Tedenske novlre nanaSnia tšierilka ,,Plov. Gospodaria" obsega ^amn 4 strani. Dokler ne bomo dobili več papirja, bo moral .,"Slov, Gosrodar" zaha'a!i v malem suknjiftu v jugoslovanski svei. Strani pa smo povečali za 30 vrst. Sv. blrma v celjski dekaniji sc vrši: v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju dne 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla), v Marijini (nemški) oerkvi v nedeljo, dne 30. junija, v Zadcu v pondeljek, dne 1. julija. Birmanci iz sosednih župnij pridejo v Geije ali v Žalec ali tudi v St. Jurij ob južni žel. dne .5. ali 6. junija, ali v mesecu juliju v braslovški dekaniji. Tonznra in štirje nizji redovi so se delili letcs v mariborski stolnici izredno že v četrtek pred Binkošti (16. t. m.). Prejeli &o j|ih trije gg. |bogoslovoi lavant. škofije in sicer iz 3. letnika: Mikolič Jurij, iraejitelj šrebrne hrabrostiie kolajne in Karlovega četnega križa, in Skuhala Vekoslav, ter iz 2. letnika i erk Mihael. Duh. profesor Ernest Terstenjak na. c. in kr. kadetnici v Inomostu je poviSan v VIII. činovni razred. — Vojni nadkurat Rant ie poviSan v VII. 6inovni razred. •f* Levoslav Perko, znani kipar pri Sv. Trojici v Slov. g. je dne 18. raaja po dolgi in rnučni bolezni premiaul. Z njira izgube Slov. gorice zavednega narodnjaka in pospeševatelja kršiauke organkacije; ter priznanega umetaika. Svetila ma veCna luč! Slovenci, Slovenke! Na Telovo ]e obletnica znamenite jugoslovansko deklaraoije. Ne pozabite povodom tega praznika na Tiskovni dom v Mariboru! Zrtvujte vsak f>o svoii moči! Tiskovni dom bo kulturno sredi86e in branitelj narodnih pravic slovenskega naroda. Za Tiskovnl dom so nabrale pridne mladenke pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini K 005.80. s znaraek darovalcev objavim,. kakor hitro bo mogofe. Tudi na stotine drugih darovaloev prosimo, da nam ne zamerijo, ako imena Se niso bila objavljena. Sploli pa je veselo znamenje, ak'o je toliko dobrotnikov Tiskovnega doraa, da dolgo, dolgo ne moreio ; r'ti vsi na vrsto. Slorenska Sola v Marlboru. France Stiglic, doma iz Luč pri Ljubnem, ]e padel za domovino in cesarja. A 5e tiste trenutke pred svojo smrtjo ]e mislil na slavenski rod, Dal je poklicati k sebi svojegn najboljšega prijatelja ter ga prosil, naj izro5i 50 K njegovlh prihrankov; za slovensko šolo v Mariboru. To je ta tudj s srSno raSostjo storil ter nam o svojem prija.tel.iu med drugim pisal: .,Delala &va naCrte in naklepe za bodočo Jugosla^jo, a pustil me je samega ter se preselil v boljšo domovino. Ni mu bila sreSa dana, da bi doSakal dneva, ko bo rešen njegov rod tujega jarma in tujih spon. Veselil se bodo tam zgoraj nad zvezdami naše bolloSe srefte." Doklet imamo laldh ljudi, ki se še neposredino pred smrtjo spominjajo tiste slovenske dece, ki ]o ho6e tujec s svojimi šolanii odtujiti lastni materi, tako dolgo nas ni tretta biti straE prthodnosti, A tudi Nemci, ki vedno trdijo, da vojaici v strelskih jarkih nofiejo ni6esar slišati o naših ,,hujskarijah", naj si zapomnijo , čto, umirajo naši vrli junaM z besedo .,'Jtigoslavija!" na ustnih in da se udeležujejo nafiega boja za najenostavnejSe pravioe do lastne ftole tudi raed bojniin metežem. Slovenci v Nemfiiil. Iz Hamborna ob Reni se •iam poroča: Kar se tiCe verslnh re6i, smo tukaj v Nemčiji livalaBogu dobro preskrbljeni od strani nemšlrih gcspodov duhovnikov, ki praiv gladko govorio .«lovenšžino in nimajo tistega duba v sebi, kot graški škof dr. Suster in njegovi duhovniki. ki odrekajo Slovencem pravico do slovenske službe božje. — Slovensko društvo sv. Barbare prireja sedaj samo svoje redne mesefine shode, a veselice Se ni nobene bilo odkar ie vojna nam vzela očete in sinove. Mislini, da je sedaj meseoa majnika, ko obihajaino oi.letnico odkar |>o vsej slovenski zemlji doni en glas: Slovenija naj bo svobodna! Klioali ste v ,,Slovenskem Gospodarju" graške Slovenoe, poklifiite Še nas, naj se zbudimo v tujini in se s svojiiTii podpisi pridružimo ic vara za iucroslovansko maini^ko deklamHjo. V b«npjo. rine 2'!. maia. bo zoorovanjp siovonak^a drustva <jv. ftnrv ^rp v Hambornu v aostilni Knaup, Alleestrasse. Pridite o1 '¦"¦¦' *?¦ se pridružimo nafiim bratom in sestram v domovini in se pogovorlmo za slovensko svobodo. — S srebrno kolajno je odiikovan Slovenec Ignac Derstvenšek, doma iz Ijoke pri Zidanem mostu; zaslužil si jo je na italijanski Ironti — Umrl je Slovenec Rok Hibler, doma iz Kostrivuice Velik shod v Družmirju pri Soštanju. Doe 30. ma ja ob 4. uri popoldan se vrši velikanski shod v Družmirju v prostorih g. Ivana Gregorevčiča. Go vcrili bodo poslanci dr. Verstovšek" in drugi. Cela Šaleška dolina se pripravlja na shod; priglaSajo se udeležniki iz Savinjske in sosedne Mislinjske doline, ker trdijo, da ravno sedaj v tih Casih shod ne suna zaostati za žalskim. Če bode le mogoče, pride tadi načelnik Jugoslovanskega kluba dr. K n r n š p c. Slov. kat. izobr. društvo v Velenju priredi na irojiško nedeljo, dne 26. maja gledaJiško predstavo: ,,Mo6 uniforme", burko v treh dejanjih s petjem. K obilni udeležbi vabi odbor. Apostolski molitvenik. Izdalo Apostolstvo S\. Cirila in Met. Cena 3.20' K, s poStnino 3.f« K. Važna novost v našem nabožiiem slovstvu! Molilv©nik se imenuje apostolski, ker navaja k aiostolskemu delovanu, ziasti k delu za cericveno zedinjenje. V prvem delu je idjuden, znanstveno iH»,)iliinma zanesIjiv |iouk in pregled o vzhodni cerkvi, o verskih razlikah, o vzliodnem obredu in o vzhodnih katolifeanih. To jfi nekak poljuden katekizem o pravoslavju in o vzhodnem cerkvenem vprašariju. MolitvevuK obsega \se navadne molitve in je poraben za vsakega. Vrhu (ega ]© v molitveniku mnogo novih molitev; zlasti lepe so molitve, povzete iz vzhodnih cerkvenih ofeetov in iz vzhodne liturgije. Pri naš se prvo nedeljo meseca julija opravlja ,,ura molitve" za cerlvveno zedinjenje. V ta namen nam molitven.ik nudi tri lepe nove ,,ure molitve", ki so pa tudi sicer porabne. Apostolski molihenik bo med našim ljudstvom poživlial versKo življenje in apostolsko gorednost. Raz&irjeval bo duSevno obzorje in ljudstvo poufteval, da bo razumelo tista verska vpraganja, katerih rešitev je zlasti od nas odvisna. Primeren je za priproste, a ludi izobraženci bodo v njem našli mnogo zanimivega in Jcoristnega. — Naroča se v Ciri^ovi tiskarni v Mariboru Sv. Alojzij, zašCitnik mladine. Ta raolitvenik se je siluo prikupil naši mladini, Vsebina je izboma^ Obsega kratek življenjepis angelskega mladeniCa iis razne pobožnosti k sv. Alojziju. Najbolj prikupljivi ste dve šestnedeljski pobožnosli k sv. Alojziju, ena daljša, drusa krajša. Drugi del vsebuje popolen mth litvenik. To knjigo prav toplo priporočamo krSčanski mladini in sioer mogki in ženSki. Sežejo pa naj po njej tudi botri i ter jo kupijo birmancem. Na razpoh:go so zdaj te-le razne vezave z zlato obrezo po K 3, K 4, V 4 2O: K 560, in K 6 40 s počtnino vred, Naroča se v Cirilovi tislčarni v Maribom. Gospcdarske iiovioe. Se enkt*at: popisovanje obdelanih zemlii^C. Od glavarstov nastavljeni komisarji popisujejo te dni obdelana zemljišfia. Popisovanje da mnogo dela. 2 ©nim večjim posestnikom itna popSsovaleo opra/\riti po poldneva. Da bo delo šlo hitreje izpod rol, svetujemo, naj člani občinskih ^odborov in žetvenih komisij sodelujejo prl popisovanju. Vsak posestnik naj si napravi že poprej; doma seznam, koliko vrst žita ali drugili pridelkov ima na eni paroeli, koliko meri pribliŽno vgak posamezni del obsejane njive, koliko njiv ]e opustil, koliko njiv je neobdelajiih, Koliko jih je dal v najem (najemnikom, Ininarjem, užitkarjem itd.). Draa;a Ralica v Ptuju. Kakor lansko loto, lako .ie tudi letos modra galica, ki jo oddaja ptujski okrajni zastop, najbolj draga. V Ptuju stane galica lelos znpet 4 K 1 kg, dočim jo drugi okraji oddajojo po 3 K 65 v do 3 K 70 v. To je zopet Ornigovo napradno "Ospodarsfvo, kalero ptuiski ,.Stajerc" vedno tako hvaljsa. Cepljenjje svinj proli rdečici bo letos Z6lo nujno potrebno, ker se je ta kuga pojavila že na nekaterih krajih. Zupani naj takoj progijo okrajnega živinozdravTiika, da pride cepit svin]e. Skrbite tudi, da bodo imele svinje vedno dovolj sveže pitne vode, vodo za kopanje in 6vežo krrno. Hleve je treba vsaj vsak mevsec korenito pobeliti z apnom, feorita pa vsak dian nmiti. Slroški rekvirtjranj dh Ourskom. Na ngrs'kern dobi vsak častnik, ki je prideljen rekvizicijskemu komisar u, razen svoje redne plade še vrhutega 300 K mesečne doklade, f.isar dobi 60 K. voiak pa 40 K doklade. Castniki, ki se rt-dno udeiežujejo rekviriran], dobe povrnjene tudi drugo stroške potovanja, vrhutfty? r»n še "3 dn,n "0 K 'irl:^'^. -of-T, 'c; vod' fta^tniR^avtomobil, dobi 10 K. Casinild, ki se le v slufiaju nnlrebe ndeložuje.io rekviri-ania, dobe na dan 15 _t doklade, vsaic vojak pa 50 v. Koliko etanejo rekviri- mnja pri nas v Avstriji, Se dosedaj ni bilo objavljeno, vendar ne veliko manj, kakor na Ogrskem. Pravijo, da so na Ogrskem strošM pri rekviriranju žita rouogo večji, nego je vredno rekvirirano žito. Menda tozadevno tudi pri nas nismo nič na boljšem, Se ne fljorda na slabšem. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so v preteklem tednu oene za tuj limelj poskočile za 10 K in so ee gibale med 130—140 K za 50 kg. Ponekod na Cežkem so hmeljski nasadi v nižjih legah vsled mrčesa hudo prizadeti:- sli&na poročila prihajajo tudi iz 0-grskega, kjer je stanje hmeljskih nasadov zelo nepo-voljno, Pomanjkanje žioe dela tudi savinjskim hmeljarjem nemalo skrbi. Mlekarska zadjmga v Hočah pri Mariboru se je glasom sklepa občnega zbora: dne 12. maja 101S razdružila. Izvolili so se trije gg. likvidatorji (Vernik, Frangež, Kmeteo), ki imajo nalogo, 'da se premoženje hoške mlekarne proda in sicer potom licitaeije* Dražba premicnin se vrSi v nedeljo, dne 26. maja 1918. Začetek ob 2. uri popoldne. Prodalo se bo: vozove, mize, stole, mlekarsko poeodo, veliko železja , zofe itd.; Dražba se vrši na licu mesta v Hočah pri Mariboru. DraŽba se ponovi naslednjo nedeljo, dne 2. junija. Kupci se vabijo! Dopisi. Maribor. SploŠno se slišijo pritožbe o podivjanosti nemške mladine. Ker se vzgoja doma in v Šolah vrši v vsenemškem duhu, j© Cisto navadna priSaaseo, da nemška otrofiad; me6e kamenje za ljudmi, ki slovensko gotorijo, pobija Šipe in daje Slovencem sramotilne priirabe. Vprajšamo se, odkod to? Sola je tega kriva. Zatorej, mariboraki Slovenei, gkrtiimo, da S8 čimprej omogpči slovenska Sola v 'Mariboru, Oa so slovenaki otroci ne bodo pohujševali med podivjajio nemško otrofijadjo. Stndeaci pri Mariborn. V nedeljo, dne 28. aprila je nmrl Franc Črnko, star 90 let. Rajni je bil oče ie umrlih Cč. gg. Jožefa in Marka Črnko. Njegova vnnka č. g, Marko Škofič in č g. Marko Kranjc slnžita oba kot c. kr. vojna kurata. Pogreb je bil torek, dne 30. aprila ob V« &. ori popoldne na pokopališče k Sv. Jožefu. Svetila vrlemu možu večna lafi! Pobi*ežie pri Mariboru. V soboto, dne 18. maja, je utonil v Dravi v Pobrežju pri ^teriboru 141etni Solar Alojzij Korb, sin žetezniškega aelavca Mih. Korb i2 Pobrežja. Jarenlna. Tukaj je v Gospodu umrl Fr. Pregl, poaestnik na Jareninskem vrhu. Bil je zanesljiv na§ mož, Pogreba se je udeležilo obilo občinstva. Svetila mu nebeška Iu6l, St. ilj v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 26 maja po veCernicah imamo v Slov. domu zopet predstavo s petjem. Gostje iz doirače in sosednjih iupnrj, dobrodoSli. Sv. Lenart v Slov. gor. Licenclranje in premiranje marijadvorsMh bikov se vrši v torek, dne 28. t m., ob 9. uri dopoldne, na dvoriŠ&u gospe ArnuS pri Sv. Lenartu. Ljutumer. Kakor sliSimo, se bo vršil meseca junija v Ljatomeru velik jugoslovanski tabor. Spominjamo pri tej priliki na slaven slovenski tabor, katerega so Ljutomeržani kot prvi nprizorili leta 1868 in katerega se je udeležilo, kakor piSe dr. VoSnjak v svojih >Spominih<, nad 7000 ljodi. Kakor njihovi pradedi, tako hočejo tudi tokrat Nuropoljci pred vsem svetom povda»*jati svojo zahtevo za f-amoodločbo — za Jugoslavijo. Središče. NaSe slovensko katol izobraževalno draštvo priredi na Telovo, dne 80. maja ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih deklaracijska slavncst. Na sporedu je: Sla^nostni govor (govori vlC. g. dr. Hohnjec iz Maribora), deklamacije, petje ip dr Krekova gledališka igra »Tri sestre«. Pridite v velikem Številu.da dostojno proslavimo 30. maj, mejnik v zgodovini našega Daro^a. St. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj ]e umrla vrla mladenka Marija Samperl iz znane Samperlovie rodWne. Na svid«nje v nebesih! Sv. Tjrojlca v Halozah. Na trojič^ko nedeljo, 26. maja, ste vabljene vse sosedne in zlasii haloške dekliške Marijine družbe k nam, Naša dekliška Marijina družba ima posebno lepo sveCanost, namreC blagoslovljenje društvene zastave. Blagoslovil jo bo in govoril naS priljubljeni organizator mladine, g. dr. Hohnjeo iz Maribora. Po cerkvenem opravilu bo kratko zborovanje slovenskifi mladenk, posveCeno poduku, izpodbudi in izobrazbi. Slov. Blstrica. Cetovodja Fr. 2: nam poroča, jSa je bil priljubljeni poroSnik in tukaj&nji rojak J&k8tunn že gefstokrat odlikovan za svojo hrabrost. Dobil je sedaj ponovTio najviSje oesarsko priznanle — drugi ,,BiRnum laudjis" — e me^i. PonofJni \sma na naSega vrlega slovenskega rojaka-ljunaka. Studenlce pri Poljčanah. V nedeljo, dne 26. t. m., se vrši po rani službi božji v Studlenicah velik shod. Govori poslaneo Franc Pišek o sedanjem politifinem položaju, nadrevizor Vladimir Pušenjak pa o gospodarskih zadevah. Slovenoi iz Dravinjske do-line vsi na shod! Posebno župnije Studenice, Makole in Poljčane naj bodo mnogobrojno zaafopane na zborcn^unju! Dramlie. Na italijanskem bojiSču }e bil odlikoivan naS rojak Komplet Jernej z malo srebrno hrabrostno kolajna. Dramlje. Vabilo na redni ob^ni zbor hranilnice fn posojilnice v Dramljah, r.k z. z n. z., ki se' vrfil v nedeljo, dno 2. junija 1918, ob 3. uri popddne, ar zadružnem lokaJu. Dnevni red: 1. Citanje in odo- brenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, Poroii-lo nafielstva in nadjiorstva,. 3. Potrdilo računske^a zakljuCka za leto 1917. L Razm prodlogi. — Odbor, Sv. Martin pri Šalekfl. Dne 15 t. m. smo spremili ob obilni udeležbi k večnemu počitku blago ženo ter skrbno in ljubečo mater Marijo Ješovnik. posestnico t Paki. Njen sin se pogreša ie čez pol drngo leto; bojeval se je z rerolomnim Italijanom. Rajna je bila zvesta bralka >Slov. Gospodarja« ter skrbna gospodinja in prijazna ter dobrotljiva soseda. N. p. v m! Sv. Jedert nad Laškim. Umrl je 10. maja vBo^cah v 72. letu svoje starosti Jožef Dolinšek, p. d. Pirc. 32 let je bil cerkveni kJjnčar sv. Magdalene ter vestno skrbel za popravlfanje in prenor ljenje ppdružnice in njene oprave. Ko mu je mo biKzacija vzela sina, je moral zopet prevzeti skrb in trpljenje na kmetiji. To ga je zre3nilo in opog-•nilo. Šel je po plačilo k Bogu, predea je mogel še enkrat, kakor je želel, videti sina, ki je že na potu iz 41etnega ajetništva, a se je prej moral vsled bolezni ostaviti na Ogrskem. Sedraž nad Laškim. Iz vjetništva se je že vrail Janez Tekavec, p. d. Štrambljnov, ki je bil zabran ob veliki Brnsilovi ofenzivi ter prebil 2 leti v Odesi in okolici. Hleba je bilo obilo, dela in trpljenja pa tndi. Izdal se je za Slovaka, da ga niso silili med dobrovoljce v srbsko armado kakor drnge Slovane. Trbovlie. Stavbinska zadruga Lastni Dom v Trbovljah skliouje svoj redni VIII, obftni zbor v nedeljo, dne 26. maja, ob 3. uri popoldne, v prostorih DruŠtv«nega doma s slectečim sporedom: 1. fozdrav nafielnika in čitanje zapismka zadnjega občnega zbora. 2. PoroČila načelnika in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zazljuftka za leto 1918. 4. Volitev enega Clana v nadzorstvo. 5. SluSajnosti, Ako bi ta občni zbor zaradi premajiine udeležbe ne bil sklepften, se vrši eno uro pozneje z ravno istim dnevnim redoin ir pri vsaki udeležbi drug obfini zbor, kateri bo sklep6en pri vsakem številu navzo&ih članov. Probijo se vsi člani, ki imajo deleže, da se polnoštevikio ufieležijo tega obftnega zbora. — Načelstvo. Bnde pri Kozjem. Dme % junija se vrši na BuČah popoldne ob treh v gostilni ^,na poSti1" shod. Govori državni po&lanec dr. Jankovifc. Sv. Ema pri fnstavi. Dne 28. aprila je nmrla na operaciji po kratki pa mučni bolezni v bolniš nici >Gizela« v Celju blaga mladenka Antonija Kolenc, sestra našega rojaka pnljubljenega župnika v širjem pri Zidf nem mostn Leopolda Kolenc, sta ra 38 let. Pogreb je bil dne 30. aprila. Blagi brat je blagoslovil troplo svoje ranjke sestre Aatonije ob pričajočnosti velč. g. viksrja in preč. g. iz bol niSnice in asmiljenk, ki so tadi spremljale pokoj nico k večnemu počitkn na slovensko pokopališCe Na pogreb je prihitelo lepo število sorodnikov in domačinov od Sv. Eme. Spremljale so jo todi vse strežnice iz bolnišnice in Manjina dražba v velikem števila, ker je bila rajna Tončika zvesta in vrla članica Marijine družbe pri Sv. Emi; bila je tudi več let zastavonoša Manjine dražbe. Pri gospodarstva je bila zelo skrbna. Blag ji spomin! Sv, Peter na Medvedovem seln. Kmetijska po drnžnica Mest;nje Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v nedeljo, dne 26. maja ob Va*- mi P°Pv žopnišCa pri Sv. Petra gospodarski sbod, na k» terem bo govoril ravnatelj Ivan Be'6, ki bo podal Teliko dragocenih navodU iz svoje bogafe i^kašnje, kako zamoremo sedaj in v bodoče nspeSno kme tovati. Mnogoštevilni udje podrožnice, pridite od vseh strani na ta važni shod! Razne novice. Koliko vina se prldela na svetn. Prolesjor Ma- resoalchi, predgednik zadruge zjedinjenih italijans- kih vinogradlnikov, ,je na podlagi srednje pridelave v zadnjih lelih izra^unal, da se prkiela na oelem svetu okoli 138 milijonov hektolitrov vina in sicer od leta 1909 naprej vsakoletno za 25 milijonov hektolitrosv — več! V Evropi se pridela na,jve6, potem v Ameriki in v Afriki. V Aziji, kjer je po svetem pismu domovina trte, se pridela komaj pol milijona hektolitrov vina. Posamezne 'azijske dežele so sicer gosto obdelane s trto, a kljub temu je produkcija vina majhna, ker v teh krajih grozdje rajše sugijo, kakor da bi izdelall iz njega vino, oziroma alkohoine pijaCe. Seveda se n« sme pozabiti, čfa so tamkajšnji vinogradniki vefiino* ma mohamedanci, katerim je po njihovi veri prepovft* tiano piti yino. V evropskih državah se pridela vinava na Francoskem 60 milijonov hektolitrov, v italiji 68» na ŠpansJcem 16, na Portugalskem 7, na Ogrskem (Ł v Avstriji 4, na Ruskem 3%, v NemSiji 254, v balkanskih državah okoli 4 milijone hektolitrov vina. Ram meroma veliko se pridela na otoknli Ciper in Maitft, in sicer okoli pol milijona hektolitrov. V Afriki so pa pridela največ vina v.i Alžiru in sicer 8 milijonor hlaIzmed amerikanskih držav je na prvem mestu ljudo^ vlada Cile, kjer se pndela 7 miliionov hektolitrOT. x Argentiniji samo 4 in v Zedinjenii državah le 2 vuL hektolitcov. Pri jedl. Neka, gospodinja je imjela navado, d* je žgance v skledi zabelila najbolj na enem kraju^i zabeljeno stran pa je vselej obrnila pred svojegamo* ža Ko nekoč zopet gredo jest, se vsedeta najpoprel dva hlapca, potem pride pa še gosplodar. Prvi hli»peo se vsede na gospodarjevo mesto; toda gospoda« prime skledo, jo zasuče tako, da je bila zabeljena stran proti njemu ter reče hudomugnežu: ,;Ta4co s» solnce su&e." Hlapec prlme za sidedo, jo pomakne zo* p«t nazaj in pristavi: ,,Tako se pa luna vrti," Drugi hlapec, videč to prerivanjie, se razvname, pograbi skledo, jo obrne ter trešCi na mizo « pristavkom: ^AI takjo je pa, kadar strela udari!" Kako so potem jedli — zgodovina ne pove. Lov na volkove v Bosni. Otrajna politiftna ol>iast v Sarajevu je za bližnje dni odredila lov na volsi kove v Hrezi pri Sarajevu, ki so se pojavili v takem Številu, kakor še nikdar od one dobe, odkar se nahaia Bosna pod avstro-ogrsko upravo. Lova se udelež»i, je več stotnij vojaških oseb. Volkovi so že letos ra|j»; irgali na stotine glav goveje živine, svinj in ovac; i ? Nova nalezlilva bolezen v Angliji. An^lefikt. listi pi^ejo, da v Angliji razsaja že več tednov neka posebna vrsta nalezljive bolezni, ki je zdravnikom,&|r povBem neznana, je zelo nevarna t«r je zelo podobnft znakom bolezni otrpnjenja tiltjika. Dognano je, da s«ta nalezljiva bolezen pojavlja pri ljudeh, ki zavživji. jo surovo meso in klobaše. Bolezen se v AnglUi nag* lo razSirja. Kako si Je pomagal ao konjskega mesa. Ik Nem?.kega Broiria pišejo: Policija je prijela tukajšnjega konjsJcega raesarja; Franca Boleslava, njegovo že^ no pomočnika Matevža. Boleslav je poMadal s svt>jim pomočnikom konjem raZnih posestnikov z arzeni* kom zastrupljeno seno, da bi dobil tako ftim več množin konjskega mesa. Obenem je zbolelo tudi nekaj ck seb, ki so uživale pri mesarju Bolesl«iyu kupl.i«n« konjske salame. zaradi zastrupljenja. Tako so priSh& tudi oblasti tej lopovšfiini na sled. Kako narašča Stevilo mUlionariev? Bankir S« Fliegler v Cernovicah se je ob izbruhu svetovne voh ske začel pečati s trgovino z žlvili in sioer v veli* kem obsegu. Osebe, ki dobro poztiajo njegov© premo* ženjske razmere, pravijo, da je imel imenovani ži'd in bankir pred vojsko samo 100.000 K premoženja. Yi teku vojske si je pa pridobil 6ez 3,000.000 K premo* ženja. — Zid Natan Kraft^ lastnik paromliilia v Se* retu v Bukovini, je imel pred vplsko komaj 200.00© K premoženja, a dandanes pa &teje njegovo premože* nje čez 4,000.000 K. — Izsel^evalni agent in žid N»tan Ridinger se je začel pefiati s trgovino z živino inr i živili, istočasno se je ba\il tudi z izseljevanjem liu* di iz Bukovine. Oblasti so mu sioer prepovedale n&> daljno izvrševanje umazanega posla izseljevaflnega ag^enta, a mož si je napravil v teku vojske s trgovi^ no z živili, s trgo^ino z ži\ino in kot izselievatoi a» gent 5ez 5,000.000 K premoženja. — Tako si naknpjV 6ujejo te pijavke milijonskia premoženja!