetnike. Svojo dejavnost bodo popularizirali med učenci osnovnih Sol Radenci in Kapela in potem prav gotovo pridobili Se kakega člana, (L. Kr.) ■ LENDAVA - Res je sicer, da tokrat ni oddalo krvi toliko krvodajalcev kot pred leti, kjub temu pa Število 387 dokazuje. da je akcija, ki jo je izvedel Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, uspela. Nekaj imen pogostejših krvodajalcev; Zmago Urisk in Josip Mundžar sta kri darovala že 60-krat, Franjo Strbad 47-. Jože Herženjak 41-, Ivan Zrna 41-. Stjepan Sakač 35- in Jože Magdič prav tako 35-krat. (J. Z.) ' vestnik, 2. decembraji stran 18 vestnik Ii I Miciiska stolov, miz in kotnih klopi v decembru KOTO, proizvodno in trgovsko podjetje, p.o. 61000 UUeUANA, SLOVENIJA MIKLOŠIČEVA 5 tel.: 061/123-241, fax: 061/113-289 PP 415, TELEX: 31298 Sl KOTO, TELEGRAM: KOTO LJUBLJANA ŽIRO RAČUN: 50100-601-14013 Splošna kmetijska zadru? Panonka Cankova, z.O'* Cankova 35 razpisuje prosto delovno mesto direktorja zadruge ( posebno ugodna ponudba v tem mesecu pa so razni ostanki izvoznih programov. Ugodnosti: j ..... p 030,1 - obročno odplačevanje (polog + 3 obroki, polog + 5 obrokov nad 50.000 SIT) — možnost zavarovanja posojila s čeki - 20 % _ popust pri plačilu 2 gotovino Obiščete nas lahko vsak dan od 7,00 do 15,00 v Kolodvorski 3 v Ljutomeru in v soboto od 8.00 do 12,00. Informacije po telefonu (069) 81 301 in 82413. Z obiskom se prepričajte o pestri ponudbi! J- ‘2^ .7^ Odkupujemo tudi hlodovino in žagan les: — hrastovino —jesenovino — bukovino in jelševino Pokličite ob ponedeljkih od 7.00 do 15.00 po telefonu 069 82 412 ali vsak dan po telefonu 062 701105 Tovarna masivnega pohištva, 69240 Ljutomer, Kolodvorska 3 vjsč Kar STOL JLmmAL^SOV STT>Lf LdL, ■trgovina anžel p.o. TRATE 23, GORNJA RADGONA Tel.: (069) 61 755 • Vodovodni in ogrevalni material « Vse za gradnjo « Vse za kurjavo « Kmetijska mehanizacija NAJUGODNEJŠE CENE - ZAUPAJTE N4Mr J UGODNA PRODAJA - 6.790,00 14JO0 te >&• BnM 15.110 tttr - pnlnl X 4^778 - moteoiM flbra£»ga Mltente |in iIMh^ Thimitt BmiON, lendM^ R»fietti^es, let: 1^882 VABILO K SODELOVANJU PRI LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETJA VARIŠ LENDAVA, d.o.o. K sodelovanju vabimo vse nekdaj zaposlene in upokojence podjetij MEHANIKA, INDIP, GORENJE VARSTROJ IN GORENJE IMO ki lahko svoje lastniške certifikate vložijo v VARIŠ Lendava d.o.o. S tem postanete delničarji podjetja, katerega ste tudi VI soustvarjali. Družbeno podjetje VARIŠ, proizvodnja sanitarnih celic Lendava, d,o.o., z dejavnostjo: izdelava, projektiranje in montaža sanitarnih kabin, tlačnih posod in cevnih radiatorjev je podjetje, ki vedno bolj prodira na tuji trg, S svojimi strokovnimi kadri zagotavlja intenziven razvoj, vodi učinkovito finančno politiko in se uspešno uveljavlja na tržišču. Zato prej navedene upravičence vabimo k podpisu izjave, s katero bodo potrditi pripravljenost za sodelovanje pri interni razdfeiitvi in notranjem odkupu delnic podjetja. Dodatne informacije lahko dobite na sedežu podjetja ali po telefonu št. 76111, int. 398. Delavci MEHANIKE, INDIPA, GORENJE VARSTROJA, GORENJE IMA PRIČAKUJEMO VAS! KOVINOPLASTIKA Pavlinjek ing. Stefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA, TEMLIMOVA 4, TELEFOM 06932-174, 21-903 Režemo in vgrajujemo pleksi stekla za traktorske kabine. TRGOVINA Betttncf, Ravenska 27 tek: 42151 CreniovcI, stara šola tel.: 71077 UGODNO • plišaste »pajkice« • džins f- MODEL T- 1908 IN MI VSAK PONEDELJEK OD 9.00 do 13.00 V KMETIJSKI ZADRUGI KMETOVALEC V UUTOMERU PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI ODKUPUJEMO GOVEJE IN SVINJSKE KOŽE PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH ŽELIMO VAM SREČNO NOVO LETO 1994! višja ali visoka šola agrononrf*i^ <^11 nkilAA ^^nakl * ekonomske ali druge smeri - najmanj 4 leta delovnih izkustn' Delovno mesto se razpisuje 4 leta Prošnje z ustreznimi dokazili^: kandidati vložijo v 8 dneh od^ oOjave na naslov Splošna ska zadruga Panonka Cank^ Cankova 35. z oznako »za direktorja”. ZAVARUJTE SL”' PRED S I R()ŠKI 5 ZDRAVLJENJA IV I I I I O ZDRAVJU začnemo razmišljati šele, ko zbolimo ali ko se po.škodujemo. In Sele takrat se zares zavemo njegove neprecenljive vrednosti. Jkfe, ZDRAVJE nima cene! Tudi bolezen je nima. V Zavarovalnici Adriatic Vas posebej opozarjamo, da lahko prostovoljno zdravstveno zavarovanje sklenete neposredno sami zase ali za člane svoje J družine in druge osebe, lahko pa se zavarujete tudi kolektivno v Vašem podjetju, ustanovi oziroma pri delodajalcu. Zavarovalne premije boste lahko plačevali na način, ki Vam najbolj ustreza. Vedite tudi, daje zavarovanje za doplačila le začetek in da Vam hotno pri , Adriaticu kmalu ponudili še dve vrsti prostovoljnega zavarovaja, in sicer za večj' obseg pravic in višji standard njihove uporabe ter za druge dodatne pravice, po zakonu in drugih predpisih niso vključene v sedanje obvezno zavarovanje. O p/jpustih povprašajte naše zastopnike. Varujte svoje zdravje Vem, da ini bo ob strani stala dobra zavarovalnica Adriatic" Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica PE Murska Sobota Štefana Kovača 28 Tel. 32 134 InJc d v .ŠaSJt! ŽE TAKRAT SEM BIL NAJBOLJŠI' MOJI NASLEDNIKI: FIESTA, ESCORT MONDEO..... SO ŠE BOLJŠI ! d/rtia tto; Company Veščica d.o.o 'A 1 slav . I Lr. LAK / :inli 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:3l SMO Fonosni, da jih prodajamo ih SERVISIRAM^Jf 3 ^tnik, 2. decembra 1993 Stran 19 n#i KMETIJSKA KAIIKIISA Lašim Vam omogoča ugoden vestnik nsl* jSfii! iH nakup I iK )n<*; nit' v Wf* MUDIII KOKOSI 1 TIK PRED RESNOSTJO 22-LETNA tradicija JAMČI KAKOVOST! ’ - VISOKA NESNOST - KONKURENČNA CENA - DOSTAVA NA DOM VSE INFORMACIJE PO TEL.: (063) 731 224 •n 731 338 I Vam ostaja premalo časa za čiščenj stanovanja, niste ko« napornemu čiščenju po pleskarskih in podobnih delih? 1'ČISTttNI I SERVIS BOJ A MA ZATO SMO TU Ml! HKro in kakovostno očistimo vaše stanovanje od stropa do tal. Enaka dela izvajalno redno ati občasno tudi v poslovnih prostorih. Ponudbe spra/emamo vsak dan od 1S.00 da fS.OO po telefonu, številka je; 22476. VELIKA. NAGRADNA AKCIJA ZA ŠTABE IN NOVE HAHOČNIKE AVTO FIAT PANDA 4x4 TREKKING IN STO DRUGIH PRAKTIČNIH IN KORISTNIH NAGRAD • Opeka Bramac za ^®*^o '^^inUtlvator kiuvivavur .uaww, 6lM • “ xl«er Mlostandard Osijek, dlesel, 4,«™ • za globinsko rahljanje dve osebi • stlskal-eO litrov • stiskal- Imitlvator liabin* gozdnili soitlmentoT avstrijsko Tirolsko za ntea zagrozile z okvlr- alca za grozdje i« ~ jem • vrtni kompoatnlkl, ®®°2^^aiilnaste vinski kotni regaU • raču- nalnikl • knjižne nagrade • paketi kav« oatAf Po zadnji javnomnenjski i •»'**M* J _ __ cABO* najbolj informativen _ pls, ki vsak teden prinaša slovenski iaeo- ZA TJAKOČinKE 8% CENEJE poleg zanimivega in pestrega ...ni brezplačnih nep«^resW^^^^^^^ slntkovnih, vetov ter in- in finančnih nasvetov ter in - - i-:.. m še: več štreni skih, k^v»rkk> U šrošhviiiith in Dri kni€-ti borzah, v trgovinah in pn naročnina za ZATO JE . KMEČKI GLAS LOŽBA, KI SE VAM POVRNE [ VSAK TEDEN! r' * * Adria Auto Ekskluzivni uvoznik Fiat Nova velika nagradna akcija bo potekala do 17. DECEMBRA. Vsi, ki boste do takrat postali naši naročniki, boste prišli v boben za nagradno žrebaixje, ki bo dan kasneje. Nagrajence bomo objavili v Kmečkem glasu, ki "bo Izšel v sredo, 28. decembra. ZA NOVO ZAUPANJE - KMEČKI GLAS ČASOPIS SLOVENSKEGA PODEŽELJA, NAPRODAJ PO VSEJ SLOVENIJI Naročilnic S tem naročam tednik Kmečki glas na naslov: Ime in priimek..................... Ulica CltreJ) 1» pošta............. SHdO ...telefon . Patom In podpis.................. I Izrežite in pošljite na naslov: Kmečki | glas, Robbova 14, 61000 IJubljana. | Lahko se naročite tudi po telefonu ' C061)173B389 ' lainEiii ^LAT^ v v POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA POMURJE Kupcem sporočamo, da imamo ugodno ponudbo vozi) FIAT in LANCIA v ZALOGI UNOl,0S3VIE bela UNO 1.1 S 5V lE kov. siva, temno modra, rdeča UNO 1,7 DS kov. siva UPO 1,4 S 5V lE bela, rdeča, kov. siva TIPO 1.6 SX 5V lE črna, rdeča TEMPRA1.6SX5VIE kov. sivo modra FLORINO1,7DS rdeča DUCATO FURGON 10Q 1,9DS modra LANCIA DEDRA 1,81 E kov. črna Vsa vozila so letnik 1993. Vsa vozila z bencinskim motorjem so opremljena s katalizatorjem. Servisna mreža pooblaščenih servisov FIAT - LANCIA na celotnem obmogu Slovenije zagotav^a servisiranje ter oskrbo z originalnimi nadomestnimi deli v garancijskem roku in zunaj njega. MOŽNOST NAKUPA VOZIL NA POSOJILO BREZ POLOGA ALI NA LIZING. Posebna ponudba vozil TAVRIA: V decembru le 599.000,00 SIT. Informacije in prodaja na servisu v Dobrovniku ali po telefonu: 06979015. V penedeljek, 6. 12. 1993, vabljeni v Mursko Soboto na tradicionalno Zagotovljena bogata ponudba več kot tristo prodajalcev MIKLAVŽ NA SEJMIŠČU Na podlagi 23. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA - EGESZSEGHAZ LENDVA svet zavoda ponovno razpisuje dela in naloge direktorja zavoda Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev imeti še: * visoko strokovno izobrazbo medicinske, pravne, ekorromske ali druge družboslovne smeri in - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogc^ev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov; Zdravstveni dom Lendava - Egeszseghaz Lendva, Kidričeva 34. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh od dneva objave razpisa. BU JTA REPA I f 5, t Tradicionalna študentska prireditev Prekmurcev j v Ljubljani. Zgodila se bo 8, decembra ob 19. uri v menzi študentskega naselja (Rožna dolina). VABLJENH stran 20 vestnik, 2. decembra 1 vestnik TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V MURSKI SOBOTI TRIBUNA T ' zagotovljena samostojnost urejanja J lokalnih zadev); z zakonom o lokalni samoupflt objavlja JAVNO DRAŽBO v likvidacijski zadevi zoper likvidacijskega dolžnika Zadružno podjetje Mursko polje, d,o,o., iz Križevec pri Ljutomeru, za prodajo nepremičnin in premičnin: 1. Farma kokoši nesnic Borejet se proda kot celota, in sicer: - osnovna zgradba farme (8 objektov) s skupno površino 7639,44 rrr^. - pomožna zgradba s pisarno s površno 78.12 m=, - lesena zgradba za steljo s površino 196,02 m-, ' - celotna oprema farme vse stoji na pare. št. 621/5, 621 /3, 623/3,624/4 in 624/3 v velikosti 302,70 ara. izklicna cena 1,606.524,00 OEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila, 2. Farma kokoši nosnic v Logarovdh se proda kot celota, in sicer; osnovna zgradba farme (1 objekt) s površino 1136,84 trF. ki stoji na pare. št. 634/6, 634/3 in 635/2 v velikosti 234,22 ara, - celotna oprema larme, izklicna cena 271.093,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. 3. Farma kokoši nesnic v Bučečovcih se proda kot celota, in sicer: - osnovna zgradba farme (6 objektov) s skupno površino 6942,44 m“, - pomožne zgradbe s pisarno s površino 243,18 m’, - lesene zgradbe za steljo s površino 112,00rrr’, - kolesarnica s površino 15,68 m’. - zgradba za agregat s površino 6,00 m^, - cetolna oprema farme, vse stoji na paro št. 475/1 in 475/2 v velikosti 251,35 ara, izklicna cena 1.128.413,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije. 4, Farma kokoši nesnic v Dobravi se proda kot celota, in sicer: - osnovna zgradba farme (6 objektov) s skupno površino 6932.94 m'. - pomožna zgradba s pisarno s površino 45,40m^, - lesena zgradba za steljo a površino 155.04 r»F. - kolesarnica s površino 14,57 m“, - lesena baraka s površino 49.84 m=, - celota oprema farme, vso stoji na pare. St. 418, 431, 432, 430, 429 in 433 V velikosti 266,80 ara, izklicna cena 1,222.533,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. 5. Farma kokoši nesnic v Bučkovcih se proda kol celota, in sicer: - osnovne zgradbe farme (2 objekta) s slavno površino 2739,73 rtF, - pomožne zgradbe s pisarno s površino 208,04 m*. - plinska postaja s površino i2,00nF, - skedenj za slamo s površino 159,04 - lehnica s površino 6,96 m’. - lesena drvarnica 6,42 - celotna oprema farmo. c* vse stoji na pare. št. 664/2 v velikosti 45,04 ara, na delu parcele 665/2 v velikosti 15 ara in delu parcele 664/1 v velikosti 55 ara (pri zadnjih dveh parcelah je potrebna delitev) v skupni velikosti 115,04 ara, izklicna cena 261.728,50 DEM po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. 6 .a Skladišča gnojil in garaže v Veržeju, in sicer: - skladišče gnojil s površino 756,67 m’. - garaža s površino 636,49 m?, - lesene garaže za kmetijsko mehanizaciio s površino 364,00 - lesena drvarnica s površino 55,20 m’ - celotna oprema. kar stoji na pare. št. 290 v izmed 102.82 ara hi 6Ž> Gospodarska zgradba v Veržeju, In sicer: - gospodarska id upravna zgradba s površino 888,51 m’, - lesena kolesarnica s površino 24,92 nv=, - plinska postaja s površino 9,42m*. - celotna oprema, ki stoji na pare. št. 167 v velikosti 41.45 ara. Premoženja pod točko 6a in 6b se prodaja kot funkcionalna celota z izklicno ceno 868.670,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. 7 . Gradbeni objekt v Godemarcih, ki zajema; - osnovno zgradbo s površino 150.26m^, - pomožna lesena zgradba s površino 29,25 m’, ~ nakladalna ploščad s povšrino 36.00 m=, sloji na pare. št. 953 v velikosti 60,50 ara z izklicno ceno 100.137,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Siovenše na dan plačila. S. Upravna zgradba (2 nadstropji) s prostorom za arhiv v Križevcih pri Ljutomeru, ki zajema.pisarniske prostore v izmeri 143,39 m4, stoji na pare. št. 44/4, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, izklicna cena 58.491.50 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. 9. Prizidek garaže v Križevcih pri Ljutomeru s površino 15,33m^ ki stoji na pare. št. 44,4, izklicna cena 2.494,10 DEM. 10. Različno drugo opremo, hlodovino, tehnični les in drva, kar je vse razvidno iz oglasa o javni dražbi obešenega na Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enota v Murski Soboti. POGOJI JAVNE DRAŽBE; Javna dražba bo 15. 12. 1993 ob 15 00 na Temaljnem sodišču v Murski Soboti, enota v Murski Soboti v razpravni dvorani št, 12, Na dražbi lahko sodelujejo domače fizične in psavne osebe in plačajo varščino v višini 10% izklicne cene najkasneje do začetka javne dražbe na žiro račun likvidacijskega dolžnika z navedbo za dražbo in o tem predložijo dokaz na javni dražbi ali jo potožijo v gotovini pred začetkom dražbe. Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan skleniti prodajno pogodbo v roku 7 dni od dneva dražbe. ’ Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan plačati celotno kupnino v 30 dneh od dneva javne dražbe, rok plačila je bistvena sestavina pogodbe in je nespremenljiv, vplačana varščina se '^teje v kupnino, drugim, ki na dražbi niso uspeli pa se varščina vme takoj oz. v 3 dneh brez obresti. Kupec postane lastnik in posestnik prodanih stvari z dnem plačila celotne kupnine. Če kupec ob podpisu pogodbe predloži nepreklicno bančno garancijo ria prvi poziv v višini pogodbene cene, postane lastnik in posestnik prodanih stvari s podpisom pogodbe. Prometni davek in vse druge stroške nosi kupec. Ogled premoženja je nrogoč po dogovoru z likvidacijskim upraviteljem dr. Štefanom Ščapom (tel. št. 85506 ali 26391). Murska Sobota, 16.11. 1993 PREDSEDNIK LIKVIDACIJSKEGA SENATA; Igor Vinčec, l.r. POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO »POKRITI« DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC«. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33 019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. ■ Lokalna samouprava - državna uprava Ustava Republike Slovenije zagotavlja v 9. ter od 138. do 144. člena lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih samoupravnih skupnostih. Po določilih Ustave bomo občanke in občani z referendumom odločali o ustanovitvi občine in njenem območju. Seveda bomo morali pri tem upoštevati, da moramo biti prebivalci območja občine povezani s skupnimi interesi. Obenem bo morala biti tako oblikovana občina sposobna samostojno urejati lokalne zadeve, ki so pomembne za prebivalce občine. Kolikor je Ustava dorečena in jasna pri določan/u pristojnosti in - recimo temu - svobode občin pri odločanju o lastnih zadevah, toliko je nedorečena in nezavezujoča (v skladu z Željami večine med tvorci Ustave) pri določanju razmerja za oblikovanje pokojnin. Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije določa, da mora državni zbor vse prepise, ki niso v skladu z Ustavo, uskladiti najkasneje, do 31. 12 1993. Glede na odločitev državnega zbora na 12, seji je jasno, da bo to določilo obveljalo za zakone, kt se nanašajo na lokalno samoupravo in državno upravo. Tako bo treba s pospešenim tempom in ob Čim višji stopnji soglasja v državnem zboru v naslednjih dveh do treh mesecih sprejeti celo vrsto zakonov o: lokalni samoupravi, referendumskih območjih za določitev novih občin, volitvah v lokalne samoupravne skupnosti, upravi, ministrstvih, upravnih območjih. Oh vseh tek bi bi! za občine verjetno najnujnejši in najpomembnejši zakon o rinaneiranju javne porabe. Šele ta bi omogočil pregledno sliko o izvirnih prihodkih občin in izravnalnih sredstvih s strani države za občine, obenem pa opredelil osnovna merila za ugotavljanje potrebnih sredstev za izvajanje temeljnih nalog občine. Vsi do sedaj pripravljeni predlogi zakonov se ustavijo pri osnovnem nesoglasju o vsebini lokalne samouprave v razmerju do vsebine državne uprave. Iz tega nesoglasja (ki je zlasti opazno v državnem zboru, mnogo manj pa v občinah) izvirajo nasprotja pri oblikovanju zakona o lokalni samoupravi, zakona o upravi in zakona o delovnem področju ministrstev. Ti trije zakoni morajo jasno ločiti pristojnosti, ki bodo v prihodnje naši državi pripadale občinam (in prek njih pokrajinam), od pristojnosti države. Pri tem pravzaprav ni pomembno, koliko občin bo v Sloveniji in koliko prebivalcev bodo štele v povprečju najmanj ali največ. Pomembno je, ali bo občina že z zakonom določena kot skupnost, ki dejansko ugotavlja, kateri so skupni interesi njenih prebivalcev, ter skrbi za njihovo uveljavljanje in izvajanje ali pa si bo morala to svojo dolžnost in pravico v imenu in za račun svojih prebivalcev izboriti na Ustavnem sodišču. V zakonu o lokalni samoupravi morajo biti jasno opredeljeni - pogoji, ki jih mora določeno zaokroženo območje izpolnjevati, da lahko postane občina (s tem je - pristojnosti, ki nedvomno sodijo v področje urejanja lokalnih interesov; - področja, ki so osnova za povezovanje občin v pokrajine in so prezahtevna za izvajanje v posamezni občini, obenem pa ne sodijo v državno pristojnost; - temeljni pogoji za doseganje finančne neodvisnosti občin pri izpolnjevanju njihovih tekočih in razvojnih nalog. kot je bil pripravljen za prvodM navo, bi se moral začeti postopek popravljanja vseh zakonov, ki posegajo v pristop* lokalne samouprave. J Razprave v juliju so pokazd^ stvena razhajanja pri Se eni " - Času, ki ga je državni pravljen dati na voljo pt®*’''',^ i sedanjih občin za izvedbo refflj dumov, lokalnih volitev in končno oblikovanje novih nM Delitev v zboru je bila SATEX Sladki VUi.Vmš Vlil llb , skHHilJa d.0.0. Zaposlimo ekonom ista-komercial ista s končano Vi. stopnjo ekonomske smeri. Za vse dodatne informacije pokličite 062/28461 ali 062/ 226177. Sladki Vrh, Vranji Vrh 21 b T«L; 062/28461, Slovenija Menim, da bi bilo nesmiselno naštevati, kateri so pogoji in področja, ki naj bi bili v pristojnosti občin, saj so jasno navedeni v predlogu zakona za prvo obravnavo. Stališča Združene liste so v nasprotju s stališči relativne večine na julijski seji državnega zbora, ki slonijo zlasti na izhodišču demokratov - Demokratske stranke, da je Ustava dovolj jasna in da ni dvomov o tem, kaj so pristojnosti občin. Zakonskemu predpisovanju pogojev za ustanavljanje občin pa sploh kategorično nasprotujejo z utemeljitvijo, da že sam pojem samoupravna lokalna skupnost ne dopušča kakršnega koli vmešavanja zakona oziroma državnega zbora v odločitev prebivalcev o oblikovanju občine. V čem je bistvena razlika med stališči naše stranke in drugimi stališči? Vidimo jih predvsem v razumevanju vloge Zakona o lokalni samoupravi. Naša stranka in vsi tisti, ki so na julijski seji z glasovanjem podpirali prej našteta osnovna stališča, vidimo v tako oblikovanem zakonu predvsem varuha interesov občin in njihovih prebivalcev pred centralističnimi apetiti države in predvsem vsakokratne vladajoče koalicije. Nasprotniki take rešitve sicer zelo glasno poudarjajo svobodo odločanja, ki je vezana na samoupravljanje. Pri tem pa pozabljajo na osnovno (tudi z ustavo določeno) dejstvo, da vso zakonodajo, tudi tisto, ki ureja posamezna področja družbenega življenja, sprejema državni zbor. Ta pa je najvišji organ zakonodajne veje oblasti v državi. Ta dejstva so zelo dobro razvidna in iz dosedaj sprejete področne zakonodaje tako v skupščini Republike Slovenije kot v državnem zboru. Korak za korakom, zakon za zakonom država jemlje občinam premoženje, pristojnosti, prihodke in pravice. izrazito na desno in desno-! a sko proti levi is levost^^ opciji. Pri tem smo zagovaij^f čelo postopnosti, ki daje sprotnega preverjanja posa”*^ rešitev In prenašanja Oobtih^ šenj ožirotna izogibanja že jenim slabim rešitvam. Na kW" - lokalne volitve v obsterf J** občinah aprila 1994 z moii" izvedbe referendumov in nja novih občin ter volitev v občinah, kjer so se prebivalci P™ tiCno že odločili za oblikovanje*' vih ob^in; - referendumi in uftiik’’' - icierenuumi m uoiif* j novih občin s ponovnimi vnlk1*i74m» ir uO S . volitvami v obdobju dveh do” - določitev obveze novoiJi™ tlim občinskim svetom, da livno pripravijo vse Itotre#®*^ oblikovanje novih občin * C omenjenih rokih. slabiU I Glede na celo vrsto t— šenj z udarniško zastavljenim' , kitni družbenimi s|irCfn'=n’jj k( prtrtf^ll v prejšnjem sistemu bi moral'.’T naši nasprotniki zagovaijšl* r stopnost izvajanja prav večje reforme v Sloveniji mosvejitvi. ki jo bo tako gače občutil prav vsak Slovenije, Morda bi lahko pomislil, da bo delu parlain®^ nih strank kaos, ki bo tako hitrem uvajanju lokhlf* j mo uprave in novih občin, Vendar je v taki rnožnosh j cinizma in popolne nezainK*^ nosti za dobro prebivalce* ’J nije, da skoraj ni mogoče '“‘r vanjo. .. J Kot zadnji, a ne poslednj'^ ment, da je naš pogled na p', a kovanje lokalne samouprave'^.ji čin še naj bližje optimalni posamezni poslanci Jnlji^ I nrinninb in po srrrinkrir^fci P"^(( sti zelo pestri. Zato nikakor trjujejo argumentov desnic® lamentu, da želijo volitve v'^^ ječe občine »nekdanje« Ne nazadnje so lokalne 1990. prinesle zelo barvito ’ J občinskih skupščin, zlasti l^^ štev skupščin in občinskih svetov. d!! tl dit J Za konec naj zapiseiUt v začetku decembra drug^ U? nava predloga zakona o moupravi. upravi, upravn^f; jih in lokalnih volitvah, ni^j >.s< tudi prvo branje zakona f d umski h območjih za / Čin. Tako lahko pričakujeifU^j njo obravnavo januarja in si* limo si lahko, da bo v tein'J* I Slin [t A f' ' !»■ VoMjf"’'** 4inv L 'ifi i 1 M Hoče. \ rtk-i*'". L. dimeniiA l prte s _ - 421*^^’ SIP*' ; 611-05^) mentu prevladala moč tov, ne pa želja po neomcj®®^ sti. V nasprotnem lahko jemo šc veliko težav, ki v skrajni posledici kazale ' M T .9ikx«ijuj |.vaxi_'UXvi IVI**.*---večjem odporu občin do oblasti in,s tem povezanih* ^}f kovitim urejanjem zadev p’ , stva. In kaj dogaja v nas^ Obstoječe strukture hočefd v ( ječi miri,|V.jj^t^tem bi rile nemir, sgpto ž.psebniif P _ _ ►. ' 1 '1 1 H jr.irtfin n Je nemirj|i?t(no z.pseom^' r i ra nje m/kdo bo novi žup^*^ : občine. 1'' 0.^1 orane. r ' o. 1 Stališči’ jč Jasno, novi Ij^ obremenjdhi s preteklos^^^i^ onarji phbodnosti, vsi lii*’,^i oltar nove domovine nje in pošlbvhi uspeh. rajo vsi (isli, ki so sfrankaf^. grenjeni in prestopniško njeni. Poštena razprava čiti vse tiste, ki bodo skle^j)7 kupčije in nov^ zavezniŠ*'* j ; da bi se izrinili V ošpred/č- (r, Evg®” r P. S,: Gornjega prispe^^^) javljamo med Pismi rubriki I^ejeii saab v novi rubriki Tribuno, v l>‘>'’‘‘’ .di ohjo^irj bomo v prihodnje . spevke na lemo lokalnf^ prave. V lej rubriki zapise o različnih poglt^. jgf. hodnjo lokalno i>rgat"‘^ | Vic zainteresirane pro* .» njihovi prispevki ne i>ri> tipkanUt vrst. J • 1 jestnrk, 2. decembra 1993 stran 21 vestnik ipis* ohdr rtiJ* id ijid alti«, lit* -alin 4ei*, n* Ota ticd ;iea dA ned ud iied ,st)f tlOif itd ni" ppl jel* 'sB# EN DAN NAKUPA V MESECU DECEMBRU V PRODAJALNAH MESNE INDUSTRIJE POMURKA ZASTONJ Harmonija zdrave narave ■bT IlO^ P" 1^^ b. l>t)Ml IIK\ Mltrshd Sebiilti B.ii.ti (POMURKA J 1 0^ t? le^ •1? 1 Novo na tržnici v Murski Soboti: PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA JE POPOLNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILA VELIK STROSEK? Mi smo! Zato smo ga naredili cenejšega! ■ /■ ■ i, I J ii- 15 r:, 1 [D* .■5 .cf SALOMON "trgovina na drobno (za pošto) Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: I' dif ir * Velika izbira igrač po 2 -'J najugodnejših Hn d .a 'd J j cenah * šolske potrebščine * pisarniški material * kozmetika r* nČ Ili’j j i i *^bogaten oddelek s časopisi, REVIJAMI IM GALANTERIJO - odprto od 5.30 do 19.00 ure "• ob soboteh od 6.30 do 13.00. t 1 i »i’ Telefon: 21 186 □PEL^ '^^Rkovič-maribor Ji -ii y i rj Pooblaščen SERVIS *^16parske in ličarske I storitve I garancijski servisi J Prodaja novih vozil Prodaja rezervnih delov I. j^'''\'ni čas: od 8, do 16. ure j prvo soboto 11 62000 MARIBOR STUDENCI ruška cesta 112 TELEFON: (062) 104405 MOTORS vsak četrtek Vestnik ■ Sami se boste odločili o asehtui t'aSega paketa; ■ kasko zaeamuaiiie je e pakeln 20 odslolkov cenejSe; ■ 10-odstot Hi popi i.'d za asa os ta !a zava rova n ja v paketu; ■ popust za takajfuje piačih; ■ motnost obročnega brezohrestiiepa odplačevanja; ■ jiti kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ e primeru poSkodhe vaHega avtomobila vam krijemo siroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarova i ije za potova i tja v prostem času; ■ jriglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; ■ dodamipopmst za zvestobo Zavarovalnici Triglav; ■ e11ctke pogoje zavarovatija za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in lodobno zavarovanje ■'.S- -H SGP POMGRAD ABt d.o.o. Svetovanje in računalniške storitve '2^ Kocljeva 7 SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o,o, TRGOVINA tel. 42474, 42403 Največja izbira betonske galanterije v Pomunu: betonske omd M & 1S^5 do 0 1SO, betonc^ta op^, gow9je tn svinjake iBžeSce, ^carpndld, betonsid ttatcovct... Ponujamo pa tudi ves gradbeni material ter termo- in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. HVALEŽNA POKROVKA Veselo presenečenje ia vse, ki radi kuhamo ■ hvaletna pokrovka. Kako? iti fce«e rekli. Tako, do toči paro in H tekočino. Skoii odprtine na dnu pokrova J ijhaja para, ki se uiekočinja pod egomjim pokrovom ter se skoii odprtine vro^fl nazaj v posodo. S tem omogoča. da J poro ne Ugub/jo azrotje, ampak u vraia in iala> občutno tkmjia čas kuhanja ali pečenja. Pečica ■ friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 osiroma 29 cm. Mala pokrovka d.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. l^se informacije: Marko Sulnik, C. Dolomilskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT SIES 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks; 069/31 610 Računalnik 486 že za 162.990,00 SIT in vključuje: • procesor 486SLC-5(JMhz, l.B • delovni spomin 4 MB • ohiije AT' Baby ali mini Tov-er • disketna enota 3,5", 1,44 MB • trdi disk 170 MK • monitor 14” color, 1024 x 768. 0,28 mm I.R • SVCA5]2kB, 1024 x 768 • krmilnik AT (IDE) BUS HU/EDD + i/« • tipkovnica 2 SLO znaki Idfdift SIRS imajo $e dodaiBi S % plačiln di nakopa oa S »ret i^nrestL Muiai safcap na posojilo oa B 12 mesečevi CENIK KOMPLETOV O$Q. plošča/HDD-MB 386-40MHz, I28kli 486-33MHz, 256kB 486-50MHZ, 256kB 486DX2-66MHz, 25(ikB)Bus 170 MB 133.367 176,079 202,774 215,054 250 MB 1,39,7^ 184,(188 2(17,579 222,528 34« MB 14W58 196.901 223.596 236,944 « fm 54« SCSI 250,825 287.771 315,426 ■ 320,873 Kiinliguratija vključuje: 2 MB RAM: obiSic AT hahy: FDD 1,4'1 MB; Sl.O tipkuviiieu; kriinitiik -t- 1/0 kanita; VtiA 512 in 14" tulur V(iA 0 28 LR ' ' Cene so brez 5 % prometnega davka. —" stran 22 vestnik, 2. decembra 1^ Šport XXV. tradicionalna anketa Vestnika Malika Kardinar in Damjan Špur športnika Pomuija 1993 NTK Arcont Gornja Radgona najboljši športni kolektiv Uredništvo Vestnika je letos organiziralo že 30. jubilejno tradicionalno anketo za izbor športnika, športnice in športnega kolektiva Pomuija za leto 1993, Za najboljšega športnika dinar iz Dobovnika. članica Ema iz Celja, ki je osvojila naslov moštvenih državnih prvakinj. Bila je najboljša tekmovalka Ema na svetov- Pomurja je bil izbran atlet Damjan Špur iz IlijaSevec, član AK Pomurje iz Murske Sobote. Na državnem član- L skem prvenstvu v Mariboru I je osvojil naslov državnega I prvaka v teku na lOOm s ča- I som 10,83. Dvakrat je nasto- p pil za državno člansko repre- ■ zentanco. Najboljši rezultat I v teku na lOOm 10,73 pa je I dosegel na mednarodnem [ I je nastopila v državni repre-I zentanci. Za najboljši Športni kolektiv Pomurja v letu 1993 je bil izbran Namiznoteniški klub Arcont iz Gornje Radgone, ki je prvič osvojil naslov državnega članskega prvaka, j Radgončani so uspešno sode-I lovali v evropskem pokalu. I Bili so tudi organizator tek- Tekaška sekcija Radenske___________________ Širša podpora člani Tekaške sekcije Radenske iz Radenec, ki vključujejo številne tekače vseh starostnih kategorij, so letos dosegli izjemne tekmovalne uspehe. Ob tem in v želji po izpolnitvi obsežnega programa v letu 1994 so poprosili številna pomurska podjetja za finančno podporo. Strokovni odbor TS Radenske meni, da bi razumevanje javnosti pomenilo potrditev njihovega dveletnega dela in prizadevanj ter dejstva, da kdor teče, zlo ne misli. Podrobnejše informacije pa lahko vsakdo dobi po telefonu 069 65 541.(GG) Prva državna odbojkarska liga------------------ Poraz Vigrosa v derbiju v petem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi v Ljubljani derbi kandidatov za prvo mesto med Olimpijo in Vigrosok. Pomurjem iz Murske Sobote. Po razburljivi igri so derbi dobili Ljublj®' čani v skrajšanem petem nizu s 3:2 (11:15, 15:13, 15:8, 14:16, ri'' Odbojkarji Ljutomera pa so doma premagali ekipo Minolta Bled sil (15:11, 10:15, 15:13, 15:7). V šestem kolu prvenstva je Vlgros Pomurje v Murski Soboti preiiu^ Pionir iz Novega mesta s 3:1 (15:12, 9:15, 15:13, 15:5), Ljutomer doma premagal Fužiuarja z Raven s 3:0 (15:3, 15:10, 15:10). Ljute®^ Berlot, Kavnik, Škrobar, Belec. Grut, Rajnar, Zidar, Marič. Kauiif' Savič, in Šmauc. Vigros Pnmuije: Marič, Žalik, Prša, Gobec, Ketnp*' Kerec, Bačvič, Novak, Vnuk, TopovŠek, Poredoš in Fujs, (N. Šoštariči Maučec) JI tekmovanju v avstrijskem Gradcu, in to je letos tudi Damjan Špur najboljši rezultat v Sloveniji. Drugo mesto je pripadlo namiznoteniškemu igralcu Štefanu Kovaču iz Murske Sobote, sicer članu avstrijskega Linza, Na državnem članskem prvenstvu v Mariboru je osvojil naslov državnega prvaka, to je bila že njegova peta zmaga. Prvi je tudi na rang lestvici v Sloveniji. Bil je naš najboljši igralec državne reprezentance na mednarodnih tekmovanjih. Tretje mesto je zasedel kegljač Hary Steržaj iz Ljutomera, Član mariborskega Konstruktorja, ki je osvojil naslov moštvenega državnega prvaka. Bilje najboljši igralec Konstruktorja na svetovnem pokalu z 972 podrtimi keglji in je osvojil naslov prvaka. Je eden najboljših v državni članski reprezentanci. Skupaj s Francem Kirbišem je osvojil naslov državnega Članskega prvaka v dvojicah. Za najboljšo športnico Po-muija za leto 1993 je bila izbrana kegljavka Marika Kar- mo vanj a drugi ženski Kegljanje II k evropski namiznoteniški ligi. Drugo mesto je pripadlo Hokejskemu klubu Lipovci, ki je državni članski prvak. Lipov- čani z dvema moštvoma uspešno tekmujejo v prvi državni ligi. Največja pridobitev kluba pa je vsekakor prvo novo igrišče z umetno travo v Sloveniji. Tretje mesto je nem pokalu s 490 podrtimi keglji, kjer so zasedle tretje mesto. Je državna prvakinja ' skupaj z Ljubo Tkalčičevo । v dvojicah. Zmagala je na dveh TOP-tumirjih, na novoletnem in mednarodnem turnirju v Zalaegerszegu. Je ena najboljših v državni reprezentanci članic. Drugo mesto je zasedla atletinja Marija Šte-vanec iz Bore j ec, članica ljubljanske Olimpije. Je državna prvakinja v teku na 800m. ti v t Malika Kardinar v teku na 1500m pa je bila zasedel Nogometni klub druga. Na pokalu evropskih Mura iz Murske Sobote, ki prvakinj je dosegla ekipa uspešno tekmuje v prvi dr-Olimpije v štafeti 4x400m žavni, mladinski in kadetski nov državni rekord. Zmagala ligi in sodi prav v vrh slovenje tudi na več tekmovanjih skega nogometa. Imajo tudi doma in v tujini. Tretje mesto najštevilčnejše si je pridobila atletinja Bar- Razglasitev občinstvo. Športnikov, bara Berden iz Lipovec, čla- športnic in Športnih kole k li- ni ca AK Pomurje iz Murske vov Pomurja bo v soboto, 11. Sobote. Je državna prvakinja decembra 1993, v hotelu Di- v skoku v višino v dvoranah in na prostem za dekleta. Le- ana v Murski Soboti na prireditvi Večer s športniki, ki ga los je dosegla državni rekord prirejata Atletski klub Po- za deklice do 15 let, ko je murje in Podjetje za informi- skočila 174cm visoko. Trikrat ranje Murska Sobota. Športniki Pomuria 1993 1. Damjan Špur (atletika) 2. Štefan Kovač (namizni tenis) 3. Hary Steržaj (kegljanje) 4. Simon KiJzrnie (kajakaštvo) 5. Slavko Zec (rokoborba) 6. Franc Cifer (nogomet) 7, Robi Marketa (strelstvo) 8, šleifan Štaa^r (nekmet) 9. Jofe Sagaj (kor^ništvo) 10. GezaGr^r (atlefika) 11. Bogdan L^njak Oudo) 12. Fujs (odtojka) 13. Grega Kom^ (namizni tenis) 14- Rudi Koonut (ahehka) 15. Imre Cikajlo (judo) 16, Rade (ro(«:rfx)fba) 17. Mirko BoSč (3p.r1bolov) 18. M^o Slavič {konjeništvo) 19. Mirtšo Unger (namizni tenis) Miran Vereč (kajakaštvo) Zvonko Osterc (tonjerrištvo) 22. Jože Kolar (ahehka) špcHlnice Pomur|a 1993 1. Marika Kardinar (kegljar^e) 2. Marija Stevanec (atletika) 3. Barbara Berden (atletika) 4. Anica Korpič (nogomet) 5. Melita Balek (nogomet) 6. Nina Mešlož (presk.ovir) 7. Martina Marič (šah) 8. Mateja Vohar(rttomet) S. Sonja Roman (a»ehka) 10. Katja Sajnovid (presk. ovir) 70 62 57 52 39 38 36 33 28 26 23 18 17 16 14 12 10 9 > 8 6 8 6 11. Sabina Jakovljevič (karate) 12. Irena Drožina (rokomet) 13. Slavica Hozjan (rokomet) 14. Sanja Nag/(oadmirton) 15. Marija Magdič (strefstvp) 16. Manuete Rudolf (strelstvo) 18. Majda Karo (nogomet) Simona Šemen (nogomet) LeaŠtevanec (iah) Nina Rogan (rit.glmnastika) Tanja Štumberger (žab) Mojca Meglič (atletika) Športni kolektivi Pomurja 1993 1. NTK Arcont Gornja radgona 2. HK Lipovci 3. NK Mura Murska Sobica 4, OKVigros Pomurje MS 5. AK Pomurje MS 6. NTK PohoSnik MS 7. KKLjidomer 8. BD Mura Krog 9. SDŠK Turnišče 73 10. NK Potrošnik Beltinci 64 11. ŽNK Ižakovci 63 12. OK Ljutomer 62 13. ŠD Mladost Lendava 45 14. šOPomgradMS 38 15. Teniški klub MS 35 16. Judo Murska Sobota 33 ŽNK Bakovci 27 18. KK Grad Rakičan MS 22 19. Karate klub MS Zmaga Radenske I v prvem spomladanskem kolu | prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Radenska v Radencih premagala ekipo Adria Con-vent iz Ankarana s 5 : 3 (5123 : 5083). Za Radensko so tekmovali; Kovačič 897, Steržaj S89, E>r-varič 874, Mundjar 845, Kučan 827 in Šalamon 791 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu gostuje Radenska v Domžalah. (MŠ) Poraz Nafte v desetem kolu med regijske moške kegljaške lige je EHO v Hrastniku premagal Nafto iz Lendave s 6:2, Zmagi za Nafto sta dosegla: Radakovič 802Jn Peric 836. Tekmovali pa so Se: Žalik 840, Horvat 822, Levačič 788, Felšo 382 in Matko 394 podrtih kegljev. (MŽ) Kardinaijeva druga v Mcrseburgu pri Leipzigu je bil ženski kegljaški turnir za Rašigov pokal. Med 16 najboljšimi kegljav-kami iz Evrope je sodelovala tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika in se odlično odrezala. V finalu, kjer je sodelovalo 5 najboljših; Perma-nova (Hrvaška), Kovačeva (Madžarska), Dobeševa (Češka), Swija-tekova (Poljska) in Kardinarjeva (Slovenija), je Marika podrla 267 kegljev in zasedla odlično drugo mesto za Dobeševo (Češka), ki je podrla 289 kegljev. Šah------------------ * !H, i Odbojkarji Vigros Pomuija iz Morske Sobote. Stojijo od leve; Prša, Fujs, Bačvič, Marič, Kerec in Čopi (trener); čepijo: Novak, šek, Žalik, Poredoš in Vnuk; manjkajo: Gobec, Ra tka i (pom. trenetr Cipot (teh, vodja). Fotografija: N, Druga državna odbojkarska liga-----------—— Zmagi Beltinčanov In Sobočank v osmem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski Claudia shop iz Beltinec v Braslovčah premagal domačo skipd (15:8, 15:6, 11:15, 13:15, 16:18), čeprav so gostitelji že vodili^ Claudia shop Beltinci: Krajcar, Prelog, Hochsteter, Mitja in 1’“^ Janža, Horvat, Balažič in Strniša, , V osmem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski 1'9 j Pomurske mlekarne premagale Branik Rogozo II s 3:1 (16:14, 15:4, 15:9). Pomurske mlekarne; Tanžek. Slebinger, Drevenšei*' Kuhar. Posavec, Časar, Flisar, PerSa, Cipot. Tretja državna odbojkarska liga Zmagali le Radenci v osmem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski 1^ Radenci v gosteh premagali Topolšico II s 3:0, Turbina Je ekipo RTC Kranjc iz Ljutomera s 3:0, Vileda III pa Pomurje II *'j? V osmem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski lig' r Žibrat iz Ljutomera v pomurskem derbiju premagala Pomurje II s ■' S I ) c s I c I I t St ». te H i« t h te <1 ;l I 21 18 14 12 10 a 8 7 7 7 7 7 72 67 63 51 44 41 40 39 38 26 23 19 15 11 10 9 8 4 3 Danilo Han tretji Rokoborba Šahovsko društvo Radenska-Poin-grad iz Murske Sobote Je pripravilo četrti tradicionalni mednarodni turnir v aktivnem šahu. Sodelovalo Je 52 Sahistov iz petih držav: Avstrije, Madžarske, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Najuspešnejša sta bila Črepan in Mohr, oba iz Maribora, ki sta zbrala po 6 točk. Lep uspeh je dosegel domačin Danilo Hari, saj Je s 5,5 točke zasedel tretje mesto. Uspešen Je bil tudi Boris Kovač, ki se Je s S točkami uvrstil od četrtega do osmega mesta. Gaber zopet zmagal šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za november. Zmagal je Gaber z 9,5 točke pred Žilavcem 8,5, Strba-dom 8, Todorovičem 7,5, Vučkom 7 točk itn. Najbolje uvrščeni mladinec je bil Lazar s 5 točkami. Pred decembrskim turnirjem vodi Gaber z 92 točkami pred Žilavcem 79 in Vučkom 76 točk. (F. Bobovec) MNL - kadeti Potrošnik Beltrans Trgotrans 3 2 10 14:5 5 3 111 10:8 3 2 0 0 2 1:12 0 MNL - ml. pionirji Murska Sobota državni prvak, Ljutomer tre^’i ■ ■te h 'iii I t V Lenartu je bilo državno člansko prvenstvo v rokoborbi. Sodci® okrog 50 tekmovalcev iz 6 slovenskih klubov. Med njimi so i tekmovalci rokoborskih klubov Murska Sobota in Ljutomer icHiiiuraiu lUftuuuiaBiii uuuut iTiuiana auuuiB iii odrezali, saj su zasedli več prvih mest in usvojili več državnih Najuspešnejši su bili subuški rukoburci, ki su zasedli štiri prva, * in dve tretji mesti. Njihov tekmovalec Vukan pa je bil tudi ,vso«*^l najboljšega na državnem prvenstvu. Naslove državnih prvakov so .. Matej Horvat (57 kg), Mitko Nasevski (68kB), Kade BnČiČ (1^^ Zoran Vukan (82kg). Drugi je bil Slavk« Zec (74kg), tretja p« Mitov (57kg) in Boštjan Fujs (68 kg). Na državnem prvenstvu so se lepo odrezali tudi tekmovalci skega kluba Ljutomer, ki obstaja šele nekaj časa, saj so zasedli Ib eno tretje mesto. Naslove državnih prvakov so osvojili: Peter l^j (S7kg), Jože Vrbančič (62kg) in Miloš Horvat (lOOkg). Tretje zasedel Dejan Žnidarič (48kg), Četrti je bil Tomaž Halas j'"''^' Damjan Pihler (74kg) in še.sri Bojan Šagaj (82kg). Ekipno _ Murska Sobota pred lanskim državnim prvakom Ikomom iz Gr®*' Ljutomerom. (£V, MH) /Vpfl državna strelska liga Tokrat poraza 6. F S V tretjem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je Olimp'j®.;,o?' Ijani premagala ekipo SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1734 : 1W‘‘ Ža Tišino so tekmovali: Ziško 576, Bukovec 575 in Pertoci 571 Brest iz Cerknice, lanskoletni državni prvak, pa je premagal Štefana Kovača Turnišče s 1738 : 1728 krogi. Posamezno: Ravni'' Markoja 578 in Draškovič 570 krogov. Druga državna strelska liga---- Tretja zmaga Ljutomera K >1 S. Smučarski sejem v športni dvorani tretje soboške osnovne šole bo v soboto, 4. decembra 1993, od 9. do 13. ure sejem zimskošportne opreme, ki ga prirejata Šolsko .športno društvo Sloga na OŠ III in Športna zveza Murska Sobota, Že prvi sneg je napovedal, da bo letošnja zima drugačna kot v zadnjih letih, zato orgauizatotji pričakujejo dober obisk sejma. Karate Janaček, Rues in Tuš Mura Potrošnik Tišina Remet Beltrans 6 6 0 0 35:7 12 G 5 0 1 31:9 10 6 2 0 4 9:14 4 5 2 0 3 4:20 4 7 0 0 7 3:32 0 J \ ■i" s V tretjem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je FLV vasi premagal doslej še neporaženo ekipo Jova Jurkoviča iz : 1656 krogi Za SD Jova Jurkoviča so tekmovali: A. Kocbel' Kocbek 552 in Rojko 540 krogov. Ljutomer pa je premagal ekip^ fr iz Sevnice s 1660 : 1636 krogi in dosegi tretjo zaporedno zrna?' mezno: Robnik 560, Rudolfova 557 in Špindler 543 krogov. JJ** V Rušah je bilo stilsko državno prvenstvo v borbah posamezno in plonlrll — ekipno. Sodelovalo je 89 tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi so bili tudi predstavniki iz Pomurja in dosegli lep uspeh. Rezultati - dečki do 10 let; 1. Tanacek, 2. Huber, 3. Fajfer (vsi MS); ml. dečki; 3. Maruško (GR), Mura Tišina zahod 5 5 0 0 61:5 10 5 3 0 2 24:12 6 ekipno: 3. Gornja Radgona; nil. deklice: 1. Rues (GR), 2, Recek (MS); Apače st. deklice; L Tuš (GR), 3. Zadravec (MS), ekipno; 1. Murska Sobota, 2. Gornja Radgona; st. dečki; 3. Čeleš in Vrečič (oba MS), ekipno; 1. Murska Sobota; ml. mladinke: 2. Gaber (MS); ml. mladinci - ekipno: 2. Serdica 3 3 0 0 14:4 6 Murska Sobota. (DS) Cankova Aemel Gončanka 4 112 18 12 3 6 114 12:41 3 4 1 0 3 11:27 2 3 0 0 3 0:39 0 Tretja državna strelska liga Zmaga Elrada pl J' jr''L v tretjem kolu državnega prvenstva v tretji strelski ligi je Ml Rj iz Murske Sobote premagala TS Ormož s 1629 : 1606 krogi. Za ‘ k so tekmovali: Kreft 555, Vajda 550 in Sčančar 524 krogov, (r®' y Ekipa Elrada iz Gornje Radgone pa je premagala SD Slavk^^' s 1586 : 1464 krogi. Najboljši posameznik je bil Svetec s 554 krfc '1 193 stran 23 vernik, 2. decembra 1993 li J Šport .li ISO® ljB» 5;!). ;3J 13^ uF jti«-upi' I li ^11 državna nogometna liga------------------------- Primoije : Mura 0:1 (0:0) , Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 600, Sodnik: Žohar (Šentilj), ^aelec: 0:1 Gliha (49). „ Mura: Boškovič 7. Cifer 7, Slavic 6, Breznik 6, Ilič 7, Cener 8, Jermaniš '• Baranja 6 (Emeršič 6), Gliha 8, Gutalj 7 (Belec - ), Bakula 7. Potrošnik : HIT Gorica 1:1 (0:0) Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 900 Sodnik: Govedarevič '4ubi]ana). Strelca: 1:0 Miloševič (46), 1:1 Vogrič (80), l'Wrošnik: Stankovič 6, Tratnjek 7, Božič 7, Pek 7, Jančič 7, Šarkezi 7, ^bioSevič 7, Kosič 7, Baranja 6 (Hartman -), Džafič 6 (Godina 7), Skaper državna nogometna liga---- Nafta : Korotan Suvel 2:1 (1:1) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Vidah (Kubed), ^belci: 0:1 Plesec (31), 1:1 Rob (45), 2ri Zahk (87)^ . , .Nafta; Limani, Hozjan, L-1--------- "”(=0. Herceg, Novak (Nedelko), Rob. (F. Bobovec) - IgriSCe Nafte, gledalcev Bukovec. Pal, Žalik, DrvariC, Hranilovič. I^ravinja : Turnišče 0:2 (0:0) I 1 H 'š Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 150. Sodnik: McDowell Ct..r,i,>r. n.i /70’) 0^9 Rrnis fR4V ■J^bljana). Strelca; 0:1 Dominko (79), 0:2 Rous (84). bt fomiščt: Stamcnkovič (Zver), Temar, Lebar, Pucko, KoveS, Von, “'Hinko, Rous (Časar), Lackovič, Ropoša, KokaS, ^eltrans: ERA Šmartno 2:1 (0:1) «)* bili' . igrijce Beltransa. gledalcev 200. Sodnik: Globočnik (Kranj). 7H1: D:l Malus (30), 1:1 Posavac (47), 2:1 Brunec (62). ^“"'‘ans: Rajh, RadikoviČ, Modlic, Posavac, Berendijaš, A. Osterc. M, Sreš, Puklavec (B irunei ;c), T. Osterc, Kutoš, (N, Šoštarič) nogomet Silira v polfinalu 'j: I. SNL Olimpija MURA Publikum Maribor Koper Živila Gorica Izola 15 11 3 1 41:9 25 15 10 3 2 30:10 23 15 7 7 1 25:11 21 15 7 6 2 23:13 20 15 7 6 2 21:11 20 15 9 2 4 22:17 20 15 7 3 5 22:25 17 15 6 4 5 29:21 16 POTROŠNIK 15 6 3 6 21:22 15 Optimizem Cosmos Rudar (V.) Primorje Istragas Mavrica Krka II. SNL Avto bum Korotan TURNIŠČE Finali NAFTA Steklar Šmartno Set Vevče Elektroel. Dom kafle Oria Rudar Dravinja BELTRANS St. pivov. Triglav Medvode 15 5 4 6 14:19 14 15 4 3 8 15:26 11 15 3 4 0 16:31 10 15 3 2 10 17:29 8 15 1 6 S 9:26 8 15 2 3 10 15:31 7 15 13 11 6:25 5 15 10 4 1 36:3 24 15 10 2 3 20:13 22 14 9 2 3 24:15 20 15 7 5 3 19:14 19 14 7 3 4 26:13 17 15 6 5 4 26:19 17 15 5 6 4 28:21 16 14 4 6 4 21:21 14 15 5 4 6 26:29 14 15 3 0 4 16:19 14 15 5 4 6 20:25 14 15 6 1 8 20:18 13 15 5 2 0 24:26 12 15 4 3 8 12:23 11 14 0 6 8 12:36 6 15 0 3 12 11:54 3 II. SMNL vzhod POTROŠNIK Aluminij Brežice TURNIŠČE Radlje Kovinar (š.) Dravinja Pohorje Rače BELTRANS Središče NAFTA 10 8 2 0 45:6 18 10 6 3 1 17:7 15 10 7 0 3 22:11 14 11 5 4 2 21:11 14 11 5 2 4 21:24 12 11 4 3 4 12:10 11 11 4 2 5 15:9 10 10 4 2 4 10:10 10 11 4 1 6 19:16 9 11 4 1 6 24:30 9 112 18 18:47 5 11 0 1 10 4:36 1 Nogometni komentar Pomembne zmage pomurskih ligašev Odigrano je bilo zadnje jesensko kolo V’ prvi in drugi državni nogometni ligi, in sicer v nemogočih razmerah. Tako je bilo doseženih tudi nekaj nepričakovanih izidov. Soboška Mura je gostovala v Ajdovščini, kjer se je srečala s Primorjem in zmagala z golom najboljšega strelca Glihe. Čeprav so gostitelji prikazali eno najboljših iger^ so igrali Sobočani taktično dobro in bi njihova zmaga lahko bila še prepričljivejša. Gostitelji so imeli namreč eno samo zrelejšo priložnost za gol, vendar ' je bil Bič na pravem mestu in Potrošniku so v igruli s HiT Gorico neodio- segli Beltincih drugoligaši, suj so vsi trije do- pomembne zmage Ceno, to pa je manj, kot so z močnimi nasprotniki. Len pričakovan. Beltinčam so davska Nafta je ustavila drugouvrščeno moštvo Korotana iz Prevalj. Za zmago Len dav-Čani vsekakor zaslužijo vso pohvala, zlasti še, ker so gostje prvi povedli. Po- obvaroval svoje mrežo. Tekma je bila za soboškega prvoligaša izredno po- membna za uvrstitev na lestvici. S to zmago si jc Mura zagotovila odlično drugo mesto na lestvici tn samo dve točki zaostaja za jesenskim pr- Srečko Ilič (Mura) membni točki so osvojiti nogometaši Turnišlla v Slovenskih Konjicah, kjer so z goloma Dominka in Kousa premagali Dravinjo. S to zmago so si TurnišČani zagotovili odlično tretje mesto po jesenskem delu prvenstva, tega pa najbrž nihče ni pričakoval. Nič manj pa tudi ni pomembna zmaga Beltransa v igri z Ero iz Šmartnega, Tudi Veržejčani zaslužijo pohvalo za zmago, saj so imel zlasti v prvem polčasu . , pobudo in so več napadali, PO ptvern polčasu vo vendar pa sa bili napadalci ptermifa spremi, pa trnh zmrz s tem je bil končan jesen- vakcim Olimpijo. Nogometaši - , . . , , _ . ; njeno Igrišče je onemogočalo ski del prvenstva, ostala je le še neodigrana tekma med Nafto in Turniščem, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo v Lendavi. Nogometaši pa ne bodo počivati, saj se v nedeljo Že začenja državno prveristvo v dvoranskem nogometu, kjer igrajo prvo- in drugotigaši. Prvi turnir bo u nedeljo, 5. uspešne akcije. Sicer pa se je ponovila že nekajkrat izrečena ugotovitev, da Beltinča- moči, saj so tudi tokrat prejeli zadetek deset minut pred koncem tekme. Zares Škevda, saj bi si Potrošnik z zmago zago- Marinko Šarkezi (Potrošnik) igralskimi težavami so se srečevali (poškodbe). nom v ko n čnici zobanj k uje fov;/ odlično sedmo mesto na decembra, od 9. do 17. ure lestvici. v telovadnici OŠ UT u Murski Sicer pa je tudi deveto lep Soboti. Igrali pa bodo Potroš uspeh, s katereim so lahko pri Potrošniku zadovoljni, zlasti Publikum, nik, Mura, Maribor Branik, Mavrica, Avto še, če upoštevamo, s kakšnimi bum, Era Šmartno in Rudar II. MNL-MNZ ? ^blrihnnlnii teLttti za pokal Nogometne zveze Slovenije je Mura Ikiboti premagala drugoligaSa Rudarja iz Trbovelj z 2.1 (2,0). ^14 zn Muro sta bila Breznik in Gliha iz enajstmetrovke. Mji rib or tirt''''' J= v Mariboru premagal Potrošnik 1-------------- - . , la ttotrninik jv dosegel Džafič. V polfinale se je u^stila soboška Pr t-i . ID , J, KA./irtKd-vr DOkal Nogometne 2veze Slovenije je Mura S? V Mariboru premagal Potrošnik 10 1^ JU***................. ,z Beltince s 4:1 (2:1), Časten ■ h? Poleg Mure pa bodo v polfinalu igrali še Olimpija, Manbor Branik I Novoterm, Žrebanje parov bo 17, decembra v Ljubljani. M* "K i, ^^ki nogomet ^^ovci izigrani Puconci Tromejnik Apače Bratonci Križevci 11 plavi h P rose n jak. Hodoš Sa lovci Filovci Tešanovci 10 9 0 1 37:8 10 10 8 11 71:16 17 10 8 0 2 88:12 16 10 6 2 2 56:21 14 10 6 0 4 54:17 12 10 5 0 5 44:30 10 10 4 0 6 32:35 10 3 0 7 21:41 10 3 0 7 24:78 10 118 21:59 8 6 6 3 10 o o 10 5:136 0 Jesenski det prvenstva so Potrošnikom, odlično sklenili pomurski iz Velenja. Ob l L uri bo na sporedu derbt med Muro in 5* r tli* L^HKometašice Ižakovec, ki letos prvič tekmujejo v prvi državni ligi, so premagale vse svoje nasprotnice in že smo poročali, da so postale prvakinja. Žal pa je iz Nogometne zveze Slovenije prišla vest da ined Ižakovci in Idrijo (gostje niše prišle na tekmo v Ižakovce) ne L.'^«trirarta s 3:0, temveč bo odigrana na pomlad. Kakšne argumente je t ’ ni znano, vsekakor pa ni v skladu s pravil, nogonietne igre. 6,,: bile lažkovčanke izigrane. Ker pa imajo Ižakovci še dve neodi bj' ‘®'10(li. ki jih bodo odigrali na pomlad, ne dvomimo, da bo prišel 'to rl-C___. , i ,, ., _____ 17 nakAUPr incil Iča državni naslov v Ižakovce. P. Bobovec »P L DOL - moški Olimpija LJUTOMER VIGROS P. Pionir Bled Kamnik Žirovnica Topolšica Granit Fužinar 6 6 0 18:6 12 6 5 1 15:6 10 5 4 1 14:6 6 3 3 11:9 8 6 6 3 3 11:10 6 6 3 3 12:11 6 6 2 4 7:13 4 6 1 5 7:16 2 e 1 5 7:17 2 5 1 4 5:13 2 f.. NAPOVED II. DOL - moški Strelci I. SNL to gotov, Gliha (Mura), 9 golov ; Miloševič (Potrošnik), S golov : Š kaper (Potrošnik), 6 gotov : Cener (Mura). 3 goto : Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura), 2 gola : Belec (Mura), Druga državna ženska košarkarska liga T gol Emeršič (Mura), Gutalj (Mura), Baku la (Mura), : Cifer (Mura), Krančič (Mura), Baranja (Mura), Kosič (Potrošnik). Zmaga Pomuija v desetem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti premagalo Jesenice z visokim rezultatom 77:39 (40:18). SoboČanke so zmagale brez večjih težav. Strelke za Pomurje: Cer 19 (4:5), Ivančič2, Drožina 29 (4:9), Lang 2, Kosi 14 (4:7), Kar 11 (7:13). V ekipi Pomurja je manjkala Zadražnikova. V prihodnjem kolu igra Pomurje zopet doma z ekipo ŽKK Šentvid. (ZT) Druga državna moška košarkarska liga f ■> J y zadnji letošnji športni napovedi št. 151*'"'*' na nogometnih igriščih nihče od naših s Pmvilnih napovedi. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo, pB vas vabimo zopet leto. 01 državna rokometna liga —= l^^ftiurski derbi dobila Pomurka f' kolu prvenstva v drugi ‘^^žavni moški rokometn^ Bakovec v pomurskem derbiju v Ra dene h P ^^gala R^ JI i ' 41 (9 : B). Strelcu zalooec i, 9 ^^Hbruš 2 za Radgono ter Vereš 2, Husar 5, iSa pa J OkmU 1, Petek 3 in Lovenjak ^..Rokometaši Polem m Celja pa tj V* Murski Soboti razšli z neodločemmm izidom 22, 22 ■ )■ ? l^ci^ Murgelj 2, Sečko 5, A. Sapač 1. in L. Sapač 4. Rokometaši Kroga »nko? 25 : 25 (14 : 15). Strelci za Krog: Kovačič 6, A. Kolmanico o, ''fini vis. s \ , i._ z 17_A 1 n Kn manko 3- ; zj 114 : ljuciui i-u --- ■ 'H i. Meolic 3. Lukač 2, Varga 1 in D. Kolmaoko 3 roJtomer__________=— ---------" \ j^ovČanke premagale KoČevke so bile povratne tekme K^i^" VtKleCn *krtn v dnigi pokala ilrirn-mi lip ubitd KtjHelic’^ Jc 4 1 ■f Največje presenečenje t li rokometašice Bako-'' Ribnici nepričakovano iSi '/-.'H vodečo ekipo v prvi dr-r**^^ z 29:27 (U:l?)-AljJ* 'Lrelltt pri Bakovcih: ratnjekova 9, Hr''ria-J'^’.*oh,5rjev3 i m Jakšičeva 3. V« C' 'iii' iva 9, H ožja- li ■e I n -dfva i m Jakšičeva 3. /''‘0 tekmo dobile rokome- 1,-E U u:mo ooDiie roitoiiic-i^dli j^HevJa s 46:22, so Bakovci nadaljnjega tekmovanja. Pohlini moškega rokomet-k Slovenije je od pomur-zmagal le Krog, kt je N'’S li ''odeče moštvo tretje drli "fcv:.--. . _ _ 11.10 . jj l ^Tiianic ii Sežane z 21:18 Z sitelci pri Krogu: n'*' ^it^n 4 in A Kol' K Jn Z_l_ . . t_ ' k” ■ « n tekmo je dobil Tita- 'n se uvrstil v nadaljnje Pomurko iz Bakovec r3o"27^UB:i3). Najboljši strelci Pomurko: Okreša 6. Petek 5 in Ritonja 5. Ker se je prva ekma za 26:26, bo sodelovalo ' ■ moštvo končala s --- . v nadaljnjem tekmovanju Kodeljevega. Prvoligaš Ribnica pa je premagal ® tako oddolžil za poraz 24:27. Najboljši (15:7) in se _ v Radencih s - strelci pri Radgoni: Ambruš 5 ter Horvat m Grah po 2^ C^adaijnje tekmovanje se uvršča ■ __ ■ s * _ 1 _ D birinr iP Tir^« s Trboveljski Rudar je p re- Ribnica. TrboveljsKi kuoui jc p,., magal Polet iz Murske Sobote "’2117(13:7),NajMš.s.retoi^i s Kovačič 4, Čemela 4 Fe-fer. Slamar in Merica P°^ Vna-tekmovanje iCF "i*- Poletu: dalj nje dar. Olimpija II Šempeter Kovinar Črnuče Izola Braslovče Pionir II 0 8 0 24:5 16 0 7 1 22:5 14 0 7 1 21:9 14 8 6 2 21:7 12 0 5 3 19:10 10 8 4 4 15:12 8 0 3 5 11:15 6 CLAUDIA SHOP B. 8 3 5 12:17 6 M ari bor Mežica Salonit II Mislinja II. DOL ■ Sok vitai Triglav Prevalje Cimos II 8 3 5 11:17 6 8 2 6 8:20 4 8 0 8 1:24 0 8 0 8 0:24 0 - Ženske i 7 7 0 21:2 14 8 7 1 22:9 14 8 5 3 20:13 10 7 4 3 15:9 8 POM. MLEKARNE 7 4 3 12:12 8 Topolšica Kropa Mežica ŠD Tabor II Branik H, II Ptuj 7 3 4 12:12 6 7 3 4 12:15 6 7 3 4 10:16 6 7 3 4 9:15 6 7 1 6 9:20 2 8 0 8 5:24 0 III. DOL - moški Turbina Domžale Maribor Fužtnar II Celje RADENCI Šempeter II Vuzenica POMURJE II RTC KRANJC Topolšica II PtU) 8 7 1 22:6 14 e 7 1 22:7 14 8 5 3 20:11 10 8 5 3 18:12 10 8 5 3 18:13 10 7 4 3 16:11 8 0 4 4 16:14 8 8 4 4 13:14 0 8 3 5 10:16 6 7 2 5 9:17 4 0 1 7 3:23 2 0 0 8 1:24 0 III. DOL-Ženske Ruše ŽIBRAT LJ. Elekto črna Celje H Šempeter Branik III POMURJE It 7 7 0 21:1 14 6 5 1 16:6 10 6 5 1 15:9 10 5 2 3 8:9 5 2 3 7:9 4. 4 6 2 4 9:13 4 6 1 5 5:15 2 7 0 7 2:21 0 strelci II. SNL 9 golov ; M. Osterc (Beltrans), 7 golov ; Pterceg (Nafta), Lebar (Turnišče), Rob (Nafta), 5 golov : Rous (Turnišče), 4 gole 3 go/e 2 go/a 1 gol Dominko (Turnišče), : Hranilovič (Nafta) Posavac (Beltrans), : Šabjan (Nafta), Stojko (Beltrans), Z, Osterc (Beltrans), ; Koveš (Turnišče), Ternar (Turnišče). Žalik (Nafta), D, Novak (Nafta), Brun ec (Beltrans) T, Novak (Nafta), Vabeč (Nafta), Novak (Turnišče), Lackovič (Turnišče), KokaŠ (Turnišče), R. Berendijaš (Beltrans), B, Berendijaš (Beltrans), Slana (Beltrans), Kutoš (Beltrans). PKL - moški Reztillati - 3. kolo Lindau vet. Linda u Maraton :Sobotavet. 53:59 : Ljutomer : Petrovci IPC Sebeborci prost Lindau Ljutomer Sobota vet. Lindau vet. Maraton IPC Sebeborci Petrovci 69:53 76:68 3 3 0 197:171 6 3 2 1 183:169 5 2 2 0 147:119 4 3 1 2 161:181 4 3 1 2 194:223 4 2 0 2 119:123 2 2 0 2 126:141 2 (KG) r . Vsak četrtek Vestnik Nova zmaga Radgone v petnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski Itgi je Radgona v gosteh premagala MEK Prebold s 105:62. Strelci za Radgono: Ulaga 21, Ozmec 18, Gomboc 16, Banič 14, Pisac 13, Niderl 13, Pevec 8 in Bratkovič 2, Radgončani so imeli ves čas tekme pobudo in so zasluženo zmagali. Evropsko balonarsko prvenstvo Balon soboškemu Aeroklubu Pred dnevi je bita prva seja or^nizacijskega odbora (občina Murska Sobota) ZB evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki bo od 12. do 20. septembra prihodnje leto. Na seji so imenovali organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik soboške občinske skupščine Andrej Gerenčer ter imenovali komisije. Med drugim so se dogovorili, da bodo v okviru Aerokluba Murska Sobota kupili balon za šolanje pilotov ter se zavzeli, da mora biti sklepna prireditev evropskega prvenstva v Murski Soboti, na Ptuju pa družabno srečanje, kot je predvideno v prireditvenem načrtu. tenis V Poteošnilt to Arcont zmagala v preidzadnjetti kola prve dižavbe moike nEmuzooteniSke Sige ata oba pekarska UgaSa prepričijivp zmagala, PotroStuk v MtiBki .Soboti m it^S težav z uajslatjžo eldgo Melonina U Kravja, tako da je lahka igral tudi obetavm IS-letoi kadctsld reprezentant Mi^a Horvat, ki je do^gel v i^ S SO-kEtnim Pogorelcem prvo javoliga-Sko zmago. Tudi Ateont je v Zalogu brez najboljšega igralca Ribija Smrekarja, ki je poškodovan, prepriaiivo T^di gostitelji so nastopili brea prvega igralca Pavil^, V ekipi Areoata je ponovno zaigral Kuzma in V zadnjem kolu igra Potrt^nik v Ljubljani z Olimpijo, Arcont pa doma z ilirijo. POIROSNIK : J^LAMIN 7:0 (Unger ; Lesar 2;fl, Benkovič : Murn 2:6, Benko : ŠpcliČ 2:S Ih^i-Benko ; Mura-Lesar 2:6, Unger : 2:6, Benkovič ; SpeSč Ž.T) m Horvat ; Pogorelec 2:1); VEffiMA : ARCOPiT U« (Krneč : Ku»na 2:1, Zakotnik ; Komac 0:2. Penca: Rihtarič 0:2, KnKm-2lakotnik: Rihtarič-VrSič 1:2, Kmec ; Komac0:2, Zakotnik: Rihtarič6:2inPenca ; Ku^ta 0:2). Na kvalifikadjskem piomrritem namiznoteniškem tnmirju Slovenije v MaritxHu je ekipa Potrošnika iz Mur^e Sobote (Solar, Kocuvan, Šbul in Koščak) zasedla prvo mesto tn bo nastopila v finalu držaimega prvenstva, ki bo v Velenju. Arcont (Bukovec, Fridau in Ocepek) je zasedti SeMo mesto. POTROŠNIK: Arcont 4:1. TAM 4:0, Petovia 4:1, RdSnar 4:1 in Radlje 4:1; A8COOT ! TAM 1:4, Petovia 0:4, Radlje 0:4 in Fuiinar 2:4 M. U. vestnik, 2. decembra 1^ stran 24 odsevi mladosti Pripovedovali so mi Nekega dolgočasnega poletnega dne sva se s prababico usedli pod hruško in prababica, ki smo jo klicali orna, mi je pripovedovala o svoji mladosti. V njeni družini je bilo dvanajst otrok. Mati je umrla pri dvaintridesetih letih, zato so bili nekateri otroci doma, nekateri pri tujih ljudeh in nekateri pri sorodnikih. Ko sta se Sli s sestro nekega dne kopat v Muro, je sestra izgubita ' uhan. To sta ugotovili Sele doma. Zvečer so z njeno teto molili, da bi našli uhan. Naslednje jutro sta spet šli s sestro k Muri in uhan res našli. Mura je bila včasih tako čista, da se je videlo do dna. POLANCA BEZJAK, 5. a OŠ Gor. Radgona Zdravo, Kata! (Pismo prgatdjid) Pretekli sta že dve leti, odkar sva se morali posloviti. Odšla sem hitro, brez pozdrava, pod dežjem granat. Tudi nebo je milo jokalo. Sedaj živim v lepi vasi pri tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske. Novi sošolci so me lepo sprejeli. Prvi šolski dan so mi naredili lep pisan vlak. Na vsakem vagonu je pisalo eno ime, da bi jih čimprej spoznala. Ta vlak prijateljstva me Se sedaj vozi skozi življenje. Zaradi tega sem srečna. Vseeno pa se pogosto sprašujem, zakaj je sreča zapustila moje rojstno mesto, mojo šolo in moje prijatelje. Draga Kata, mogoče tega mojega pisma sploh ne boš dobila. Mogoče je tudi vaše stanovanje zadela granata, ali pa so v njem sedaj tuji ljudje. Mogoče si tudi ti morala zapustiti našo ravnico, našo Slavonijo? Upam pa. da se bomo nekega dne srečali v neki mirni deželi, kjer ni vojne in kjer imajo otroci lepo otroštvo. Pozdravlja te Vojka VOJKA JOKANOVIČ, 5, b OŠ Sveti Jurij Sadje - vir zdravja r E •O .2. <5 ■o 0) m 0) >N O •O E O. Ali veste? (Nagrajuje Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M, Sobota) Med tremi odgovori, ki so se najbolj približali pravilni številki o znanih vrstah gob ali gliv na svetu (100.000) - poslali so nam jih Valentina Mertiik iz Beltinec, Janez Svetec iz Celja in Gabrijela Fras iz Cankove - smo izžrebali Gabrijelo. Nagrado (računski strojček v obliki telefona) ji bomo poslali po pošti. KUPON št. 13 Ali veste, komu so podelili prvo Nobelovo nagrado za mir in kdaj je bilo to? Odgovore pošljite najkasneje do 8, decembra na uredništvo Vestnika (Slovenska 41, 69000 M. Sobota) in pripišite »ALI VESTE«. To je bil naslov projekta učencev osmega razreda OŠ Bistrica pod vodstvom mentorice Trezike Zamuda. Temo smo izbrali sami, zato je naše raziskovalno delo potekalo s toliko večjim zanimanjem. Razdelili smo se v šest skupin ter poglobljeno spoznavali sadje in pomen sadjarstva. Raziskovali smo vrste koSčiCatjev, pečkarjev, lupinarjev, godi-Čevja... Povezali smo se tudi z agronomom Dušanom Zamudo, ki nas je podrobneje seznanil z vrstami sadja, njihovimi škodljivci in boleznimi, škropljenjem idr. Da bi si lažje predstavljali dela, ki so povezana s sadjem, smo si ogledali hladilnice in nasade sadnih vrst podjetja AGRO Lenart, Bilo je nepozabno, saj so nas sprejeli res pravi strokovnjaki. Iz izkušenj vem, da sadje vpliva na zdravje človeka. O tem nas je pripričal tudi obisk v beltinski lekarni. Rezultate naše projektne naloge pa smo Želeli predstaviti tudi staršem, zato smo jih povabili v Solo. Bili so zelo zado- Miška Miška drobna, siva, kam si urno se skrila? Pridi Vine, nič se boj, samo igrati se hočem s teboj? Držim že v roki košček sira, ki tebi velik tek odpira. Muca šla je na potep, k sosedi Beli na klepet. KLARA MAUČEC, 4. a OŠ m M. Sobota Ob iOO-letnici bolnišnice v Murski Soboti Za zdravje pomurskih ljudi V prehodnem obdobju se je Pomurski zdravstveni center preimenoval v Pomurski zdravstveni zavod, temeljne !^J organizacije združenega dela * pa v organizacijske enote. V tekli so postopki za preo- bi i kovanje organizacijskih enot v samostojne zdrav- stvene zavode, sedanje skupne službe pa bi ostale fi- [ nančni in kadrovski servis za J potrebe pomurskega zdrav- | stva. T Položaj bolnišnice je ide- I alen. Leži v središču Pomurja ; z najbolj gosto naseljenim prebivalstvom okrog nje v vseh štirih pomurskih občinah. Pogled na bolnišnični kompleks soboške bolnišnice v Rakičanu. s strokovnih, finančnih in moralnih vidikov. Prepričan sem, da se bodo ljudje težko odpovedali doseženi ravni zdravstvenega varstva, ki je bila žal vzdrževana tudi na račun osebnih dohodkov nosilcev dejavnosti. Veliko opreme je stare in iztrošene, marsikje zaostajamo v opremi za območnimi bolnišnicami. Nimamo lastne patohistoloSke dejavnosti in ustreznih prostorov za tehnično vzdrževalne dejavnosti. Ginekološki oddelek je potrebno delno obnoviti, hemo-dializo in funkcionalne enote internega oddelka pa razširiti. Večina oddelkov nima ustreznih sob za nadstandard. V tem trenutku je potrebno predvsem nadomestiti in posodobiti iztrošeno opremo. Bolnišnica nujno potrebuje nove rentgenske naprave in računalniški tomograf, ki je v okvari že daljši Čas, čakalne Razvoj bolnišnice Etosedanji razvoj bolnišnice v Murski Soboti (kot tudi drugod po svetu) kaže, da ga bolj oblikujejo finančne zmogljivosti družbe kot zdravstvene potrebe. Splošna bolnišnica v Murski Soboti spada med idealne bolnišnice ^ede na velikost, število oddelkov in njihovo strokovno dopolnjevanje. ustrezen mikrobiološki laboratorij v bližini bolnišnice, pripadajoča gravitacija prebivalcev, pa tudi zaradi pričakujočega gospodarskega razvoja Pomurja in Slovenije, Bližnja bolnišnica zagotovo prihrani ljudem veliko denarja in energije, medsebojno poznavanje bolnikov, njihovih svojcev ter osebja bolnišnice pa je v človeških stiskah veitot zaželjeno. Povečevanje obsega dela v specialističnih dejavnostih na račun hospi tal nega dela je brez dvoma potrebno, omejuje pa ga nizek osebni standard prebivalstva, slabe prometne zveze, sistem financiranja zdravstva in drugi dejavniki. Nujno je medsebojno odpiranje bolnišničnih oddelkov zaradi optimalnega koriščenja obstoječih zmogljivosti. Število posteljnih zmogljivosti v Pomurju in Sloveniji ni takšno, da bi ga lahko v kratkem času bistveno spreminjali. Primeijave s sosedi in Evropo to zagotovo potrjujejo. Velika večina evropskih držav ima namreč 10-14 postelj na 100 prebivalcev. Manjše notranje popravke števila postelj bi lahko opravljale bolnišnice same. Prido- Operacijska soba na kirurškem oddelku soboške bolnišnice bivanje bolnišničnih postelj dobe v Sloveniji pa so dolge. v socialnih zavodih je po- trebno temeljito oceniti Potrebujemo sodobno knjižnico. Zaposlovati je potrebno voljni. Vsi skupaj smo si obljubili, da bomo sadje pogosteje vključevali v prehrano ter zamenjali za sladkorčke in maščobo. Da, počutimo se popolnejši, saj smo obogateni z izkušnjami. ki nam bodo, vsaj upamo, pomagale v nadaljnjem žiljenju. Za to se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri projektnem delu. TATJANA JAKŠIČ, 8. r. OŠ Bistrica Če bi nas obiskal Trubar če bi nas obiskal prvi sk' venski pisatelj, bi se najbrž dil, kaj vse se je spremenilo/ tistega Časa, v katerem je ži*? on, pa do danes. Če bi vida-kakšne črke imamo in ko^i^ pisateljev, pisateljic, pesnik*’’ in pesnic premore naša slov* ska književnost, bi bil pra* 6^ bi bil prav r i . predvsem (^| ' tovo zadovoljen, , ponosen, da njegov trud ni j zaman. (BRIGITA) Če bi prišel med nas Trubar, kt je napisal prvo vensko knjigo in abecedo, vprašala, kako se je pravzap*** imenovala vas. v kateri je živel otroštvo. Nekateri Prijet^ reč rečejo Rašica, drogi P* RaSčica. (LIDIJA) , Če bi naš reformator Pri/^ Trubar oživel, bi najbrž najp'?. odšel v Raščico na skem, kjer bi se zelo razv«/ obnovitve njegove rojstne hj* ter lepo urejene okolice. / tem bi se Se enkrat zahvalil ” ‘ žaSkemu Škofu Bonomu, ki i®] je bil zelo naklonjen, saj g’’’ med šolanjem vzel k sebi, P posvetil za duhovnika, župnijo Loka pri Zidanein stu in ga poslal za vikarja v Sko pri Celju. (SONJA) ,. Učenke 8. razr«^. Dvojezične OŠ Prosenjak®"' Želiramo si zobe Vsako sredo, ko imamo pouk dopoldne, pride v na* razred sestra, ki nam prinese tabletke. Pravimo jim k^ ■ "■ rdeče tabletke. Pokažejo nam, kdo si redno umiva zobei" kdo ne. Ko vsi poližemo te tabletke, vzame sestra iz torW posebno pasto ali žele in ga vsakemu stisne na krtačko, si ga nanese na zobe. Potem pogleda, če imamo vsi Kdor jih nima, si jih mora iti umit. Vedno sem vesela, » zagledam med vrati njen nasmeh. . SIMONA HAMER, 3 / OŠ Apaf' deficitarne, zlasti visoko izobražene kadre, in skrbeti za strokovno raven vseh zaposlenih. Bolnišnice v celoti in posamezni oddelki se morajo strokovno povezovati, zlasti z Univerzitetnim kliničnim centrom. Med njim in večino naših oddelkov je sprejeta delali tudi veliko škodo z nC' ustreznim sistemom financi' ranja in s prioritetami, ki niso bile v skladu z dejanskimi p/ trebami prebivalcev, kar / vodilo v zdravstveni dejavno* sti do občasnih sporov te’ v 'S .i t 9 * ./f :r*'* Sf? Tj Škodovalo sodelovanju. Kljub vsem težavam P® moramo ugotoviti, da je J/ segla v zadnjih dvajsetih letin naša bolnišnica silovit vse* stranski razvoj (prostori, pr®* dor v subspecializacije, boljSanje opreme), večjeg® kot večina drugih bolnišit*^ v Sloveniji. V Pomurju je bilo velik*’ ljudi, ki so to omogočili, f® njihovega dela čutimo vsi P®* murci globoko spoštovanje hvaležnost. Dolžnost bolh*’” niče je, da jih povrne iz an®* nimnosti. Bolnišnica je srce obmof' nega zdravstva, tako kot fi Univerzitetni klinični ceiH®’ Prostori za intenzivno nego dvostopenjska delitev, ki jo dosledno izvajamo. Oddaljenost klinike v najbolj nujnih primerih rešujemo tudi s heli- kopterskim transportom. Tako smo rešili življenje velikemu številu naših bolnikov. Posebno vsebino in toplino daje medsebojnemu sodelovanju tudi veliko medicinskih sester in zdravnikov iz Pomurja, ki so zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru. Konec Zdravstvene potrebe in zahteve rastejo hitreje kot narodni dohodek tako pri nas kot v svetu. V preteklosti smo večkrat reševali ta razkorak z izgubami v zdravstvu. Zdravstvenemu varstvu smo srce vsega slovenskega zdra*' stva, usklajen razvoj celo’' nega zdravstva pa omogo^ njegovo učinkovito deloy^ nje. Območne bolniSn’*^ uspešno končujejo zdravb^^ nje velike večine hospitali^ ranih bolnikov, obstajajo r obstajajo r ilnoslih. 1"' razlike po specialnostih, N nike so dolžne skrbeti za sl^ kovno povezanost stroke ti^ prek meja območnih bolfč nic, ki bi pa morale it”®, enako odgovornost v re^P' Strokovni nadzor je medsebojno sodelovanje r je v interesu tako bolnih’’ kot zdravstvenih delavcev ga je potrebno stalno pogl^ Visoko obletnico pra^'^ jemo v bolnišnici delovn*’ z velikimi cilji. Trudimo da bi bila naša bolniSni^ v koraku z razvojem stro-v svetu, prijazna in odpt*^' t 1 25 vestnik, 2. decembra 1993 993 I televizijski spored od 3. do 9. decembra (E sS g-a I rt^J^.T 4>d G <<0 C I ' . OQ S Ji. t ms J. 7^^1 «1 rt g « B rt O = *J JS —-i T3 t** 2?S brU v SiS < — = *—t E > *9rtkA©Q JiSOG rt^^tAooff, E libi lil** sk! Dl? prs* lait" f n*^ if** ;S» bik F(^ iP j 'ž mf [3 r^- li 1) : " 1 ic: IS I I I op Ulil Q)C3 fi® lil U I gg 0» X u U je!S I Sg! r f I I l , I 1 I I S) S h Iv H f: »U I §>! Ss I' V 'Z. UJ > O Vi & < •z LU > O in > < Z UJ > o Vi & z UJ > 3 Vi > z UJ > o Vi > < z UJ > O Vi > o « > TTj , S s«72.^'^ ?; rt ' ’-' □ to 2 g 43 I Ž 2, * d 'R r. e v .ri t. -U r, £ .5"g I ,. £ rt J 4J * g ^>1^ a _ ^.E.SSbi^J 5 c rt S -a e G Ko 5 o’c p'.i s . B I ^8Q ■8® b’'^8 s «2'cf5 § .... ' C ' /s ' -’C?S lo .-I 'S g s'§r-'n ■ = ■ r i e c j h J*! E u **» S° Ik o.iž o 5> o '•R C 43 Ql>tu 5 »e g > X <> < 00 ’ M ClCl< I rt " E £ 2 © £L'e "i "S k H E N s E M e fiU *& 2 A S'N-^’5 o v ž E 00 o :□ rt -- c z 1 .«9 -eSO 1 o 43 2: 3 rt !7T (š -S « "^■S £ " >g ir e<*^2 S i rt V rt N “ ' “ s ,0 js ? E 75 I rt ", .2. ’ -§ p = d'^.G —■to '— BSoCBd-eu g?i5 sid« rt c E d 10 ^'r-lfl^iS^9 ^ažirViS'^? I ■'■x G Od S I- i a CQ,D > o -= r G V O I • rt I " i; b 4- C 70 rt ot JS rt s = S rt 4> u s £® I d p _ p I s gg ?.'’ f =^ rt rtS F« 2 . □ ?'l ° 2 -2 1^2 £ 3 22 « OJ ■“J —a J E d g rt I S rt S t*' G - sC^ o rt V) 2 1 NS £ I E 6*3 rt OJ B to B rt t*3 Xi to s — ■ G^15 B'rto5'taLjJ D£d.'gOC!ij7£.r. 8^*^ E rib TJ rt ' pLi 2 i g "^5*8toi " cl_2 s o «x ' '5 lo F jrt " o rt-CjoM-bFpSod ix5S sSsd3 ' Oha Q^(5*^OL-*b> .^rt 'C o u v g I O < QC Vi > > rt _ rt •" rt o "O o ti Ftm O S 5*0* £ *^ g ij 2 c rtvti oOO »^d 3^ Eia J — fr-r*" “r. ‘"7a> I « tau. I 5 g-So-r: S'* i Sr, ^So « > _ f 5J“ > xj e J I 1“ G O I 00 Cj” o 41 I J rt < Vi te. < d p - 5 d £ up ‘ < 3^1 £J I 2 Ji ' 1 . ZTbj- ’~' "^ 2f*d ■Gi^iSip — O^g * r I ^i2=.!sss^rs- ■■s 1 3 I 5 • 5 c ' g ' bi; ■. ^ • — _ 5 — ^. 1-4 ■ ■ s B § ™ S u „ _ « — o “. '^ oO 1 -1 - ii P * v) G I <-► § ' O 2 2 «s7 g.B, q?'^‘gI412S 0*2.^ £d (X rt F ~ £ IK v Ot Q rt-, r? R !G t-i « . S r^ J’ G- s ' o’<^ p c d E M cn E n. Q ■ > s 9 o .1 Š Iz/’ ■57 5 E S?.^ s = 2 M O c 1» bp. "S . .± i-l E IB *3 -J ’ '-2J - I rt E O = Hi|žs« 5 ’ ± Edi bS ’ s e 53"S| ' :3 š«2 i-gCt s,^s:2^=s-7-g.S3-SSi§ S.F g 3a.^^^j:a£g= ®'SSS°r.3£.'S = b. i?S'"!3 fiSt"" o c r/ S 3 '«.joSr;5«MS I pa~'.£'^- -■^■^- ■ S*^ ‘ O. s,-. .sc <5 zr>r tt»cui43tijcr5co ‘='^=1 a.« gs^x ' -3 as-Sišoio n A, r-.*'-’G,c«t ^ta-td»A'.r: Sm^SJsr “ Sg I s’'-'^ 'Sc-SsS r o o.. © ,2 c? ■•'tig utS rt .-j-g S ., G taJ .p rt OiS S« G © 2. so li B S 'J c F 43 J .RR s ssB2g|a8- e-zS “-sg; /-^5= 7 “ o JS s > 1- — ^-; c' e *> Aj Os o s & I CLii v * , o > (/3 iV _i =■ (A4>2dr o 7 R c 3 v® s I rJ X I ^^■NO>,htro^Ss,'7 .^2- - 00>^tO 21 F ' >m c p 'S TO rt (tri -5 o c I ** rt r?" 43 43 I ■3 ii ' ’ 'id rt -ri OOHA >ta « rt *itfi .2 t £ 43 H rt sO ?-f Z . , ' . H jj SuMtiu.' r- Sfi — p«.- «cc^«o«Sa Ok,... S-n O m lUjSii-ri^k.t* o:;ž 5^0 _Sio ftriOo,2b^ 'o S^rt, »oOd rt o6 2 >'JS Ci-t G o ,£3 o »o o isr V3 Cl, O O I >0 1 Q B h .£ W 1 o\.! rt rt w~r o rt E 10-311 o JS.E.2, p d -F.-g ** * M N Z S.S 3n 5,Š d S I Ul Č) 20 5 « 0.2 s« I B a“.“č ■*■' Jaft: a > to O 'e rt 43 rt o 4* £ I" _ Tj t X2 ■^“ u SžtSS-^j , g£;2 , g.aš - ->0 d 1-1 P g.^ E ' — I. . , rti A rt u U IV.J I I o i£ N d (A 73 > O*A -i _____ _ ^©rtSSJSii^^T.ta go^E.Cd—r. <- - _ -o I S“37i;G3 sDiSd ,g a s.-o š E.1-’ A G '• 5S !■'* c »5 'i Sj’ rtii rt 43 O (—I 9 B —kB < p > *> t> _ B — &ii— G - rt rt C g.r^fi:E 5i^ »r, S Š'^i’cV = 3 ■° !2 Ei<".°u.a ^3^= I .gQz R & R v »I 3k -.- « iZl^ IX .,'5'5 K E »53 c «;2«d 2'.gs’S=£ : 7r=fsJa s =-' r. KRrj.dl3» ^^<55571! «r o Ql> O •— TJ "xe! rt ta. ™ BJ 5 G *' T --C --Tj^rt 1. S^d I £!■■! I --I o o I rt ri o 8«.17S£3; C ■ • TJ — 'O O I ta s 75 ? ' 7S£ 2"!! £ffi.g|'5Sg« oo!S e ^!£x.a,.S27i ^^Sjrto'^« TO__M ril '^b .1—1 b—h '" tal o Ot s 4 E I o n 'B •H < C I rt •! PC rt G -S « rt -a d lA .u J« s « g 'oŠ d k-" rt |c^ s Sri " Sc 5 £ -, s rt rt 2" iS« ' s I 43:: ? ^.E ' £ G ;y £i O 2<''< G S tZ >■ « 1> ’K 2 ©o '2f>2 -t: •o o 2 •* - to — h M 5t||77ž"“ ir «j rt * E tz *-e I rt G rt.o Q e S ’' '*^ 5^2° 2 I 'S 5 J; S«ad — -<£ '■' M d o OO Vi X < - >f*> P« M ^^zs a ^,= &^_g S.S «i3,„ , --„ O.^cOiS^krt^ot-^—t I rt « — rtlM S 8 0 p© . ® 'Š ® š-'° R ’'5^7j.7 Q B rt *i 15 5 Ed^a ir 5 «S .G-5 2 uiS^g^ s P «o 2 e Ig •" tr rj s o I ■ W ŽSS.g rt iš X ta iM ? So.Šg? S i G O B B 3 1 K ”* G-2. g W EotaB4i*^2,rf A^-C© rtSS«‘gTO4Jo ' — SP© G E -5 J 3 i 2 »I 'F rt ’ ož S- ^SP-.o & E 1 CA .J " 1-1 ._ in I _ I ta« irib.._ rt S ® o ,. CTb ' O' O E. CL = .= « ' E O 43 5 -5 ' o :j 00 2 bB rts* I E Q 43 ' 0.= p X "G B rt o T> Lfi _ o < s > ' 2 £ s ,1 N f 1» rt KJ S X rt a r S.2D ’ ■«!= D s o L ,Oj(_) tC -2 S X o o S I 12^ 2 C."^ u G6 'o® 7gs8^£5‘^2£ ee o I |p7^:£^3 •- G -E ± _ _ n ■ I eri ±= si £—t4j • ■ 4i%2 ' rtrtrt 2 cd I^‘”'g Ig .-^RjJJajjSčm .£? ^8 5 S gi^ I i^iE 13 O a rt rt u rt I . ’gf^2^'s g-!? 2 , bE >u« s-an S. 1 I Q a 1 I o. Ič e o :£ c J I < Dm 43 ga>2 O7S o rt to o I-' CO B o«? S £S5^.Sg5 B I * ( 0 I >t2 o o X jc iLri Ji ' "“k.? 'r,»»,D S 2S’ n < jS JS s 2 I JI ' to 2* , " -IO 2 KS s2S-?5<^., - k9®'^-3.7i«5 ■ •- oj2 i o „ ' J{ ' e-0,3?'— Sa-*®'- G c d « r "S & 5 5 «* 2 co s N s g .SP « >3 = 5232^ « rt S)SSoS7§-o « Ori Irt g ’ G* 4> © E 'E S - - 'c-^^rSs"« jic <*k^4*_S'^X>rt — • "• S rt I • ■© .a D 5 ^ISSSS ■SD c-J! b 'C k Om O o O\ I E -2, - u u I G FSs? «. , d o d ' P- < & c ¥ <<> rt “ jrQ ž® _ «5 ' p .o 43 ki I 3 O:j rt rt B • "V -S Ž 6 ____________ “rt'^i-i Oi-tB rQ o >■9 1 ( X I O rt B e os 1 Ts 2 Q ‘ -rt o E C rt O -2f -E s; -T!.' O-G 4> ®-K O ■» >■ W1 43 rt o G rt .X rt 3 d Soc l B .2 c 'b c 2 .S» rt 6 in Su^rtTl 5'ižrt ft. rt 3 C rt "2 rt 2 G OTJ 53 ig .A o o B .4 g r* ■;3 S-cs B op o rt ~ i-« V I 2 a ^.7 ° " N S; cf? 0*0 dl X p pj J* £gg'š-$'g-gi^iS .nON-iSr^g ari 'n“-*i-G (ttd r- i I h^t2 I 1 K I .3C I £ rt >'^ « s e" s ' „ -o T) E I Q 8 s2 2 ol b"; . J « • B’ rt ■B ,i< i? G B G E r 4^ a O tn a B -2 "P "rt 3 '« O >:?BE il^^h < ffl S 2 d) 5 . B I Ifu. i 00 n I Olh I rt rtOO^ rt^ A!^22 rE^OdOJtfrn 3-^ B Si^iefi*O'C>rt«'5P^ rt o I . ' ' 5? “*□.■:= 3i T! b- = sl s OI-^ n" isi o«! rt-*^ ajtliSj S.w 3"sSS'&S>^5 *>_r'BOO 43 > S '■asž^^ž em o B ?S = ' 'M ) < £ I M X jj i3'E 43 rJ B.2s*-- - ■ d:Ž 7 o 4,1 is,-; o .£ • ¥? i: s J* rt > :± o o rt I ? B E Ol I >-U -§S38'SSS3.2,BS 2ti’^3-5U«S£^ti ^7§7 e77 — TJ -G G G7 ? 5'fij;.«-53 ' li ' fSbCrt oci-S,^ . .Sta41Ctd^Wy^ 4) c > 'C rt 3 iJ O B fj vo B t-- £ _c *-» r! ” tivi ■B 2 C ■»■ 9-£Q rt X rt sr« &ci «L I & 4 O E &<> J o fl ' « -s Q 2 oi ” 15 to -^ • —. eit^^ tC M ta- 'jC 2j 4^ ” I rt I o I Ssial- -2:22so§Sšj!š -rt T? •- B tJ - rt KJOort^. OqQ«- x sTlt Jt ’’7Se''^ 0^" rt5 o'o flr G H G y 2 r-^ I (biOO'ScoSŽTfl 'oa<^ s rt a t; o e '“'M rt S7 o ’ rt Vi S f 2 OtT tr-' ® 9* * VI Zri Or^-vi s 5* ’ o . K O ’ siSrižS 42SH97e 2.=’'2!€ ' »“gT5 '“”!.a,2>->-2j|v 5-a O «3>(j7« 7 — '■' ri-b E O < Vi X < ‘N O < > s ""f 2 « « ? &. I I e-O.«.gi5« c;^ 7 ■S u g SSSS2'3 9 tS I 'C S^ErtU- C I = ri l trt 'c «A O rt ri «I c EJ ,;g.3 s-g £ s'£ s u £ S(---------- O > rt O QQ EO s££ I "S/V^o ‘-■^ E 2 b: .5 vf g^ > *n at a gu3^tn B tjOjZd"? S5.w;,’?7s.č7o7« N rt §<4 »s «s a .*S r5f a.4£ 6 lib 2bO.i2 *^KjGC?i>rtO(x>> - .1 aa^ šlIgR^^šs l.“■SgB^^Z^R;g. s s g:£.EN^' « ' hš?!'-; ssa^^lg B® * ? K Z "7s^-3.o rt V rt 4> sfl sl J5 d ^-SSi ■'?S’šS;2jš5'3p > B« j: c 2-g s S -« z 7 o ^ _- £ t rt rt B 1 £^p fSc-S?? §.®M S TJ o > 2 "S CA TO «? = ^>2SS“|2eR| ^sSvspS-flM = s s a.2 -‘ “ ' .1 — ' «-D c I 5 £ 1 S.°BuX«ij'^'ts '^Okbit-I 0*0 Id "Sc«' rtu , 7 « - = S ;S - •“ ' I X X E ® Ii _ a K E B; 'ri-l . a-a t i , 43 rt SCI ""■g Hd '* ■8- oO I DO — 2"F tr "J o > u c 131 oO . 0^2 Ji - oo c £| i'U .-if£ 'G S = i-t 06 O C 2 z ot d -e ta p rt (tari ta I 1 -J .E o ” 47^-. u -- S—LibBnP® ^OtG' tn^d„ ^»ow—.Sl 2i 7 I I ž H« I I ^.ss-šač-ssisš s.a^g 8« 9 s?! ?■ ?■ . > 7> TJ ■“ ?; !! ,5585gg5gS - tn jS^ ■n 'JS 's-s £ rt o ‘ii S Q 5 5- ir:5^ ■So 5 5 «7 F -Geo^o 5 iQ H "2 g sSac« g ® 2S I s S IC rt J, ' > efi . ,F S S.£-S f« " O y TJ ‘ I f® rt ""cD e a -^-d ' £^■3.-Xd 2!ii£7 s7 T'--* > C ® S O i '^h7^s" ' o et31 s ' g s ' S, D2~ £ S rt « rt E rt rt ,3 £=e Pli« f 5 I rt;2 ' z G- b 4 rt .nA rt tu ' 2 E-sS.Okj □ S g.'3“' E o«; B f*i > > ‘2 -fl E ' rt c X E d --M _•£ Ob J — cX Q .E u ■>* rtS s ®O-“n gl. l-as ■ag,r ' '’;c“^'n7 “ž s ._ 'S If^ OfOlEt^tta-B^bJ, •k-B'^- taTS^5 ? ''tf.S I "‘0*75 §W'g^.2- N e 43 7 rt S B Ki ^#SZ=^.'i * li-7'^7g F «1 ’ \ (S & go^g ‘ «&lš5 2iS I 2 8*^ ^3 = C 41 »■O0O***“Q • "^oig S"" c „ i cSr® Z’"o.£!t.Si;.rMs;' " 'n3;2«CJ;ž7s Shg > a-^r-S*^ E - s I 'IS7 •Z fiiiSS p— 2 I c b c op o. rt S rt N ? 'Ts = 4«^bbrtXMrt(Uc;!O*?S? > , j? ta G E t*J^’^d'ta*^-- _TT??ta?b O t -.S — -• >© Dm 2 I I rt rt 43 o E rt K ,G rt O 4> '.-1 to Vb TTk X» ■* N K^==S" 9t 0.5^ »a *i «5 N š 8 3 š O Ol EO-- — I*. E 7 a'E -y I S * -S Ti I >5 4> s 12 rt „ ' rt B c S?« d - S B "rt e I £ s "3 7 -E .£ K c .a < ' ■ OmTI ta^ rt N rt g *£ 2 H a.P B d G’ s V S -=■8 • s CB B = B * •5 w Ii £>> n » S " tt « = Sh §££4= J '<> ” fS .a B ".9=3 I SP 2 v T si- ' ' £7 O^JJiStfTJCA e c\;«> rt, OrtrtiS^^^dtn ut I B!k}2 ■ TJ C? I « G. ._ ^ -- __ J > C rt 0000 rt d .00 rt.GW - o*^’’-’ ri I-; E. TJ MJ K I > v I I a.': g TJ o i> rt ‘^.2 2*" I O N d I 'C ” Str a stj^i|3^.aR£ « I "a i-Su2SQ4i i.e 43 " b B w t -B £=?^.s y-iž £ o Z m D CL. "S til c< 0143 iaBoS SfM X i C,C3^d^^ idin ’ 1 'O 52 T C 2 . I ^S.m'S'' r,D,5«r/ i-o U-- o^is !£ ’ ?.S |..|2s^.g š|g ■J5 rt cu«^ c T * " o i^-if S:S- . ,Q.£r: č -S.-S s '.z ' -5 IŽ G.-, 43^_ rt Ijjjpot 4J„ g,s-s:5'£ = S'" eg £: * 3 ' S.r/ Jt ' rt M™ rt t-i > ’ X rt c "i« ' * G Eri TO g 3i2dlsSS7§^e '£!'OS«o.aZ_'£ •C> ?«: rt -ta’ ta O — — s ' o ' ir s Z2S < Vi cc >N O < S > /i 3t r 5* - Ji « B o -J o Q rt 00*3 >^ 0-0 't— ta 'Ji« SS«7 g8 « ^E iS 1J.9: - 1 St. ' 22 o ' ►J K -4* o j' v. K — u I rt O S ** ci’ 1: u *. .s J| ' i W I t. I 5 * s £l-8 I sfTsSi'^ Biči T^ait'*s5»H r O O - rt < s — •« 1 I O rt 4> C (Zl I c tata to rt rt — O fo M 17 DS «* E°8 to - r- ’-■ - c 'o 'ta E E to ■g®-c = Vi > p 8 « s d ts 'i s £ I-. — r* — c TJ^ C IS. ,?S ‘ o“¥ ©^ c c *- fi g X __ g rt I 1 .' “ ž ■■§ g u, s ?= 'S.« g ' rt E* E s= rt £ B - g S ® S.«:3’ ' ' p "d . ' 5» Iril '—J l-l ." -ta 2 s'i 20 & TO “ k TO ■" “5 2 tA o oO sS - . e 2; J/ i ;S^7e^ _ (dio^ n R o«) X« \ij nivj Pvio =:'-= N G I g -n o " il 5 5 r* I I B M P3 .K I rt I o *• ,I I " S « O « S.0O M 3'5 S 'S J . T H, = t3 c o K-l N rt*/3 ^1 H « rE .'fi. rt -B — o\ Q3V> C ;b’ B I I 43 7 »4 k rt I CQ s u rt E G S-O *o -S O fi 0“ »•S E .; G c »"Sr o3-— t; i . to^gt*«© i'^/3 ta 1 ®v^ ,OJF-^ -PS ' rtTjrtrt-^ZJ ,00^^43 — 2^.8hSi.|Vs„.’5 7sU'^s1e,29'^ L J tJ' wtr—r A ■ iS". s Q 1 Od P to O I«a.5-u - b^ = 'S'? ' > l? S -3 ■- S 2 ■“ F- i". 'ri O I Q o P-. E Qi< I ‘‘ 43 “. I. C d O I k g Sgg TS E “ £■£,-' 9" “ rJ J i; 6.(j I > I .S^Z 21 so 1 c •o I I EŠ = I N _ Ul B O« rtii^^ E4k V ‘ X PSioŽS.cl S-.R » O an g « g-O '.^g. 2,H'C M (0 j iZ.SR 2 |:e "Si jD^Ulk** riS s n S'0o S '- S YJ b Clr-itoOj^PoOEdrt ODO-mJ^o^S-S ' , I xigo„; . “ JS _ o rt rt o E © N S rt rt S75« S s“ 7 —» 2 ii rt wto ' ‘-•- E M •? I- b S Go2^ , t^to ’ o<-. JSta "d rt u o I 2-g»': V^ rt«, rt ' i> 2 S ot •> CJ c «X Al B !! S ”"^«8 _ ' -oj:,;’ 8 3''8'‘“D >1^ 3 in * * 3 , sf»<. £~o I > ^ . fflz fS kA ** T š82^7i.^, i37r!« I .isS-l g’ . •G '—*2^-«’^bG-7'43 ±i ■ ^"£=5 1 .a.-S-^^S „xi2 ri e-š-r -R V 3 S s; « rS S,T3r’^_u,_'^ ftiJ ■J^ri m: I ž-5 s.£ o s o s gic.^ 2 " s f o j; g to rt J" .ae«!; z: ■g 2 o; .2 ^ S-2 “ 3^;-og.^ Ii.” tn d -. •D 43 I B > - "* S«£-S -^o " ‘.B ~ O P-. O S rt rt e rt rt I C i^ rt to £ rt i3 §° a ■G “ -s ? > D^ii' o rt rjd Ji Z G 1 !£? o =-2 rt < _o rr. : v • rt I ' K s * * 9 '~^B^ i3j5S-;|^.32Q 1 *i 2 H Oi-i^ujdd g R 'fi G , n/ I I ta Ob, I I CL£< B 43 ( ff! I I •- it!« r. f c * ■=. S' rt rt -M 131 ta tl y B lE 'S fl I CL,2^ E <3 . lut rt 29'5 čl 43 G^-B v-S ršs X ,rt fft 5 a ^“8 3 eoč^-^fi-j C OS o D a &S ;='’^ ta H = rto O 43 Z * ' s ® G . -S b JT X rt E rt 43 -On c ""-a'; -21.S1 ~ 9 /o 5 u P-, Ss c- . rtŠ-2 'T c 6 ■u w Tfi-r G G X c ” v £ J , N ( cc & M rt rt rt p — qp 4t •'-' clJG g v, d c Q 3wt d ____; £n r^ ril __________ U-. 7 g a ¥ r- ™ EiiR . _______ ! ” c S I 3q«.-!Ki « I rt E I ^ — , c -2- 2 . p J," . J 51 rt rt ^43 X i > iy B c, « > TJ 43 o rt t^ " I Q B r B fe*:: ri VJ rt - .2 m 43 rt cn X < >1x1 Q 2 <0 "1 rt .'i ' Tc-S G O B ,„i -B.. •- rt 11 *• o .£ 'FO .R.; &0^ " G 5 a :^2 J £.SC^ ’?5 »3 O.,^ to rt 1 to 4> X « 9 1; G «> o :: , s 7 rt rt G -Sr, 15 r, s 3 " " ‘c v p ■o r«i 4» - B t. Sl X G o , O I? O O *j m -I $zp*(n Eo; I -aCitoo « □ 7 ko O Ih ' ■^2 • rbj Tt ^G> rt tO T? G Ja s « “ESS^o .3^5.3 , tt^goš Ef-ii.S ST'''! — N 'S- tO Atatartrt^tO„41 'JSlDO'" i?'' ’ S O "O I y=l iM I I 00 I Vi > > ifi s J i -g "? •:- «d 2*0 Sks^ « I 'g '■ ., s i3CQ-“ri e .-. B^S SSOogri-r-^r^ss <*» * « rt > -u bo; 2Xi ” Sti« I pEJ ■' 1 'S e Lt» b y>(j I I I 'M rt *** 5^ ' ’ “a ■<-* E £S:.^'O " r '; S « §20 o'S - iiHb I t-0 S*1-4 H O'! O SjaS: rt 5*. > OOl-M Ž I I QBr B ?SHge»’Q5^ ATr/r = e.!i.S jg ^i £fX = . < ^ . A. 1 d v -!skS £' rt I lA I Or, Um ;— O a >» n i-B*- E 17 5 s -Sta. N p ič h o .u rt® 5^CUiH 3:5 n '5 ® E ' - ' S ■- i libSlSO im±l o 43 7g2r--- “■!= M 7 d c tO rt I 00 To X V J txo J ^8^5 22 -7’« g72;5„ ’S‘I7 ? « e ojT' s rt B rt S .2b o c £ B čX!22 O , S/rB O 2^2 M o rt o u. ■ * © (Xi G TJ 13 aid>5 2i a s-r^-B r G a.2b.£ 5 dr'CbPtit^>TJ ( O ie^5 - CUK E .„2 c « B rt C o w. s U I TE S 4> & -S-Sievsc-^ “JC”® "^-=- B Si « 43 fc b—. •KO'- , & « - —t; cu e<^&ri ® ' tw c K E «>O£ I > I I E rt OOOto rt ,-• O 5? E rt rt ' »A *i O O G 43 5SS s-gg ’JiririSlL!;B«'3c ^7 , ^-a I si i I <=kri .1; .at I „ o - D Ssoa .. ^: = - “ S';:; E fi I It ! ° - " S S’® ' ~< < R« c - — j.i®S>22S2 .r^jo -g-s s S-t! 6 £ Elhi o2'S'^oS’ c N b* rt rt v> ,.L wT B '" tl rt G- P’^ *5 <5 f^ C CiS © /V G fl Ci— t?LU?!^dPS.ta a “ -^ •*• —> c N U E U, rt -ptaH 1-1 ■g s St-I gbCr! “leSor .„,., g3'!SlSs '£R e«='''a''t Irt 2,2 dTJ u; d c E’artrtcQ o ■" tt £ oKJkCJ o. “ sisrigiji^Sž <0.2 0.,^« '-‘a2j2 , I c .n'“ « I c 5 Ž ' 5i3S-2!2£^a7;SR G :b>.2 'Bo v d E co d u rt m „_,-------- i? °' ' l Š'in.^£ eB ' ‘- !3> a c.i. ©do -.ta'<34343rtd u 5«^ Sn S « . 3 ■“ 7 "3 " 9-5 6 u o o -§ a "2 f -7^ ž s " "g — rt - *** i ^7^aZdtoJ5 rt"^ B^^.i-tat tn ta r-i F O 5 rt *’ 'I'** J?'^7 I I iui I " p Ul ” SouO^ > I s (-at|." ■o 43 ° S I« < 0) X 5 1.-. c'c c c 78“o”o "g«“ž . iS J ■§ o > o e .2 TJ ’ 5 ri "5a.s^s tu b «"S g -4^ Ul asf *■._ o'C o c « g E C 43 .1 ' 7. * b.; c 5 u « HZl trt X I o -a > rt o Es i 3 < 2i I " I " r: 1 Š 5 «QS"ffl jOo S»8_'Ji->g“ > Z 2. __'d ■"o s ti I ' ^br, «.'!..'7 2f> SO 43 43 E 0-0 >!o„OC«9 di434143p.43, Xi^E Uta*’’ fl .t C O ©tArt '^2N7Sf^ I c 1 T in ' 1 —, j* ta W ■“ O TJ O tG ,^Q .O It B "3 Cb Srg^^.E rt X h' co > < > 2^e sss-ani; rt tJ — u- C/t — I — N Ml ■= R gg|2^ 1 SOJ«' >N O < S > B O (O o G g S ' ' s ' ® B rt B P- rt o g f ■§ o > 2 43 8 ' X rt - I 2 ClD JI _ - n ' S g > « s7=S^-s e'ri^ “ 7’7siE!i|d S*AlššŽ7Sž <« :' R ■• « .Xb 019 -o I o _ O O d l^^hi js s ® s 72F1-Ei 2 I e ' c g G> v -*i g s s N cH 5s S^Si-o B I :;«■* « rt s-S I 2*^ rt ■ ■ < o6 ' rt 8^ rt Otep (flao^ I BvG - o £ S Š u:P5 R M S'C S’-' o fert“;E tata Bin T (Tt irr O ti b3 Si2y™ — OC llUP-art fX>%P3X3tO to lO lO rt . >tft o o 4> ,O rt 43 M« r« JO c - S n t ** p K 7-g«V ,R. — "t o -p Ci 43 4> tid = I r: o « r , bi! č J h3 f B rt g .9 ►i' ■; rt B * C , H « ■b k 2."! Sl E ^5i2 « , " S-Jž if'0 '.S 2 ^£1 "O ' »OS^ I MtO s-gs E ut -M rt • Ot > I N > IJ '--. ™ k vi ob I 2 © I & ftJ G v J, £isE285Q.3< ^;LI0^8s§s1 SO B ClN Pb, 'en 00 i { 3o ' >5 ® c iDiS t ’ d t’! ES s 77ž75 CX «3C4 V S ^iu h Ih” e ' zftiz a I --------« .. 5® C ii * trt — E 43 JT v I- n Tl o i- ¥ ^;s®'D22i s^-’ g-"-"“ 5.> If. cU 1 > 5. I I I t • ? o- ■3 rt a; rt c _ £ s o “ r. tS ‘Hj 3 H4 , • y to ‘'>0 !-• 3 o . .29 n o -E, iZ «^Xffi Tt ■< 3 —) I a,p! sggsš^gi EC rt 'EEH i .' "JJ^OoO B ■ 40 B ® i iO ® ■'1' t 7 , D SS -2 ' iS s E r jC « z: b?' s O^ j5 ii 'O ' t5 ■ ' ’ . . Q r E 6. > .. .. - ,-sf-i “»"iiEOAh I o , o ± rt Cl-fS . g^b^^ 3 iSO.i*rt'^S '3 rt ’.^ 43 E s as5g a "g •“« c ■£’ >SEooiS’"”'/ .ONn-a? -™ I abr-iO^^nM« „ rttoto < o 1-^ oX} S o'V ^7 F..L,rt41 rtOfll O „ -Zd»-’NcS E — rti ta ■■ TJ fi -^ >■— 43 O o rt IM b^ -ta Ob X rt S ^2’ s ~s^5 ' «<£ 5;§ - ^VtO© '^■rtta/KO g, .jso— i? C o > 12 ?g o ' ut i^s s J G SE gc o 2 .t^^ i rt lE ' e G "T 3 S B 3 w 5! rt G 5 © 3 G 'S’5ii k |25nq iž?°SsSs..^ ss:‘|dii X a o & o, ^ > 5f B ' 0^ ' X o B O ij rt ” 3 G -t G £ = 0 * 5 rt * fri'^O„ rt O t/3 -Š|8|8is|sHT 2 C- ' T TJ I ii I J s 5 'fi - a J O .rib. i .s •© rt I I rt rt S*. 41 B rt r I fU I 13t E rt s < X ® '1 [-B « Oi (C Ci , QS| i§^S e c Db O £ 5.BE J; M o R «"š i« ? > 22 Tb 'S Ji ^5 aSsS^Ss P|< 5^ s rj ■£ .2 '-* Q M rt a 2 o ? 5 ,5 O 43 ii d 1/1 d S 'g' * —!£t - v 2 .r g^> s S i-u “"^S --:5o|.:tt> :X <*> B « I o e ±._ o • (fd I 2 < ič Vi X rt “i "bP G to ® *= o «3 a H i ™ o-£ L.- I "Š '5 G „, _. SS— >—__________ „ (S “ 5 2 s .r 7 2 ““ j* I KO^e<3 r j E: ! Ig nJ 310-R,—' ' i at © b -ta ^g . ' -^4'5ciCi ‘"^tsd—b--b ^bE-OTd ^-^ s ' 2 ' -7^a“-^a«F38 8£S|s&Š1S8ScSe o:iii<>HOwii I 143 ir »c: o = ^ '-' B^ ut tn ’ «0 'e tH ,. s a^ o stj G TO r c o c t-t I 43 M i - «S7 ' G 06 TO 41 & — - 43 rt e O I ’ 27 1 z: s -o s S,2 -i P* ° Kr t.*! 41 s c rt > -i Sn I-« s a-?-5= E ' . -=2; . R.. v o - " 5 ' 5 fc fS ;‘t-. £ ” I’ ^E»ixrtcSrt;^^ obl rt ■“ ' "oi 43 c > U4 tab- Cfb. B gp"? Sr,3i“ e-g I 3 ta s ■ci a E K7 u = 2 I 2.^08 3 *SSo:r-“l=."’^ 3 i C M» S y rtiM^* a C4 C s s ° Ef s E “ £ s « H *> 000^. go = E ■£ S t bii X O .,. E " V °lsg a g-2 2® -■ Vi > < o s > ' ■•• ut -G 2 . G '•a ? c n t£ M- J_i 'U- č "* B S c rt S rt L s » b 3.0-1’ rt :=r:2^o3^ '-"3 ■g I >.S-? o£.=ss 43 .=- s > §.Irt M .„ o'' "^8 •4 > Ob— > '/: 1 v U . •v fšj H« ' f > A . tz. S-b - 2* E 43 c rt Eta.©£:Msi3«>=’’ rt iA ® b£ o rt d to 43 t-^^dZ-^o^Č _!_“ rt — ' _C — O I o6 I rt •b.">CiO ;3 •G ® o ■* ftb'A - — 'rt G Sr 9/ I ' 0*0 -* "O co loUJ 43 43 ^ >— ' ■'■ 55 £ GSi 7t7 5! 3.¥£ A E to J 2 43 43 b ™ -"^ t-; u P *3 I -B Tl. Z TJ rit I n XI c o h:j gS L c 1 E >f4 I E GTin"3“^^ *“ virit '^•K, I x'‘- Kila I Q ■ 5 2 I stran 26 vestnik, 2. decembra motorna vozila RENAULT 18. letnik 1983. prodam za 3.500 DEM. Tel.; 57 184 po 16. un. ml647 MOTOR ZA MOTOCROSS Kawa saki KX 80, letnik 1993. prodam. Tel.: 49 090. ml677 GOLF J, letnik 1979, registriran do 6.12.1994. z dodatno opremo prodam. Marjan Novak, Grbva 20, 69242 Križevci pri Ljutomeru. m8751 FIAT 126 P. letnik 1987. dobro ohranjen. prodam Tel.; 69 402 od 8. do 15. ure m4297 nAKTBURG. Jetnik 1987. prevoženih 43.000 km, registriran do septembra 1994, prodam. Cekar, Nončki Vrh 6. G Radgona. Tel : 61 755, dopoldne m4299 MOPED APN 6. prodam. Franc Mulec. Okoslavci 43, Videm ob Ščavnici. m43OO OPEL KADET 1,6 dizel, letnik 1985, prodam. TeL: 062 732 260. m 1687 GOLF, letnik 1979, prodam. Tel.: 57 113. ml689 FIAT TEMPRA 1,6 SX, letnik 1992. oktober, prodam. Tel.: 49 077. m 1691 CITROEN AX Alure, letnik 1992, prodam TeJ ; 22 315 po 20. uri ml694 OPEL KADET 1,2 C. letnik 1977. re^-striran, garažiran, prodam. Informacije po tel.: 70 851 aJi Gomilice 138 po 16. un. ml695 BELE PISCaNCE za zakol, težke od 1.5 do 3 kg, prodajamo po 180 SIT/kg. Naročila sprejemamo po tel.: 82 401. m8753 KOKOŠI - MLADE NESNlCE. že vzačeku nesnosti, prodaja KZ. Dostava na dom. Tel ; 82 401. m8752 posesti V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo; hiše, sianovanja, počitniške hišice, posesti. gradbene parcele, vinograde, goZ' dove, poslovne in gostinske lokale... Velika izbira, ugodni pogoji plačila. Tel.: 32 322, DILL, d-O O., Arhitekta Novaka 4 (stara kirurgija), M. Sobota, mop M^ANl GOZD na Goričkem prodam. Tel.; 24 802 po 16, uri m 1669 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam ali zamenjam za starejšo hišo. Tel.: 24 344. ml681 HIŠO V MARKIČAVCIH prodam. Tel.; 32 232, ml682 trgovina IVANKE ROŠKAR lwea Handels-GUBH Langgasse 15 AVSTRIJSKA RADGONA Ponudba tedna: :* Of^TRADE AfursJta Rozmana 17^ » PRODAJA « d.o.o. MONTAŽA « SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV « VkViMiMC » BREZŽIČNE TELEFONE TELEFONE :* TELEFAKE TEL, TAJNICE < TEL, CENTRALE < POTROŠNI MATERIJAL « delovni ČOK >.00 do 16.00 soboto ~ jgptte j Panasonic m Lendava d. o. o., Partizanska ulica 2 J 69220 Lendava objavlja prosta delovna mesta; 1, PROJEKTANT - ARHITEKT (VSS) S strokovnim izpitom 2. ARHITEKT - OPERATER na ADAC 12 autoarbitetski 3 DS 3. dipl, ali ing. GRADBENIŠTVA s strokovnim izpitom 4. TAJNICA PODJETJA n rt znanje nemščine in madžarščine Pismene ponudbe pošljite na sedež podjetja do 10. 12. 19^ iniormacije po teletonu 069 76172, 25179, Želite prodati ali kupiti, najeti ali oddati v najem stanovanje, hišo, počitniško hišico, zemljišče, poslovni prostor, gostinski lokal, skladiščni prostor..? VSE VRSTE LAKOV ZA PARKET Pri tem vam lahko pomagamo s celostno storitvijo, tj. z informacijani] o kupcih in prodajalcih, s cenitvijo nepremičnin, pripravo pogodbe..J PROSTORE za frizerstvo, pedikerstvo ali drugo mimo dejavnost v neposredni bližini Ljutomera oddam v najem. Tel.: 062 411 100 po 16. uri. m9499 53 arov OR^£ ZEMLJE na Hotizi prodam. Tel ; 063 850 859, popoldne. m 1685 MEDETAŽNO HlSO na lepi parceli v M. Soboti prodam. Tel.; 24 493 ali 061 347 849. ml692 3 Ri'SUHIH AKACIJEVIH DRV ter motor z menjalnikom in vsa stekla od Poloneza prodam Tel.: 47 093. ml66O OTKOŠKl VOZIČEK, Stajico s sedežem in otroško posteljo z jogijem ugodno prodam. TeJ ; 32 710, int. 399, Tanja m 1656 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3,5 KW in krojaSki stroj Adler prodam. Ko-hek, Župančičeva 6, Lendava, mle 6 STOLOV za jedilnico ugodno prodam. Tel.; 23 038. m 1679 VSO OPREMO ZA STANOVANJE prodam zaradi selitve. Tel.; 26 738. m 1674 TRAJNOGOREČO PEČ, rahljerro eno sezono, ugodno prodam. Tel.; 43 235. ml683 TRGOVINA »ROGELJ« Čemelavci, tel.; 32 920, se priporoča; moške in ženske bunde od 6.490 SIT, ženski plaSČi od 15.000, pončo 12.200, trenerke za odrasle - bombažne od 2.400, svilene od 3.300, trenerke za otroke - bombažne od 1-300. svilene od 4 000, kavbojke - otroške od 1.300. za odrasle od 2.392 SIT. m 1690 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 41012-6 HKS Panonka M. Sobota, izdane na ime Marjan Jakiša, Šalovci 73. ml658 storitve i PREDSTAVITEV SATELITSKIH SISTEMOV od 2. do 9. 2. 1993 od 15.00 d« 19.00, v soboto, 4,, in v nedeljo, 5, 12, 1993, pa 9.00 do 12.00 v KUPŠINCIH 67. TeL: 23 087, 24 569. - individualni in manjši skupinski satelitski sistemi različnih komponent in een - vrtljivi sistemi; gibljive roke, gibljive parabole^ tomatsko iskanje satelitov - teleteksti , - montaža in nastavitev novega TV-programa VTV’ , B.LKh, d,.., Kardoševa I M. Sobota, td.: 069/ 21049 razno SAT SISTEMI TRGOVINA IN SERVIS TRAUBAR 40*099 MATEMATIKO inSiruiram. Tel.: 23 03S. m 1657 FRIZERSTVO *PICOLO«, Prežihovega VorancaS, M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča s svojimi storitvami; Atrajna«: samo 2.500 SIT, »vodna« samo 500 SIT, »fen fnzura^ samo 500 SIT. inl690 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. ZELO UGODNO -’ izdelava in montaža plastičnih rolet, žaluzij in lamelnih zaves Priporoča se Roletarsivo, trgovina in svečarstvo »Rugelj«, Čemelavci, tel.: 32 920. ml690 delo 11 studio Velenje - namesto petih samo en daljinski upravljalnik za vse aparate - garancija, servis KURtVO-PREVOZ, BOJAN JAKŠIČ, GOR. BISTRICA 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kocke 5.800 SIT - velenjski lignit, kosi 6.450 SIT - češki premog, visokokalorični 13.300 SIT Možnost plačila na obroke. 'Pridite ali pokličite! Odslej nova telefonska številka: 71 106 I I I TOVORNO VOZILO TAM 125 T prodam. Te!.: 40 300. mrp OSEBNI AVTO Fiesta Cona aJi AX ali ■anpi japonski avto, star okoli Eri leta, kupim. TeJ.; 26 794 m 1680 MAMICA z otrokom vzame v najem sobo ali stanovanje na relaciji Gederov-ci-Kuzma. Tel.: 45 394. ml671 CENTRALNO OZVOČENJE 2 )t 500 W. Roland D-50 m monitorje prodam. Tel.; 0609 612 831 aJi (069) 42 242. ml654 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI LTZ-55KS, novi tip, naprodaj za 10 900 DEM na 2 leti brez obresti. Lančič, Žihlava 9, tel/ 6S 719. m 1583 4-DRAZDNI HIDRAVLIČNI PLUG Atlas, 11- do 14-oolni, enoredni obiralec koruze SIP, mulčar Kladi var širine 155 cm, primeren za vinograd, in videorekorder Sanyo prodam MarkiSavci 32. m 1651 TRAKTOR KRAMER 20 KS s prik ljučki in reporeznico prodam. Gornja Bistrica 188, Črenšovci. m 1652 SEJALNICO Exakta za sladkorno peso prodam in kupim žitno sejalnico. Tel.' 77 004. mle TRAKTOR ZETOR 59-11 in kombanj Klas prodam. Bolehnečici 21, Videm ob Ščavnici. m 1672 NOVI DVOOSNI PRIKOLICI, 5 t in 7 t, prodamo za 375.(XX) SIT in 420.000 SIT. Tel.; 82 580 mpp TRAKTOR IMT 577. letnik 1987, z 2.000 delovnimi urami, prodam. G usti Novak, Panonska 55, Beltinci. m 1684 JABOLKA ZA OZIMNICO prodajamo po 25 SIT/kg. Možna dostava. Tel.: 60 103 po 17. uri. RTV SERVIS, MARJAN ZEMLJIČ, ULTOMER, Glavni Irg 14, tel.: 81 580 - satelitske antene - zelo ugodno, tudi na obroke - popravila TV-sprejem-nikov na vašem domu Imate duma jaslice? Vestnikov novinar bi sijih rad ogledal, napi* sal njihovo zgodovino. Veste za koga, ki jaslice izdeluje? Pokli- živali čite S. Sobočana tel.: 33 019. po KRAVO. Staro 5 let, brejo 7 mesecev, prodam. Filovci 15, tel.; 47 056. nil649 PUJSKE prodam Vidonri 97. m 1664 BELEGA PERZUSKEGA MUCKA prodam Tel.: 76 590 mle PUJSKE prodam. Gradišče 46. ml667 PUJSKE in SVINJE za zakol prodam KupŠinci 17 ml675 PUJSKE prodam. Krajna 37. ml676 NOVO, NOVO - Programa »BARBI« in »LEGO«, ki nagrajuje. Vsak, ki kupi iz programa Lego v vrednosti nad 2.000 SIT, sodeluje v nagradni igri. Prihaja »Miklavž« in »Dedek Mraz«, zato se priporočamo tudi z drugimi raznovrstnimi igračami po zelo ugodnih cenah; avtomobilčki na daljinsko upravljanje že za 600 SIT, punčke, ki jokajo, kličejo mamo, hodijo in pojejo, že za 1.500 SIT. Trgovina »Rugelj«, Čemelavci, tel.; 32 920. mJ690 Vestnik - največja trgovina PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala Osnovne Sole šalovci za šolsko leto 1986/87, izdanega na ime Vlado Trplan, Dolenci 7. m560 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice H KS Panonka M. Sobota, izdane na ime Franc Zver, Lipa 120. ml645 I2JAVA - Marjana RemŽkar iz Beltince, Gregorčičeva 25, izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Srečka Remškarja iz Beltince, Gregorčičeva 25. Prav tako opozarjam, da omenjeni ne more prodati nobene premičnine ali nepremičnine. mpp ZAKADI IZJEMNEGA POVPRAŠEVANJA po naJib no velel nrh izdelkih potrebujemo vef potnikov za prodajo, pa tudi prodajalce s svojimi stojnicami. Interesenti naj kličejo dopoldne po tel.; 064 217 424. v večernih urah pa po lel.;064 45 247. mpp Vsak četrtek Vestnik V SPOMIN 2. decembra minevajo 3 leta žalosti, odkar je umrl naš dragi mož, oče, tast, stari oče in pradedek Jože Trstenjak iz Gorice Ko je bolečina prevelika, se tudi solza posuti, le duša nemo vpije, zakaj te več ni. Skromno, tiho si živel, za nas delat in skrbel, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se oči. Vsi tvoji najdražji P4?/rt(?Čni žFon z Zrn krepko ^aktenkaf Potihni/ g/as /e vjo/in, oiibrentšjf /e, (Simon Gregorčič) ZAHVALA Tiho in mimo je sklenil Življenjsko pot Janez Bertalanič oi^anist, iz Pertoče na Goričkem Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem od blizu in daleč, ki ste darovali za sv maše, podarili izbrano cvetje ter ga pospremili na zadnji poti Hvala za vso strokovno in moralno pomoč g. df. Mariji Perič iz ZD Cankova, osebju Bolnišnice Maribor, g. dr. Jerici Rogel, g. dr, Ludviku Hajdinjaku, g. dr. Vladimiru Vidicu, g. dr. Nadi Golob - FoŠnarič. g. dr. Vojku Risu, g dr. Eriku Vrabiču ler vsem medicinskim sestram infekcijskega oddelka in splošne kirurgije 12. nadstropja. Posebna hvala g župniku za svečano z besedo in pesmijo oplemeniteno sv. mašo s pogrebnim obredom. Iskrena hvala dolgoletnim pevkam. Hvaležnost čutimo do predsednika GD Pertoča za besede slovesa in za izkazano spoštovanje vseh Članov Številnih gasilskih društev. V tišini so izzvenele lepe besede govornice KS, zalo hvala! 2.«Ju}očl otroci v SPOMIN 8, decembra se spominjamo trte obletnice smrti Geze Rajha iz Bakovec Če- Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spotb!' njate. Njegovi najdražji Zdaj črna zemlja tebe krije, v grobu vene li mladosti cvet, nate srce te za tebe bije, ki bita si nam za zgled. ZAHVALA V 43. letu nas je zapustila draga mama, hčerka, sestra in sorodni Erika Kučan roj. Kranjec, iz Lucove 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikoj^^ sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na iJ zadnji poti, darovali vence, Šopke in prispevke, nam pa sožalje. Hvala gospodu duhovniku la lep pogrebni obred, pev<^^ odpete žaloslinke in govornici za poslovilne beseda* Vsem ie enkrat iskrena hvala. ja I k «1 Vsi njeni najdražji V SPOMIN 2, decembra minevajo 4 odkar ni več med nami dobre J* mame, hčerke in sestre Ane Šparaš a Gorice Solze, ialosl, bolečina le zbudila ni, osfala /e praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, kise je Se spominjate, postojite oh njenem prinaSate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji I ! 33 2. decembra 1993 _____stran 27 I I j I Mhče ne sfist, kadar rtihCe mi sf>(z ne atre, nifrče mc nezrjo rfe rn odkar tebe, ijabi moli ve^ ni. Koko je hiša prazfia in oroina, odkar tebe v nje/ več pre/ bila toJfO prijazna, zdoj pa tuja se tni zdi. V SPOMllS Alojzu Bežanu iz Gederovec 34a niineva drugo leto žalosti, odkar je utihnilo plemenito srce I " Mijiitva umgu iciu idiuHi, oujtac JC uiinniio plemenito srce J^ioega mota, Cas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračam le Se s cvetjem in plameni svečk-Žalujvča žena i* f 1 I I J Za vse si skrbel, le zase časa nisi imel, zato v naSih srcih baS vedno Živel. V SPOMIN Tiha bolečina in sledovi tvojih pridnih rok spremljajo spomin na 27, november pred enim letom, ko se je ustavilo srce našega ljubega moža, očeta, tasta in dedka Janeza Lukača iz Puconec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Nazadnje rnirno si zaspal, čeprav v iivljenju mnogo si gorja prestal. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, dedija Alojza Klemenčiča iz Dokležovja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem in govornici, sodelavcem PC Prašičereja, Mojčinim sošolcem iz osnovne in jiA,* -- trgovske Sole ter vsem sorodnikom in znancem. žalujoči: hčerki Romana z dnižiiio in Mojca ter sinova Andrej in PiŠtet ' r-^T Nazadnje mirno si zaspala, čeprav v iivljertju mnogo si gorja prestala. J ZAHVALA j V 82. letu je zatisnila trudne oči ! dobra mama, tašča, stara mama J in babica Marija Kerčmar roj. Molnar, iz Sela v 66. letu nas ZAHVALA je zapustila draga mama, omica in sestra Marija Trplan iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo v--— sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam usinn ai; vsem sorodnikom, ..— in cvetje ter nam ustno ali pisno izrazih sožalje. Hvala duhovniku za pogrebni obr^, pevcem za odpete žalo-shnk^* m anirj-bmJ dobila? Razumi torej, da je ženska razmišljajoča in končno moža, ob katerem bo tudi gospodarsko močna. Če bo imela čm® na belem, da je gospodarica, bo Še rajši delala. Torej, če želiš, da bo kmetija oživela, da tvoj rod ne bo izuinu' potem brž na dan z junaško odločitvijo. Ne moreš paČ veČ upati IJ se tolažiti, da boš dobi! kako osemanjstletnico, kajti takim ne diS' delo pri živini, veliko rajši imajo seks. No, tudi »tvoja« Marija®' najbrž ne bo branila talcih igric, ti sam pa veŠ, ali si pri moče!*: Najbrž je vse v redu, saj so mnogi pri štiridesetih letih Se najWll »delavni«. V tvoji vasi sem zvedel, da imaš rad otroke, ker jim tako daješ darila, Po tem slutim, da bi še veliko rajši imel svoje otrok'' In Marija ti jih bo podarila, to zagotovo vem, To da ne znaš plesati, naj te ne muči preveč. Marija te bo hiti** naučila in potem boš plesal, kakor bo ona hotela. Praviš, da «8* ne bi rad dovolil? Ali bi bil rajši še naprej v postelji sam. brez top“ hrane, neurejen, brez svojih otrok? Veselim se hitrih oklicev poroke v bližnjem pustnem Času. Če bi pa bilo z Marijo kaj nai-“ ,roW' pa jo kar prepusti meni, bolj izkušenemu. NAtJ 120 tet tradicije . . -__. ’ I Pomurska banka d-d c J Vaša domača banK® * * - Tine Mlinaric - »Moj pegaz je biči klin« na proslavi stoletnice soboške bolnice ni mogel prebrali ode bolnici, ki se začenja »Nič, čisto nič se ne zgdi brez nas, ne rojstvo in ne smrt...«, ker svojega nastopa nt pravočasno prijavil v Kuča-novm kabinetu. Opozorili so gi na sporočilo z začetka njegove ode. EESBHitKOiJJ i ZLATA RADGONSKA PENINA GRAJSKI BISER RUM KIVI, LIKER MINERALNA VODA ŠUM PET SWINGPET PEPSI PET PIVO ZLATOROG SIRUP, ORANŽA, MANDARINA 0,75 0,75 0,75 2 X 0,75 220,00 SIT 264,00 SIT 264,00 SIT 638,00 SIT 0,75 0,75 1/1 0,70 1/1 1.5 1,5 1,5 0,5 VI 880,00 SIT 297,00 SIT 237,60 SIT 360,00 SIT 40,70 SIT 81,72 srr 107,94 SIT 125,88 SIT 51,24 SIT 176,40 SIT I Jabolka Pomaranče Limone Banane Hruške Krompir Solata Zelje čebula Česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Kumare Jajca 0. ledrca Tržnica Murska Sobota 60,00 140,00 120,00 110,00 100,00 35,00 100,00 35,00 35,00 250,00 80.00 160,00 190,00 190,00 130,00 11,00 800,00 Osred. IJublj. tržnica 55,00 180,00 80,00 120,00 100,00 35,00 100,00 40,00 80,00 260,000 : 120,00 180,00 200,00 180,00 150,00 13,00 400,00 I Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pii-peijali rejci na sejem 22 pujskov,.ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Stali so od 7.000 do 10.000 tolarjev, kupci pa so kupili 34 živali. Sejem v Turnišču je vsak četnek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Vestnik tudi ko pada sneg Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 30. novembra 1993, tečaji od 1.12.1993 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. novembra 1993 od 00.00. Država Enota Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA KKl 100 100 100 100 1 Danka Slovenije 1,064,8758 2,170,9389 7,488,5784 7,5784 8,563.11194 128.S190 Nakup 1,950.00 2,137.00 7,520.00 7.45 8,430.00 127.80 OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOGE od 1. decembra dalje Reva la rizaci laka itopnja za meaec december: R = 1.8% Hranilna vloga Tekoči in žiro računi Tolarska varčevalna knjižica DcvoJjene prekoračitev na TA Nadovoljena prekoračitev na TR VEZAVA Depoziti od 10 do 19 dri Depoziti od do 30 dni minimalni znesek vezave: 30.000,00511 Depoziti od 31 do 90 dni-do 50.000 srr nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT I Dapozrti nad 1 mesec Depoziti r^ad 3 mesece do 50,000SIT nad 50.000 do 100-000 SIT nad lOO.OOOSIT Depoziii nad 4 mesece: do 50.000 SIT nad 50.000 dd 10O 0O0SIT nad 100,000 SIT Depoziti nad 5 meaacev: do IM.OMSIT nad 100,000 SIT Depozit« ned 6 mesecev do 50.000 SIT nad SO OOOdP lOOOCOSIT nad 100.000 SIT Depoziti nad 12 iriasecev Depoziti nad 24 rresseav Dapoziti nad 36 rnesacav -i OBA. MERA 60% OD R 50% OD n n-i-20% R-i-40% R + 1% R+2% n+6% fl+e% n 16,5% I n+3% R+e% R I 0.5% R + 9% R h 7.5% Ah.9% R + 9.5% R 1-9% R+9.5% R + 8% R v10% R+10.5% ftv 11% Ri n.5% R+12% Prudfl^ 1.0»fl'(’’ ' 2,20(^ 7.^ 0,7*0-'^.- 13fl.<» MESEČNA a.96% o.ao% ' 18^ 3.19% ^£!S- 9 8^Si 66.^ 1 99% 1.77% 21.t«* 22,9®^ 2.10% 227% 2.31 % 1 aa% 2.10% 2.31% 2.35% 2.23% 2 35% 2.39% 2.35% 2.39% 2.27% 2.43% 2 47% 2.50% 2 54% 2.59% 27 7«* »'C 30.^ 30.8’? 31.4031 I* 32:« M.’’? 32'0 * 332L3i 334'1 3S^ T