hA K MtftC: Jk IfclE M A hA A t TI 110 LET MENGEŠKE GODBE Slovenska 30, Mengeš tel.: 737-237 velike in male, cene od 300 do 500 SIT margcrita f)vam I omaka, sir omaka, sir, šunka, gobe, artičoke, olive omaka, sir, pršut, gobe, olive romano ^clcujnliim luucčhn omaka, sir, šunka omaka, sir, beluši, kumarice, artičoke, olive, koruza omaka, sir, šunka, gobe, suha salama, klobasa tanja I omaka, sir, šunka, gobe omaka, sir, morski sadeži nabita omaka, sir, šunka, ananas Nudimo malice, kosila in večerje! d®'°v™č°s: ' od 7. do 24. ure nedelje in prazniki zaprto Spoštovane goste obveščamo, da bo lokal od 1. do ¡5. avg. zaradi letnega dopusta zaprt! OBVESTILO A V T O S O L A • MENGEŠ Vsem cenjenim strankam smo dolžni še eno pojasnilo! To, da smo Šola z dolgoletno (43 letno) tradicijo in visoko kvaliteto, to da naše ime AVIDŠOLA RETOS MENGEŠ ali AVTOŠOLA MENGEŠ, kakor smo jo (neuradno) kratko imenovali, nekaj pomeni, dokazuje tudi dejstvo, da si prav to naše ime lasti in ga razobeša na transparentu naša konkurenca. Ime in image kakovosti naj si gradi in ustvari vsak sam. Ce cenimo svoje stranke in če svoje delo opravljamo dobro, odgovorno in lojalno, se pod njim ne smemo sramovati lastnega podpisa in to z lastnim imenom. Vse cenjene stranke obveščamo, da se bomo za vas še naprej trudili, svoje ime pa predstavljali le še s polnim imenom! Le ena je prava AVTOŠOLA MENGEŠ, odslej imenovana le še AVTOŠOLA RETOS MENGEŠ, TRDINOV TRG 14. Tel. 739- 621. Hvala za razumevanje ter srečno vožnjo! AVTOŠOLA . MENGEŠ w UVODNIK KAZALO Spoštovani bralci Mengšana! Volitve so za nami. Referendum je potrdil vašo voljo, ko ste se odloČili za svojo občino. To je bila res edinstvena priložnost, da se kraju vrne status, ki ga je svojčas že posedoval. Mengeš živi svoj vsakdan intenzivno in bogato. Po daljšem času je dobil svoj turistični prospekt z novim simbolom, maskoto in sloganom, ki se Mengšu kot glasbenemu mestu še kako poda: "S pesmijo v srcu!" Vse to lepo soupada s praznovanjem 110-letnice Mengeške godbe, ki je pripravila slovesen koncert in parado skupno s prijateljskimi godbami, narodnimi nošami, mažoretkami, pevci, lovci in nenazadnje z ekipo tekmovalcev, ki so zastopali Slovenijo na Igrah brez meja v družbi osmih evropskih držav. Vzporedno s praznovanjem godbe so se tudi mengeški nogometaši uvrstili v 2. ligo, kar tudi lepo promovira naše mesto, ki si prizadeva biti prijetno glasbeno, turistično in športno središče. Počasi in vztrajno lepšamo in urejujemo mesto, te dni dokončujejo avtobusni postaji v Loki, ne smemo pa prezreti drobnega nezanemarljivega dejstva, da je dobila železniška postaja v Jaršah svoje prvotno Ime Jarše-Mengeš, ki ga je imela že pred več kot štirimi desetletji. Ob prazniku državnosti, ki ga tudi praznujemo v teh dneh, naj počije misel, da ob tem datumu obhajamo spomin na prelomno obdobje naše države, ki je obveza do dela, ustvarjanja In soljudi. Janez Per Spoštovane bralke, dragi bralci! Znekajdnevno zamudo prihajamo k Vam ta mesec. Naj pojasnim, kje je vzrok. Pomembni dogodki v Mengšu, kot je 110-letnlca praznovanja Mengeške godbe in udeležba Mengšanov na evropskih Igrah brez meja, so tehten razlog za to, da smo reportaže vključili še v junijsko, predpočitniško številko. Veliko ste spraševali, kako so se naši športniki uvrstili na tekmovanju na Malti. Poleg dobrega rezultata je odprava Mengša poskrbela za celostno predstavitev svojega kraja in Slovenije. Prav bi bilo, da bi to postala navada, ne pa le slučaj. Bodimo ponosni na svojo domovino! Sicer pa o tem ni potrebno prepričevati prepričane. Mi smo se odločili zanj, za Mengeš, za svojo občino. Sedaj bomo o svoji usodi odločali sami, nobenih izgovorov in izmikanj - postali bomo svoje sreče kovač. V jeseni nas čaka še nekaj pomembnih odločitev in mi jim bomo kos. lengeška godba je v vseh letih delovanja I pokazala izjemno požrtvovalnost za svoj kraj, saj nI nikoli manjkalo godbenikov, ko jih je Mengeš ali okoliški kraj povabil. Predstavljamo Vam vzorno direktorico podjetja Filc, gospo Vido Marcljan, na katero smo ponosni; v nadaljevanju pa dogajanja v šoli, kulturi, športu,... Julija Mengšana ne bo na obisk, ker si je izboril zaslužene počitnice. Da pa ne boste rekli, da smo lenarili, tokrat prinašamo zanimivo in bolj obsežno branje o življenju in delu v naši Krajevni skupnosti, bodoči Občini Mengeš. Čeprav ste nekateri pri pisanju pridni in Vas moram pohvaliti, vabim k sodelovanju tudi druge, ki še niste našli korajže, da bi svoje misli prelil i na papir. lorda bodo prav počitnice pomenile I pomemben korak. Rok za oddajo člankov je do 15. v mesecu, tokrat je to 15. avgust. Želimo Vam lepe, prijetne in zabavne proste dneve, konec avgusta pa Vam kličemo na svidenje! Tatjana Sivec Strmšek UVODNIK......................................3 KRAJEVNA SAMOUPRAVA........4-7 GA. VIDA MARCIJAN.................8-9 ŽIVLJENJE KS........................10-22 IGRE BREZ MEJA...................10-15 GODBA..................................16-21 SIMBOLI KS................................22 ŽUPAN NA OBISKU.....................23 VAŠA POŠTA.........................24-25 NAŠA ŠOLA...........................26-28 IZOBRAŽEVANJE.........................29 KULTURNI SPOMENIKI.........30-31 KULTURA...............................32-33 DRUŠTVA..............................34-36 ŠPORT...................................37-40 NAMIZNI TENIS...........................37 NAGRAJENCI..............................38 NOGOMET...................................40 NARAVA......................................41 ZDRAVJE.....................................42 IN MEMORIAM............................43 OBVESTILA.................................44 RAČUNALNIŠTVO........................44 GOSPODINJSKI NASVETI...........45 SMEH NI GREH...........................46 MENGSAN, meseCnik KS MENGEŠ Naslov uredništva: Slovenska 28, Mengeš telefon/telefax: (061) 737 - 317 žiro račun: 50120 -603 -55739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna urednica), Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahtar, Jože Brojan, Ivan Sivec (Člani) Računalniški prelom: Matjaž Martinec Slike na naslovnici: zgoraj iz arhiva g. Korenčana, spodaj Martin Ogrinc Izdaja: Ml AMIGO d.o.o. Mengšan izhaja v nakladi 2500 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom, Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: Skok, Radomlje KRAJEVNA SAMOUPRAVA NOVE OBČINE - MENGEŠ ZA Nove občine - Mengeš za Ustava Republike Slovenije v 139. členu določa, da se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Državni zbor je v letu 1993 in 1994 sprejel zakone, ki so pravna podlaga za izvedbo referenduma. Kot se je izkazalo ob glasovanju, ljudem ni nihče pojasnil prednosti nove Volilna komisija v Topolah. loto: Tatjana SivecStrmšek občine, zato izidi glasovanja niso presenetljivi. Ob pripravah na izvedbo referenduma sem ustanavljanje občin na tak način primerjal s skokom v vodo, ne da bi bili prepričani, ali znamo plavati ali ne. Zato se ne smemo čuditi, da je več kot 2/3 predvidenih občin utonila, predno so napravile prvi zamah. I engeš je edino referendumsko območje v I sedanji občini Domžale, kjer je bil referendumski izid pozitiven. 17. člen Zakona o referundumu za ustanovitev občin (U. I. RS 5/94) določa, da za sprejem odločitve zadostuje navadna večina, kar pomeni, da je sprejeta tista odločitev, za katero je glasovala večina volilcev, ki so glasovali (torej tistih, ki so glasovali). Mengšani smo bili za. loto: Tatjana Sivec Strmšek Na našem referendumskem območju je od 3161 udeležencev glasovanja svoj glas za novo občino oddalo 1694 prebivalcev, proti 1422,45 pa je bilo neveljavnih glasovnic. Kljub temu da v Republiki Sloveniji po 29. maju (verjamem pa, da tudi prej) ni jasnega koncepta lokalne samouprave, tak izid glasovanja zavezuje Državni zbor, da v skladu s 14. členom Zakona o lokalni samoupravi ustanovi občino Mengeš. e glede na posameznikove (in posamezne) pomisleke je treba v skladu s temeljno N Na dobenem ni bili težav, loto: Tatjana Sivec Strmšek značilnostjo demokracije spoštovati večinsko sprejeto odločitev. Zato v upanju, da se z novo ureditvijo obetajo boljši časi, zaželimo mengeški občini srečno pot v prihodnost. Za uspešno delo se zahvaljujem vsem, ki so žrtvovali del svojega prostega časa. Predsednik volilne komisije 28. referendumskega območja Kimovec Franci, dipl. iur. V Glasbeni šoli Mengeš, foto: Tatjana Sivec Strmšek Zaradi slabih volilnih rezultatov v Topolah in Loki sta predstavnika obeh krajev (Franc Bergant iz Topol in Franc Ručigaj iz Loke) ponudila svoj odstop, vendar ga sedanji župan, g. Janez Per, ni sprejel. Rezultati glasovanja o določitvi referendumskega območja občine Mengeš 29.05.1994 Volilna komisija je na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov na dan glasovanja ter zapisnikov volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja in zapisnika o ugotovitvi izida glasovanja po pošti ugotovila: skupaj volilcev za referendumsko območje: 4714 od tega: -vpisanih v volilne imenike 4714 - glasovalo s potrdili O Skupaj glasovalo: 3161 od tega: - na voliščih po volilnem imeniku 3153 - glasovalo s potrdili O - glasovalo po pošti 8 Volilna komisija je ugotovila, da je bilo oddanih glasovnic: 3161 oz. 100% Ker so bile glasovnice prazne ali ker sta bila obkrožena oba odgovora oziroma ker ni bilo moč ugotoviti volje volilca, je bilo neveljavnih glasovnic: 45 oz. 1,42% Na vprašanje "Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" je odgovorilo: "ZA" 1694 volilcev oz. 53,59% "PROTI" 1422 volilcev oz. 44,96% Volilna komisija Krajevne skupnosti Mengeš predsednik Franc Kimovec Odločitev bo padla. foto: Tatjana Sivec Strmšek w KRAJEVNA SAMOUPRAVA REFERENDUM Se nekaj misli ob uspelem referendumu za občino Mengeš Najprej dovolite, da vam ob tej pomembni odločitvi čestitam. Če je država na zunaj oboden zid, so občine predelne stene, seveda z vsemi potrebnimi vrati in okni. Dani smo bili na veliko preizkušnjo, čeprav imamo vse pogoje, da postanemo občina in to ne glede na zelo medlo zakonodajo. Z uspelim referendumom smo izrazili pripravljenost, da svojo polnoletnost tudi v vsej polnosti zaživimo. Nekdo mi je javno oponesel, da je rezultat referenduma slab in da je komaj uspel. Jaz pa pravim "komaj" ne obstaja. Referendum uspe ali ne uspe. Marsikje ni uspel, v Mengšu je! Vsvoj mandat od leta 1990 smo skupaj z vami, ki ste iz leta v leto pritrjevali programu, ga dopolnjevali in ga skupaj z nami uresničevali, podredili rasti v samostojno občino, ki jo bo Državni zbor Republike Slovenije z zakonom razglasil. Mengeš, odločili smo še zate. loto: Martin Ogrinc Danes sem vesel. Vesel sem preprosto zato, ker sem vam verjel. Seveda priznam, da sem se tudi bal. Bal sem se, kot že rečeno, zaradi zelo medle zakonodaje, bal sem se, ker so javna občila bila tako odklonilna. Komentarji ljudi iz zdajšnjih občinskih središč so bili prepričljivi in razumljivi, saj bodo zdajšnje občine izgubile mnoge pristojnosti in tudi sredstva. Pristojnosti sedanjih in bodočih občin bodo enake. Razumel sem tudi komentarje ljudi iz majhnih krajev in vasi, da se za občino niso navduševali. Mnogi niso izpolnjevali osnovnih pogojev in so spoznali, da niso zreli za samostojnost, če si morajo skoraj vse "sposoditi pri sosedih." Mnogi so mi oporekali, da nismo naredili dovolj reklame. Morda res?! Vendar se nikdar nočem postavl- Vigred je napovedala še zadnjo razpravo pred referendumom. 3 foto: Tatjana Sivec Strmšek jati kot neka avantgarda, ki vse vidi in vse ve, rajši tvegam, da se ljudje odločijo in odločili smo se prav. Seveda pa (ažurnem tudi vse tiste, ki se zaradi različnih razlogov niso odločili za samostojnost in so bili preglasovani. Zavedam se velikih starih ran in brazgotin, ko so nas na različne načine delili, kot je bilo to s šolskimi okoliši ali kot so manipulacije z našo zemljo, itd. Še danes se pri mnogih ljudeh, ki delajo v politiki, vidi, kako ne izbirajo poti in sredstev, da dosežejo svoje cilje. To pa so nove brazgotine. Menim, da je za dosego vsakega cilja posebej pomembna pot in sredstva na tej poti. Trdim, da morajo biti pot in sredstva poštena. Izrazitega nasprotovanja pa smo bili deležni s I strani tistih, ki so občino Mengeš pred 35-imi leti zapravili. Nasprotovanje in omalovaževanje je bilo prisotno skozi vsa štiri leta. Posebno smo to čutili ob vseh večjih projektih. Nekaj časa sem celo prepričeval nekatere, naj tvorno sodelujejo, vendar sem kmalu spoznal, da bodo prišli na površje v vsakem primeru. Če projekt občine Mengeš ne bi uspel, bi nas ožigosali kot nesposobne, če pa uspe, se bodo skušali na vseh koncih in krajih Volilna komisija se po ugotovitvi rezultatov svečano podpisuje na mengeško zastavo. foto: Peter Škrlep udinjati in se uspehov drugih polastiti. To se že dogajaja in ni treba biti posebej pozoren, da človek opazi, kako prihajajo nazaj na površje stare sence. Žalostno pa je, da jim nekateri, od katerih bi to najmanj pričakoval, to omogočajo. Prihodnost Občine Mengeš ne more biti v rokah ljudi, ki so jo pred leti zapravili ali pa njihove oblasti željnih potomcev. Menim, da tudi v rokah tistih prodanih duš ne, ki omogočajo prodor starim političnim strukturam. Volišče v Kulturnem domu. foto: Tatjana Sivec Strmšek legitimen župan Mengša je bil do leta 1941 Karel Gregorc. Vsa kasnejša zgodovina pa je popisana v različnih knjigah, tudi v knjigi Mengeš in Trzin skozi čas. Ja, čas teče naprej in zastavljamo si nove naloge. Niti občina niti ostale institucije, ki jih Mengeš potrebuje, ne padejo v naročje kot zrele hruške same po sebi. Mi, ki smo se odločili ZA, vemo za pot In nikogar od te poti ne bomo odvračali. Vabim vas k sodelovanju! S spoštovanjem Janez Škrlep Slovenska državnost in občina Mengeš j^ako ponosno mi zveni beseda SLOVENIJA. Dragi Slovenci, lojalni državljani naše države, dragi občani bodoče občine Mengeš! Pišem vam, ker sem vesel in ponosen, da živim v teh zgodovinskih časih, ki so pomemben mejnik v zgodovini našega naroda. (Nadaljevanje na naslednji strani!) KRAJEVNA SAMOUPRAVA REFERENDUM (nadaljevanje s prejšnje strani) Dan slovenske državnosti praznujemo. To je dan, ki so si ga rodovi nazaj želeli, si prizadevali zanj, se borili in umirali, velikokrat tudi zapuščeni. Ko sem nekdaj ob različnih priložnostih razmišljal o svojem rodu in slovenskem narodu, se nikdar nisem mogel sprijazniti s Cankarjevo mislijo, da smo ljudstvo piti v jugoslovanstvo in internacionalizem. Biti Slovenec je kvečjemu pomenilo del folklore, smrdeče po naftalinu. Med poplavo tujega je vse, kar je bilo slovensko, štrlelo kot košček eksotike, kot se dopušča razstava ostankov pokornega ali izumrlega ljudstva. N ikoli se nisem strinjal s tistimi, ki so dejali, da je božič folklora, pa trije kralji, Volilna komisija v Loki. hlapcev In dekel, nikoli z Izjavami nekaterih, da smo lahko pokvarljiva roba, nikoli se nisem sprijaznil s tem, da je kdo od Slovencev lizun in klečeplaznež, naprodaj za nekaj mark ali za zabojček prezrelega sadja. Vedno, kadar srečam Slovenca, ki mi govori o majhnosti in maloštevilnosti našega naroda, se glede ma-lošteviInosti sicer strinjam, o majhnosti nikoli. "Majhni ste, ker klečite, vstanite, pa boste dovolj veliki!" Povzamem besede nekega Francoza. V preteklosti so nam majhnost Izdatno vtepali v glavo in kosti. Hoteli so nas vto- foto: Tatjana Sivec Strmšek svečnica, pa pust In post, pa žegenj in kres, pa kozolec in visoka jablana, pa kmetija in hribovska vas, pa medeno srce in kos črnega kruha, pa narodna noša, in pesem pod oknom in v srcih skozi stoletja peta v čast Bogu, slovenskim materam, dekletom, fantom in domovini. Zveseljem sem se vedno zanimal za druge narode In njihovo zgodovino, za njihovo kulturo in duhovnost. Vendar pa ob vsem tem vem, da sodimo ob bok tem narodom tudi mi in večkrat ko se srečam s tujo kulturo in tujo duhovnostjo, spoznavam veličino domače slovenske kulture in slovenske duhovnosti. Nikoli se ne bi hotel siliti v neko Evropo. Te fraze in to klečeplazenje me moti. Čemu in komu naj se klanjamo? Tisti, ki so se prej klanjali proti jugu in vzhodu, se klanjajo zdaj proti zahodu. Ni ml za klanjanje. Od klanjanja boli hrbet, pa tudi glava in srce. Pokončnost in vse, kar to pokončnost omogoča, je tisto, kar nam bo odpiralo vrata v svet in ne neki prisiljeni blišč, servllnost, užaljenost ali preplašenost. Godba je prišla tudi na Dobeno. loto: Mitja Šutar Zmalodušjem se srečujem vsak dan. Menim, da je danes to najnevarnejši strup, ki ga je prepolno slovensko ozračje. Saj poznate tisto jutranjo dozo malodušja: "Dobro jutro, revščina." Tako so mislili in govorili tisti, ki so se zbali za večje ali manjše privilegije, ki so jih bili deležni pod Jugoslavijo. No, zadevo želijo zapeljati tako, da bi še naprej bili avantgarda. Prepričan sem, da smo jih spregledali in da jim ne bomo nasedli. Ievarnost je tudi v napačnem razumevanju demokracije. Nekateri mislijo, da je zdaj vse dovoljeno, da so lahko nasilni, da vsak Ugotovitev - Mengeš bo občina. loto: Peter Škrlep Volišče v Domu počitka, loto: Tatjana Sivec Strmšek vsakemu lahko vse reče In da vsak lahko počne, kar se mu zljubi. Mnogi so si na nepošten način nagrebli premoženje in si jemljejo pravico, da šikanirajo tiste, katerim so se v komunizmu ponujali kot avantgarda. Zastrašenost in malodušje, ki se šopirita tudi zaradi drugih nesmislov, neredov, nezakonitosti in kriminala, nezadržno načenjata vitalnost našega naroda. Nekateri mladi politiki zvito leporečijo. Usta so jim polna demokracije, pri tem pa so pripravljeni za prgišče nemških mark prodati svoj jezik, slovensko kulturo, gradove, zemljo, tovarne, telovadnice (Nadaljevanje na naslednji strani!) w KRAJEVNA SAMOUPRAVA REFERENDUM volišče št. vol. v vol. imen. glasovalo po imen. glasovalo s potrd. skupaj glas. oddanih za proti neveljavne 1 Gasilski dom Topole 147 128 0 128 87,1% 128 100% 59 46,1% 67 52,3% 2 1,6% 2 Obrtna zadruga Zora 683 500 0 500 73,2% 500 100% 274 54,8% 219 43,8% 7 1,4% 3 Dom počitka Mengeš 957 460 0 460 48,1% 460 100% 236 51,3% 213 46,3% 11 2,4% 4 Kulturni dom Mengeš 674 466 0 466 69,1% 466 100% 276 59,2% 183 39,3% 7 1,5% 5 Glasbena šola Mengeš 351 235 0 235 67,0% 235 100% 157 66,8% 76 32,3% 2 0,9% 6 Glasbena šola Mengeš 724 492 0 492 68,0% 492 100% 273 55,5% 211 42,9% 8 1,6% 7 Trak Mengeš 555 388 0 388 69,9% 388 100% 199 51,3% 186 47,9% 3 0,8% 8 Gasilski dom Loka pri Mengšu 579 402 0 402 69,4% 402 100% 169 42,0% 230 57,2% 3 0,7% 9 domačija Anžin Feliks 44 40 0 40 90,9% 40 100% 25 62,5% 14 35,0% 1 2,5% 901 glasovanje po pošti 11 8 0 8 8 5 2 1 999 predčasno glasovanje 0 42 0 42 42 100% 21 50% 21 50% 0 0,0% (Nadaljevanje s prejšnje strani!) in hiše. Pripravljeni so barantatl z vero in zgodovino. Ie dajajte tujcem v roke naših tovarn, ne prodajajte jim hiš, ne prodajajte jim zemlje. Ne domišljajmo si, da se bodo prilagodili, ne domišljajmo si, da smo jih Slovenci sposobni zintegrirati. To je namreč velika prevara in del te prevare je tudi razprodaja slovenskega državljanstva. Po pogovoru z nekim Korošcem sem spoznal, da se slovenski etnični prostor ni zožil zaradi odkritega nasilja ali neke okupacije, pač pa ker so tujci našo zemljo pokupili. Zelo me je prizadelo, ko je po referendumu za občino Mengeš moj nekdanji sošolec močno "objokoval" čase, ko smo še živeli v Jugoslaviji. Presenečen sem onemel. Nisem :mu rekel drugega, kot to, da naj gre in pogleda južno od Kolpe, pa bo videl življenje v Jugoslaviji. Še tisti jugoslovanarjl, ki so pred vojno v Sloveniji zbežali In se po srbskih časopisih zakllnjali, da se "nikad više neče vratiti u Slovenijo...", so se vrnili, si kupili državljanstvo in hudega psa. Tu živijo in nihče jim noče nič zalega. Kdo ve, katerih privilegijev je bil deležen ta moj sošolec, da zdaj, ko so vrata kletke odprta, ne more na prostost. Zdi se, da je nekaj podobnega kot pri živalih tudi pri ljudeh. Če jim je namreč odvzeta prostost, se privadijo na ujetost in omejitve, na doziranje hrane in čiščenje iztrebkov. Človek pa mogoče še na doziranje kulture, ideologije, znanja in morda še česa. Vsem pa je dodobra znano, da so tudi pazniki na nek način zaprti. Edino kar Imajo, je to, da kar ujetim ostane ali jim premalo dozira-jo v malhah In cekarjih, nosijo v sebi, v svojo kletko. To je njihov privilegij in je žal premnogim le to cilj. Janez Škrlep Delovna skupina za izbor simbola, slogana, prospekta in maskote za Mengeš. loto: Martin Ogrinc MEN GS AN w PREDSTAVLJAMO VAM GOSPO VIDO MARCIJAN Ga. Vida Marcijan Ga. Vida Marcijan je zelo uspešna direktorica podjetja Filc Mengeš. V letu 1992 je bila izbrana za menagerko leta, na kar smo bili Mengšani še posebno ponosni. Tudi sicer je razvoju in napredku kraja naklonjena, zato smo se odločili, da jo v Mengšanu podrobneje predstavimo. Ga. Vida Marcijan, Vi niste Mengšan-ka. Od kje prihajate? Izhajam Iz Ljubljane in sem hči kmečkih staršev. Gimnazijo in fakulteto tekstilne smeri sem zaključila v Ljubljani, kasneje pa so me pota življenja vodila tudi drugam. Po študiju ste se zaposlili in hitro prevzeli vodilna mesta... Moja prva zaposlitev je bil Svilanit Kamnik, kjer sem 10 let opravljala dela in naloge vodje laboratorija, tehnične službe, na koncu pa sem bila vodja marketinga. Eno leto sem delala v Induplatiju, v Utoku pa sem bila štiri leta direktorica tozda Usnjena konfekcija. Prav tu je bilo najbolj pestro, saj sem v štirih letih zamenjala kar tri direktorje. Vendar v Kamniku niste ostali... V Tekstilu Ljubljana je bil generalni direktor g. Jože Vonta. Službo sem nastopila kot vodja sektorja prodaje, v enem letu pa sem bila Izvoljena še za senatorko in direktorico predilnice Medvode. Skupaj smo sanirali tozd, potem pa sem se vrnila v matično podjetje in postala pomočnik generalnega direktorja Tekstila, ki je združeval 14 tozdov z 2800 zaposlenimi. Vaša vloga v podjetju ni bila skromna! Pomagala sem pri koordinaciji tozdov. Delo je bilo zahtevno in naporno, nabrala pa sem si veliko delovnih in poslovnih Izkušenj. V Filcu ste zaposleni že kar nekaj let. Kdaj natančno ste prišli? Veste, to pa vedno pozabim. Hitro se vrtijo listi na koledarju, če delaš korektno in živiš za podjetje. Pred devetimi leti me je generalni Vonta pripeljal v Filc, kjer sem urejevala poslovanje. Filc je bil v ekonomskih težavah. Zakaj pa vas je pot vodila v Mengeš? Filc je bil eden izmed tozdov Tekstila Ljubljana. G. Vonta je predlagal, da prevzamem vodenje, hkrati pa sem ostala volunters-ka pomočnica generalnega direktorja. Ker sem takrat že živela v Kamniku, mi je odgovarjala tudi bližina. Delo tu je bilo bolj konkretno. Ves čas pa ste sodelovali še v nekaterih komisijah... S strani Tekstila sem bila imenovana za predsednico komisije za sanacijo, kasneje pa me je občina Bežigrad imenovala za stečajnega upravitelja Tonosa. Kupili smo nov obrat v Tomažu, tako smo poskrbeli za delavce, da niso ostali brez zaposlitve. Filc je bil verjetno v obupnem stanju, ko ste ga prevzeli? Grozno je bilo. Bale materiala, odpadki, movina, vse je ležalo po dvorišču. Veliko truda smo vložili skupaj z delavci, da smo to sanirali. Red in čistoča sta nam sedaj vsem skupaj prišla v meso in kri. Trudim se, da je urejena Kdo je bil krivec za tak "red"?! loto: Vida Marcijan tudi okolica. Za vse Vaše delo in izjemno angažiranje smo Vam hvaležni Mengšani, še bolj pa delavci! Bila sem ena prvih, ki sem imela fakultetno izobrazbo v Filcu, sedaj nas je petnajst (tekstilna, ekonomska, strojna smer). Zaposlenih Imamo 86 ljudi, zaposlujemo pa samo kvalificirane delavce. Sedaj so večinoma sami mladi. Ravno njim je potrebno zaupati, saj si to zaslužijo. Delajo ne glede na delovni čas. Kako ste uspeli? Imate prisilne ukrepe? Ničesar podobnega ni potrebnega. Kot direktorica sem si oblikovala team, ki sodeluje med seboj. Kdor se v to delo ne vklopi, ne zdrži dolgo. Kolikor mi je poznano, je bil Vaš prihod v Filc zgodovinskega pomena... V dveh letih smo postali vodilno podjetje v tekstilni industriji pri nas, sicer še ne takoj po plačah, bolj po rezultatih. K temu je pomagal proizvodni program. Leta 1989 smo se z referendumom Izločili iz Tekstila in postali samostojni. Čas je pokazal, da je bila naša odločitev pravilna, rezultati so vidni in očitni. Sedaj ste prva tekstilna tovarna pri nas. Se to kaže tudi pri plačah? Jasno. Povprečna plača na zaposlenega v mesecu maju, izplačana v juniju, je 77.000 SIT in je največje znotraj tekstilne industrije Slovenije. Vendar za dobro delo dobro plačilo ne sme Izostali. Najnižja plača je 42.000 SIT, delavci v proizvodnji imajo 45.000 do 55.000 SIT, vodje na linijah pa 65.000 do 70.000 SIT. Kot kapitalno intenzivno podjetje ste imeli v dneh pred slovensko vojno zelo veliko investicijo. Preživljali smo hude dneve, saj je garancija za kredit, potrjena v tujini, postala kar naenkrat vprašljiva. Odcepitev od Jugoslavije je bila rizična naložba za tujce. Težko preizkušnjo smo preživeli in takrat dobili edini v takratni Jugoslaviji 5 milj. DEM kredita, zavarovanega s strani Hermesa. Sama investicija 8 milj. DEM pa je bila takrat največja v Sloveniji. Ta strojna linija sedaj zaposluje delavce v štirih izmenah in dela 100% za izvoz. Investicija je pri nas potrebna vsakih pet let, sicer si obstoja v netkanem tekstilu ne moremo zamišljati dolgoročno. Kam izvažate? Sedaj smo s termofilom in poliestrskimi podlogami za hidroizolacije usmerjeni v izvoz v Nemčijo in na Madžarsko, prodajne trge pa nameravamo širiti tudi v Avstrijo, Švico, Belgijo, Francijo, Anglijo. Kako pa se vaši izdelki prodajajo? Vse prodajamo pod lastnim imenom. Tržišče obdelujemo sami, za kar imamo sposobnega tržnika, pa tudi ostalo ekipo moram pohvaliti. Zelo uspešna sta Mengšana Franci Hribar in Tomo Makelja. Naše cene so nižje samo za 5 -6% glede na nemške proizvode. Ponudba je velika, vedno več je izboljšav, ne smemo zaspati. Vedno moramo biti na preži, se na novo dokazovati. Uspehi za to pa so tudi na strani mojega vodilnega teama. Veliko ste se in se še vedno posvečate delu. Družina Vas je gotovo pogrešala. (nadaljevanje na naslednji strani) PREDSTAVLJAMO VAM GOSPO VIDO MARCIJAN (nadaljevanje s prejšnje strani) Moj mož je bil tudi direktor, z njim sem se o vseh stvareh lahko pogovorila In ml je veliko pomagal ter svetoval. Hči pa ml je kar naprej očitala, da nima nič od mene, zato se sedaj izogiba posebnih zadolžitev v službi. Trdim, da je sposobnost vodenja v človeku, tega se ne da naučiti, šola ti da osnovno izobrazbo, ostalo pa imaš v sebi. Nikdar ne bom dobra glasbenica, ker tega nisem prinesla na svet. Izkušnje seveda pripomorejo k uspehu, pa kljub vsemu. Tudi odraščala sem med samimi fanti. Delavci so mi povedali, da ste pomagali pri urejanju okolja. Pa se to spodobi za žensko na takem položaju, kot ste Vi? Zakaj pa ne. Ravno ta moja prisotnost z grabljami in lopato je spodbudila vse zaposlene, da smo uredili tudi okolico Filca. Posebno pozornost posvečate zaposlenim pri Vas. Dopusti, rojstni dnevi, Počitniške kapacitete imamo vedno polne v Atomskih Toplicah, sedaj pa zopet tudi na Krku, Bohinjski Bistrici ter Maredi. Zaradi subvencioniranja so cene letovanja nižje in, upam, dostopne vsem. Poleg tega pa imamo letos še dodatne ugodnosti, pri nas zaposleni nad 20 let imajo 30% popusta, nad 10 let pa 10% popusta, enako velja tudi za naše upokojence. Če so ti ljudje toliko časa delali v našem podjetju, si to zaslužijo. Vsakega, ki praznuje rojstni dan, povabim v pisarno na razgovor, pa še darilo, steklenico s posebnim vinom In filčevlm znakom na nalepki dobi za spomin. Pozornost je potrebno posvetiti vsem delavcem. Kaj pa izobraževanje, seminarji? Uvajamo notranjo in zunanjo komunikacijo na evropski ravni. Z dodatnim izobraževanjem bomo dvignili delovno vzdušje, medosebne odnose, želimo pa Izboljšati tudi informiranje v podjetju samem. Vam ostane sploh še kaj časa za sebe? Zelo rada Imam tenis, kolikor mi čas dopušča, sicer pa največ prostih uric posvetim vnučki Karin. Svojo hčer sem pri tem zapostavila, sedaj pa imam kljub velikim obveznostim in branju strokovne literature še toliko prostega, da prideva obe na svoj račun. Na tekmovanju Igre brez meja ste bili generalni sponzor, z ekipo pa ste se odpravili tudi na Malto. Kaj menite o tem? Na kolegiju smo se odločili, da Mengšane podpremo pri promociji Mengša in Slovenije v tujini. Tudi sami svojim kupcem pred poslovnim dogovarjanjem podarimo knjigo o Sloveniji in jo prej predstavimo kot pa podjetje samo. Gospodarstvo bi moralo imeti več posluha za prostovoljne dejavnosti, kot so društva, zlasti gasilci In godba, ter jih finančno podpreti. Kako pa sodelujete s krajem in Krajevno skupnostjo? Želim, da bi tako sodelovanje ostalo še naprej, saj sr medsebojno pomagamo In delamo za skupni cilj - za boljši jutri Mengša! Ga. Vida Marcijan, zahvaljujem se Vam za prijeten klepet. Vedno znova me presenečajo ljudje na vodilnih in pomemebnih položajih, saj so preprosti, odprti, pripravljeni na sodelovanje in napredek kraja ter ljudi. Ga. Vida je prav gotovo najboljši vzor vsem ženskam, da se je mo-goče uveljaviti v moškem, grobem svetu, morda pa še bolj zato, ker ženske delamo s srcem. Geslo Filca Mengeš pa je: znanje in kakovost, to je naša pot v prihodnost. Srečno in uspešno Vam želim v imenu bralcev Mengšana! Tatjana Sivec Strmšek iJ „ t- E lir O IL C CD O co ^ D) C CD 5 w > CO -2. CM T- C IQ X) ^a- D) »- TZ Hi FORMAT Novi trg 41 a Kamnik tel.: 831-064 831-452 Trgovina, kjer prodajamo samo šolske potrebščine, nove in rabljene učbenike za osnovne in srednje šole. del. čas: 8.00 - 20.00 ure sobota: 8.00 -13.00 ure Vabimo šolarje, da še uporabne in veljavne Otok Malta je vedno bolj zanimiv za obiskovalce z razliCnih koncev sveta. Letošnje poletje pa si Maltežani, potomci Angležev, obetajo bogato turistično sezono, kajti tekmovanje na Igrah brez meja devetih evropskih držav je zanimanje za to, čeprav oddaljeno državico, močno povečalo. Udeležba na Igrah brez meja na Malti so za marsikoga neverjetne sanje, ki pa so se Mengšanom uresničile. Na javni razpis so se prijavili dekleta In fantje. Za udeležbo v ekipi pa so morali poleg prijave pokazati veliko spretnosti in kondicijskih zmožnosti. Pet deklet in pet fantov se je vztrajno pripravljalo kar nekaj mesecev. Plavanje, plezanje po vrvi, tek, počepi, trebušnjaki in še veliko drugih vaj so opravljali v rekordnem času. Lahko bi se kosali z marsikaterim poklicnim športnikom. Za Mengeš velik projekt smo vzeli resno. Vnaprej določenega denarja za to ni bilo, kot se je dogajalo v nekaterih drugih krajih. Odbor za pripravo mengeške odprave na tekmovanje Iger brez meja je ubral drugo pot. Župan Janez Per In tajnik Martin Ogrinc sta IGRE BREZ MEJA moremo predstavljati naše udeležbe. Naša ekipa mesta Krka, s katerim smo poklepetali In si zaželeli, da se čimprej spet snidemo. Vnedeljo pa je že prišel čas, da se poslovimo od gostoljubnega Krka, od oltarja Sv. Uniona, ki smo ga tako zvesto štiri dni gradili. Še nebo je jokalo, ko smo odhajali domov; doma pa nas je pričakalo lepo sončno nebo, ki nam je obetalo lepo In uspešno praznovanje 110 letnice Mengeške godbe. Prijateljstvo je trdno; tako je tudi prijateljstvo med klapo Krk in Mengeško godbo. Že' decembra bosta po nekaj letih nastopili spet skupaj na odru Kulturnega doma Mengeš, kjer bomo sredi mrzle slovenske zime slišali in začutili valovanje morja ter občutili dušo Krka. Romana Andrejka Slovesnost ob ponovnem poimenovanju železniške postaje Jarše - Mengeš bo v soboto, 02.07.1994, ob 09.00 uri na mestu samem. KS Mengeš in društva Vas vabimo, da se nam pridružite! Jarše-Mengeš j 2 5.0 8. 9 45 Intenzivne vaje na Krku so pripomogle k Se boljšemu jubilejnemu koncertu. AVTOSOLA O MENGEŠ tečaj 29.6.94 ob 16fl tel. 739 - 621 ŽIVLJENJE KS 110 LET MENGEŠKE GODBE Pozdravni govor predsednika Mengeške godbe, Lada Kosca V imenu godbenikov Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in Vam želim prijeten večer. Poseben pozdrav velja predsedniku skupščine občine Domžale g. Schwarzbartlu, predstavnikom KS Mengeš, ZKO Domžale, predstavnikom godb, predstavnikom društev, našim zvestim sponzorjem in pokroviteljem... skratka vsem prijateljem godbe. Pred 110-imi leti se je začela ta dolgoletna tradicija godbeništva v Mengšu na pobudo lastnikov obeh mengeških gradov, Toneta in Mihe Stareta. Prvi kapelnik je bil Bernard Degischer. Najdlje pa je bil na čelu godbe, celih 52 let, domačin Peter L i par. Skoraj ni hiše v Mengšu, ki v vseh teh letih ne bi imela vsaj kakšnega godbenika oziroma bi bila tako ali drugače povezana z godbo. Vsaka generacija zase je pustila svoj pečat v zgodovini. Prav tako tudi kapelniki, ki jih je bilo 11. Bili so uspehi pa tudi padci. Za dežjem vedno pride sonce in sonce je bilo tudi zadnjih 10 let po praznovanju stoletnice. Kapelnika, ki sta bila v zadnjih desetih letih najdlje na čelu godbe, Franc Lipičnik in prof. Alojz Velkavrh, sta še posebej dala ton godbi. Pod vodstvom g. Velkavrha smo na tekmovanju B skupine slovenskih pihalnih orkestrov dosegli zlato plaketo. Kot z vsemi ostalimi smo veseli sodelovanja s sedanjim dirigentom prof. Francem Gornikom. Leto 1991 bo še posebno z zlatimi črkami zapisano v naši zgodovini. S samoprispevkom krajanov KS Mengeš in s fantastičnim delom gradbenega odbora smo gasilci in godbeniki dobili nov, enkraten gasilsko-godbeni dom, zato še enkrat vsem krajanom in graditeljem iskrena hvala. Ker smo dobili gole zidove, je takratni predsednik s sodelavci vložil neverjetno energijo in znanje, da smo dom tudi izredno funkcionalno opremili. V teh desetih letih smo tudi po zaslugi izredno odmevnih prireditev Pod mengeško marelo in seveda sponzorjev le-te kupili nove letne uniforme in danes nas prvič vidite v novih svečanih uniformah oziroma bolje rečeno oblekah. Prav v organizacijo in sodelovanje na prireditvah Pod mengeško marelo, ki je bilo letos jubilejno deseto, smo godbeniki vložili obilo truda. Predsednik godbe Lado Kosec. ■ Pred nami pa ostaja še en velik zalogaj: nakup novih inštrumentov, ker smo ena slabše opremljenih godb. Godba je in bo še naprej dajala ton glasbenemu življenju v Mengšu. Še enkrat iskrena hvala vsem kar premalo omenjenim pokroviteljem in sponzorjem, vsem krajanom ter prijateljem Mengeške godbe za vaše podpiranje. "S pesmijo v srcu" je nov mengeški slogan. In mi ga bomo skupaj nosili novim uspehom in obletnicam naproti. Hvala! Slavnostni koncert petek, 17.06.1994 Po pozdravni koračnici mengeškega župana in godbenika Janeza Pera "Pozdrav Mengšu" je najbolj zveste privržence godbe in ostale poslušalce nagovoril predsednik godbe Lado Kosec. Za njim pa je besedo prevzel predsednik SO Domžale, g. Ervin Anton Schvvarzbartl. Poleg poslušanja pozdravnih besed obeh uvodnih govornikov so si vsi navzoči dobro ogledali nove slavnostne obleke, ki so jih godbeniki kupili ob pomoči obiskovalcev in sponzorjev prireditev "POD MENGEŠKO MARELO", občine Domžale, mengeških kolektivov (Lek, Filc, Tamiz, Trak, Semesadike); Univerzale Domžale, Kroj Ljubljana in ŠIK Šiviljstvo Irena Keš pa so bili glavni opremlje- valci. Ze prva skladba "Uvertura za pihalni orkester" Felixa Mendelsona je dobro pokazala nivo tega orkestra. Že od nekdaj je znano, da je v vrstah Megeške godbe veliko izvrstnih instrumentalistov. Novi basist Marijan Totter je odličen virtuoz na harmoniki, kar je pokazal v skladbi "Čmrlov let". Nasploh so v prvem delu slavnostnega koncerta prevladovale solistične skladbe, zato sta bili tudi skladbi "Air tur zwei" in "Trompeter in den Bergen", ki so ju odigrali klarinetista Primož Kosec in Gorazd Majdič ter trobentača Jože Per in Franci Stopar, izredno toplo sprejeti. Kot vse podobne slovesnosti tudi ta nI minila brez podelitve Gallusovih značk godbenikom za večletno sodelovanje in podelitve ostalih priznanj, ki jih je podelila in dobila godba. Tudi drugi del je minil v živahnih in raznovrstnih skladbah, kjer je prišlo do Izraza trdo delo godbenikov pod strokovnim vodstvom prof. Franca Gornika. Za dodatek je godba poskrbela še za eno izvrstno skladbo. "Pozdrav godbenikom" je skladba Primoža Kosca, ki so jo krstno izvedli za pihalni orkester prav nocoj. Solist na baritonu pa je bil vedno boljši namestnik svojega očeta, Boštjan Per. Lepo je bilo videti zadovoljne obraze poslušalcev in tudi godbenikov, kar jim bo prav gotovodalo elana za vaje in nastope, v kar pa ne dvomimo. v Se na nekoga ne smemo pozabiti. Vezni tekst voditeljskega para je bilo delo domačina Nlka Robavsa. S svojo prijaznostjo in umirjenim podajanjem besedil sta dvignila nivo prireditve na svoje mesto. engeška godba je dokazala, da je vedno I manj godba in vedno bolj pihalni orkester. AlovičSašo Testenova 69, Menici TeL/FiK KI JJ9-SI9 »oedelkk • petek 1-12 14 • II AVTOALARMNI SISTEMI, CENTRALNO IN DALJINSKO ZAKLEPANJE ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, AVTOAKUSTIKA IN AVTOELEKTRIKA w ŽIVLJENJE KS 110 LET MENGEŠKE GODBE Pozdravni govor Lep pozdrav v imenu Skupščine občine Domžele vsem jubilantom... Danes smo se ■ zbrali tu Iz spoštovanja do godbenikov, ki nam muzicirajo in nas razveseljujejo ob najrazličnejših priložnostih v tem kraju, sosednjih in še marsikod. Verjamem pa, da smo se zbrali tudi zato, ker cenimo tradicijo in se zavedamo, kako pomembno je imeti zgodovino. Vi, Mengšani, jo imate, dolgo in ugledno, na katero ste lahko ponosni, imajo jo pa tudi vaši godbeniki. Pa ne kakršnokoli, imajo 110-letno zgodovino organiziranega delovanja, kije pustilo sledove ne glede na to, ali so jih v preteklosti podpirali ali ovirali pri njihovem delu. Ohranili so svojo identiteto, ohranili so svoje dobro ime, ime godbenikov, na katere se lahko zaneseš, da bodo zraven, ko je to potrebno in primerno. Nekaj plemenitega mora biti v ljudeh, ki toliko let vztrajajo in ohranjajo vrednote svojih prednikov - ustanoviteljev, nekaj vrednega, da se članom Godbe splača žrtvovati prenekatero uro svojega prostega časa. Zato iskreno čestitam tako jubilantom kot tudi Vam, krajanom, da ste skozi leta in posebno zadnja, ko ste zgradili gasilsko-godbeni dom, eni vztrajali in drugi omogočili delovanje godbenikom. Prav je, da kot predsednik občine, s katero še delite skupno usodo, v imenu Skupščine in vseh občanov, izrečem ob tej obletnici priznanje. V spomin na našo skupno pot in v zahvalo za vse pozitivno, kar ste godbeniki naredili, pa Vam poklanjam sliko, da vas bo spominjala na častitljivo obletnico. Predsednik Sob Domžale Mag. Ervin - A. Schwarzbarll : . . . . . Narodne noše so ob taki slovesnosti nepogrešljive. foto: Tatjana Sivec Strmšek Napis so nesli kar s seboj. foto: Tatjana Sivec Strmšek Mengeška godba vpovorki. foto: Repanšek SHARP O^S SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 1? 73 84 09 w ŽIVLJENJE KS 110 LET MENGEŠKE GODBE Draga godba, spoštovani gostje! Dobrodošle prijateljske godbe, gasilske in druge organizacije, pozdravljeni posamezni predstavniki krajev in mest, udeleženci Iger brez meja, do slehernega, ki je obeležil naš praznik s svojo prisotnostjo in dobro misli z nami, naj seže dobrodošlica. Vesel sem, da lahko kot predstavnik KS predvsem pa kot dolgoletni član Mengeške godbe pozdravim jubilante, ki skupno in s pravo srčnostjo nadaljujemo pred 110 leti začeto tradicijo. Brez skromnih, a vznesenih začetkov, pa tudi brez kriznih obdobij in težav danes ne bi bilo našega praznika, ki je izjemen ne le po letih, saj smo ena starejših godb, temveč tudi po vrsti uspehov dobrih glasbenikov, ki so prišli iz omenjenih vrst. Jubilej, ki ga praznuje Mengeška godba, je res svojski moment v vrsti opaznih dogodkov, ki so se letos zvrstili pri nas in praznujemo takorekoč na pragu lastne občine. S svojo trdno organizacijo, stalnimi koncerti in gostovanji ustvarja godba v Mengšu tisto glasbeno tradicijo, na katero smo lahko upravičeno ponosni, saj glasbeno podobo dopolnjuje z vsemi pripadajočimi ansambli, ki izhajajo iz nje. Gre za pravi prikaz glasbenih ,Aizsdevarij in čutenja s krajem. Mengeš bi bil okrnjen brez godbe, ki ima mesto prav ob vsakršni priložnosti in je nepogrešljiva ob veselih in žalostnih dogodkih. Godba je del življenja, ki ga z veseljem izpolnjujemo, je delo in hotenje, pa tudi odrekanje; je del nas samih in tako hote ali nehote ustvar- jamo po drobcih zgodovino mesta tudi mi, saj čutimo z glasbo, ki je bila in je odraz človekovega duha in eden najpopolnejših načinov njegovega izražanja. Z nami imejte radi godbo, ki pooseblja toliko src, dobrih misli in hotenj, saj prav iz tega izhaja tudi nov mengeški slogan: S pesmijo v srcu. Ob koncu pa izročam mengeški godbi v imenu KS potrdilo o nakupu nove krilnice! Janez Per Spoštovana in draga Mengeška godba! Z glasbo v srcih vas danes pozdravlja Mengeš in mnogi imenitni gostje in prijatelji Mengeški Zvon z dežniki, foto: Tatjana Sivec Strmšek glasbe iz soseščine in raznih krajev Slovenije. Vaša udeležba, dragi gostje, je še bolj poveličala priznanje 110. obletnice Mengeške godbe. Praznik godbe je praznik celega Mengša, Topol, Loke in Dobena. Tudi mengeški Brezmejniki z bacom Mengom so počastili slovesnost. foto: Tatjana Sivec Strmšek Dragi godbeniki Čestitam Vam ob visokem jubileju in se v imenu vseh, ki Vas radi poslušamo, zahvaljujem za Vaš trud. Zahvaljujem se za odrekanja Vaših dragih, kadar se vaje zavlečejo. Želim, da z dobro voljo in vedrino preživite te praznične dni, za vnaprej pa da bi v zdajšnjem proračunu občine Domžale in v proračunu bodoče mengeške občine dobili delež, ki Vam gre. Dovolite, da Vam v imenu Dobena, Loke, Topol in Mengša ter seveda v svojem imenu kličem Bog vas živi na mnoga uspešna leta. Dovolite pa tudi, da v imenu KD Franca Jelovškain Vipavske kleti voščim na zdravje. Janez Škrlep Godbenice in godbeniki so se predstavili v novih oblačilih. ŽIVLJENJE KS 110 LET MENGEŠKE GODBE Podokničar o Mengeški godbi Doktorska disertacija Godba je skupek ali združba glasbenikov, ki trobijo in pihajo v različne instrumente. Začetke godbe je opaziti z družbeno spremembo in vlogo ženske. Ko ni več nadvlade patri-arhata in se vse bolj uveljavlja matriarhat, po domače povedano, ko dobi žena besedo v družini in možu prepove izhode v gostilno, si moški izmisli godbo. Godbene vaje in nastopi ter parade so čudoviti izgovori, da se moški umakne pred žensko in tako le pride do tako zaželenega kozarčka. Ker se v tej smeri razvije ustrezna kritika, se pozneje pojavijo v godbi tudi mladina in ženske. Toda to je le krinka osnovnega namena. Značilno za godbo je, da je glasna in jo tako lahko slišijo v tri vasi. Godba ima godbenike in dirigenta. V godbi so prisotne različne skupine Instrumentov. Značilno za klarinet je, da piska in zato ni naključje, da so klarinet izumili v Rusiji, kjer že dolgo zelo tenko piskajo. Izumil ga je kozak Ivanovič, ki se je hotel ljubiti s Klaro, ta pa mu je odgovorila: Klara njet ljubjot tjebe. In tako dobimo klara-njet, kar v izčlščeni obliki pomeni klarinet. V Mengeški godbi ga igra Primož Kosec. Primož Kosec Ima toliko sape, da bi lahko pihal v treh godbah hkrati. Druga skupina so prečne flavte. Prečna flavta je nastala, ko je Mateja Trotter vrgla pokončno flavto preč. Prečna flavta je torej flavta, vržena preč. Povprečno vsak glasbenik vrže preč šest flavt na vajo. Lovro Korenčan Igra boben. Boben so izumili zato, da daje ritem. To je pomembno na paradah, ko godba koraka. Čimbolj so namreč godbeniki žejni, hitreje mora bobnar bobnati. Tako pridejo še pravočasno do gostilne. Dolgo časa se ni vedelo, kaj počnejo v godbi činele in kako so zašle vanjo. Spominjajo pa na dve kuhinjski pokrovki. Jani Kovačlč ve, da se je nekoč nek godbenik, ki je bil doma copata in je ravno pomival posodo, kar s pokrovkami vred, ki jih ni mogel sneti z rok, odpravil na godbene vaje. Da ga ne bi bilo sram pred prijatelji, je rekel, da je Izumil činele. Rog sodi med najstarejše inštrumente. Prva oblika roga se pojavi na kravi. Nanj so trobili pastirji. Kasneje se rog preseli v mesto in postane bolj zvit kot vsi meščani. Rog je tudi zelo razširjen med poročenimi moškimi. To je vedel že Linhart, saj je v Matičku zapisal: Ubogi možje, vsi roge nos'te, razlika je pak v tem, da eni vedo, eni pak ne... Naj pokaže svoj rog Malus Edo! Bariton je nastal v neki družini, kjer je živela babica z imenom Bari. Kadar je babica spuščala sapco, je dala tudi ton (brrrr). Tako so ji domači rekli: babi, daj ton oziroma bariton. Matjaž Blejc, daj bariton! Trobento je izumil Trobec Marjan. Marjan že v zibki nI jokal, ampak je stalno nekaj trobil. Tako mu niso kupili dudice, ampak kovinski instrument, ki je kasneje dobil ime po njem - trobenta. Saksofon je nastal iz čiste ljubezni med klarinetom in trobento, zato ni naključje na začetku Imena sax ali nekje tudi sexsofon. Fon pa kaže na plemenitost tega inštrumenta. Seksi Tomaž Sinko pa igra saxsofon. Pozavna je inštrument, ob katerem se lahko godbenik postavlja pred punco, ko ga vleče ven. Določen del inštrumenta namreč... da ne bo pomote. To dela Janez Avbelj, ki je najboljši lovec med pozavnisti. Za potrebe godbe je ustrelil srno. Najboljši kuhar Jožko Per ga je vprašal: Ali si samo eno ustrelil? Malo malo bo za celo godbo... Janez pa mu odvrne: Kaj misliš, da imam jaz mitraljez! Vsaka godba ima tudi predsednika, ki Ima to lepo razvado, da po vajah In po paradi povabi godbenike v bližnjo gostilno. Predsednik je navadno oseba, ki pozna največ izgovorov za žene. V Mengeški godbi je to Lado Kosec, ki nima nič s košnjo, veliko pa s kosili. Godbeniki brez dirigenta so kot ovčke brez pastirja. Godbenike in njihove zvoke je treba izčlstitl, da postanejo svetli. Torej je dirigent nekakšen detergent godbe. Pralni prašek ali detergent je v Mengeški godbi Franc Gornik. Ljubljana, 15. junij 1994 MENGEŠKA GODBA MENGEŠ Zavrti 2 61234 Mengeš Spoštovani, prav vesel sem bil prijaznega vabila na slavnostni koncert, s katerim želite počastiti 110-letnico obstoja Vaše godbe. To je kar častitljiv jubilej, ki zasluži, da ga dostojno obeležite in prav rad bi se Vam pri tem pridružil. Krepko ste že zakoračili v drugo stoletje svojega obstoja in v tem času so se izmenjali mnogi rodovi godbenikov. Vsak po svojih močeh je prispeval k temu, da je Mengeš postal "Evropsko glasbeno središče". Žal mi že prej sprejete obveznosti ne dopuščajo, da bi se osebno odzval Vašemu vabilu. Zato dovolite, da Vam po tej poti iskreno čestitam, z željo, da bi s svojo umetnostjo razveseljevali ljudi vsaj še eno stoletje. Milan Kučan ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 Tel.: 061 738 821 pisarna In skladišče odprta ob petkih od 16. -18. ure a žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 110 LET MENGEŠKE GODBE Zahvala Mengeške godbe Iengeški godbeniki se iskreno zahvaljujemo za nesebično prostovoljno in tudi samoiniciativno pomoč članom GASILSKEGA in TURISTIČNEGA DRUŠTVA MENGEŠ. Brez pomoči velikokrat neopaznih, a izredno delovnih članov teh društev, katerih delo ni spremljano z velikim pompom, bi godbeniki zelo organizirali to slavje. Potrebno je poudariti, da člani godbe poleg rednih in izrednih vaj nastopajo v sezoni povprečno osemkrat mesečno, zato so vse dodatne obremenitve še toliko večje in vsaka pomoč mlademu kolektivu še toliko bolj hvalevredna. , "V Se posebna hvala pa velja zlata vrednim Mengšanom, ki nam vseskozi stojijo ob strani: Slavko Pišek st. Peter Krušnik Franc Blejc Franc Zabret Slavko Pišek ml. Hvala tudi staršem In zakoncem ter vsem prijateljem godbe za pomoč. Za pomoč se zahvaljujemo tudi avtoprevoznlku Francu Kocjanu, Varnosti Mengeš, cvetličarni Gar-denija in tesarstvu Peter Kosec. Upravni odbor Mengeške godbe Trdinov tri 2. McngeS ¿[•08-650 (cb Kddjlk ki premi* Ml • 5(0) odprto od 8. do H ure od 15. do 19. ure tobota od & do E ure Priznanja ob 110. letnici Mengeške godbe so prejeli GODBA NA PIHALA DOMŽALE PIHALNA GODBA MORAVČE MESTNA GODBA KAMNIK PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE PIHALNA GODBA GORJE PIHALNA GODBA METLIKA za dolgoletno prijateljsko sodelovanje OBČINA DOMŽALE KS MENGEŠ ZKO DOMŽALE KOLEKTIV FILC MENGEŠ KOLEKTIV LEK MENGEŠ za uspešno sodelovanje In podporo GLASBENA ŠOLA DOMŽALE za uspešno vzgojo mladih godbenikov GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ GASILSKO DRUŠTVO TOPOLE TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ za uspešno sodelovanje PETER JANEŽIČ SLAVKO PIŠEK st. SLAVKO PIŠEK ml. FRANC BLEJC PETER KRUŠNIK ZORKA POŽAR CILKA PER JOŽI KOVAČIČ FRANCKA TROBEC za dolgoletno nesebično osebno pomoč godbi kapelniki: FRANC LIPIČNIK ALOJZ VELKAVRH FRANC GORNIK za uspešno strokovno vodenje godbe MARJAN TROBEC LOJZE PIŠEK za uspešno vodenje godbe JOŽE GORJAN za dolgoletno aktivno delovanje v godbi POKROVITELJI OB 110. LETNICI MENGEŠKE GODBE OBČINA DOMŽALE KS MENGEŠ ZKO DOMŽALE Praznovanje ob 110. letnici so finančno podprli LEK d.d. LJUBLJANA FILC MENGEŠ UNIVERZALE DOMŽALE TRAK MENGEŠ TAMIZ MENGEŠ ZS TRIGLAV d.d. PE LJUBLJANA UNION LJUBLJANA MESARIJA NACE KLET VIPAVA PERUTNINA PTUJ TESARSTVO KOSEC PETER steklarstvo Tomaž in Iranu Mih'¿1616 Wfax 061 713 821 Vtdelavnica 061 715 717 IRMIU.O.O., Vir, Robbova 17 61230 DOMŽALE ŽIVLJENJE KS SIMBOLI Kako pravilno izobesimo zastavo Mengša? Zastava Krajevne skupnosti se izobesi v poCastitev državnih in krajevnih praznikov, ob komemoracijah, kulturno-športnih prireditvah ter drugih podobnih priložnostih. Zastava je razdeljena po sredini; na levo modro polje in na desno belo polje. Pozor: Ko zastava visi, je zgoraj modra barva. Tajništvo KS Turistični simbol Mengša Vslikovnem znaku, ki naj bi bil hkrati tudi turistični simbol Mengša, bomo prepoznali nekatere elemente iz svoje okolice, ki so najbolj opazni. Ne bomo jih naštevali, saj je namen slikovnih simbolov, da govorijo sami zase. Na poti iz Ljubljane pa tja proti goram se okrog Mengša svet začne rahlo spreminjati, postaja drugačen, nekako bolj gorenjski. Zelo poenostavljena in nekoliko idealizirana podoba Gorenjske je za mnoge Slovence približno takšnale: bele gore na obzorju se dotikajo modrega neba, pod njimi zelene ravnice in tipične vasi s cerkvicami, med njimi pa dolge ravne poti z znamenji ob razpotjih. Mengeš morda ni več takšna tipična gorenjska vasica, je pa kraj, kjer prestopiš v tak svet. Paleta tipičnih barv zajema štiri barve: poleg bele In črne še modro, lahko je enaka barvi v našem grbu, in travnato zeleno. SLOVENIA ŽUPAN NA OBISKU MARKO CAR f ILIP VRHOVNIK Pred kratkim smo imeli v Mengšu še enega jubilanta. Marko Car Svoj 80. rojstni dan je praznoval Marko CAR s Prešernove ceste. Obiskali smo ga na njegovem domu. Za tega skromnega, tihega in mirnega moža je bilo presenečenje tako veliko, da nam je sprva v pogovoru priskočila na pomoč njegova žena Marija. Obujanje spominov nas je pripeljalo do veselega klepeta. G. Marko se je rodil leta 1914 v Brezovici. Odraščal je v družini s petimi brati in tremi sestrami. Šolo je obiskoval pri Sv. Nedelji In na Suhorju. Mladost je preživel na veliki kmetiji in pomagal preživljati številčno družino. Prvič se je odpravil v svet služit vojsko v Makedonijo. Leta 1940 se je poročil, vendar je moral takoj zapustiti svojo novo družino, kajti odšel je v partizane In vojni čas preživel v Žumheročkem odredu, kjer je bil tudi odlikovan. Po končani vojni se je vrnil na kmetijo in jo obnovil. Družina se je povečala za tri otroke. Da bi omogočil svoji družini lepše življenje, je odšel na delo v Nemčijo. Medtem je prodal del kmetije in kupil hišico v Mengšu. Družina se je preselila v Mengeš In začeli so na novo. Otroci so hodili v šolo, z ženo pa sta se zaposlila. ■v Življenje je teklo dalje, oba z ženo uživata zaslužen počitek, otroci so si ustvarili svoje družine in tako živita mirno, razpeto med Mengšem, kjer je njun novi dom, In rodno Brezovico, kamor se redno vračata, med svoje vinograde. Se naprej mu želimo trdnega zdravja, In kot pravi njegova žena, "Še na mnoga leta!" s kozarčkom vina iz njegovega vinograda. JožiKomatar 8 Filip Vrhovnik 0-letnik tega meseca je Omejčev Filip iz Malega Mengša. Rodil se je v trdni kmečki hiši, kjer so imeli tudi gostilno -pri Omejcu, kamor so radi zahajali predvsem bližnji domačini. Filip je imel komaj 11 let, ko mu je umrl oče in tako je mama, sicer doma Iz Šentjakoba ob Savi, morala prijeti za vajeti in pametno usmerjati svojih pet otrok, kmetijo in gostilno. Ko je Feliks končal šolo v Mengšu, se je šel učit za mizarja k Štancarju (k mojstru Jožetu Štemplju). Vojsko je služIl 18 mesecev v Tuzli. Ko se je vrnil, je začel delati pri mojstru Šušteršiču in nato po vojni, ki jo je preživel doma in sodeloval z OF, v Melodiji, kjer je bil 16 let vodja strojnega oddelka, nabave In zunanjega skladišča. Tu je spoznal vse stopnje v nastajanju harmonik, kitar in orglic; takrat so izdelovali tudi tamburice In violine... Upokojil se je leta 1972 v podjetju Tamiz. Ko ga povprašam, kako živi kot upokojenec, me brž spodbudi, da vendar še nI povedal vsega o svojem življenju: kaj pa godba, petje v zborih, nogomet, igre? Seveda. To, o čemer sem pisala do sedaj, so le grobi mejniki, ki so sicer pomembni za Filipovo življenje, a vse drugo, o čemer bomo še spregovorili, je to življenje lepšalo in ga polnilo: poročil se je po vojni, vzel 15 let mlajšo ženo, s katero sta se takoj po poroki vselila v novo hišico, ki jo je zgradil na domači zemlji. Štiri hčerke in en sin, zdaj pa že 11 vnučkov bogatijo njuno življenje in oba zadovoljno in prepričljivo pravita, da je pri njih luštno, ker jih je vedno veliko in vsi otroci z družinami so razmeroma blizu doma. Ko so bili otroci še majhni, so z eno plačo skromno, a zadovoljno živeli. Vse to se otrokom in njima obrestuje. Ze 1935. leta je Filip pristopil k Mengeški godbi - takrat jo je vodil Peter Lipar st. Začel je igrati rog, pozneje pa je do leta 1989, ko je moral prenehati (zaradi zob!), drugo kri I— nico. Želi, da napišem dobesedno, da je bil pri godbi z dušo in telesom; moram pa še dodati, kar je pripomnila žena, da ga nI nikoli zadrževala doma in se je kljub mnogim obveznostim udeležil takorekoč vseh nastopov v dolgih 54-ih letih. Rad se spominja kapelnika Mehleta in požrtvovalnega godbenika Lojzeta Skoka. Skupaj so godbo, ko je že pošteno škripalo in so bile takšne in drugačne krize, "postavili na noge". Za svoje delo pri godbi je prejel 2 Gallusovi znački, občinsko in jubilejno priznanje. Ob nedavnem jubileju so godbeniki prišli na dom in so igrali do jutranjih ur. Filip pa je ob udejstvovanju pri godbi pel tudi v mešanem zboru, od leta 1937 pa do danes poje v cerkvenem zboru - pri jutranjih nedeljskih mašah lahko slišimo njegov bas. Bil je ustanovitelj Nogometnega društva v Mengšu, sodeloval je pri igrah in je tako večino večerov preživel na vajah - danes mu ni žal... S temi spomini živi in ko o njih spregovori, ne moreš verjeti, da je stopil v 81. leto, saj še vedno ves čas nekaj dela: okoli hiše, na vrtu, popestuje vnučko, "skoči" na kolo, skratka - živi zadovoljno. Zadovoljstva in zdravja mu vsi želimo tudi v prihodnje. Jožica Marin Boris Kavčič, hišnik KS Mengeš, je svoji nevesti Mojci obljubil večno zvestobo. Srečno in z ljubeznijo prepojeno skupno pot Vama želimo! Uredništvo Mengšana MENGŠAN 77 VAŠA POŠTA Pristojnosti Mengša! Pod tem naslovom je g. Janez Škrlep v zadnjem Mengšanu naštel, kaj vse je Mengeš izgubil po letu 1958, ko je bila ukinjena tedanja občina Mengeš. Ne oporekam g. Škrlepu njegovega razmišljanja In videnja, kljub temu pa mislim, da je bilo s tem povedano le pol resnice. Gotovo je Mengeš s tem, ko smo izgubili občino, marsikaj izgubil, je pa v teh letih tudi doživel svoj največji vzpon. V tem času je Mengeš dobil: - vodovod kot eno največjih pridobitev, -zgrajena je bila kanalizacija, - zgrajena je bila nova osnovna šola, - dobili smo večnamensko ploščo pred šolo, - dobili smo športno dvorano z gostinsko dejavnostjo, - obnovljena je bila farna cerkev, - zgrajena sta bila dva vrtca, - obnovljena je bila stara šola, - dobili smo moderno pošto s telefonskim omrežjem, - obnovljena sta bila oba domova, kulturni in dom Partizana, - dobili smo novo zdravstveno postajo, - dobili smo novo banko, - zgrajen je bil nov gasilski in godbeni dom, - obnovljen je bil Dom počitka in k njemu zgrajen novi Jel z 200 posteljami, - nove so skoraj vse trgovine, - asfaltirane so bile praktično vse ceste in ulice (leta 1958 nI bilo v Mengšu še nobenega m2 asfalta), - obnovljen je bil center za Invalidno mladino, - dobili smo novo električno omrežje, - zgrajene so bile mrliške vežice, - o novih stanovanjih verjetno ni treba izgubljati besed, saj bi leta 1958 na prste rok lahko našteli vse novo zgrajene hiše. Res je, da smo z izgubo svoje občine marsikaj izgubili, toda če smo pošteni, ne moremo zanikati, da smo v tem času tudi marsikaj pridobili. Težko je danes reči, da bi v lastni občini pridobili več. Moramo upoštevati, da je v dotedanji občini živelo skupaj s Trzinom le nekaj več kot 4 000 prebivalcev. In zakaj to pišem? Ne zato, da bi spodbijal navedbe g. Škrlepa. Vem, da je bil ob ukinitvi tedanje občine prizadet, tako kot smo bili tedaj skoraj vsi Mengšani. To smo dokazali na referendumu 29.5.1994, ko smo se spet imeli priliko izrekati o svoji občini. Pišem zaradi vseh tistih, ki smo se v tem obdobju trudili In si prizadevali v okviru danih možnosti, da Mengeš ni bil odrinjen na rob. Vseh prido- bitev, ki sem jih naštel, gotovo ne bi dobili in imeli, če v različnih organih občine Domžale ne bi bilo aktivnih Mengšanov, ki nikoli nismo dovolili, da bi nas prezrli. Res je, da smo morali dostikrat uporabiti vse svoje znanje in sposobnosti, da smo dosegli svoje, včasih tudi s pritiski. Prepričan sem tudi, da se bomo Mengšani tudi v prihodnje morali boriti za marsikaj. Nič nam ne bo podarjeno. Upoštevati bomo morali, da nismo sami in bomo soodvisni od drugih. Sredstev za vse želje in potrebe tudi v bodoče ne bo dovolj. Verjetno bo treba tudi v prihodnosti priti pred ljudi z določenimi programi in jih vabiti na referendum, s katerim se zbirajo sredstva za določene potrebe, čeprav so leta 1990 nekateri trdili, da je tak način zbiranja sredstev komunistični ostanek. Rekel sem, da ne oporekam g. Škrlepu nekaterih njegovih navedb in trditev. Mislim pa, da bi se o marsičem dalo polemizirati z njim. Če vzamemo samo za primer zdravstveni dom, glasbeno šolo in trgovine. Res je, izgubili smo jih kot Institucije. Če pa pogledamo, bomo videli, da smo imeli leta 1958 le enega zdravnika in enega dentista, danes pa so, sicer v zdravstveni postaji zaposleni trije zdravniki in štirje zobozdravniki. Res, da smo imeli svojo glasbeno šolo, toda tudi v tem oddelku glasbene šole, ki je ves ta čas delovala v Mengšu, so se v njej šolali glasbeniki, ki so danes poznani ne samo v Sloveniji, ampak sirom po Evropi. Kar se trgovin tiče, bi lahko trdili, da jih leta 1958 nismo imeli ali pa vsaj niso zaslužile tega imena. Nekatere stvari so se spremenile tudi zaradi novih časov in bi se verjetno tudi, če bi še imeli svojo občino. Navsezadnje je bila tudi mengeška fara nekdaj neprimerno večja, kot je danes. Kolikor vem, je Mengeš tudi v preteklosti marsikaj zamudil, čeprav je imel svojo občino. Naj samo omenim železnico, ki je obšla Mengeš. Z vsem tem hočem samo povedati, da je bilo marsikaj narobe odločeno v preteklosti, ko smo občino imeli in prepričan sem, da bodo napake storjene tudi sedaj, ko jo bomo spet imeli. Naši zanamci nam bodo o tem sodili. Ko delamo obračune za določena obdobja, bi bilo prav in pošteno, da o tem odkrito govorimo. Marsikaj smo res v teh 35 letih izgubili, marsikaj pa smo tudi pridobili. Ne samo zato, ker smo bili vključeni v občino Domžale. In še nekaj bi rad napisal, ko sem že ravno pri pisanju. Na zadnjem sestanku krajanov je bilo zelo poudarjeno, da bomo v novi občini sami odločali o svoji usodi. Marsikaj bo gotovo lažje, kot je bilo sedaj. Bi pa rad rekel nekaj o tem, da bomo sami odločali. Po sistemu, kakršnega uvajamo, bo v občinski samoupravi lahko vključen cca. 1 % občanov. Samo od njihove prizadevnosti, sposobnosti in poštenosti bo odvisno, kako se bo Mengeš v bodoče razvijal in živel. Drugi bomo samo vsake štiri leta lahko izrazili svoje strinjanje ali nestrinjanje. Sem optimist in popolnoma zaupam v to, da ima Mengeš danes ljudi s potrebnim znanjem, ki pa so si ga tudi vsi več ali manj pridobili s šolanjem v zadnjih 35-ih letih, in bodo sposobni dati kraju novega zagona. Janez Zlbelnlk Odmevi na valeto Vsako leto sem ob zaključku osmošolcev vedno znova razočarana. Ne morem verjeti, da mladim res ne znamo dati nekaj svetlega, oprijemljivega, da bi prav ob valeti začutili, kaj pomeni končati in začeti znova, da bi prav na tem razpotju začutili vsak na svojem mestu odgovornost, da iz svojega življenja naredijo nekaj lepega, plemenitega. Ne morem več molčati. Mislim, da je prav, da širša javnost zve, kaj se dogaja. Naj bo to pisanje opozorilo staršem sedmošolcev, da se takšne zgodbe ne bodo ponavljale. Pozivam vse odgovorne starše, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju odrašča njegov otrok, da začnejo odločno in vztrajno podirati ustaljeno tradicijo, da je treba po končani o-semletki noč prebiti v disku. Naj vam povem nekaj zgodbic, ki so dosegle moje oči in ušesa. Učenci se množično organizirajo in gredo skupaj v diskoteko. Nikoli pri nobeni drugi akciji niso tako enotni. Starši jih podpirajo, češ, kaj pa je to takega, saj gredo vsi, naj vidijo, da to nič ni ... Učitelji se izmikajo, da je to izven šole in da je to stvar vsake posamezne družine. Jaz pa vseeno mislim, da bi učitelji in starši morali s skupnimi prizadevanji preprečiti, da bi se tragične zgodbe nadaljevale. Letos so v eni diskoteki s pestmi zmaličili obraz fantu, ki je vedno veljal za miroljubnega. Fantje in dekleta segajo po alkoholu. Ker tega niso vajeni, počenjajo razne objestnosti od napadov starejših oseb do prevračanja avtomobilov. Do nezavesti opiti ležijo po parkih. Zjutraj ob petih in šestih se (nadaljevanje na naslednji strani) w VAŠA POŠTA (nadaljevanje s prejšnje strani) pobirajo s pobruhanih klopi in asfalta. Na lastne oči sem videla, kako so bila prizadevna in marljiva dekleta, pohvaljena za vzorno vedenje, vsa opita kot lutke v rokah starejših fantov. Ce po vsem tem izjavim, da so starši, ki vse to podpirajo in dopuščajo nenormalni in do skrajnosti neodgovorni, mislim, da nI preostro. Priča sem bila izjavam deklet, ki so mi med solzami govorile o gnevu in razočaranju, ki so ga doživele, o tem, kako so same bežale čez polje domov, ker so bile s starši domenjene za dosti kasnejšo uro. Starši, ali ste sposobni razmišljati o tem, kaj se dogaja v psihi teh mladih, odraščajočih fantov in deklet?! Ali bodo ob vsem tem naši psihologi, sociologi, pedagogi in socialni delavci še kar molčali? Ali smo res padli tako globoko, da ne vidimo več rešitve? 0, jaz jo vidim, zato vas, starši sedmošol-cev in vse enako misleče učitelje, prosim, ne nasedajte besedam, da to ni nič takega, da to počno vsi, da je vse to samo napihovanje. Ob vsem tem se je treba samo zavedati, da je veliko zgodbic še zamolčanih. Temu je treba narediti konec! Nada Cotman AVTOŠOLA MENGEŠ tečaj 29.6.94 ob 16° tel. 739 - 621 Dober tek, ob juhi iz krvavškega bisera Mengšani! Uspelo vam je pridobiti nazaj že nekoč uveljavljeno občino, toda nikoli več vam ne bo uspelo pridobiti nazaj krvavškega bisera. Morda se bo kdo zgražal nad tem pisanjem, toda žal krvavški biser tak ko je bil takrat, ko so vam ga odvzeli v upravljanje ko-munalcl bivše občine, ne bo nikoli več! Toda, da biser ni več biser, pač pa vse kaj drugega, nikakor niso krivi domžalski komunalci, ampak že dotrajani cevovodi, obstoječi objekti na Krvavcu in krvavški turizem sam. Kdo zmore ali si upa ustaviti razvijajoči se krvavški turizem? Nihče! Kdo bo zaprl objekte, ki spremljajo turizem na Krvavcu? Nihče! Kdo naj bi zamenjal cevovode čez noč z nerjavečimi cevmi? Nihče! Sprijazniti se moramo z dejstvom in do sedaj zamolčano resnico, da je krvavški biser res vse kaj drugega kot biser. Zakaj vas opozarjajo, da prekuhajte vodo? Malo se zamislite, kam je speljana krvavška kanalizacija? V prvo špranjo - razpoko, ta pa po skrivnih razpokah do zajetja krvavškega bisera. Dotrajane vodovodne cevi imajo še to lastnost: če so polne, voda uhaja ven, če pa ni običajnega pritiska, vlečejo zunanjo vodo noter. Tako nastane mešanica raznih vod, prebivalce pa je najlaže obvestiti, da vodo pred uporabo prekuhajo. Vsi vemo, da je zrak v raznih predelih Slovenije občasno močno onesnažen. Na to nas opozarjajo po radiu. O vodi, ki vsebuje prevelike količine klora, bakterij, nitritov, arzena, pesticidov, herbicidov, fosfatov, azbesta, vinolklorida, bencola, težkih kovin in še marsičesa drugega, pa razen naročila za prekuha-vanje nihče ne zine nič. Bivši sistem je ljudi prisilil k molčanju - zamolčanju problema zastrupljanja pitne vode in to danes še traja. Vodi se mora klor dodajati z zakonom, da se s tem preprečijo nalezljive bolezni. To so ugotovili že leta 1907 v ZDA. Kaj pa ostale primesi? To večini Slovencev ni znano. Zakaj je toliko rakavih obolenj? Černobil vsemu temu ni kriv, kriva je predvsem voda s škodljivimi primesmi. Sprekuhavanjem se v vodi uniči le del bakterij, najbolj trdožive pa ostanejo, ker se uničijo šele pri temperaturi 140°C. Težke kovine vplivajo na bolezni jeter, ledvic, živčnega sistema, so velik strup za otroke in nosečnice. Nitrati, ki jih voda pridobi z mešanjem kanalizacije (gnojnice), uničujejo v krvi rdeča krvna telesca in odpornost organizma. Arzen negativno vpliva na kožo in živčni sistem, pesticidi, herbicidi in fosfati vplivajo na živčni sistem In rakasta obolenja, kamor spadajo še vlnilklorid, bencol in azbest. V ZDA so v letu 1970 znanstveno ugotovili, da prisotnost klora v vodi povzroča 6 - 7 % rakastih obolenj. Ob vsem tem pa se lahko zamislimo, da ne samo na področju krvavškega vodovoda, pač pa celotne Slovenije, teče s pip samo še tehnična voda. Takšna voda pa se lahko uporablja v gospodinjstvu za marsikaj, razen za pripravo hrane, za pitje in kuhanje. Lahko imamo "naj" kvaliteto posode, toda če v njej podzavestno sebi in svoji družini pripravljamo hrano z ne najbolj zdravo vodo, ki vsebuje marsikaj, ne bomo mirno jedli niti spali. Da se obvarujemo teh zdravju nevarnih snovi v vodi, obstajajo razni filtrirni sistemi, ki iz vode izločijo vse, kar negativno vpliva na naše zdravje. V razvitih zahodnih državah imajo tudi težave s preskrbo s pitno vodo, zato so si izdelali kvalitetne filtrirne sisteme. Lojze Peterlin KNJIGE IVANA SIVCA V Ml AMIGU Ker mnogi sprašujete, kje bi lahko v Mengšu kupili knjige mengeškega rojaka pisatelja Ivana Sivca, se je podjetje Ml AMIGO odločilo, da vam bo v svojih prostorih na Slovenski cesti 28 (ob Trdinovi kleti) dalo na voljo vse zadnje Sivčeve knjige. Knjiga je najlepše darilo, posebno ob koncu šolskega leta za odličen uspeh. Poldrugi ducat prvih Sivčevlh knjig je razprodanih in se ne da dobiti nobene več, na voljo pa je še nekaj izvodov zadnjih knjig: GUSARJI NA OBZORJU (mladinska morska povest) 1800 SIT DOBER DAN, PALČKI (štirinajst pravljic o palčkih) 1500 SIT JUTRO OB KRESU (viteška povest o Adamu Ravbarju) 2400 SIT GODEC PRED PEKLOM (o muzikaiitu Francu Kranjcu) 2500 SIT PESEM JE SONCE (zgodba o Tonetu Kozlevčarju) 1800 SIT Odprto vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. w NASA SOLA DAN ODPRTIH ŠOLSKIH VRAT Med šolskim letom smo večkrat na različne načine (prireditve, roditeljski sestanki skupaj z učenci, odprta vrata učilnic, razstave...) predstavili delo v šoli staršem in vsem ostalim, ki jih to zanima. "Dan odprtih vrat" pa smo imeli dvakrat: prvič ob otvoritvi prizidka k šoli v novembru in drugič prvo soboto v juniju, to je 4. rožnika. Na prvi predstavitvi je bil poudarek na prikazu poteka različnih oblik pouka v posameznih razredih in pri različnih predmetih. Na drugi predstavitvi ob dnevu odprtih šolskih vrat pa smo skušali prikazati naše celoletno delo, uspehe (o nekaterih uspehih smo poročali že v prejšnji številki Mengšana) In tudi učne ure sproščenega učenja In ustvarjanja učencev. Trije oddelki 1. razreda so na temo domačih živali izrezovali in sestavljali družine domačih živali, slikali strip In oblikovali v naravnem materialu. V oddelkih 2. razreda smo lahko videli ustvarjanje lutkovnih igric in sicer z lutkami in scenami, ki so jih učenci sami ustvarili, prikazali so tudi skupinsko delo na temo "živali na vrtu" in slikarski prikaz travnika. V oddelkih 3. razreda so učenci prikazali praktično vožnjo s kolesom in znanje za kolesarski izpit, predstavili projektno nalogo o "pošti nekoč in danes" in projektno nalogo "drevo v letnih časih", v enem oddelku pa so poročali, kako so nastale njihove kašlrane lutke, s katerimi so tudi zaigrali kratke dialoge po izbiri učencev. Tema 4. razreda je bil Tehnični muzej v Bistri, zato so ustvarjali vod- nik po muzeju in s skupinskim delom preko miselnih vzorcev in plakatov prikazali potek ekskurzije. V enem oddelku so opravili zaključna dela na razrednem časopisu "Četrtošolček", ki so ga pripravljali več mesecev, tako da je ta dan razredni časopis izšel. Kla predmetni stopnji so učenci pri biologi-IMji, kemiji in fiziki eksperimentirali; pri zemljepisu so prikazali, kako izdelamo dober referat in tekmovali v poznavanju geografskih pojmov in orientaciji na geosafariju. Pri zgodovini so spoznavali kraje na Koroškem v Avstriji, ki imajo pomembno vlogo v slovenski zgodovini in pripravili predloge za družinske Izlete v te kraje, pri spoznavanju družbe pa so zgodovinsko prikazali Karantanljo do današnje Slovenije. Pri slovenščini so delali s SLOVKO ter sestavljali stripe, to je zgodbe v slikah in besedah. Povzetke snovi za 6. in 7. razred so v skupinah izdelovali pri matematiki; pri tehnični in likovni vzgoji so tehnično risali v različnih projekcijah, izdelovali makete hiš in naselij ter prikazali likovne priprave za različne tiske. Vknjižnici smo videli, kako potuje knjiga od nabave preko izposoje do vrnitve, angleško znanje so učenci prikazali na temo pri zdravniku in zobozdravniku; v računalniškem kabinetu so predstavili izobraževalni program in igrice z didaktičnim pomenom ter mini raz-stavo "računalniški muzej"; pri gospodinjstvu so pripravljali razne jedi. Vavli in telovadnici pa so se predstavljali še učenci pri nekaterih interesnih dejavnostih in dodatnem pouku športne vzgoje: recitatorji so ob glasbi nastopili s pesmimi o pomladi, šoli in počitnicah, zapeli so mladi pevci, zaigrali šahlsti, v telovadnici pa je bila prikazana ura dodatne športne vzgoje za dečke 2. in 3. razreda in analiza rezultatov ob testiranjih za ŠVK. Razstava likovnih izdelkov učencev od 1. do 8. razreda, ki je bila v avli, je skušala predstaviti uspešnost celotnega dela pri likovni vzgoji, različne likovne tehnike in ustvarjalne likovne rešitve učencev na likovnih področjih: risanja, slikanja, grafike, modeliranja In prostorskega oblikovanja. Petošolci so pripravili razstavo "slovenske gore" z vzorci kamenin In mineralov. Predstavili so se tudi učenci s tehničnimi izdelki, literarnimi in naravoslovnimi mapami, fotografijami foto krožka, z diplomami tekmovanj iz znanja, z medaljami In pokali za športne dosežke; pogledali smo lahko, kako je nastalo letošnje šolsko glasilo KORAKI; manjkal pa ni niti kotiček z grafičnimi prikazi učnega uspeha in še kaj. Razstave najrazličnejših izdelkov učencev so II bile seveda tudi v večini učilnic. Cvetka Mlakar Kaj mislijo ob dnevu odprtih vrat učenci? JJčenči 3.c so takole napisali: KATARINA KRSTIČ: Že od nekdaj ob sobotah nimamo več pouka. Ta sobota pa je bila nekaj posebnega, saj je bil "dan odprtih vrat". Vrata so bila odprta za starše, sestrice, bratce, babice, dedke, skratka za vse. ANAMARIJA ZUPAN: Starši in sorodniki so si prišli ogledat naše izdelke, ki smo jih naredili skozi vse leto. Vsak razred je imel svojo nalogo. Mi smo si izbrali predstavitev našega projekta: DREVO. PETRA PETRIČ: Mnogi ljudje so hodili k nam v razred, mojih staršev pa ni bilo. Delo je bilo zanimivo. Predstavili smo tudi risbice, zvezke, izdelke iz gline, mape in še in še. ANA MARIJA MURAVEC: V soboto sem se s težavo zbudila. Mami je ugotovila, da sem zelo bleda. Potipala mi je w NASA SOLA DAN ODPRTIH ŠOLSKIH VRAT čelo, bilo je vroče, a sem vseeno odšla v šolo. Nisem hotela zamuditi dneva odprtih vrat, saj je to dan, ko so šolska vrata odprta tudi za starše, da si lahko ogledajo naše dejavnosti. Ko sem prisopihala, so bili v razredu že vsi, hitro sem se priključila naši skupini. MAJA DOLINŠEK: V šoli rišemo, pišemo, barvamo, računamo in se skupaj trudimo. Ta dan je bil čisto poseben dan. V skupinah smo delali drevo, ki smo ga opazovali v vseh letnih časih. Moji starši so pohvalili vse, kar smo razstavljali. ROK VREBEC: Naše delo so prišli pogledat tudi starši, zato smo se morali zelo potruditi. Mislim, da so bili starši z našimi izdelki zadovoljni. Zdi se mi, da je bil to prijeten dan, drugačen kot ostali šolski dnevi, saj so nas gledali starši. TOMAŽ GRUM: Ko smo delo opravili, smo šli gledat druge učence, kako delajo. Najbolj mi je bilo všeč v 2.b, kjer so učenci slikali na risalnih deskah. Bil sem zelo presenečen, kako so naslikali dinozavra in lisico. To so bili res pravi umetniki. Spodaj je bila ena učilnica kuhinja. Deklice so delale sadno kupo in rumove kroglice, fantje pa so pekli palačinke, ki so jih mazali z marmelado. ANA MARIJA MURAVEC: Naša skupina se je ukvarjala s kostanjem. Delali smo hitro in natančno. Prvi smo končali in bili za svoj izdelek pohvaljeni. Pri delu smo imeli malo treme, saj smo vedeli, da nas opazujejo starši, ki so se sprehajali med mizami. Večina staršev nas je spodbujala s pohvalami. Najbolj nas je pohvalila Tinetova mamica. INGRID STRLE: Vsaka skupina je izdelovala lepljenko izbranega drevesa. Štiri dekleta smo delale brezo. S kredo smo narisale drevo, obrisale liste, pobarvale, izstrigle, lepile. Dodale smo ptičje gnezdo s ptički in jajcem, travo s travniškimi cvetlicami, ki so jih obletavali metulji. Zelo smo se potrudile in uspele. KATARINA KRSTIČ: S starši smo si ogledali razstavo v avli, nato pa še ostale učilnice. Ustavila sem se v učilnici, kjer so delali kemijske poskuse. Najbolj mi je bil všeč poskus, pri katerem so mešali kislino in cink. Rezultat tega poskusa je, da nekaj poči. Na srečo ni nič eksplodiralo in šola je ostala cela. V avli smo poslušali otroški pevski zbor, predstavili so se nam tudi mladi recitatorji in dramski krožek. Mislim, da smo za naše starše pripravili kar zanimiv dopoldan in da je bilo všeč. PETER SITAR: Sodeloval sem v športnem krožku. Z učiteljem smo pripravili krajši program. Staršem smo prikazali, kaj smo se naučili. Očku in mamici je bil prikaz všeč. Dan odprtih vrat imamo vsako leto. Radi pokažemo našim staršem in prijateljem vse, kar znamo in delamo. Cvetka Mlakar Dan odprtih vrat Vsoboto, 4. junija, so bila vrata šole na stežaj odprta staršem In drugim, ki so se že ali pa se bodo še seznanili z osnovnošolskimi klopmi. Za tiste, ki že dalj Časa hodijo v šolo, je bil ta dan prav gotovo zanimiv in pomemben, saj se mi zdi, da je naCin uCenja precej drugačen, kot je bil včasih. Ta dan pa je bil zanimiv tudi za učence. Ml, učenci predmetne stopnje, smo lahko videli, kako delajo učenci razredne stopnje, učenci razredne stopnje pa so si ogledali način dela predmetne stopnje. Velikokrat si pomagamo s televizijo, včasih tudi z računalniki. Pišemo referate, rišemo, delamo plakate, poskuse in še marsikaj. Taki dnevi se mi zdijo zelo pomembni, saj starši in drugi vsaj enkrat v letu vidijo, kako poteka delovni dan na naši šoli. Mislim, da bi moralo biti takih dni več kot le eden ali dva v letu. Katarina Marin, 6. a Osnovna šola Mengeš Sejem bil je živ Kadar odpremo vrata obiskovalcem, pokažemo naše gostoljubje; prav gostoljubje naj bi še vedno pomenilo vrednoto; žal pa med ljudmi izgublja vrednost. Vendar to ne velja za Osnovno šolo Mengeš, ki je v soboto, 4.6. t.L, na široko odprla vrata vsem, ki jih zanima, kako se v njej odvija življenje. Ko se človek s Trdinovega trga čez Pšato po drevoredu približuje šoli in recimo, da o Mengšu in Mengšanih nič ne ve, prav gotovo začuti vsaj to, da je šola na idealnem mestu - odmaknjena v mir in morajo biti mengeški otroci zadovoljni, če ne srečni, da prihajajo po učenost prav sem. Kaj pa nam je ponudil sobotni dan potem, ko smo vstopili skozi odprta vrata? "Sejem bil je živ": po hodniku in v učilnicah otroci, učitelji, starši. Starši smo najbrž bolj kot "stalni prebivalci" zadihali svež veter, ki veje v šoli in to ne le zaradi prizidka in pridobitev v zvezi z njim; v vsej šoli je obiskovalec začutil delovno, prijetno vzdušje; obojemu so prispevali velik delež zagreti obrazi otrok, ki so staršem hoteli pokazati to In ono: poskus v učilnici za biologijo, plakat - strnitev vtisov z nedavne ekskurzije, geosafari, poslikano steklenico in še in še... Sobota, ki je za večino staršev sicer službe prost, a domačih opravil poln dan, je zaradi "odprtih vrat" bila prijetna. Pripomogla bo, da bomo strpneje spremljali napore otrok ob koncu šolskega leta. Jožica Marin VOŠČILO Sedanji mengeški župan je v tem mesecu praznovaj ** rojstni dan. Spoštovani g. Janez Per, iskrenim željam in voščilom se pridružujemo tudi bralke in bralci Mengšana. w NASA SOLA DAN ODPRTIH ŠOLSKIH VRAT NAS PESNIK Kako smo izdelali razredni časopis "ČETRTOŠOLČEK" Na začetku šolskega leta smo se dogovorili, da bomo izdelali razredni časopis. Vse leto smo pisali razne prispevke, spise, zgodbe, pesmi in izbirali najboljše. To smo dajali v posebno mapo, nato smo vse te prispevke tipkali, Ilustrirali, fotokopirali in barvali. Vsak je izdelal platnice in izbral ime za svoj časopis. Ob dnevu odprtih vrat smo delo dokončali in tega dne je naš časopis izšel v 31 izvodih. Najprej smo časopise zložili, dodali platnice, z luknjačem preluknjali rob in povezali z vrvico. Ob tem delu smo spoznali, da časopisa ni lahko izdelati In je za to treba veliko truda In časa. Zato smo še toliko bolj veseli, da nam je uspelo izdati glasilo četrtošolčkov. Jana Pinlerič, 4.b Osnovna šola Mengeš Zgodba o ptičkih Začelo se je s pletenjem gnezda. Potem so bili na vrsti mladi ptički. Na tleh sem našel prazno jajčece. Mamica je mislila, da je padlo na tla in je mladega ptička požrl maček. Pa nI bilo tako. Izvalili so se ptički. Videli smo samo dva, vendar jih je bilo pet. Samec in samica sta lovila in nosila hrano malim ptičkom. Potem pa je neke noči pihal močan veter. Gnezdo s ptički je padlo na tla. Maček je požrl vseh pet ptičkov. Potem je očka nekega dne izvedel, da se ta ptiček imenuje "pogorelček" in da samec In samica ostaneta skupaj celo življenje, samička ima lahko trikrat na leto mladičke. Oedaj delata gnezdo na bolj varnem kraju. Gašper Plevel, 3. razred Osnovna šola Mengeš »r »-„,.-i.,., 4, iz časopisa DELO Tekmovalca in zmagovalca na državnem tekmovanju iz fizike Gregor Černivec in Matej Re-beršek sta se z mentorjem Jožefom Koscem udeležila sprejema, ki ga je organizirala vlada Republike Slovenije in DMFA Slovenije. Osnovnošolka Ko v malo je šolo Barbara hodila, vsak dan je v šoli kaj pozabila, enkrat zvezek pa šolske copate in tretjič ravnila, še dobro, da torbe ni izgubila. Zdaj pa že v šestem razredu sedi, domov ne pozabi prinesti nobene stvari, le včasih mi pravi: "Očka, danes sem zopet grajo dobila, zato ker sem znanje doma pozabila." Brihtna glava Naš Andrej je brihtna glava, ko z otroki se igra, vedno hoče in sitnari, da njegova obvelja. Ko lovijo se po trati, vedno zadnji kolovrati, hitrosti v njem nobene ni, zato vedno on miži. Mu Miha vedno jo popiha, Jana od daleč se smeji, Barbara za vogalom čaka, Andrej se kar naprej jezi. A naš Andrej je brihtna glava, dela se, kot da noga ga boli, ko pritečejo vsi k njemu, vse ujame in zbeži. Jože Brojan w IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE MENTORJEV CMO VMengšu ustanovljeno podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo Ml AMIGO je pod vodstvom gospe Tatjane Sivec Strmšek v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije, natančneje z gospo Natalijo Žalec, pripravil 197-urni seminar za mentorje, ki naj članov. Povedati moram, da se posamezniki doslej nismo poznali med seboj in smo prišli skupaj kot popolni tujci. Po skupnem seminarju smo se bolje spoznali in zaživeli kot celota. Vzdušje v skupini je sproščeno, odnosi prijateljski, v tem duhu pa potekajo tu- Izobraževanje bodočih mentorjev za CMO je zanimiva izkušnja. loto: Lojze Kode h bi delovali v sklopu Centra za mlajše odrasle (za brezposelne osebe od 15 do 26 let, ki nimajo izobrazbe in ne poklica). Na to izobraževanje smo bili napoteni preko Zavoda za zaposlovanje iz Kamnika in Domžal, kar pomeni, da je večina nas, bodočih mentorjev, sedaj tudi nezaposlena (brez redne zaposlitve). Na samem začetku nas je bilo več kot štirideset kandidatov, nato pa se je skupina po več srečanjih in testiranju skrčila na petnajst di predavanja ali delavnice, kakor se imenujejo. Pri izobraževanju za mentorje CMO (Center za mlajše odrasle) si medsebojno pomagamo, če je potrebno, sta nam na razpolago za pogovor vedno pripravljeni Tatjana in Natalija. Trenutno smo v drugi polovici izobraževanja, ki se je začelo v začetku aprila In bo potekalo do konca junija. Delo poteka v delavnicah v obliki skupin, časa pa je skoraj premalo, da bi obdelali vse, kar nas teži. Zaključek seminarja bo v začetku meseca julija, ko bomo bodoči mentorji dolžni izdelati seminarske naloge. zkoristil bi to priložnost, da se v svojem imenu in v imenu naše skupine bodočih mentorjev zahvalim gospe Tatjani Sivec Strmšek za njen trud in energijo, ki jo vlaga v celoten projekt, ter podjetju Ml AMIGO in An-dragoškemu Centru Slovenije, ki sta vse skupaj pripravila. M. M. in ostali udeleženci Delo je intenzivno. Delitev v skupine ne dovoljuje zaostajanja. Pa vendar je živahno. foto: Lojze Kodeh Ml AMIGO V Mengšu se dobimo, sredi mesteca vas sprejme Mi amigo, vse vas naučimo, čaka sova vas vse dni z odprto knjigo, s čukom - nočno ptico - znanje vlivamo v glavo z veliko žlico, vse za vas storimo, da vam lepše bo. Kdor v jeziku peša, znanje pravo si pri nas lahko obeta, važna niso leta, od otroka pa do starčka in dekleta, če pa bo valeta, čaka vas pri nas najboljša šola plesna, vse se tu prepleta, da vam lepše bo. Srce nam vse pove, izpolni vaše vse želje, mi z igro se učimo, odkrivamo svet s knjigo. Srce nam vse pove, izpolni vaše vse želje, bodi moj prijatelj - Ml amigo! Prav za vse poklice znanje si pri nas lahko vsi pridobite, z nami zaplešite, z nami na večer v dvorani se sprostite, zraven pa novice v Mengšanu vse lahko si preberite, hitro k nam stopite, da vam lepše bo. Srce nam vse pove, izpolni vaše vse želje, mi z igro se učimo, odkrivamo svet s knjigo. Srce nam vse pove, izpolni vaše vse želje, bodi moj prijatelj - Mi amigo! Mi amigo, Mi amigo! Ivan Sivec KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ Drmavova domačija -rojstna hiša Janeza Trdine Sredi 19. stoletja je bilo v Mengšu malo kmetij tako velikih, da so se lahko preživl- Drmavova domačija jale le s kmetijstvom, zato so se kmetje ukvarjali z različnimi obrtmi. Drmavova kmetija, kjer se je leta 1830 rodil slovenski pisatelj Janez Trdina, je imela svoje najboljše čase v drugi polovici 18. stoletja. Janez Trdina se je v svojih Spominih z jezo spominjal dedove žene, pisatelj jo Imenuje Kamničanka, ki je bila zelo zapravljiva, zato naj bi del premoženja prodali. Pisateljev oče je premoženje, razen travnikov In njiv, kupil nazaj. Kljub zapravljivi Kam-ničanki je Drmavovim ostalo veliko premoženja in so spadali med trdne kmete. Pri hiši se jim ni bilo treba ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo. Kataster nam pove, da je leta 1825 kmetija imela 21 oralov zemlje. Samo gospodarsko poslopje z dvoriščem pa je imelo površino 1476 kvadratnih metrov. Leta 1930, ko so v Mengšu praznovali stoto obletnico rojstva Janeza Trdine, njegove rojstne hiše ni bilo več. Mengšani so mu odkrili spominsko ploščo na stavbi, ki je stala na mestu nekdanje Drmavove domačije. Ob odkritju plošče je bilo v Mengšu veliko slavje. Izšel je tudi časopis MENGŠAN. V njem sem našla spored proslave, ki ga zaradi zanimivosti v celoti citiram: SLOVESNO ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PISATEUA JANEZA TRDINE (1830-1930) SPORED: 1. junija 1930 ob pol treh popoldne (zbirališče "Staretov drevored") gre slavnostna povorka mimo obeh gradov po Velikem Mengšu v Mali Mengeš do pisateljeve rojstne hiše. Vrstni red: konjeniki, društva, narodne noše, Mengeška godba, gost- je, korporacije, okrašeni vozovi. Ob pol štirih popoldne slavnostni govor pred pisateljevo rojstno hišo, slovesno odkritje plošče, petje mengeškega zbora. Takoj nato se začne veselica na dvorišču prostorov slamnikarske tovarne Stemberger & Mellitzer. Leta 1869 so Drmavovi prodali hišo nadučitelju Francu Dolencu. Na portalu sta vpisani letnici 1870 - 1875 in inicialki FD. Iz tega sklepamo, da je Dolenc hišo prenavljal. Dolenčeva hči Marija, poročena Degischer, je leta 1880 prodala hišo, hlev, dvorišče, sadni vrt in travnik. Imetje je kupil Leopold Mellitzer, rojen na Tirolskem v St. Veitu leta 1852. Tovarna slamnikov STEMBERGER & MELLITZER Mellitzer je podrl staro pritlično hišo. Leta 1880 je pričel zidati nove objekte. On in njegovi družabniki so zgradili stanovanjsko hišo in tri dvoriščne dvonadstropne trakte. Dokončno je bila tovarna zgrajena leta 1885. Od nekdanje Trdinove domačije je po ustnem izročilu vključen v objekte le obokan hlev v severozahodnem traktu; tukaj ima tovarna Melodija prototipno delavnico. Na dvorišču tovarne je še danes pokrit vodnjak s ploščo, tudi ta se je verjetno ohranil iz Trdinovih časov. j eopold Mellitzer je umrl leta 1902. Leta L.1904 se je njegova vdova Filomena poročila z Jožefom Stembergerjem, rojenim 1859 tudi v St. Veitu. Tovarno je po Leopoldovl smrti prevzel Georg Mellitzer (družabnik je bil že pred Leopoldovo smrtjo). V kakšnem sorodstvu sta bila moža, nisem ugotovila. Leta 1908 se je tovarna Mellitzer & Co. združila še z drugimi tovarnami. Lastniki tovarne so si s slamnikarstvom pridobili veliko premoženje, saj so posli do 1, svetovne vojne odlično cveteli. Svoje izdelke so pošiljali v Avstrijo, Nemčijo in druge dežele. Surovin je bilo dovolj, izučena in pomožna delovna sila v Mengšu je bila poceni. Vsezoni 1907 - 1908 so neizučenl zaslužili 20 do 30 krajcarjev dnevno, izučeni delavci pa 70 do 80 krajcarjev dnevno. Delavke so si morale kupovati celo sukanec za šivanje slamnikov. Delovni čas je trajal 13 ur dnevno, v sezoni (maj - junij) pa so delali 15 do 16 ur dnevno, zato se ni čuditi, da je prišlo leta 1907 v tovarni do stavke. Delavci so si izborili 10 % zvišanje mezde. Zlati časi slamnikarstva so minili s prvo svetovno vojno. Povpraševanje se je močno zmanjšalo. Po vojni se je položaj spremenil. Slamnlkarski izdelki so po razpadu Avstro-Ogrske Izgubili trg. Tovarna Stemberger & Mellitzer je doživljala večje padce in manjše vzpone. Njeno delavstvo se je leta 1919 zaradi vedno slabših pogojev povezalo v sindikalno gibanje. Bilo je več stavk. Aprila 1922 je najprej stavkalo 28 delavcev, kasneje pa še 48 delavk. Med drugim so zahtevali 50 % višje mezde. Stavka je trajala nekaj dni, mezde so se povišale za 30 %. Zaradi hudih težav so lastniki leta 1936 prodali tovarno brez opreme Dravski banovini. Ta je prostore bivše slamnikarske tovarne uporabila za svoje urade. Leta 1941 je z okupacijo postala lastnik objektov nemška država. Leta 1944 je država odstopila lastninsko pravico občini Mengeš. V času okupacije je bila v zgradbi policija (žandarmerija). V stavbi so bili nemški vojaki in zapori. Po drugi svetovni voj- (nadaljevanje na naslednji strani) RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ (nadaljevanje s prejšnje strani) ni je lastništvo prešlo v roke FLRJ. Tovarna glasbil MELODIJA skozi čas Po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji ni bilo tovarne, ki bi izdelovala glasbila. Obstajale so le manjše delavnice v Ljubljani in v Celju. Ministrstvo za Industrijo In rudarstvo Ljudske republike Slovenije je 25. maja 1946 ustanovilo tovarno z imenom Državna tovarna glasbil v Mengšu. Za začetek delovanja se šteje 31.8.1946. Najprej je imela tovarna sedež v Ljubljani, naslednje leto pa že v Mengšu. Bivšo slamnikarsko tovarno so morali adaptirati in prilagoditi prostore novi proizvodnji. laslednje leto je vlada Ljudske republike I Slovenije z odločbo spremenila Ime tovarne v Tovarno glasbil. Tovarna je imela sprva slabšo opremo. Največ delavcev je bilo Izučenih za mizarje in so se morali Izdelovanju glasbil šele prilagoditi. Tovarna je doživljala svoje vzpone in padce. Težave je reševala tudi z izvozom v druge države - Albanijo, Anglijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo, ZDA. Leta 1967 je bilo v našo državo uvoženih 11 tisoč harmonik iz vzhodnih držav, kar je tovarno zelo prizadelo, ker nI mogla doma prodajati svojih izdelkov. Leta 1978 se je Melodija združila s trgovskim podjetjem Jugotehnika iz Ljubljane. Takrat je dobila naziv Delovna organizacija Jugotehnika, temeljna organizacija združenega dela Melodija, tovarna glasbil in učil. Združitev nI prinesla željenih rezultatov. Že leta 1979 je prišlo do nove organiziranosti. Z združitvijo Jugotehnike in Elektrotehne Ljubljana je postala Melodija delovna organizacija v Elektrotehni. Najtežje čase pa je Melodija doživljala v letih 1990 -1991. Tovarna je bila takrat v stečaju. Veliko delavcev je zaradi reorganizacije izgubilo zaposlitev. 1.6.1991 je bilo ustanovljeno podjetje Favnus. Od oktobra 1991 pa se spet Imenuje MELODIJA. Raziskovalka: Katarina Štebe Mentorici: prol. Ljubica Rozman in Milica Tomšič Melodija Mengeš. ninsMiaiE HVIDMPISE 7HSTHVE TISK Nil MAJICE NALEPKE PVC TISHUVIME. . . S 061/73 88 44 j micm čiščenje mirnimi mil j ročno pranje vom jPOLIRANJEMIL j popravilo poškodovanega laka LINHARTOVA 2 (pri hali fit-top) _ 61234 MENGEŠ w KULTURA Uspešni nastopi mengeške folklorne skupine Folklorna skupina kulturnega društva Svoboda, ki ste jo že spoznali v prejšnji številki, nadaljuje z uspešnimi nastopi. Že v maju smo nastopili na Srečanju folklornih skupin Gorenjske, kjer smo zaplesali, kot najbolje znamo in smo bili najbolj uplesana in vesela skupina. Zaradi uspeha smo te dni dobili obvestilo o naši uvrstitvi na mednarodni folklorni festival konec julija v Beltincih, ki bo hkrati tudi državno srečanje skupin posameznih pokrajin. Zavedamo se, da je to najboljša priložnost za predstavitev naše skupine in seveda našega kraja, zato se bomo potrudili. 28. in 29. maja je skupina na povabilo folklorne skupine "Beri Balogh Adam" nastopila na mednarodnem folklornem festivalu v madžarskem mestu Kormend. NI potrebno povedati, da je skupina že po veselem razpoloženju na avtobusu navdušila tudi tamkajšnje gledalce in vnesla živahnost gorenjskih plesov In glasbe v program festivala. Prikazali smo tudi lahkotnost belokranjskih plesov in po nastopu so čestitke kar deževale. |a večernem družabnem srečanju smo se Ispoznali.z drugimi skupinami in dobili povabila za nastope v Avstriji, na Madžarskem in seveda v severovzhodni Sloveniji. Vseh povabil smo bili veseli, saj vemo, da se lahko na večino vabil odzovemo, če bo le dovolj denarnih sredstev. Drugi dan gostovanja na Madžarskem smo bili gostje Zveze Slovencev na Madžarskem, kjer smo v Sakalovcih (6 km iz Monoštra) nastopili na prireditvi ob zaključku letošnjih "Porabskih kulturnih dnevov". S spletom mengeških plesov in solo nastopom našega 10-letnega harmonikaša Klemena smo TVS v oddaji Mostovi. Po večerji in slovesu od naših gostiteljev ter od naše spremljevalke gospe Irene Pavlic, sekretarke Zveze Slovencev na Madžarskem smo se odpravili proti domu. Ob vrnitvi smo zapeli in zaplesali še carinikom na mejnem prehodu Hodoš. Zahvaljujemo se Študentskemu klubu Robi Stopar in Klemen Leben sta vzbujala pozornost. Mengšanl v dvorani napravili vzdušje, ki ga lahko le redko dožlviš, saj smo z gledalci tudi zaplesali in zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. aš nastop je posnela tudi madžarska televizija in predvajala na prvem programu Domžale, mladinskemu servisu Velenje ter Izvršnemu svetu SO Domžale, ki so nam denarno pomagali pri našem gostovanju. Junija smo nastopali tudi v Domu počitka Poljane v Ljubljani, v Mengšu smo se predstavili šahlstom Iz Nemčije, ki so bili tudi naši gosti, 24. junija bomo nastopili ob srečanju diabetikov občine Domžale na Gorjuši, 2. julija pa bomo s turističnim društvom iz Mengša sodelovali na prireditvi v Postojni. Skupina z nastopom na Madžarskem še ni zaključila gostovanja v tujini, saj se bomo 24. julija predstavili v Italiji. Sezono bomo zaključili z že omenjenim nastopom v Beltincih, s katerim si lahko zagotovimo pot na pomembne mednarodne festivale v tujini. Zoran Jagodic Skupina pred nastopom na ulicah Kormenda. ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 Tel.: 061 738 821 pisarna in skladišče odprta ob petkih od 16. -18, ure žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 KULTURA Mladi glasbenik Klemen' Leben je učenec 4.c razreda Osnovne šole Mengeš. Tri leta igra klavirsko harmoniko v Glasbeni šoli Mengeš, dve leti pa tudi diatonično harmoniko pri g. Robiju Stoparju. Diatonično harmoniko se je začel učiti zato, da bi nastopal pri folklori. Med tem je tri leta tudi plesal pri najmlajši folklorni skupini Svobode Mengeš. Klemen Leben foto: Martin Ogrinc Klemen pravi: "Želja se mi je Izpolnila kakor v pravljici". Poglejmo kako: "Bilo je 12. maja letos, ko se mi je uresničila moja največja želja: Igrati harmoniko pri folklori. Robi Stopar, moj učitelj za diatonično harmoniko, me je povabil na vajo mengeške folklorne skupine Svoboda. Zaigrali smo skupaj: Robi, Pavle, Simon in jaz za gorenjske in štajerske ljudske plese. Plesalke in plesalci so bili navdušeni in takoj smo postali veliki prijatelji. Bilo je čudovito, prav gotovo pa sem med vsemi bil najbolj navdušen jaz sam. Dosegel sem tako željen! cilj. Od tedaj so me folkloristi vzeli za svojega člana in hodim redno z njimi na vaje in nastope. Že 23. maja sem prvič nastopil na Brniku v prelepi gorenjski narodni noši z mojo diatonično harmoniko skupaj z Rokom in njegovo sestro Marjeto, ko smo pričakali naše ameriške izseljence, med katerimi je bil tudi glasbenik g. Habat. Na Brniku smo bili atrakcija in smo pritegnili pozornost tudi drugih potnikov, ki so imeli komaj še toliko časa, da so nas posneli in fotografirali ter zbežali na letalo. V soboto in nedeljo 28. in 29. maja sem bil z našo folklorno skupino že na Madžarskem v mestu Korment in Sakalovcih v Porabju, kjer sem moral za madžarsko televizijo nastopiti še v solo točki, kjer sem zaigral nekaj narodnih pesmi. Čeprav je steber našega igranja Robijeva harmonika, sem bil povsod zanimivost tudi jaz, ker sem šele desetletni otrok. V časopisu Slovenske manjšine na Madžarskem "Porabje", ki izhaja v Monoštru, so me imenovali "mali veliki harmonikar" in nehote sem se spomnil, da se je tako pošalila z menoj že prej tudi moja učiteljica za klavirsko harmoniko, ga. Andreja Polanec Kolenc. Tudi v Mengšu sem že nastopil v kulturnem domu, ko smo zaigrali, zapeli in zaplesali gostom šahistom iz Nemčije. Tudi takrat je bilo veselo. Ljudski plesi in ljudska glasba me zelo navdušujejo, zato jih bom naštudiral kar se da široko paleto, seveda skupaj z mengeškimi folkloristi in mojim učiteljem Robijem." Klemen, vztrajnosti in veselja ti želimo tudi vnaprej! B.D. steklarstvo Tomaž hi Iranu Wfax 061 713 821 delavnica 06l 715 717 IRMI d. O. O.. Vir, Robbova 17 61230 DOMŽALE Vrtnica v očeh V spomin na 4.7.1993 Srečala sva se na poti, ki vodi v življenje. Prišel si mi naproti z nasmehom na obrazu in iskro v očeh. Takoj sem te vzljubila, zakaj začutila sem, da si bil v mojem srcu že dolgo z menoj. Oba sva jokala in najine solze so bile izraz sreče. Imela sva iste sanje, ista hotenja, imela sva na milijone idej. Spominjam se, da si mi poklonil vrtnico in še danes mi je to najljubši cvet. Bila sem zmedena in nisem vedela, kako naj to, kar doživljam, imenujem, zato sem globoko v svojem srcu to poimenovala ljubezen. Z vsem veseljem sem gojila to cvetico, iz katere sem črpala moč. Minevali so dnevi in iz cvetice je zraslo drevo ter se globoko zakoreninilo v meni. Oba sva trgala sadeže iz njega in, da, bilo je lepo. Toda prišla sva do križišča in se odločila vsak za svojo pot. Ostalo pa je drevo, ostala je ljubezen! Samo v meni?! Veronika Guna w DRUŠTVA ŠAHOVSKO DRUŠTVO MENGEŠ Šahisti in prijatelji iz Bubenreutha so obiskali Mengeš Vdneh od 3. do 5. junija 1994 so bili na obisku v Mengšu šahisti in naši prijatelji iz nemškega mesta Bubenreuth. Letos je bilo to že sedmo prijateljsko srečanje, katerega se udeležujejo šahisti, plesne skupine, stari znanci in prijatelji. Prvo srečanje je bilo leta 1982 v Mengšu, potem smo se izmenično obiskovali vsaki dve leti: 1984 v Bubenreuthu, 1986 v Mengšu, 1988 v Bubenreuthu, 1990 v Mengšu, 1992 v Bubenreuthu in sedaj v teh dneh zopet v Mengšu. Obiske prirejamo vselej za binkoštne praznike; v Nemčiji imajo namreč v tem času dela proste dneve. Mengšani potujemo v Bubenreuth z avtobusom v skupini 45 do 50 ljudi: šahisti in družinski člani, plesna skupina KUD Mengeš z godci in drugimi prijatelji. Gostje iz Bubenreutha pridejo običajno v manjšem številu, letos jih je bilo 32. Mestece Bubenreuth precej Mengšanov že dobro pozna, pa vseeno dajemo nekaj podatkov: Bubenreuth Ima nekaj več prebivalcev kot Mengeš, v tem času kraj praznuje 750-let-nico obstoja. Mesto je od Mengša oddaljeno okrog 650 km in leži severno od Nurnberga in Erlangena. To je prijazno podeželsko mestece v nekoliko valoviti krajini in je zelo lepo urejeno. Prebivalstvo se je močno povečalo po drugi svetovni vojni, tja se je priselilo veliko pregnancev iz Sudetov (bivša Češkoslovaška). Slično kot Mengeš je tudi Bubenreuth poznano mesto po izdelavi glasbil, kot kitare, violine, citre in vse druge vrste strunskih inštrumentov. Tu so doma svetovno poznani mojstri glas-bllarji: Schnabl za violine, Werner za violine (župan mesta), Teller Horst za citre. V tovarni strunskih inštrumentov HOFNER so pred približno 35 leti dobili delo In kruh tudi nekateri Mengšani: Lojze Blejc, Stojan Blejc, Stane Jaklič ter Janez Januš z ženo Greto iz Domžal. Naši ljudje so bili priznani kot izredno dobri glasbilarji, sodelovali pa so tudi v drugih dejavnostih, med drugimi tudi v šahovskem klubu. Na ta način se je porodila ideja o sodelovanju z Mengšem na šahovskem področju. Obe mesti imata zelo dobre šahiste, ki sedaj v prijateljskih moštvenih dvobojih izmenjavajo svoje izkušnje in s tem krepijo šahovsko znanje. Nastopi naših plesnih skupin v Bubenreuthu so za tamkajšnje prabivalce vedno zelo zanimivi, obenem pa predstavljajo našo izvirno narodno kulturo izven meja naše domovine. Se posebno pomembno je za mlade ljudi spoznavanje obeh dežel tako Nemčije kot Slovenije. V teh 12-ih letih, od kar sodelujemo, so se stkala številna poznanstva In pristno prijateljstvo med sodelujočimi in tudi drugimi prebivalci obeh mest. Tako v Bubenreuthu kot v Mengšu v času obiska sprejmemo skoraj vse goste v privatna stanovanja, s tem je še posebej poudarjena domačnost in gostoljubnost. Prvi obisk gostov iz Bubenreutha v samostojni Sloveniji je potekal v izredno prijateljskem vzdušju. K temu je pripomogla dobra organizacija ter zgledno sodelovanje Krajevne skupnosti Mengeš in Turističnega društva Mengeš. Gostitelji in tudi gostje so dobro sodelovali In tako je obisk potekal v splošnem zadovoljstvu. Gostje so prispeli v petek 3. junija popoldne z avtobusom v Mengeš In so bili takoj nastanjeni v privatna stanovanja; le manjši del je dobil prenočišče v pensionu Induplati Jarše. Večerja ob glasbi in veselem vzdušju je bila v restavraciji FIT TOP Mengeš in se je zavlekla pozno v noč. Vsoboto, 4. junija dopoldne, smo odigrali prijateljsko šahovsko srečanje v večnamenskem prostoru Krajevne skupnosti Mengeš. Gostje, ki niso igrali šaha, so si med tem ogledali Mengeš in okolico. Clani so Igrali na 10 deskah, mladinci na treh. Mengeški šahisti so se zelo dobro G. Jože Vahtar izroča spominsko darilo g. Wunderliche fob: Martin Ogrinc Tekmovanje je bilo napeto, a prijetno. Izkazali, saj so člani tekmo dobili s 7 : 3, mladinci pa kar 8:0. To kaže na zelo uspešno delo v novem Šahovskem društvu Mengeš. Vpreteklih letih smo odigrali 6 srečanj; prve tri smo dobili Mengšani, druge tri pa šahisti iz Bubenreutha. Ker smo sedmo srečanje dobili Mengšani, so na vrsti spet šahisti iz Bubenreutha, da se izkažejo ob našem obisku čez dve leti. Kosilo smo v soboto imeli v gostilni pri Čubru na Križu, potem smo si ogledali narodno galerijo v Kamniku in Kamniško Bistrico. Popoldne ob 18. uri je bil v dvorani kulturnega doma nastop mengeških skupin, katerega so si ogledali gostje in številni Mengšani. Kot zastopnik KS Mengeš je goste pozdravil g. Jože Vahtar in jim za spominsko darilo izročil posebej za to priložnost izdelano stensko uro. V imenu Bubenreutha in tamkajšnjih šahistov je Mengšane pozdravil g. Wunderlich, pozdrav Mengeških šahistov pa je sporočil Lojze Jagodic. K |a prireditvi so nastopili: moški zbor Men-INgeški zvon, plesna skupina Ml AMIGO, tina In Aljoša Iz plesnega kluba Ml AMIGO ter folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda Mengeš. Vsi nastopajoči so pokazali zavidljivo kvaliteto in so dobili spontan aplavz gostov in domačinov. Po nastopu je bila spet večerja v restavraciji FIT-TOP s plesom In zabavo. Vnedeljo dopoldne smo se izpred gasilsko-godbenega doma od gostov poslovili z vzklikom: "Na svidenje čez dve leti v Bubenreuthu!" Stane Jaklič w DRUŠTVA AVANTURISTIČNO DRUŠTVO POTEPUH Predavanje avanturističnega društva POTEPUH iz Mengša Avanturistično društvo Potepuh iz Mengša je uspešno pripravilo že tretje predavanje, ki se je razlikovalo od prejšnjih dveh izključno potopisnih. V polni dvorani gasilsko-god-benega doma v Mengšu smo pričakali Jano Prezelj, patronažno sestro in babico iz Kamnika. Jana je že s samim prihodom v prostor v nas prebudila optimizem in nas napolnila z e-nergijo, saj njen obraz kar sije življenjsko radost in energijo. Kljub temu da je Jana skrbna žena in mati dveh otrok, se je v iskanju harmonije uma, telesa in duha lansko leto z mednarodno skupino odpravila na Parivar Trekking v Nepal (parivar - družina). ana nam je podajala strokovno znanje zahodne medicine, ki ga združuje z alternativo J ben je stik otroka z materjo in naravo. Pri tem velja omeniti, da smo v naših porodnišnicah naredili velik korak s tem, da otrok že s prvim dnem rojstva ostane ob materi. Zanimiva je bila predstavitev nepalske žene, katere prvobitnost je predanost naravi. Že kot mlado dekle jo poročijo z rastlino - cvetom. Ženska je zelo Potepuhi se v Mengšu zbirajo v vedno večjem številu. vzhoda in to znanje uspešno prakticira tudi pri vsakdanjem delu. Ob diapozitivih nam je s strastjo in bogato vednostjo njihove kulture pričarala utrip življenja v nepalskih vaseh. Deželo in ljudi nam je skušala človeško in prijateljsko približati. Posebno nas je prevzela podoba mlade matere, ki novorojenčka že prve dni golega nastavlja soncu, vetru in zraku, da pridobi naravno odpornost. Začutili smo, kako pomem- spoštovana in njena poroka z moškim je sekundarnega pomena. Njena podoba se pogosto upodablja v tamkajšnjih templjih. Ob Janinem pripovedovanju smo začutili globoko spoštovanje do Šerp, s katerimi zahodni popotniki ravnajo prevečkrat kot z manj vrednimi in primitivnimi ljudmi. Neznanje jezika ni bila ovira za sporazumevanje. Če čutiš s srcem in dušo, ne potrebuješ besed. Sštevilnimi prigodami nas je Jana prepričala v neverjetno moč misli. Misel je energija, ki uravnava, usmerja in vodi naše življenje. Zdravo življenje nam omogoča moč pozitivnih misli. Srečen je tisti, kdor najde smisel svojega življenja. Stopimo na pot življenja tudi mi. Ne bojmo se dajanja in naučimo se sprejemanja. Z mislijo, da je ljubezen in spoštovanje do sebe in do vsega, kar nas obdaja in se nam zgodi, je Jana Prezelj zaključila predavanje in nas pustila za kratek čas v tišini in globokem razmišljanju. Darja Vuga Kaj je trekking? Trekking, program kot posledica novega modernega pristopa iz sklopa.razvoja alternativnih oblik turizma, je fakultativno nastavljen in si ga vsak udeleženec dodatno lahko še sam oblikuje po svoji želji. Potuje se v manjših skupinah, kar zagotavlja potrebno gibljivost In dobro počutje udeležencev. Način potovanja je v skladu z novim popotniškim principom; brez zloščenega luksuza, čim bližje tamkajšnjim ljudem in njihovemu načinu življenja, zato pa je atraktiven, neposreden, raziskujoč, tudi nepredvidljiv, z malo mero pustolovščine pa z veliko možnosti za samo aktivnost. Trekking je za popotnike s toleranco in veliko dobre volje. Dobra predpriprava vsakega udeleženca pa seveda vpliva na kakovost potovanja. Edo Reven ■ i J f ' 0,M W » * ' :■ w DRUŠTVA AVANTURISTIČNO DRUŠTVO POTEPUH Pot po Laponski Vsredo, 15. junija 1994, smo v našo sredino povabili KRISTIJANA ČUKA In ALEKSANDRO DOBIČ, fanta In dekle, ki sta se pred letom dni odpravila na nenavadno pot po Laponski. Pot ju je najprej vodila iz Ljubljane do glavnega danskega mesta Kobenhavna, nadalje preko Osla na Norveškem do mesta Bodo na zahodni strani Evrope, kjer se železnica tudi konča. Z ladjo sta se prepeljala do Lofotov, ki nudijo čudovit razgled na fjorde, ki se nahajajo drug poleg drugega. Naslednja postaja je bilo mesto Narvlk, od koder sta se z vlakom popeljala do kraja Abisko na Švedskem. V tem kraju stoji le ena hiša in od tukaj sta naša gosta pričela popotovanje po Laponski. Laponska (Lappland) je najsevernejša pokrajina Evrope, politično razdeljena med Norveško, Švedsko, Finsko in Rusijo. Prebivalci te pokrajine so Laponci, ki pripadajo Evropidom (z mongolsko primesjo), po jeziku pa Ugrofincem (zanimivo je, da laponski jezik vsebuje črko č). Laponci so pretežno nomadsko ljudstvo, ki se preživlja z lovom na severne jelene in ribolovom. Sama pokrajina je bogata z gozdovi in rudniki. Bela puščava, kot nekateri imenujejo La-ponsko, ju je pričakala v snegu In soncu, kot se to zanjo spodobi v mesecu aprilu in maju. Samega potovanja ne bi mogla opraviti brez smuči in značilne PULKE (akiju podobne sani, v katere se vprežeš). S seboj sta vzela veliko suhe hrane, oblačila, športno opremo in tehnične predmete, kot je npr. gorilnik. Podvig je potekal brez zapletov In poškodb, kar je treba pripisati njuni dobri telesni kondl-ciji, ki sta si jo začela nabirati že leto poprej. Na odpravi sta vsakodnevno na smučeh pretekla nekaj deset kilometrov, ob mra-kih pa sta si poiskala prenočišče v kočah, ki so kot nekakšni youth-hostll. Med smučanjem nista opazila severnih jelenov, ki so značilni za severne dežele. Kasneje sta Izvedela, da so se zaradi mraza preselili v toplejše predele ob Botnijski zaliv. Značilni so tudi trdoživi psi huski, ki v tropih vlečejo sani In človeka po pokrajini. Ves čas sta poskušala navezati stike z domačini, vendar se je izkazalo, da so Laponci izredno zadržani in tihi ljudje. Kakor da se sramujejo svoje kulture, običajev in dežele same. Kljub okrnjenemu stiku z njimi je bilo mogoče v njih občutiti neko preprostost, radodarnost, nepokvarjenost. Iz ljudi seva neka otroška naivnosti in nevednost, ki pa jih naredi drugačne od drugih. To je Laponska, to so tamkajšnji prebivalci. Mojca Petek Zaključek Potepuhi smo tako uspešno pripravili že četrto predavanje, ki je hkrati tudi zadnje. No, pa brez panike, ne vzemite tega preveč resno! Potepuhi se bomo sedaj odpravili po svetu spoznavati nove dežele in ljudi. Polni vtisov, spoznanj in doživetij pa se bomo zopet srečali v mesecu septembru in pričeli oz. nadaljevali z našim In vašim druženjem. Do takrat pa na svidenje s Potepuhovim pozdravom "NA POTEP". IZ VRTCA GOBICA NAMIZNOTENISKE NOVICE Družinski ping pong Ob zaključku sezone smo tudi letos pripravili družinski PING PONG. Že četrtič so otroci, obiskovalci treningov namiznega tenisa, pripeljali svoje starše na tekmovanje. Zbralo se je dvanajst družin, ki so se pomerile med sabo. Ekipo sta sestavljala otrok in eden 4. DRUŽINSKI FINO PONG Marjan Gabrilo od staršev. Dvoboji so bili zanimivi, vse pa se je končalo v prijetnem vzdušju. Razglasitev je bila v HRAMU ROŽICE, ki je bil pokrovitelj tekmovanja. Hram Rožice je poklonil najboljšim lepe pokale in pogostil nastopajoče. REZULTATI: 1. mesto: Gašper Srebačič in oče Štefan 2. mesto: Alenka Knuplež in oče Zmago 3. - 4. mesto: Gaj Capuder in oče Andrej Anja Srebačič in oče Štefan Prihodnje leto bomo družinski PING PONG ponovno pripravili, že sedaj pa vabimo vse, ki igrate namizni tenis, na 5. družinski PING PONG. Pingpongiada Vnašem društvu dokaj resno igramo namizni tenis tudi rekreativci. Kar dve ekipi uspešno sodelujeta v 2. ljubljanski rekreativni ligi in sta uvrščeni na sredino lestvice. Vokviru rekreacije pa igramo mesečne turnirje. Tako smo odigrali pet turnirjev posamezno in pet v dvojicah. REZULTATI: POSAMEZNO: 1. Karel Novak 70točk 2. Janko Močnik 66 točk 3. Zmago Knuplež 65 točk 4. Milan Močnik 64 točk DVOJICE: 1. Karel Novak 96točk 2. Zmago Knuplež 83 točk 3. Janko Močnik 79 točk 4. Martin Močnik 75 točk 5. Polona Kompare 70 točk Skupni zmagovalec sezone 1993/94 je Karel Novak (166 točk) pred Zmagom Knupležem (148 točk) in Jankom Močnikom (145 točk). Jože Mlakar USPEŠNO DELO BALINARJEV Vsakdo, ki gre skozi park, opazi živahnost ob balinarskih igriščih. Takoj spomladi so pričeli z urejanjem okolice In samih Igrišč. Novo vodstvo z Marjanom Tomazinom na čelu je delo vzelo resno in prvi rezultati so že tu. Kupili so nekaj najnujnejše opreme, pre-pleskali stene balinišča in uredili shrambo. Uspešni so tudi na tekmovalnem področju. Ekipa MENGŠA tekmuje v 2. ligi LOBZ in je trenutno na 2. mestu, ekipa FIT TOP pa tekmuje v 3. ligi LOBZ. Dušan Prijatelj se je uvrstil v A razred ljubljanske regije, kar je za mengeški klub vsekakor lep uspeh. Andrej Šink je na mladinskem državnem prvenstvu osvojil zares odlično 4. mesto in je uvrščen med kandidate za državno reprezentanco. Tudi rekreativci so izredno aktivni. 28. maja so pripravili SREČANJE MENGEŠKIH DRUŠTEV V BALINANJU. Srečanja se je udeležilo 10 ekip, ki so bile razvrščene v tri skupine. Rezultati: 1. skupina: Pevci 2: Gasilci 2:8 Planinci: Tenisači 6:12 Gasilci: Tenisači 5:10 Planinci: Pevci 2 13:4 Gasilci: Planinci 6:8 2. skupina: Upokojenci: Godba 4:5 Pevci 1: Upokojenci 0:13 Pevci 1: Godba 6:8 3. skupina: Odbojkarji: Fit Top 5:9 Odbojkarji: Baiinarji 0:13 Fit Top: Baiinarji 10:5 FINALE: Baiinarji: Planinci 7:5 Upokojenci: Planinci 13:0 Upokojenci: Baiinarji 13:0 VRSTNI RED: 1. Upokojenci (Sinčič, Muravec, Kmetic, Bratuša) 2. Baiinarji (Šink, Brank, Čolnar, Vrišek) 3. Planinci (Šušteršič MIha, Tine, Nejc, Tadeja, Miro) Sponzorji Trak, Lek in Fit Top Iz Mengša so za nastopajoče pripravili nagrade. Posebne nagrade pa so prejeli: najstarejši udeleženec Jože Gorjan, najmlajši udeleženec Šušteršič Miha. Razlika v letih je bila "samo" 74 let. Najšarmantnejši udeleženec je bil Edo Malus, nagrado za fair play pa je dobila ekipa Pevci 1. Vsekakor je bilo na baliniščih to soboto živahno in zanimivo pa tudi rezultati so bili presenetljivo dobri. Ker so nekateri prvič bali-nali, se je še enkrat izkazalo, da drži tisto znano reklo: "Tudi slepa kura zrno najde!" MLAJ ŽIGA Če je bil Žiga slabe volje, je na vsako vprašanje odgovoril: "Ne!" Mamica Janja je takrat za vsak dobronameren ali pa tudi nasproten poseg v sinčkovo življenje dobila tak odgovor: "Ali boš jedel?" "Ne!" "Ali boš pil?" "Ne!" "Ali si priden?" "Ne!" w SPORT NAGRAJENCI ŠPORTNE ZVEZE DOMŽALE 28. maja je Športna zveza Domžale podelila najuspešnejšim športnikom in društvom priznanja za športne uspehe v letu 1993. Iz Mengša so priznanja dobili: Ekipa Squash klub Mengeš za osvojeno 1. mesto na državnem prvenstvu v sezoni 1992/93. Peter Janežič za osvojitev 1. mesta na državnem prvenstvu za sezono 1992/93 med posamezniki v squashu. TVD Partizan Mengeš kot najuspešnejše športno društvo v občini Domžale in za najširšo in pestro organizacijo športne rekreacije. Vsem iskreno čestitamo. Tokrat pa predstavljamo državnega prvaka v squashu: Peter Janežič študenti, letnika fizike. Vem, da se pri vas doma vsi ukvarjate s kakšnim športom. Kako si začel igrati squash? Stanovali smo nasproti Partizana In zelo zgodaj sem začel zahajati na ploščad, kjer smo v glavnem igrali košarko. V osnovni šoli sem najprej igral odbojko, pričel pa sem tudi s tenisom. Pred petimi leti so bila v FIT TOP zgrajena igrišča za squash in g. Štefan Vuk me Peler Janežič je povabil, naj se preizkusim v tej zame novi igri. Hitro sem se navdušil In pričel trenirati kot samouk. Dobil sem nekaj literature in predvsem spremljal tekmovanja preko televizije, ogledal pa sem si tudi nekaj videokaset. Si član Squash kluba FIT TOP Mengeš. Kakšni so pogoji za delo v klubu? Kako trenirate ? V klubu smo kar dobro organizirani. Preko Republiške zveze nas trenira Anglež g. Kevin Smith, ki sicer živi v Avstriji. Dvakrat na mesec treniram pod njegovim vodstvom. Vodi me tudi na tekmovanjih. Zame izdela individualni program treninga, ki ga skušam čim bolj natančno izpolniti. Treniram štirikrat tedensko po dve uri. Člani kluba imamo na razpolago štiri igrišča, seveda pa nam veliko pomaga g. Štefan Vuk. Kako izgleda trening? Vsak posameznik skrbi za telesno pripravljenost, na treningih pa predvsem vadim elemente In tehniko udarcev, pravilno postavljanje in gibanje, na koncu pa igramo medsebojno. V klubu je tudi šest deklet, ki prav tako uspešno tekmujejo. Moška In ženska ekipa tekmuje v državni ligi. Moško ekipo sestavlja pet tekmovalcev, žensko pa tri tekmovalke, •igramo dvokrožni liga sistem. V lanski sezoni je' moška ekipa osvojila naslov državnih prvakov, ženska ekipa pa je bila druga. Kakšni so tvoji tekmovalni uspehi? V petih letih, kar sodelujem na turnirjih doma, še nisem doživel poraza. Ekrat sem izgubil v ligaškem tekmovanju. Državni prvak med posamezniki sem od 1991. leta dalje. Leta 1992 sem se udeležil prvenstva državnih prvakov. Tekmovanje je bilo v Andori. Med 26 udeleženci sem se uvrstil na 17. mesto v Evropi, leta 1993 pa sem se enakega tekmovanja udeležil že drugič. Tekmovanje je bilo na Dunaju. Osvojil sem 16. mesto med 29 tekmovalci. Letos bo enako tekmovanje v Llsboni, ki se ga bom udeležil kot državni prvak za leto 1993. Kako je s financiranjem? Klub nam pokriva stroške treningov In igrišča. Ko gremo na tekmovanja, ki trajajo ponavadi ves dan, dobimo tudi dnevnico. Ob zaključku sezone pa dobimo tudi nagrado za dosežen uspeh. Opremo ml zagotavlja moj sponzor. Tako na vseh tekmovanjih nastopam v opremi WILSON - TEHNOIMPEX iz Ljubljane. Kakšni so načrti za naprej? Poleti pripravljamo šolo squasha za začet- nike, ki jo bom vodil sam, pomagala pa ml bosta brat Marko, ki že tudi uspešno tekmuje, in sestrična Ana. Kako združuješ študij in treninge? Zaradi študijskih obveznosti sem podredil treninge urniku na fakulteti. Večinoma treniram sam v večernih urah po Individualnem programu, ki mi ga je pripravil moj trener. Da bi dosegal še boljše rezultate tudi na mednarodnih tekmovanjih, bi se moral udeleževati večih mednarodnih tekmovanj. Doma žal ni prevelike konkurence. Prav na kvalitetnih turnirjih se nabirajo prepotrebne izkušnje in znanja. Hvala za pogovor. Želim ti, da bi uspešno študiral, na športnem področju pa dosegal še boljše rezultate. MLAJ Mladi zamejski športniki v Mengšu 17. in 18. junija je Športna zveza Domžale pripravila že 19. srečanje mladih slovenskih športnikov Iz obmejnih dežel. Dvodnevno druženje mladih iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze s Koroške ter Zveze Slovencev na Madžarskem z mladimi vrstniki iz občine Domžale, je minilo kot bi trenil. V prijetnem taboru ob bazenu so se gostje in domačini prvi dan medsebojno spoznavali ob prijetni glasbi ansamblov DVANAJSTO NASPROTJE In RAZPOTNIK in družabnih igrah ob tabornem ognju. Vsoboto pa je bil tekmovalen dan. Na tekmovanjih, nastopilo je preko 240 tekmovalcev, so sodelovali tudi mladi mengeški športniki. V odbojki je sodelovala ekipa deklet OŠ Mengeš in osvojila 3. mesto. Namiz-noteniško ekipo pa so sestavljali tekmovalci Mengša in ena deklica Iz Krašnje. Tekmovanje v namiznem tenisu so pripravili v telovadnici Partizana Mengeš namiznotenlški delavci v zadovoljstvo vseh udeležencev. Obe ekipi sta osvojili 2. mesto. Po razglasitvi rezultatov In okusnem kosilu so si mladi iz obmejnih dežel ogledali Ar-boretum. Zadovoljni so bili vsi, mladi tekmovalci, spremljevalci, Športna zveza Slovenije In organizatorji. MLAJ w SPORT ALPINIZEM INCE Od tečajnika do alpinista Vsako leto alpinistični odsek Mengeš organizira alpinistično šolo, katera traja od šest do osem mesecev. Namen šole je predvsem spoznavanje klasičnega alpinizma: hoja do stene, spoznavanje nezavarovanih poti, plezanje v lažjih smereh, orientacija in varno gibanje po gorskem svetu... Ko vse to tečajniki spoznajo in opravijo preizkus znanja, postanejo mlajši pripravniki. Ti postanejo že bolj samostojni In lahko sami plezajo v navezi z vrstniki. Plezajo lažje smeri, ki jim jih odobrijo inštruktorji. Po nekaj mesecih, če so bolj zagnani in opravijo Alpinistični vzponi Vmesecu maju je bilo preplezanih že več plezalnih vzponov v hribih. Stene so že skoraj povsod bile brez snega, le pri sestopu in dostopu je bilo ponekod še nekaj snega. V tem mesecu je Monika Kambič opravila s Kotovega sedla turni smuk (Big Foot), kar je tudi edini in zadnji v tej zimski sezoni. Dvakrat je bila preplezana stena Kogla. Spominsko smer Ceneta Kramarja (VI+, Ao) sta preplezala Janez Kešnar In Miran Martinjak. Rumeno zajedo (V, Ao) pa Tone Rakar in Martinjak. Hudičevo grapo (40o, lll-IV) v Prisank so plezali: Janez Kešnar, Ana Benda, Tone Rakar in Miran Martinjak. V Triglavski severni steni je Slovensko smer sam preplezal Martinjak. Klavdija Kren je s Filipom Bencetom (AO Tržič) v Beli peči preplezala Sleparsko (V-, III, IV) in Direktno smer (V-, IV, AO). V Brani sta spodnji del Kome (IV) plezala Dare Božič in Monika Kambič. Martinjak je sam v Planjavi preplezal Majsko smer (V, IV). V plezališčih je bilo preplezanih največ smeri v Kotečniku. Robert Flerin je preplezal Džlhad (VII), Dare Božič Zarjo (VII-), Mandoline In Kitare (VII-) in Džihad (VII), Monika Kambič Zajedo (VII), Marjan Kovač Sveto Evo (VIII+), Zacopran buhtelj (VII+VIII-), Snoopy (VIII) in Mrož (VIII-), Janez Kešnar Vrt Bogov (VIII+), Amazonko (VII), Bambus (VIII-) In Vebečo globino (VIII). Marjan Kovač je še v Vranji peči preplezal smer Vranja (VII) in v steni Verd, kjer je preplezal smer Grifón (VIII-) in Skuštrano (VII). Dare Božič Udeležili smo se specialne olimpiade na Slovaškem Tudi Slovenija je članica gibanja SPECIALNA OLIMPIADA, ki skrbi za tekmovanja duševno manj razvitih. V okviru Društva za pomoč duševno prizadetim, katerega sedež je v INCE Mengeš, uspešno deluje tudi atletska sekcija. Za njihovo vadbo skrbita ge. Ela Košir in Marija Vreš ter trenerji atletskega kluba Domžale, v okviru katerega tudi vadijo. Na tekmovanju na Slovaškem so nastopili športniki Madžarske, Poljske, Češke, Avstrije, Slovaške in Slovenije. Slovenijo so zastopali štirje tekmovalci Iz Radovljice in dva tekmovalca iz Mengša. Tekmovanje je bilo v Bratislavi. Tekmovalo je okrog 700 tekmovalcev v atletiki, plavanju, namiznem tenisu in nogometu. Slovenska ekipa je osvojila 7 medalj. Danilo Kregar iz mengeškega društva je osvojil zlato medaljo v skoku v daljavo z mesta. Skočil je 254 cm in postavil rekord tekmovanja. Osvojil je še bronasto kolajno v teku na 50 metrov. Jana Kavčič je osvojila srebrno kolajno v teku na 50 metrov in šesto mesto v metu žogice. Ekipa Slovenije je bila tudi najuspešnejša v atletskem delu tekmovanja. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za dosežene rezultate, predvsem pa njihovim mentorjem in trenerjem Jože Mlakar že nekaj samostojnih vzponov, postanejo pripravniki. Pripravniki že z alpinisti plezajo zahtevnejše smeri. V letošnjem letu bodo za naziv alpinist kandidirali štirje pripravniki: Tone Rakar, Ana Benda, Klavdija Kren in Andrej Nastran. Opraviti morajo še kar nekaj plezalnih podvigov in tudi preizkus je kar zahteven. Če bodo vse to opravili, jih konec leta čaka sprejem med alpinisti, ki ga pripravijo starejši člani alpinističnega odseka. Dare Božič Udeleženci specialne olimpiade na Slovaškem. NOGOMET PLANINCI Mladi planinci! Letos bomo taborili od 23.7. do 31.7. v Trenti. Šli bomo na Zadnjiškl ozebnik, Bavški grintavec, v botanični vrt, na Lepo špičje, Plešivec, na rafting, v plezalni vrtec,... Naučili se bomo orientirati v naravi... Dogajale se bodo same zanimive in zabavne reči. Ce imate radi gore in pametno izkoriščen prosti čas, se nam pridružite. Prijave za taborjenje pobira Iztok Vrhovnik, na Glavarjevi 5 (737-522) do zasedenosti. Sestanek za starše prijavljenih In vse, ki vas naš tabor zanima, bo 23.6. ob 17. uri v učilnici fizike v Osnovni šoli Mengeš. Planinski pozdrav! Mladinski odsek planinskega društva Mengeš Vnovoletni številki našega krajevnega glasila smo zapisali, da upamo, da bomo v letu 1994 v Mengšu dobili svojo občino in nogometnega drugoligaša. Zgodilo se je eno in drugo, saj je referendum za ustanovitev občine dne 29.5.1994 uspel, naša članska ekipa pa je dne 18.6.1994 z odločilno zmago proti NK ARNE TABOR iz Ljubljane z 1 : 0 zasedla prvo mesto v III. SNL - zahod. Ne vemo, kdaj bomo "štartali" s svojo občino, vemo pa, da bo NK Mengeš v drugi ligi štartal 14.8.1994, ko se prične tekmovalna sezona za leto 1994/95. Mengeški nogomet je tako v zadnjih dveh letih naredil ogromen napredek, saj smo se uspeli iz Medobčinske nogometne lige Ljubljana preko tretje lige uvrstiti v drugo ligo. Ta uspeh je primerljiv z uspešnim nastopanjem NK Mengeš v sedemdesetih letih. Za ta uspeh je bilo potrebno vložiti ogromno truda članov našega nogometnega kluba od igralcev, trenerjev, vodstva kluba do številnih simpatizerjev In navijačev. Takšnega uspeha pa ne bi mogli doseči brez prispevkov številnih sponzorjev in donatorjev. Na tem mestu se v imenu NK Mengeš zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli z delom ali denarjem pomagali klubu. Lahko ugotovimo, da je to uspeh vseh ljubiteljev nogometa v Mengšu. Za uspešno nastopanje v drugi ligi bo potrebno izvesti ustrezne organizacijske In kadrovske izboljšave, predvsem pa zagotoviti postavljenim ciljem ustrezne vire financiranja. V tem smislu delo intenzivno že poteka in tipamo, da se bomo za tekmovanje v drugi ligi dobro pripravili, da bomo dosegli cilj, ki smo si ga postavili, to pa je uvrstitev na osmo mesto, ki po reorganizaciji nogometa v Sloveniji zagotavlja nadaljnje nastopanje v drugi ligi. Upamo, da si bo naše tekme v drugi ligi ogledalo vsaj toliko gledalcev kot letos, če ne več, in da bo med njimi kdaj tudi kdo iz krajevne skupnosti oz. občine Mengeš. Končna lestvica v tretji SNL - zahod za leto 1993/94 je naslednja: Mengeš 26 13 10 346:21 36 Radomlje Dob 26 12 9 5 35:18 33 Telmont Šmarje 26 12 6 8 48:48 30 Tabor Kras 25 11 7 7 49:33 29 Brda 26 11 7 8 42:35 29 Bilje 26 8 12 6 27:23 28 Ultrapas Renče 26 9 9 8 46:31 27 Korotan Italiana 25 8 8 9 26:30 24 Arne Tabor 69 26 8 7 11 36:37 23 Litija 26 8 7 11 40:49 23 Svoboda 26 7 8 11 23:36 22 Visoko 26 7 8 11 23:41 22 Ilirija 26 6 8 12 18:34 20 Jelovica 26 3 10 13 16:40 16 Naj napišemo še vse igralce, ki so v tekmovalni sezoni 1993/94 branili barve NK Mengeš: Matjaž Anžlovar, Aleš Dimec, Tomaž Doljak, Andrej Flajnlk (samo spomladi), Robert Gajser, Sandl Golob, Branko Guna (samo spomladi), Samo Hajdlnjak, Jože Hercigoja, Marjan Hudin, Blaž Janežič, Simon Jeglič, Robert Juvan, Sašo Kepic, Matjaž Klemenčič, Marko Kralj, Viljem Keržan, Brane Lamberšek, VIII Majdič (samo jeseni), Rajko Petrič, Uroš Pišek (kapetan ekipe), Robert Pogačar, Tomaž Praštalo, Marjan Testen in Jože Zaje. Ekipo je vodil trener Boris Gros. XXX Obveščamo člane pionirskih ekip, da bo celo poletje potekala pionirska nogometna šola, ki se prične v ponedeljek, 27.6.1994, ob 18. uri na igrišču. Vabimo vse mlajše igralce, da se udeležijo te šole v okviru svojega prostega časa. V šolo vabimo tudi vse druge fante, ki niso vključeni v delo našega nogometnega kluba, pa bi želeli igrati nogomet. Vsi se bodo lahko vključili v delo pionirske šole in nato v nogometna tekmovanja. XXX Prav tako vabimo vse simpatizerje kluba, da s svojim delom priskočijo na pomoč pri sanaciji igralne površine glavnega igrišča in pri izvedbi drugih del, ki jih je nujno potrebno izvršiti, da bodo izpolnjeni pogoji za nastopanje članske ekipe v drugi ligi. Dela se bodo vsakodnevno izvajala v popoldanskih urah v mesecu juniju. Dela pa bo vodil Lojze Pišek. Predsednik 10: Jože Rozman w NARAVA RAZMNOŽEVANJE JANEZ SKOK Trata 12 Radomlje tel.:727-464 ENOBARVNI ALI VEČBARVNI TISK (OFFSET ALI KNJIGOTISK) KNJIG BROŠUR ČASOPISOV VSEH VRST EMBALAŽE POSTERJEV PLAKATOV OBRAZCEV VIZITK HITRO IN KVALITETNO PO KONKURENČNIH CENAH! Nevoščljivci - morilci malih živali Je že tako! Dokler smo skupaj In nam nekdo lepo pove o dobroti, lepem odnosu med ljudmi, zdravem odnosu do vsega, kar nas obdaja, pa naj bo to na nekem skupnem zboru ali pa pri nedeljski maši, tedaj Čutimo skupno bližino in smo vsi dobri. Tudi tisti, ki sicer niso. Vendar, treba je narediti vsaj vtis, da ne bi nikomur skrivili lasu, ob prvi priložnosti pa naredili dobro delo. Tudi tedaj, ko nas ne bodo videli niti sorodniki niti sosedje. Skratka, pred nekim pravim tujcem bodo žrtvovali svoj čas, delo in pripadnost, samo da bi bližnjemu pomagali. T reba je verjeti, da so še pošteni ljudje, vsaj nekaj je pa tistih, ki sočloveku vsaj slabega Temu mucu ni bilo usojeno dolgo življenje. foto: Tatjana Sivec Strmšek ne bodo naredili, če že dobrega ne morejo ali nočejo. Naše življenje pa vendar kaže, da ni treba prav posebno iskati tudi tistih, ki jim je vest prav malo mar in bodo sočloveku ob prvem trenutku naredili slabo, samo da ga bo- do prizadeli. Človeka pa se da prizadeti na več načinov, posebno, če je vmes nevoščljivost, ki jo je toliko vrst, da jo ti ljudje zlahka najdejo. Nad sosedom, sokrajanom ali celo sorodnikom se je treba znesti, pa čeprav je žrtev njegova mala živalica, ki pri vsem tem nima nič zraven. Dovolj je, da je last tega in onega. Če jo bo izgubil, bo prizadet. To pa je cilj. Kdor ima zares rad male živali, bo to težko razumel. Kako more nekdo dvigniti roko v tem smislu nad prav nedolžno mačko, psom, pavico In drugimi malimi živalmi, jih mučiti, zastrupljati ali brez milosti ubiti. M; lale živali, kot že samo Ime pove, so I odvisne od nas, od naše radodarne dobre volje. Človeku zaupajo In se prilagode za življenje v našem okolju. Kdor je kdaj redil kako malo žival, ve, da se bo za vsako dobroto tisočkrat zahvalila; z obnašanjem, s svojim glasom, na način, ki ne pozna hinavščine, pač pa le iskreno zahvalo za košček hrane ali prijazen ogovor. Mala žival se naveže na človeka in mu zaupa vse, tudi svoje življenje. I n prav taka mala žival se mora prav zato, ker I je last določenega človeka, na lepem srečati z mučenjem ali celo z usmrtitvijo. Živalica res ne more vedeti, kaj se mota v pokvarjeni človeški glavi. Pobrala bo zastrupljeno hrano aH se pokvarjenemu človeku preveč približala, ker jo bo znal prijazno hinavsko zvabiti. Naslednji trenutek pa bo že njegova žrtev. Samo zato, ker se hoče ta človek na tako grd način obregniti ob svojega sokrajana. Vprašati se moramo, ali ti ljudje zares nimajo nobene vesti, nobenega odnosa do živega bitja, nobene poštenosti do svojega soseda in je v njih le zloba, ki udari po nemočnem bitju, ker so sami preveliki slabiči, da bi se o zadevah, ki jih zanašajo, najprej pogovorili sami s seboj in o zadevah, ki se tičejo več ljudi, med seboj. Kako bedni so ti nauki malih živali v svojem bistvu! Znašajo se nad bitjem, ki je brez moči! Nad enako močnim človekom se ne tipajo! c. s. Svetovni dan brez cigarete 31. maj 1994 med našimi najmanjšimi Znana je modrost, da so raznorazne velike zadeve, pomembne predvsem zaradi uspeha prav pri na videz majhnih korakih, dosežkih, premikih, učinkih itd., in tudi za letošnji svetovni dan brez cigarete velja enako. Ob 31. maju smo tako slišali, po televiziji videli in v številnih časopisih in revijah prebirali veliko učenih in resnobnih podatkov; posebej je za Slovenijo vse skupaj pomembno, ker te dni sprejemamo tako imenovani "tobačni" zakon, a pri vsem skupaj je najmanj enako kot pridevnik "svetovni" pomembno to, kaj pri vsem tem počne človek kot posameznik. Po domače bi rekli, kaj ima on ali ona od vsega tega ali pa še boljše, kako to vse skupaj dojema, sprejema In koliko je pri vsem dejaven oziroma dejavna. Še naprej predlagam, da ostanemo pri takšnih trditvah! Vprašajmo se, kako je pri vsem tem z našimi najmlajšimi. Če smo doslej z lepimi uspehi zajeli dogajanja v OŠ v Mengšu, kar je že bilo predstavljeno v "Mengšanu" in kar je, kot vemo, s svojim obiskom počastila že tudi misija svetovne zdravstvene organizacije januarja letos, potem je seveda prav, da malce pokukamo tudi za zidove naših vzgojno-varstvenlh zavodov v Mengšu. V organizacijskem odboru mednarodnega ekološko kulturnega nekadllskega festivala "za zdravo mlkrokllmo" smo spet imeli nekaj sreče. Prvič je slovensko zdravstvo pred časom prispevalo imenitno brošurico o zdravih vrtcih, v kateri se na nekaj mestih poudarja In neposredno predlaga zdrav življenjski stil pri najmlajših predvsem v smislu preprečevanja nikotinskih razvad. Ce je to teorija, potem smo bili srečnih rok tudi glede prakse, saj smo pri vzgojiteljicah VVO Na zavrteh spoznali imenitne sodelavke, gospo Zdravko, gospo Vebrovo, g. Ni ÖLcKf Uato, U mo^i 3***'fl^. Marko ve, kaj je cigareta, loto: Tatjana Sivec Strmšek Otroške risbe so prepričljive loto: Tatjana Sivec Strmšek Jerlčevo in vse druge. Dogovarjali smo se pred dvema - tremi meseci, vse skupaj pa je z neprisiljenimi besedili, preprostimi ilustracijami z lepljenkami in predvsem z nekaj deset otroškimi risbami steklo prav v tednu okrog 31. maja. Iz lastne Izkušnje moram reči, da je bil naš Matej prav ponosen na svojo likovno stvaritev. Takoj prvo jutro me je zvlekel v jedilnico in pokazal svojo risbo, potem še od Domna, Saške, Petre in veliko drugih. Nekaj dni pa je vse skupaj pri vhodu pozdravljala nasmejana deklica s plakata z vprašanjem: "Ati, a ne, da sta vidva z mami nehala kaditi?" In morda je prav to tisto najmočnejše: otroško preprosto, življenjsko, ljubezni in pričakovanja polno razodetje, da je treba pomagati tudi in predvsem sebi, če res želiš pomagati drugim in svojim najbližjim. Tudi če samo za en dan -ne izgubi svoje vrednosti in spoštovanja. In nekako takšen prispevek je bil Na zavrteh od najmanjših Mengšanov ob svetovnem dnevu brez cigaret. Ker je letos šlo posebej za sredstva javnega obveščanja, se je tej razvejani svetovni akciji pridružilo s tem člankom tudi naše občinsko glasilo. Predsednik odbora "Za zdravo mikroklimo" Dr. Hikola Krstič Izkušnje društva UP -pomoč k uvidu Med poglavitne naloge društva UP, to je društvo za pomoč, zasvojenim in njihovim svojcem, sodi osveščanje staršev otrok, zasvojenih z drogo, ki potrebujejo temeljna obvestila o drogi In zdravljenju odvisnosti. Že kratkotrajne izkušnje s starši v tem društvu, kako dolgo je mogoče prikrivati uživanje droge v družini in kako pomanjkljive so opazovalne zmogljivosti staršev za vedenje njihovih otrok. Starši namreč dolgo niso pripravljeni in zmožni spregledati dejanskega stanja, v katerem hitro propadajo učne, delovne in druge vedenjske zmogljivosti prizadetega otroka ali mladoletnika. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče, ker narkomani tako spretno sleparijo starše, šolo in morebitne delodajalce. Neverjetno je, kako presenečeni so videti starši, ko se soočijo z dejstvi, da njihov otrok uživa drogo že leto ali dve, da je že kar vključen v mrežo uživalcev droge in da je pogosto že tudi v krempljih razpečevalcev, ki ga na različne načine izsiljujejo in obvladujejo z grožnjami. S pomočjo prepričljivih zgodb staršev, ki so že preživeli vse te preskušnje, je mnogim že bilo, drugim pa še bo skrajšano trpljenje in Iskanje lastnih rešitev Iz stiske. Iz razprav in podanih primerov na teh srečanjih je razvidno, kako številne in različne so težave družin, razvezanih zakoncev, mater samohranilk, ki potisnejo njihove otroke od družinskega ognjišča na ulico, med narkomane. Skupinska oblika takšnega pouka, v katerem dobi posameznik uvid v stanje svoje družine, je zagotovo najkrajša in naj-dostopnejša pot iz stiske. Iačin dela našega društva se nenehno izpopolnjuje, postaja obojestransko sprejemljiv ter človeško In strokovno upravičen. dr. Janez Klobučar m SHAR VIDEO MENGEŠ Hribarjeva 38 w 73 84 09 IN MEMORIAM OBVESTILA Matevževa mama Na Vidov dan, 15. junija, smo pokopali najstarejšo Ločanko, 93-letno Marijo Bokalič, po domače Matevževo mamo. Rodila se je 10.08.1901 v Loki, ki ji je ostala zvesta vse življenje. Komaj 16-letni ji je umrla mama, zato je morala še bolj poprijeti Marija Bokal ič za vsakršno kmečko opravilo - njene tri polsestre so odšle po svetu s trebuhom za kruhom. Leta 1923 se je poročila z Mihom Bokaličem iz Mengša in prevzela kmetijo. V zakonu so se jima rodili tri hčere In sin, a slednji je padel v 2. svetovni vojni, star komaj 18 let. Matevževa mama je bila ves čas doma, kmetovala je in pridno skrbela za družino, tudi po moževi smrti. Njene tri hčere so ji v starosti in bolezni vračale skrb z ljubeznijo In dobroto. Pred sedmimi leti jo je zadela kap in jo priklenila na posteljo. To breme je tiho in vdano prenašala vse do smrti, bila je namreč globoko verna žena. Naj ji Bog nakloni večno mesto ob sebi, saj je zmerom živeli po Njegovem nauku. Jože Brojan Končkov ata Komaj dan kasneje, 16. junija, smo na mengeškem pokopališču položili k večnemu počitku najstarejšega Ločana Antona Lobode, po domače Končkovega ata, in to teden dni po njegovem 93. rojstnem dnevu. Luč sveta je ugledal v verni družini davnega 10. junija 1901 v Studi pri Domžalah. Leta 1929 se je priženil v Loko in ustvaril družino. Nekaj let je služboval pri železnici, nato pa je za zdajšnjo tovarno Toko 16 let izdeloval slamnike v Budimpešti in Zagrebu; a leta 1936 je ostal doma in se posvetil družini. Vse svoje dolgo življenje je bil pokončen In zelo pobožen mož, dejaven na vseh področjih v vasi. Bil je cenjen vaški klavec, dolgo je z veseljem sodeloval v gasilskih vrstah, dramski sekciji, pel v cerkvenem zboru, bil ključar v loški cerkvici sv. Primoža in Felicijana ter član župnijskega pastoralnega sveta. Ko mu starost in zdravje nista več dopuščala aktivnejšega dela, je vsakokrat priskočil na pomoč z nasveti. Zadnje leto, ko so mu pohajale moči in je potrpežljivo prenašal svoj križ, je še zmerom rad obiskoval svoje najdražje In sosede ter z njimi malo pokramljal. Umrl je tiho, spravljen z Bogom. Množica ljudi ob slovesu pa je bila dokaz, da je bil spoštovan človek! Jože Brojan AVTOALARMNI SISTEMI. CENTRALNO IN DALJINSKO ZAKLEPANJE ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, AVTOAKUSTIKA IN AVTOELEKTRIKA Ob dnevu državnosti želimo bralkam in bralcem prijetno praznovanje! predsednik Skupščine KS Mengeš: Andrej Urbane predsednik Sveta KS Mengeš: Janez Per Uredništvo Mengšana Nagrajenci Nagradna križanka, objavljena v majski številki Mengšana, je naše pismonoše velikokrat napotila na Uredništvo. Čeprav smo se bali, da je naloga pretežka, ste se lepo potrudili. Pravilna rešitev: PROIZVODNJA FARMACEVTSKIH UČINKOVIN MENGEŠ je z nekaj sreče prinesla nagrade, pakete v različnih vrednostih, naslednjim izžrebanim: 3.000 SIT - ROK KOSEC, Ul. dr. Zajca 2,61234 Mengeš 3.000 SIT - OLGA L0R6ER, Slamnikarska 8,61234 Mengeš 3.000 SIT - MARKO RODE, Rova 38,61235 Radomlje 5.000 SIT - PAVLA ZALOKAR, Slamnikarska 4,61234 Mengeš 5.000 SIT - BOŠTJAN DIVJAK, Gregčeva 8,61234 Mengeš 10.000 SIT-JERCA STOPAR Pri glavni nagrajenki, ki nam nI zaupala svojega naslova, je pripis: Če sem slučajno izžrebana, prosim, podarite nagrado KARI-TAS Mengeš. V imenu Karitasa se gospe Jerci zahvaljujemo za humano potezo! Vsem nagrajencem čestitamo, hkrati pa sporočamo, da bodo nagrade na podlagi prejetega garantnega pisma prevzeli v tajništvu tovarne Lek v Mengšu. Uredništvo Mengšana w OBVESTILA RAČUNALNIŠTVO Korenine v domovini Odbor krajevne organizacije Rdečega križa Mengeš želi gospodu Ficker Sandiju ob njegovem jubileju vse najboljše. Naj ostane še veliko let zdrav, da se bo lahko vračal v domovino med svoje domače in prijatelje. Iskreno se mu zahvaljujemo za humano I darilo v vrednosti 1.430 DEM. Uporabili ga bomo, kakor je izrazil željo. Mengeš, 13. 6. 1994 Odbor KO RK Mengeš V boutique v Mengšu zaposlim prodajalko z ustrezno izobrazbo. Pisne prijave s telefonsko številko pošljite na naslov Klemene d.o.o Gora 23c Komenda OPERACIJSKI SISTEM DOS (Disk Operating System) (Ukazi in primeri se nanašajo na MS-DOS 5.00 ali novejši) 4. DEL Za uspešno delo z računalnikom potrebujemo tudi zunanje ukaze. Zunanji ukazi so datoteke, s katerimi je omogočeno širše delo z računalnikom In organiziranje datotek na diskih. Zunanji ukazi dos-a za delo z direktorlji so: FORMAT: Ko kupimo prazne diskete v trgovini, še niso pripravljene za delo na operacijskem sistemu MS-DOS, saj proizvajalec ne more vnaprej vedeti, na katerem operacijskem sistemu se bodo uporabljale, zato $ treba diskete predhodno pripraviti za delo z ukazom FORMAT. Ukaz je nevaren, sfiiv primeru formatiran-ja diskete, na kateri je ze neka vsebina, le-to fizično izbriše. Ves čas govorimo le o disketah. Formatlranje diskov je še nevarnejše, saj na njih obstaja mnogo večja količina podatkov. Diska nam ponavadi niti ni potrebno formatiratl, saj ga dobimo pri večini računalnikov že pripravljenega. Formatiranje disket pa je pogostejša operacija, saj pri delu uporabljamo večjo količino disket. Glede na fizično velikost poznamo tri tipe disket in sicer 8, 5.25 in 3.5-inčne. Na osebnem računalniku se uporabljajo v glavnem 5.25 in 3.5-inčne. Poglejmo postopek priprave FORMATIRANJA Nagradno vprašanje, ki ga je postavil Trdinov hram v prejšnjem Mengšanu, je bilo, kot kaže, pretežko. Morda pa premalo zahajate tja, da bi našli pravilne odgovore. 29.05.1994 je bila prva obletnica najema Tridnovega hrama v rokah gospe Ljiljane Ošep. Za ta pravilni odgovor je bila izžrebana TINA ZAJC iz Kamnika, Vegova 10. Na malico bo lahko povabila še eno osebo. Geslo Trdinovega hrama, čeprav napisano nad vrati pred jedilnico, pa je bil trši oreh. Pravilni odgovor "Navdušenje za kulturni in vsak drug napredek mi gori v prsih" je prinesel dve kosili MARJANCI LAVRIČ s Kolodvorske 6 v Mengšu Poskusite srečo še enkrat z odgovori na nova vprašanja, zastavljena v Mengšanu. Z malo znanja in več sreče boste lahko jedli pizzo! diskete v pogonu A. C:D>FORMAT A: Po vnesenem ukazu zahteva računalnik od nas vstavitev diskete v ustrezni pogon. Po končanem formatiranju dobimo približno takole sporočilo: Format complete 1260000 bytes total disk space 1260000 bytes available on disk Format another Y/N ? Če ne bomo formatirali nobene diskete več odgovorimo z N. Poznamo opcije: /S na disketo se bo po formatiranju zapisal operacijski sistem. /4 omogoča formatiranje disket s kapaciteto 360 K; /? izpiše uporabo ukaza FORMAT. UNFORMAT: Ukaz nam odformatira disketo ali disk. C:D>UNFORMAT A: UNDELETE: Ukaz nam odbriše datoteko na disku. C:D>UNDELETE LABEL: Omogoča vpogled, nastavljanje aH brisanje oznake (labele) določenega diska ali diskete. CHKDSK: Ukaz brez parametra preveri stanje na trenutnem pogonu. Opciji sta: /F pri preverjanju lahko operacijski sistem odkrije napake; če želimo, lahko zapiše operacijski sistem popravke na disk aH disketo. /V med preverjanjem izpisuje oznake vseh datotek in poti do njih na disk ali disketi. C:D>CHKDSK SYS: Prenos operacijskega sistema na disk ali disketo. C:D>SYS A: DISKCOPY: Ukaz omogoča podvajanje disket, Izdelavo kopij, ki so do zadnjega zloga enake originalni disketi. C:0>DISKCOPY A: A: PRINT: Ukaz je namenjen izpisovanju datotek na tiskalnik. C:D>PRINT labrador.txt Napisala: JvreLabrovič Tomaž Novak "Kako se udeležiš izleta zaključene skupine ljudi?" "Posiliš se zraven, pa je!" KS Mengeš odda v najem v poslovni stavbi na Slovenski 30 v Mengšu: opremljeno pisarno v II. nadstropju v izmeri 18,26 m2 opremljeno pisarna v II. nadstropju v izmeri 22,99 m2 opremljeno pisarno s telefonom v izmeri 24 m2 opremljeno pisarno brez telefona v skupni izmeri 77 m2. Informacije dobite na sedežu KS Mengeš, Zavrti 2 in po telefonu 737-081. GOSPODINJSKI NASVETI Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si! f, Od hladnih pomladnih dni se poslavljamo in prihajamo v vroče poletno dopustniške urice. Seveda bomo tudi jedilnik prilagodili vročim dnem in času, namenjenem za pripravo naših obrokov. Ker nas je lansko leto g. Lukati prijetno presenetil In v Mengšu odprl ribarnico, bi morda malo večkrat posegli po spremembi v prehrani. eso rib vsebuje približno enako beljakovin kot meso ostalih živali. Ima pa več vode, manj vezivnega tkiva, aromatlčnih snovi in razen nekaterih tudi ni mastno. Cenimo jih tudi zaradi bogate vsebnosti rudnin in vitaminov. Zaradi rahle strukture je meso lahko prebavljivo in zelo primerno za dietno prehrano, čeprav pa hitro pokvarljivo. Kako spoznamo sveže ribe? Sveže ribe imajo bistre In polne oči, vlažne krvavo rdeče škrge, vlažno, nepoškodovano in napeto kožo. Sveža riba drsi iz rok, luske se tesno prilegajo trupu, sluz mora biti enakomerno razporejena in v neznatni količini. Meso je pri otipu čvrsto, na pritisk odporno, vdolbina se takoj vzravna. Iztrebllna odprtina mora biti stisnjena. očlmo plave in bele ribe. Plave so: sardela, skuša, lokarda, sardon, šnjur, Urna,... led bele ribe spadajo: brancln, orada, ko-Ivač, zobatec, morski list, osliči, škrpine, jegulje, polenovke,... Sladkovodne ribe pa so: postrvi, som, krap, lipan, sulec, smuč, ščuka, klem,... In sedaj nekaj Iztočnic za sladokusce. % PEČENI KRAP z ingverjevo omako za 4 osebe: 1 očiščen krap (1,5 kg), žlica soli, 1/2 skodelice moke, olje za pečenje. omaka: 10 dag svinjskega mesa, 2 korenčka, 1 por, 2 koščka zelene, 2 stroka česna, 1 žlica soli, 3 koščki Ingverjeve korenine, 2 žlici sojine omake, 3 žlice kisa, 1 žlica sladkorja, L 1 žlica juhe, 1 žlica jedilnega škroba, sol, poper. Zostrim nožem krapa po obeh straneh nekajkrat poševno zarežemo. Nato ga posolimo in povaljamo v moki. V ponvi segrejemo olje In popečemo ribo z obeh strani, jo vzamemo ven in postavimo na toplo. Na ostali maščobi popražimo svinjino, narezano na pramene, dodamo ravno tako narezano zelenjavo. Pražimo, da posteklenl in prldamo česen, ingver, sojino omako, kis in sladkor. Jedilni škrob zmešamo z juho In zgostimo omako. Krapa položimo nazaj v ponev, da se navzame arome. Nato serviramo in dodamo poljubno prilogo -dušeni rižali slani krompir. Zelo prikladne za vroče dni so RIBE V MARINADI: 70-80 dag plave ribe, 8 dag olivnega olja, 20 dag čebule, 1/41 belega vina ali malo kisa, lovor, rožmarin, brlnjeve jagode, poper, kapre, peteršllj, česen, 4 rezine limone. preostalem olju prepražimo na tanke kolobarje narezano čebulo, da ovene in zalijemo z vinom. Dodamo limonine rezine, vse začimbe in peteršllj. Ohlajeno marinado zlljemo na ribe, pustimo stati nekaj ur in serviramo. Morda se privadimo in vsaj enkrat tedensko družino presenetjm^. z okusno pripravljeno ribo. Seveda pa ne pozabite, da riba plava trikrat, zato se poleg poda žlahtno belo vino, pri mastnih ribah tudi rose. Prijetno tople julijske dni Vam želim! Justina Urbanec Minov Lra 2, McngcJ tcI:B8-630 (cb irMfi h prcmM M - %0) odprto od R do IZ uir. od 15. do 19. ure «obota od & do 17. ure ZELENA KOZMETIKA O čiščene In posoljene ribe na vročem olju spečemo In jih preložimo v skledo. Na Nega suhe kože Toniki: 1. 45 g suhega rmana prelijemo s 450 ml vrele studenčnice. Po treh urah precedimo. Hranimo v hladilniku. 2. Sirotka Čistilna mleka: 1. 15 g posušene poprove mete kuhamo v 150 ml mleka. Ko zavre, precedimo. Hranimo v hladilniku. 2. Navadno kravje mleko 3. Sveža sladka smetana Maske: 1. Žličko olivnega olja zmešamo s stepenim rumenjakom. Po petnajstih minutah nanese-mo mešanico na obraz in vrat. Deluje naj petnajst minut. Speremo jo z mlačno vodo. 2. Žlico limoninega soka zmešamo z eno žlico smetane, žlico pretlačenih jabolk in dvema žlicama medu. Dobro premešamo in nanese-mo na obraz. 3. Rumenjak, žličko medu in žličko mleka v prahu dobro premešano nanesemo na obraz. MirjanaLHičJužnič w SMEH NI GREH RESNIČNE SALE Naši pozorni bralci ste gotovo opazili, da šale, ki jih objavljamo, niso neki stari vici, ki ste jih že prej petkrat prebrali nekje drugje, pač pa drobni utrinki iz našega življenja. XXX Prijetna ženska se je z fičkom pripeljala na bencinsko črpalko. K okencu je pristopil možakar z namazanim jezikom: "Kupil bi fiča in seveda tudi vas. Če ste za oboje, bi bilo ravno prav. Pa še flčo bi vam ostal." "Veste kaj, toliko denarja pa nimate!" XXX "Moj Fonzi je veliko spal na kavču. Ko se je zbudil, mi je vse lepo obljubil, kaj vse bo naredil, potem je pa zopet sanjal." XXX "Veš, kako se ta človek leno vleče okoli svoje hiše!" "Kdaj pa potem kaj naredi?" "Ja, enkrat že naredi!" XXX Iamica Lojzka iz mengeškega Doma počitka je ta mesec praznovala šestlnde-vetdeset let. Še vedno je dobre volje In duhovita kot nekoč. "Drugače sem v redu, le ušesa bi morala kupiti nova!" Vemo, da tudi sedaj dovolj dobro sliši, zato ji iz vsega srca vzklikamo: "Še veliko zdravja, mamica Lojzka!" XXX Dvajsetletni sin je pomagal očetu pri delu, vendar samo do takrat, ko se je pošteno zatreskal. Rekel je očetu: "Sedaj ti ne bom mogel več pomagati. Odslej boš ti pomagal meni." XXX Triletni Damjan je bil tudi v vrtcu zelo miren, zato je očka Milana zelo presenetilo, ko je nekega dne njegov nadebudni sinček primazal petletnemu Igorju tako zaušnico, da je videl deset sonc. "Zakaj si ga pa vendar mahnil. A veš, da to ni lepo?" "Saj se ne tepem, oči. Vendar mi je kar naprej zapiral omarico, pa sem ga moral!" XXX Franci je rad rekel "kar letim", da je izpadlo, kako se mu zares mudi. Pa mu je odgovo- ril duhovit prijatelj: "Torej si prišel z avlonom!" XXX "Koliko pa je sedaj kozarček šnopsa v Mengšu?" je vprašal Metod Pegija iz mengeškega Doma počitka. "Nula šest je dvesto tolarjev!" "Nula šest vendar ne strežejo!" "Za nula tri deci se niti v gostilno ne splača stopiti!" XXX Janko je s pomočnikom znancu Petru lakiral parket v novi hiši. Ko je bil skoraj gotov, se je Peter spretno umaknil. Pa ga je vprašal pomočnik: "Kaj pa, če se sedaj ne bo oglasil pri tebi?" "Bom šel pa k njemu!" "Sedaj sem pa res že star. Vse pozabim. Skušam si pomagati tako, da pomembne stvari napišem na listek. A glej, vraga, tudi listek pozabim pogledati." Cene in Rezka "Šef, mudi se ml domov! Kdaj bomo oddali te zapisnike na pošto?" Taka In podobna vprašanja so se ponavljala vedno bolj pogosto, še zlasti so bila primerna v družbi prisotnih obiskovalcev. In šef je pustil službene stranke ter odšel narekovat zapisnik. Služba je služba in tudi svoj zaključek ima. Kar nekaj časa se je vleklo napeto vzdušje, dokler ni Rezka popolnoma izgubila oblasti nad svojimi refleksi in izbruhnila. "Vsega tega dela ne zmorem, med tem ko se vi pogovarjate na dolgo in široko s svojimi strankami. Ni vam tega treba. Pa še ven hodite. Brez potrebe." Cene je svoje delo opravljal tako, kot se mu je zdelo, da zadošča vsem kriterijem dobre poslovnosti, le svoji tajnici ni nikdar ustregel takrat, ko se jI je zdelo. Neprijetno je delati s svojimi sodelavci, če te ne marajo in te gledajo grdo. Zgodilo se je, da je skupna službena pot Rezko In Ceneta povezala. Kar naenkrat sta ugotovila, kako prijetno je biti v službi. Ura zaključka službe ni bila več pomembna. Lepo je delati za isti cilj. Prej nikdar dosegljivi Cene je bil poslej vedno prisoten v svoji pisarni, Rezka je bila vedno urejena in prijazna s svo- jim nadrejenim sodelavcem. Tandem, kateremu ni mogoče ničesar očitati, pa je poslej enotno nastopal prijazno ali pa tudi neprijazno do svojih strank. Ni kaj! Mesec maj je mesec ljubezni. Včasih se sicer podaljša še v junij... Če pa gre to v skupno korist službe, so pa (skoraj) vsi zadovoljni! Recept: vodilni poskrbite za dobro počutje svojih delavcev, predčasno odhajanje iz službe ne bo več problem, brez težav se bodo v popoldanskih in večernih urah vračali na delo. Vse bo opravljeno pravočasno... NAGRADNA KRIŽANKA MI AMIGO AVTOR MARKO BOKALlC TKANINA ZA BRISAČE MICHAEL IA ■<■ ■ ', USODA V INDIJSKI RELIGIJI PAVEL PLOC ani. koncert dvorana NAJVEČJE TURŠKO JEZERO KRATEK PCZ.REK I a"i ENERG SIOPNJA ATOMA POIITOLOG BIBIČ NAJMANJŠI FORDOV MODEL skupnost otrok iste starosti v Soli Žlahtni PLIN LOJNA 8uia GRŠKA CRKA DEL MOŠKE GARDEROBE TRZAJ OBRAZNE MlSlCE LITERARNA SMER BIVALIŠČI ZAB 1'IAVAIIC MAJCEN MRLIŠKI AVTO ANGLEŠKI AVTO OSRED. DEL KOLESA GOROVJE V VZH. EVROPI SKLADATELJEVO ZlVLJI NJSKO DELO PODIRALEC DREVI S ATLANTSKI VOJ PAKT BELA SUŽNJA v HAREMU SUH SNEG SE. PESNICA (MAJDA) ERAVA 2. KOŠNJI HUMANA ZRNEC GLASBENIK PIHALEC PRISTANIŠČE VJUZNI ITALIJI ot02na pesem star egiptovski kralj MESTO VZHODNO OD SARAJI VA LESENA PRIPRAVA ZA PRI III NJI MESEOV INDIJI Z MAVZOLEJI M GR. ROG VOJNE Al BERTO IOMRA MESEOV AVSTRALIJI GLAVNO MESTO NORVEŠKE POSEL, DELO MESTO V JZ MAKEDONIJI MAKI DON SKO KOLO ZAČETEK OBSTAJANJA GORA V FRANC. ZEMLJEPISNIH IMENIH TEKMA PRI SEARIH GRKIH ČUTILO ZA razstavni prldmi INAKI CRKI fr. PISATELJ (EMUE) IIMEINO VI AKNO MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI ELDA VILER PRVO MLEKO POIEEIIVI MREŽASTA TKANINA GRAFIČNA DEJAVNOST ZVIŠANI "G" ZAPOREDJI IONOV ALI AKORDOV AZIJSKA ZVER Čutilo za vid SlAVJEV Casi [»nizu POSLEDICA RABE CIRKUŠKI um11nik PTUJ V rimskih Časih moCna telesna Zelja HRV PEVKA (JOSIPA) AM. IGRALEC (NICK) PREBIVALEC OBČINE SIANKO VRAZ SODOST SILVU NI M.HOZOI IIMMANIIII) GRŠKA CRKA 1111 SNA •ČRPALKA-ZA KRI HRV. NOGOM. lili NI II (IVICA) NAJVI CJI AFRIŠKO MESEO ZVOK CIASHIIA FR. sk1ad, FILMSKE GLASBE (FRANCIS) si AVKO OSI i HC imiokinna Mil minci ini najdaljša Španska REKA PESNIK AŠKERC IVAN IIVAR KEMIK ONSAGER ANJA ZAVAIIIAV VAIROSI AV ORIAK RADO MIIHNIK TRGANJE DREVESNIH PLODOV PIIIBIVAICI JUŽNE UMNI PAUL ANKA CILJNI DEL SMUClSCA VERA PRIMITIVNIH LJUDSTEV V TOTEME Prvih deset, ki bodo 4. julija '94 prišli z Mengšanom v roki na Uredništvo glasila, bo dobilo kupon za pizzo, ki ga podarja Trdinov hram Mengeš NAGRADNA KRIŽANKA Ml AMIGO: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo MENGŠANA do ponedeljka 8. avgusta '94. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala tri nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 60-urni jezikovni tečaj, 2. nagrada 30-urni jezikovni tečaj in 3. nagrada 20-urni tečaj plesa. NAGRADNA KRIŽANKA FILC AVTOR MARKO BOKALlC IlRMOniNA MlCNA KRIVUl IA ŠVICARSKI PEDAGOG (JOHANN) KRISTUSOV UČENEC A 7) mesto V vzhodni makedoniji MANJŠI HRVAŠKI OTOK KOZAŠKI POGLAVAR A JUZNOIT JADRANSKA LUKA A A L ZVOK GLASBILA O DRAMSKI TEKST IVANA PREGLJA tovarna filca IVAN LEVAR JAKOVA SAMICA napovedovalka bas TONE PAVČEK DROBEC NESNAGE Čvrsta zveza med mišico in kostjo Žrtvi Nik O L A IT. PEVKA IGIANNA) MESTO V SRBIJI Vi A SANDI GOLNIK 9 c MAČJI PLEN S SKRITO RIKIASIVO Četrti sklon 1 A k MESTO NA JUŽNEM URALU L fi kitarist hendrk ZDRAVLJEN-JE ROI FZNI C9 ~5 Z OČETOVA ALI MATERINA SESTRA T T A GRŠKA BOGINJA MODROSTI k A UČITELJ VEROUKA A T OZVEZDJE ŽIVAL. KROGA \/ SL. KIPAR (JANEZ) KOZJE PAIUNJI B L "5 PLESEN NA VINU OSNOVNA MERA CORAZI) PENKO B "P E A KRAJ NA NOIRANJ-SKEM L o Z DECEKV DVORNI SLUŽBI A GR BOG VETROV SORTA i HOJ A o L UTRJENO BIVALIŠČE SREDNJEV. GOSPODI C? PRITOK BALHA5KEGA JEZERA MONGOI SKI VIADAR 1 5AM0VSEC84 MOŠKI BRAZISKO VELEMESTO A il c V A PLANINSKI TRAVNIK ANG. KOMIK (ROWAN) rt AT NEMŠKI PLAVALEC (MICHAIL) il S LATINSKI IZRAZ ZA UMI T NOSI L M y4 PAVLA PO ITALIJANSKO KRAJ NAD logatcem REDKA GOZDNA ZVER 1 S PROZNA PONJAVA MUSLIM. BOG (C V/ ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE il A "p u NEVESTINO IMETJE (i ' T JED IZ JESPRFNJA RADIOAKT IIEMENI C T PRERIJSKI VOLK TRDE. SUDALO k o 3 T NIHANJE, ZIBANJE LUKA NA JUGU ARABIJE EDGAR DEGAS E POLJŠČINA REBRINEC L k DRUGA KOORDINATA KRAJ V BOKI KOTORSKI LITERARNA SMER T V/ ZA ZEMELJSKA DEIA A 2 b A HRVAŠKI OBMEJNI KRAJ KINOV UGANKAR (VINKO) k o G" 1 ZAPICLNJI. IGLE SFROJNI ELEMENT V 0 ASTRONOM ENOTA ZA RAZDALJE A A c GIAVNO MESTO MAI LIA IZUMITELJ I AQU VUAKA PAS PRI KIMONU il s s ANGL SVETLO POT REKA V PRAGI A L b usnjen TRAK V HI ACAH A NA ŽARU PEČENO NARODI NO MESO A L) A L o SATIRIK JURIC B \f U STAR SLOVAN A NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (EISAKU) STAROVESKA AZIJSKA PRESTOLNICA ¡3 A 'S L 0 PRIPRAVA NA STREHI PTIČJI IZRASTEK 2 L S DOLOČILO GIBANJA NEMŠKI FIZIK (Pilil IPP) AMONIJAK SPOJINE SI. SOCIOLOG (NIKO) A LUKA NA PEI OPONE Zli PASTIR IZ SNI GORI ICKI A Tl_ A AM. PEVEC (FRANK) s rv A T 71 4 OKRASNA RASTLINA IGRALNA KARTA A L "1 y4 NOVO MESTO (V/ OSKAR KOGOJ MUZA LJUBEZ PESNIŠTVA A T O CEVKA, KI SE UVEDE V TELESNO VOTLINO K A T T il PLANINA NAD BOHINJEM VI C9 -3 KURA, PUTA k (D k o A l O ANGL PLOŠCINSKA MERA A- K iL REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE LEK- vodoravno: prostašlvo, re-flektant, EK, oktober, plin, Ir, TD, raz, vezje, Mengeš, rek, učinkovin, PF, leča, konjak, okvara, Evans, Knego, Podgorica, Erna, OŠ, LB, nimb, Nicholson, Araiza, ajd, Leipzig, Tar, VC, heroj, sadje, apoen, Iri, Taras, kolodvor, sova, KA, Ob, Ant, JA, Krf, val, Kranjska Gora, ovira, sirtaki, Apo, patos, Ajka, ilovica, pleme, Rea, Havajka, ajvar Geslo: PROIZVODNJA FARMACEVTSKIH UČINKOVIN - MENGEŠ NAGRADNA KRIŽANKA FILC: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih mestih, pošljite na uredništvo MENGŠANA do ponedeljka, 08. avgusta '94. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala šest nagrajencev, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada: 10.000 SIT, 2. nagrada: 5.000 SIT, 3. nagrada: 5.000 SIT, 4., 5. in 6. nagrada: steklenica najboljšega vina, posebna polnitev za FILC MENGEŠ.