Podobice v abecedniku. IV. m — most. I. Pripovedovanje. Dve kozi. Dve kozi se srečata na ozki brvi, kat«ro so postavili čez deroč potok. Vsaka hoče iti na drugo stran brega. ,,Pojdi mi s pota!a pravi jedna.— ,,To bi bilo lepo!" pravi druga. ,,\rrni se ti in umakni se mi, kajti jaz scin bila prva na brvi." ,,Kaj blebetaš!1' pravi j)rva, ,,jaz kot starejša naj bi se ti uniaknila? Nikdar ne!" Nobena se noce udati in se drugi uinakniti. Dolgo časa se prepirata in naposled se celo stepeta. Svoji glavi upogneta ter se zatečota druga proti drugi. Od lmdega sunka pa zgnbita obo ravnott^žje ter padeta v deročo vodo. Le z veliko težavo se rešita sreono iz vode na l)reg. Pouk: ,,Ik)ljš(> je žlica soka v miru, kot polna miza v prepiru," pravi pregovor. Kozi sta se vsojedno prepirali ter bili svojeglavni in trdovratni. Videli smo, kako se godi svojeglavnim in trdovratniin. Ne bodite toraj svojeglavni in trdovratni tor ne prepirajte se, kajti: Kjer biva nesloga, je veilni prepir. Se slogo pa druži nebeški se mir. 2. Nazorni nauk. Kozi sta se srccali na brvi. Ali je brv široka? Ali se moremo umakniti, ako koga srečamo na brvi? Ali moremo z vozom čez brv? Da raoremo z vozom cez vodo, ali <la se več ljudij ali živalij in vozov niore umakniti, naredimo most. Kje je v v okolici bi-v? kje most? Tu vara pokažem podobo mosta! Mostovi so iz lesa, kamna ali iz železa. Nekateri so zelo dolgi. Ne obešajtc se na ograjo, da ne padete v vodo. V. o — oko. 1. Pripovedovanje. Božje oko bdi. Mrzel zimski večer je. Visoko leži sneg po ulicah. Zmrzuje tako, da celo ubogi ptit"i pod milim neboin komaj gibljejo otrj)le jierute. \' goli lcd(>nonirzli podstrešni sobiei leži ubožna bolna žena. Slanmata postelj je siromašna, odeja stara, slaba. Ognja nobega v peči. Dosti trpi, a voljno. Velika je potreba, ali najbolj jo boli, da mora zmrzovati in stradati niala Lonioa. Pomagat.i ]>a ji ne niore. Bolnica je jako pobožna. Zato tudi ne obupa, anipak se trdno zanasa na occta nebeškega. Lenica se ljubko nasmehlja in se mirno igra s punico, ki je nje jedino bogastvo. Rada jo ima kakor sestrico. Naposled pa reče: ,,Mamica, lacni sva. Daj nama vender kosec kruha!" Uboga žena zajoka. Saj ve, da ni nobene drobtinice v omari. S <*im bi kupila kruha? Do malega vse, kar je imela, zastavila je že. Boji se celo, da jo trdosrcni gospodar iztira iz podstrešne sobice, ker ga ne more plačati. Lenica se ne smeje več. Odmolivši večerno molitvico, zaspi naposled od gladu in utrujenosti z ljubo punico vred poleg matere. Svetle zvezde pa, ki se bliskajo na nebu, gledajo tudi skozi podstrešno oknice v siromašno stanico, kakor bi hotele reči prijazno: ,,Božje oko bdi!" Drugi dan, ko sveti zlato solnce in je odprta velika zastavnica v mestu, dojde tja šibko dekletce, ki ima nekaj zavitega v zastorčku. Plaho se stiska Lenica med mnogimi siromaki, kateri hocejo vsi kaj zastaviti — nekateri, ker so malopridni in leni, drugi pa, ker jih tare nadloga in sila. Za pregrajo stoji resen mož. Jako kratko in osorno odpravlja ljudi ter jeinlje njih stvari. Hipoma se začuje tih boječ glasek: Ljubi gespod, ali bodem sedaj na vrsti ?" Resni mož se ozre po Lenici, rekoč: »Kaj pa hočeš, dete?" ^Nekaj bi zastavila," šepne Lenica. ,,Oho, da si kupiš slaščič, pogače, cukerčkov?'' Lenica odkima. ,,Kruha ubogi materi!" reče tiho, in svetle solze ji porose modre oči. ^Tako? Kaj pa bi zastavila? Pokaži!" pravi mož prijazneje. Dekletce razvije punico in mu jo ponioli jokaje. Pretežko se loči od ljube punice, jedine radosti svoje. Saj drugih igrac nima. Temni mož je ganjen, da se mu porose oci. Prav tako tudi drugim. Prijazno reče Lenici: ,,Le imej punico, ljubo dete! Povej mi, kdo je tvoja mati in kje stanuje. Pojdi potem domov in ji povej, da vama hočem pomagati." Dokaj ljvidij gre z Lenico. Bolni ženi dade, kar imajo saini. Tako se hipoma naseli blagoslov v hiso! Resni mož iz zastavnice tudi ostane mož beseda. Skrbi za Lenico in njc mater, dokler ne okreva. Bolje se jima je godilo, pa je prihajalo odtod, ker je hotela Lenica zastaviti najljubšo stvar, jedino bogastvo svoje: punico da bi ne jokala uboga mati. Lenica je dorasla in bila vsekdar pridno dobro dekle — verjemite mi! Pouk: Božje oko bdi nad vsemiljudmi, zlasti nad dobrimi otroki. Ne zabite tega in dajajte vse radi za ljube roditelje! Posnemajte Lenico! Spominjajte se vedno, da je nad nami oko, katero zidovje prešine in tudi v temi dobro vidi. Bog vas tudi tam vidi, kjer vas ne vidi nobeno človeško oko. Nikjer toraj ne delajte hudega. Bog- vse vidf, Bog vse ve, Ohrani čisto mu srce. 2. Nazorni nauk. Oko je ljubi dar božji. Postavljeno je med trde kosti, da se ne oškoduje. Koliko očes imaš? Hocem vam povedati nganko: Kdo bolje vidi, ta ki ima jedno ali ta ki ima dve očesi? (Ta ki ima jedno oko, kajti on vidi z jednini ocesom dve ocesi, a drugi z dvema očesoma samo jedno oko.) Trepalnice zapirajo oci. Vejice jih varujejo prahu. Obrvi odvracujejo pot, ki po čelu teče. Ako nam kaj pade v oko, pritečejo solze in je izmijejo. Oko moramo vedno varovati. Pazimo, da koga ne sunimo v oko, kajti potem oko izteče. Ne berimo v mraku ali na solnci in ne zrimo v solnce ali luč. Vsak dan si umivajmo oko in ves obraz. 3. Uganka. Dve cesaričici v carskem dvoru sedita, vsakega vidita a sebe ne vidita. Kdo sta to? Lj. Stiasny — Kamnik.