Ste v. 70 TRST, petek II. marca 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tofl) ob nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične gteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA6I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 kolone. CENE: Trgi-vinski in obrtni oglasi po 8 st. mmt osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za ogia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek nprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Piscijivo In utožljfvo v Trstu. : Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moči za colo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vuoinlak nt nod.ijako izdtnje „1CDIKOSTI" stane: s« o«lo Leto Kron 5*20, za pol luta Xron 2 GO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ■■ Poltno-hranllnltnt račun št 841-652. TELEFON It 11-57. t Dr. Karol Lueger Po dolgem in hudem smrtnem boju je umrl dr. Lueger včeraj ob 8. uri 5 minut predpoludne. Če se je že kedaj pokazala resničnost pregovora: kakoršno življenje, taka smrt, tedaj velja to o dr. Luegerju. V življenju se je moralo umakniti silni individuvalnosti tega velikega moža vse, kar mu je prišlo na pot in konečno mu je morala doprinesti tudi sama neizprosna smrt svoj tribut spoštovanja. Drugi, navadni smrtniki se morajo takrat ko prihaja neizprosna bela žena brez druzega pokoriti, a dr. Lueger se je upiral še celo sami smrti tako dolgo, da so se temu čudili sami zdravniki. Kakor vse življenje, tako nam je pokazalo posebno njegovo umiranje, da je bil dr. Lueger res izvanreden človek. Ob mrtvaškem odru sinu iz ljudstva dr. Karol Luegerja izražajo svoje sožalje vladarji, knezi in visoki dostojanstveniki, ob njegovem grobu plaka ves Dunaj, ki je zgubil svojega očeta. Dr. Karol Lueger je bil rojen dne 24. oktobra 1844 kot sin sluge dunajske politehnike. Doživel je torej 66 let. Leta 1873 je otvoril samostojno odvetniško pisarno, 1. 1875 je bil voljen v mestni svet in I. 1885 v državni zbor. Dne 29. maja 1895 je bil prvikrat izvoljen dunajskim županom. Dobil je 70 glasov. Ker pa njegova stranka še ni imela večine v mestnem sveta, je izvolitev odklonil. Prišlo je do razpusta mestnega sveta in imenovanja vladnega komisaija. Pri novih volitvah je dobila Luegerjeva stranka večino in pri volitvi župana je bil izvoljen dr. Lueger s 93 glasovi. Ker je pa bil dr. Lueger poznan kot velik nasprotnik Madjarov, ga cesar z ozirom na Madjare ni potrdil. 13. novembra istega leta je bil dr. Ltfeger ponovno izvoljen županom z 92 glasovi, na kar je bil mestni svet takoj razpuščen. Pri novih volitvah je dobila dr. Luegerjeva stranka še večjo večino, nego jo je imela preje. Tedaj ga je poklical cesar v avdijenco ter ga prosil, naj ponovne izvolitve ne sprejme. Cesarjevi želji se je dr. Lueger udal. Županom je bil izvoljen dr. Strobach, dočim je vodil občinske posle dejanski dr. Lueger kot prvi podžupan. Dr. Strobach se je kmalu odpovedal in ko je bil dne 4. aprila 1897 dr. Lueger petič izvoljen dunajskim županom, ga je cesar konečno potrdil. Zasluge, ki si jih je pridobil dr. Lueger za dunajsko mesto so brezdvomno zelo velike. Njemu se ima Dunaj zahvaliti za dva nova vodovoda, od katerega je eden že izgo-tovljen, a drugi v delu, dalje za razširjenje električne železnice, zgradbo mestne plinarne, prevzetje cestne železnice v mestno last, mnogo novih vrtov in parkov itd. itd. Gotovo je, da ni bilo pred Luegeijem na Dunaju župana, ki bi bil tako popularen, kakor je bil on. A ta popularnost je bila tudi v polni meri opravičena. In naj se že misli o dr. Luegerju in njegovem politiškem delovanju kakor se hoče, eno mu treba priznati : bil je vseskozi poštenjak! Pri njegovem uplivu in njegovem ugledu bi mu ne bilo težko si pridobiti bogatstva. A on je ostal vedno siromak, kakoršen se je rodil. * * * DUNAJ 10. O zadnjih urah dr. Luegerja poročajo nastopno: Ob 4. uri zjutraj so bili poklicani v mestno hišo trgovinski minister dr. Weiskirchner, bivša ministra dr. Gess-mann in Ebenhoch, magistratni ravnatelj Appel in trije podžupani. Ob 6. uri so pavze v dihanju narasle na 50 sekund. Utripanje leteče. Nekoliko minut pred 8. uro so bili zbrani občinski svetovalci in poslanci poklicani v mrtvaško sobo. Kmalu potem je neki prijatelj dr. Luegerja pred mrtvaško sobo zbranim naznanil, da je župan že umrl. Nekoliko sekund pozneje je magistratni ravnatelj dr. BibI priobčil, da je vest o smrti prezgodnja in da dr. Lueger še diha. Deset minut pozneje je župan izdahnil. DUNAJ 10. Listi se v nad vse toplih besedah spominjajo dr. Luegerja. Izlasti pov-darjajo silno vstvarjajočo in preosnovalno silo dr. Luegerja, njegovo sijajne politične darove, njegovo bistroumnost in njegovo taktično sposobnost ter njegove zasluge za razvoj Dunaja. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 11.30 predpoludne. Truplo položijo na mrt. oder v krasno odi-čeni ljudski dvorani mestne hiše. Pogrebni sprevod se bo iz mestne hiše pomikal preko Ringa in Koroške ulice v cerkev sv. Štefana, kjer bo truplo blagoslovljeno ob 1. uri. Blagoslovljenja trupla se vdeleži tudi cesar, ki bo pričakoval truplo pri glavnih vratih cerkve sv. Štefana in je po dovršenem blagoslovljenju zopet spremi do tja. Svoje sožalje so izrekli tudi mnogi členi diplomatičnega zbora, mej temi tudi nemški poslanik pl. Tschirsky. Na dan pogreba ostanejo zaprte vse ljudske in meščanske šole. DUNAJ 10. Popoludne je profesor Ko-lisko konserviral truplo dr. Luegerja, ki je bilo potem položeno na oder v ljudski dvorani. Jutri opolu dne pridejo pokropit truplo občinski svet, potem bo dvorana odprta občinstvu. Na centralnem pokopališču bodo ob grobu govorili podžupan v imenu občinskega sveta, in en mestni svetovalec v imenu meščanskega kluba, predsednik dr. Pattai v imenu poslanske zbornice, namestnik deželnega maršala baron Freudenthal v imenu deželnega zbora in magistratni ravnatelj Appel v imenu mestnega uradništva. Opoludne je imel sejo magistratni gremij ; ob 5. uri popoludne pa občinski svet. Občinski svetovalci so prišli polnoštevilno v črni obleki. Podžupan dr. Neumayer se je v toplih besedah spominjal dr. Luegeija. Slavil ga je kakor patrijota in katolika, ki je dvignil Dunaj do slave in časti toliko v monarhiji kolikor v inozemstvu. Nato je podžupan prečital sožalne brzojavke cesarja Frana Josipa in romunskega kralja, mnogih nadvojvod in nadvojvodinj in drugih oseb. DUNAJ 10. Mestni svet je imel danes popoludne žalobno sejo, na kateri se je sklenilo pokriti iz mestnih sredstev troške pogreba, groba in bolezni. Določilo se je šest-tedensko žalovanje. Med drugim je došla tudi sožalna brzojavka praškega župana dr. Groša v češkem jeziku. Izrazi sožalja. DUNAJ 10. Cesar je izrazil Luegeije-vima sestrama in mestnemu svetu svoje sožalje. Svoje sožalje je izreklo tudi več nadvojvod, ministrov in drugih dostojanstvenikov. DUNAJ 10. Na vogalnih stolpih in velikem stolpu mestne hiše ter na parlamentu so bile razobešene črne zastave, kakor hitro je preminul župan dr. Lueger. Občinski svet je dal nabiti po vsem mestu sledečo osmrtnico : Predsedstvo dunajskega mestnega sveta naznanja dunajskemu ljudstvu, kateremu je bilo posvečeno vse delovanje in vsa ljubezen njegovega župana, da je dr. Lueger preminul danes, ob 8. uri zjutraj. — Listi so izšli v posebnih izdajah. DUNAj 10. Sožalje na smrti dr. Luegerja so izrekli: „Latinska zveza", „Mladočeški klub", „Klub čeških agrarcev", Slovenski klub", „Rusinski klub", „Klub čeških radi-kalcev", poljsko „Kolo", „Jugoslovanska zveza", „Češki kat. klub", saksonski kralj, bavarski princ-vladar, poslaniki vseh tujih držav, mnogo nadvojvod in nadvojvodinj itd. BEROLIN 10. Tukajšnji magistrat je povodom smrti župana dr. Luegerja brzojavnim potom izrazil svoje sožalje dunajskemu mestu. BUKAREST 10. Konservativni poslanec in bivši bukareški župan Cantacuzene se je v toplih besedah spominjal smrti dunajskega župana dr. Luegerja, ki je bil ob vsaki priliki odkritosrčni prijatelj Romunske. Govornik je predlagal, naj zbornica v imenu vseh Romunov odpošlje dunajskemu mestnem svetu sožaljno brzojavko. (Pohvala.) Finančni minister se je v imenu vlade od vsega srca pridružil manifestaciji za Lugerja, ki ni bil velik mož po svojem mišljenju in delovanju le v svoji domovini, ampak tudi odkritosrčen in zvest prijatelj Romunov. (Dolgotrajna pohvala.) Govor je zbornica poslušala stoječ. Politiška oporoka dr. Luegerja. DUNAJ 10. „Deutsches Volksblat" naznanja vsebino dr. Luegerjeve politiške oporoke iz leta 1907. V tej oporoki opominja dr. Lueger krščanske socijalce, naj ne postanejo nikdar izrecno agrarna stranka in naj ne pozabijo, da so postali skozi Dunaj veliki. Priporoča tudi, da se nadaljuje napram Ogrski s politiko, katero je on začel. Kot svojega naslednika priporoča dr. Lueger svojega najsposobnejšega mnogoletnega so-trudnika dr. Weiskirchnerja. Dr. Weiskirchner odklonil mesto dunajskega župana. DUNAJ 10. Govpri se, daje dr. Weis-kirchner definitivno odklonil mesto dunajskega župana. Dr. Luegerjev naslednik postane bržkone dr. Gessmann. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 10. Poslanska zbornica je nadaljevala prvo čitanje finančnih predlog. Posl. Biankini je označil finančno predlogo kot obremenjevalno, a deloma vendar-le za sprejemljivo. Davek na vino, ki obtežuje široke plasti prebivalstva, je v navskrižju z zdravimi principi narodnega gospodarstva. Nato je bila razprava prekinjena in nadaljevalo se je debato o nujnem predlogu glede nesreče v Uherskem. Potem ko je dal želez, minister potrebna pojasnila, je bila debata prekinjena. Predsednik je določil prihodnjo seje na jutri ob 11. uri in je postavil na dnevni red kakor drugo točko prvo čitanje vladne predloge glede pooblastila, da sme vlada izvesti kreditne operacije. Posl. Seitz je predlagal, naj se prvo čitanje kreditnih operacij postavi na dnevni red kakor zadnja točka. Predlog je bil s 196 proti 187 glasovi vsprejet in seja zaključena. Ban Tomašić pri cesarju. DUNAJ 10. Cesar je danes ob 2. uri popoludne vsprejel hrvatskega bana Toma-šida v daljši posebni avdijenci. Saksonski kralj v Puli. PULA 10. Danes zjutraj je na povratku iz Krfa dospel semkaj s parnikom „Brno" saksonski kralj Friderik Avgust s svojim spremstvom ter se je nastanil v hotelu „Riviera". Danes si kralj ogleda pomorski arzenal, mesto, areno, Avgustov tempel in Kastel. Kralj Petar pojde v Carigrad. CARIGRAD 10. „Tanin" poroča, da se potrjuje vest, da pride srbski kralj Peter z ministrom za unanje stvari Milovanovičem v Carigrad. _ Za naše delavstvo v svobodni luki. Interpetacija poslanca dra. Rybara in tovarišev na ministra za trgovino radi razmer v c. k. javnih skladiščih v Trstu. Ko je javna skladišča, ki so bila poprej pod komunalno upravo, vsprejela državna uprava, vsprejet je bil tudi vseskupni personal v državno službo. Ta personal, izlasti pa uradniki in pod-uradniki, je bil — kakor je vsa občinska i uprava — prežet od italijansko-radikalnega duha in tega političnega mišljenja ni zatajeval tudi v novem službenem razmerju. Podpi-sancem ne prihaja na misel, da bi kateremukoli državnemu nameščencu uveljavljanje svojega političnega mišljenja izven službe šteli v zlo, pač pa menijo, da politično mišljenje ne sme nobenega državnega uradnika zavajati v strankarstvo ali celo nepravičnost v službi. Ravno v tem pogledu pa vedenje znatnega Števila gori omenjenih uradnikov in poduradnikov, žal, nikakor ni neoporečno, ampak daja opravičenega povoda vedno in vedno ponavljajočim se tožbam in pritožbam od strani slovenskega delavstva, ter dovaja celo do nemirov in motenj obrata, kakor so se dogodila ravno te dni. Povoda v to je dalo vsprejetje delavcev za nakladalna in razkladal na dela v ob-sežju nove svobodne luke. Kakor utegne biti znano, so ta dela — v kolikor se tičejo obsega starega svobodnega pristanišča — prepuščena že vrsto let zadrugi „Co-operativa di lavoro per lavori di imbarco e sbarco dei piroscafi" (cons. regist. a garan-zia limitata), nazivani na kratko po njenem predsedniku „Cooperativa Zollia". Ta coope-rativa Zollia, ki šteje okolo 200 členov (stalnih delavcev), je vodjena v strogo so-cijalno-demokratičnem smislu. To gre tako daleč, da se tudi v slučaju, ko treba najemati pomožnih delavcev, jemlje ozira le na take, ki se morejo izkazati najmanje kakor členi v socijalno-demokratičnih rokah nahajajoče se okrajne bolniške blagajne, med tem ko člene obeh slovenskih delavskih podpornih društev kar odklanjajo. Celo dva resnična člena, Ženka in Bonača, ki sta se drznila vstopiti v neko slovensko delavsko društvo, so brezobzirno izključili iz Cooperative Zollia in sta morala nastopti sodno pot, da sta dobila vsaj svoja zadružna deleža. Kar pa je le mal ostotek slovenskih delavcev v socijalističnem taboru, so bili od dela v stari svobodni luki skoro popolnoma izključeni, dočim se je kar brez druzega vsprejemalo celo italijanske podanike, ki so celo členi „Cooperative Zollia". Slovenski delavci, ki tvorijo velik odstotek skupnega delavstva v Trstu — saj je prebivalstvo predmestij in okolice tržaške skoro prek in prek slovenske narodnosti, ki so tudi v mestu samem močno zastopani — so stavili svoje nade v otvoritev novih javnih skladišč pri sv. Andreju. Njihova želja, oa bi se dela v obsegu nove svobodne luke prepustilo po njih ustanovljeni zadrugi (analogno Cooperativi Zollia), se sicer ni uresničila, ker je odbor javnih skladišč sklenil izvrševati ta dela v lastni režiji. Ali slovenskim delavcem so izjavili ne merodaj-nem mestu in od strani uprave javnih skladišč, da se bo vsprejemanje delavcev vršilo breT. vsacega .obzira na strankarsko pripadnost ali narodnost: čisto nepristransko in le po dani potrebi. Z ozirom na to izjavo so slovenski delavci pravočasno izročili upravi javnih skladišč seznam dela iskajočih sorojakov, kakor so to storili tudi italijanski narodni in socijalno-demokratični delavci. Ali kmalu se je pokazalo, da izvestni organi v javnih skladiščih, in mej temi — kakor se vsestransko zatrja, — posebno c. kr. nadzornik hangarjev Ercole Pollaco in c. kr. obratni nadzornik Giorgio Scabini, slede veliko bolj strankarskemu fanatizmu, nego ukazom bodi tudi z najmerodajnejših mest. Ko so bila namreč koncem minolega tedna objavljena imena onih delavcev, ki naj bi v ponedeljek dne 7./III. nastopili delo, se je pokazalo, da so vsprejeti le italijanski narodni (pristaši bivšega državnega poslanca Pagninija, prešli iz mednarodnega v italijanski narodni tabor) in pa socijalno-demokratični delavci. Socijalne demokrate so očevidno vspre-jeli le zato, da ne bi izzvali njih odpora, v prvi vrsti pa je nadzornik hangarjev inženir Pollacco skrbel za to, da so bili vsprejeti pristaši gori omenjenega Pagninija, s katerim se je v zadnji čas neprestano pogajal. Ko so slovenski delavci doznali, kako se jih je vzlic zagotovilom tudi od strani ravnatelja skladišč Minasa, zopel opustilo na strani, so poslali deputacijo k gospodu namestniku kakor predsedniku odbora javnih skladišč, da se pritoži proti postopanju organov javnih skladiščih. Pozvani ravnatelj javnih skladišč Minas se je sicer skušal braniti z vsemi možnimi izgovori proti vsprejemu slovenskih delavcev, ali odnehati je moral od svojega odpora, ko mu je bil dan strog in gotovo pravičen nalog, naj iz vseh izročenih mu seznamov delavcev brez ozira na narodnost in strankarsko barvo, stavi delavce v delo jednostavno po alfabetu. Ta nalog je bil dan v večernih urah 5. marca t. 1. in že dne 7. marca — torej poprej, nego so bili delavci pozvani na delo — je italijansko narodno strankarsko glasilo „II Piccolo" v svojem zjutranjem izdanju prineslo članek, ki je priobčil gornjo odredbo in ni le neugodno govoril o njej, ampak je tudi pozival vse avtonomne korporacije, kakor tudi italijanske in socijalnodemokra-tične delavske organizacije, nai odločno nastopijo proti temu. Istega dne zvečer se je vršilo zborovanje novoustanovljene italijanske narodne delavske zbornice, na katerem je glasom poročila v „Piccolo" od 8. t. m. gori omenjeni Pagnini podajal take podrobnosti (n. pr. natančno število delavcev, vsprejetih v posamične delavske liste), da ni nikakega Slovenke! :: Slovenci! Vabim Vas na SHOD ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoludne v ljubljanski mestni dom. Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence družba sv. Cirila in Metoda! Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem Številu manifestujete za našo družbo v tre-notku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat! V LJUBLJANI, 7. sušca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj. EDINOST 4 št. 70. V Trstu 11. marca 1910 dvoma, da so mu ie organi javnih skladišč preskrbeli te podatke. Tudi na tem zborovanju so na najin-famneji način hujskali proti slovenskim delavcem kakor „usiljivcem" ter jadikovali radi oškodovanja „domačih" delavcev. Da spoznamo vso objestnost te gonje, zadošča, ako omenjamo, da slovenski delavci niso le — kar je samo ob sebi umevno — vsi avstrijski državljani, marveč so tudi po pretežnem delu v Trst sam pristojni, ali pa naseljeni tu že mnogo let; dočim so pristaši Pagninijevi po večem delu italijanski državljani. Z vso odločnostjo se zagotovlja celo, da je na omenjenem zborovanju kakor govornik „tržaških" dalavcev nastopivši Ber-tuzzi tudi sani italijanski državljan. Posledica temu hujskanju je bila, da so bili vsprejeti slovenski delavci na delu od svojih italijanskih tovarišev zasramovaui in proganjeni z grožnjami ter se je tudi za prihodnje dni bati hujših napadov. Zatrja se celo, da je c. kr. nadzornik hangarjev, Polacco v navzočnosti skladiščnega uradnika Frausina interpeliral v očita-jočem tonu tudi gori omenjenega zadružnega predsednika Zollia, zakaj da se tudi socijal-nodemokratični delavci ne udeležujejo na „ hrambi italijanskega značajaa javnih skladišč! ? Ta vest, potrjena od povsem zanesljive strani kaže v kakem duhu se upra .ajo javna skladišča. Ako se vse te navedbe izkažejo resnične — in z ozirom na zanesljivost zaupnikov nimajo podpisani nikakega vzroka, da bi dvomili na tem — potem bi bila gotovo umestna reforma pri glavi in udih. Podpisani si torej dovoljujejo vprašanje : Je-li Vaša ekscelenca pri volji, dati si najhitreje predložiti poročilo o gori opisanih razmerah in dogodkih v c. kr. javnih sladi-ščih v Trstu, in — ako se izkažejo gornje navedbe resnične — skrbeti za to, da se bo tudi v c. kr. javnih skladiščih vodila uprava v smislu najstrožje nepristranosti in pravičnosti ?! * * * Odbor Del. podp društva je poslal sinoči na g. ministra trgovine dr.|Weisskirch-nerja odnosno na svojega predsenika prof. Mandica sledeči brzojavki : Ekscelenca Weisskirchner Dunaj. Podpisano „Del. podporno drruštvo v Trstu" odločno protestira v imenu svojih 2000 članov proti nezaslišani gonji od italijanske iredente nahujskanih italijanskih delavcev proti slovenskim delavcev ter prosi Vašo ekscelenco, da nemudoma intervenira in uvede ojstro preiskavo tudi proti nekaterim državnim organom nasprotnim našemu delavstvu. Delavsko podporno diuštvo Poslanec Matko Mandić Dunaj — parlament. Podpisani odbor „Del. podp. društva" protetiral brzojavno ministru Weisskirchner radi znane gonje proti našim članom. Prosimo intervenirajte kot naš predsednik. _ Odbor. Dnevne novice. Pravičnost g. Pattaya! Na pošti v Skednju je bila do nedavno nameščena go-spica, ki je znala popolnoma slovensko in nemško, ne pa italijansko. Do nedavno, dokler se ni oglasil neki italijanski list, rekši, da je to nekaj, česar ni smeti trpeti. To je bilo g. Pattay-u dovolj, da je hitro premestil ono gospico iz Škednja. Morda mislite pa, da je g. Pattay potem poslal uradnico, ki zna slovenski in italijanski, tako, da bo ustreženo ogromni slovenski večini in italijanski manjšini. Kdor tako misli, ta ne pozna g. Pattaya — nepristranosti in pravičnosti!! Poslal je na poštni urad gospico, ki ne zna niti besedice slovenski ! ! Dotični italijanski list se je skliceval na številne italijanske trgovce in obrtnike v Skednju, radi česar je absolutno potrebno, da na pošti v Skednju znajo tudi italijanski. Mi seveda nimamo nič proti temu, da na pošti v Skednju znajo tudi italijanski. Nezaslišano pa je in možno le od strani kakega Pattaya, da se tako promptno jemlje ozira na vsako željo Italijanov, dočim se zahteve in potrebe ogromne večine brezobzirno prezira. V ilustracijo brezobzirnosti, ki jo je zagrešil g. Pattay proti slovenskemu Škednju, naj služijo ti-le podatki glede obrtnikov. V Škednju je 6 mesarjev in med temi sta 2 Italijana; med 20 trgovci jestvinčarji tudi 2 Italijana; in med — ako se ne motimo — 12 gostilničarji celo I sam Italijan. To bi bili torej tisti številni italijanski obrtniki, radi katerih — poleg malega Števila ital. inteligentov — je g. Pattay nastavil na pošti uradnico, ki ne zna jezika domačega prebivalstva! Na drugi strani so vsi ostali obrtniki Slovenci, je vse domače prebivalstvo slovensko; so delavci v plavžih po o-gromni večini slovenske in le manjšina je... nemške narodnosti! Torej za par priseljenih italijanskih o-brtnikov in inteligentov — učiteljev — je bila grozna krivica, ker ona gospica ni znala italijanski in g. Pattay je kar hitel odpravljati to krivico. Da pa na taki javni inŠtituciji posluje uradnica, ki ne zna niti besedice jezika domačega prebivalstva, to se zdi g. Pattayu v nejlepšem redu! Taka je g. Pattaya — nepristranost in pravičnost! Vsaka minuta, v kateri gospoduje ta človek v naši poštni palači, pomenja provociranje in žaljenje slovenskega prebivalstva. Na to mesto tak mož ne sodi. In dokler je on tam, ni poštni ravnatelj nič druzega, nego eksponent „Piccolovega" u-redništva, in poštno ravnateljstvo nič druzega nego ekspozitura vodstva italijanske stranke. G. Pattay bi bil morda jako porabna moč v kaki italijanski politični organizaciji, ne pa na čelu državne institucije, ki je že delokrog po veliki večini slovenski. Vodilne slovenske faktorje prosimo, naj odločno zahtevajo končnega obračuna s tem — italijanskim strankarjem. Župan Hribar se je zopet odpeljal na Dunaj k zdravniku prof. Holzknechtu, da ga vnovič preišče. Pri likvidaciji cerkvenih posestev na Francoskem so se izvršila velika pone-verjenja. Aretovan je likvidator Duez, ki je, kakor je sam priznal, poneveril od leta 1908. 5 milijonov frankov. Našli so pri njem samo 12*000 frankov. V Skopljem na Turškem so ustanovili „Sokola". Nov italijanski minister. Poslanec Elio Morpurgo je bil imenovan italijanskim ministrom za pošte in brzojave. Ruski minister za vnanje stvari Iz-voljski bo imel v dumi o priliki razprave proračuna ministerstva za zunanje stvari govor, v katerem se bo dotikal najvažnejših vprašanj mednarodne politike v zadnjih letih. Prej bo minister Izvoljski konferiral z načelniki raznih strank. Bolgarsko sobranje je vsprejelo nujni predlog vladnih poslancev, naj se uvede proti bivšim ministrom izza stambulovske vlade preiskava radi raznih zlorab, ki so jih ti zakrivili. Vsprejetje tega predloga je vzbudilo splošno senzacijo. NemSki državni zbor je v svoji včerajšnji seji odobril proračun za vojno mornarico. Na vrsto pride proračun za pošto. Na Kitajskem se je pričelo živahno gibanje za uvedbo ustave. Ustanovili so neke vrste vojaško ligo, ki zelo simpatizuje z društvom „Neodvisna Kitajska", ki pridobiva z vsakim dnem več pristašev. Domače vesti. Gg. odborniki in namestniki pol. društva „Edinost" so vabljeni na sejo, ki bo danes v petek 11. t. m. ob 3. uri pop. v „Slov. Čitalnici44. PREDSEDNIŠTVO Političnega društva „Edinost44 Vsi delavci, ki so bili vpisani v listi težakov za novo svobodno luko pri sv. Andreju, naj pridejo gotovo danes zvečer ob 7. uri v prostore „Narodne delavske organizacije4*. Strokovno tajništvo. Pagninijev fijasko. — Kljubu velikanskemu bobnanju po „Piccolu" in kljubu strastni agitaciji je na shod, ki gaje sklicala „Camera di lavoro44, ali bolje, ki ga je sklical g. Pagnini za sinoči v mestno telovadnico v ulici della Valle, prišlo vendar — ako računamo na debelo — le kakih 400 oseb, a mej temi je bilo precej slovenskih radovednežev. Če se pomisli, da je prišlo na shod N. D. O. skoro brez vsake reklame preko 1000 oseh, potem je oni zgornji shod pravi pravcati fijasko, ne-Ie za Pagninija, ampak tudi za ono italijanstvo Trsta, ka-koršno zastopa „Piccolo44. Še bolj nego iz števila udeležencev, pa se razvidi ta fiasko iz razpoloženja, ki je vladalo na tem shodu, in še posebno, ako se primerja to razpoloženjem, ki je vladalo na shodu N. D. O. Tu iz srca prihajajoče ogorčenje, a tam popolno mrtvilo, tako, da se je očividno poznalo, kako je vsa ta gonja le umetno vprizorjena. Govorniki so mlatili prazno slamo in ponavljali stare, že stokrat obrabljene fraze. Neki govornik je posebno povdarjal, da je v Trstu 192 domačinov, ki trpe lakoto. To ne bi bilo niti toliko hudo, ko bi ne bilo hujšega. Treba samo odpustiti 192 regnikolov iz raznih mestnih služb in jih nadomestit« z onimi 192 strada-jočimi domačini. Pametni Italijani In regnikoli. Prejeli smo italijansko pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu: Slavno uredništvo ,Edinosti44 ! Čitajoč v „Piccolu4* o vojni, ki so jo uprizorili liberalci in mazzinijanci proti onim slovenskim delavcem, ki so bili vsprejeti v delo v novi svobodni luki pri Sv. Andreju, ali so na tem, da bodo vsprejeti se različni Tržačani, ki ljubijo mir in slogo, čudijo, čemu si „Piccolo* ter liberalno in irredentovsko časopisje v obče ne jemlje h srcu tudi usodo Tržačanov na drugih podjetjih. Tako n. pr. na podjetjih, ki so v upravi občine in od nje odvisna, in kjer so Tržačani bele vrane. Ona mesta so skoro brez izjeme zasedena, ne po Tržačanfh aH avstrijskih podanikih, ampak regnikolih. V plinarni je n. pr. glavni inženir regnikolo, ki jemlje v službo seveda kolikor možno regnikolov, italijanskih podanikov. Slično je glede javne snage in še pri toliko in toliko drugih delih. Isti „Piccolo44, ki zahteva od države, da bi vzela v delo same Tržačane, ima počenši z vratarjem, ki je Sicilijanec, pa doli do zadnjega kolesarja, in raznašalca z vozičkom „Piccolo44, skoro same italijanske podanike v službi. Trgovci nimajo kakor težake Tržačanov, ampak italijanske podanike. Ko bi torej municipij, „Piccolo", liberalno in irredentovsko časopisje, ter trgovci mesto ljudij, ki so nam tuji in tuji podaniki, jemali v službo domačine Tržačane, bi se jim ne bilo treba razgrevati radi onih 64 Slovencev, ki so koncem konca avstrijski podaniki, in imeli bi dovolj dela ne samo Tržačani, ampak tudi Slovenci. Slovenski mestni svetovalci bi morali reči: Če je dela za toliko in toliko regnikolov, mora ga biti tudi in v prvi vrsti za Tržačane, potem Slovence, potem druge avstrijske podanike in šele potem za regni-kole, ne pa narobe. Iz predsinočnega shoda N. D. O. K včerajšnjemu poročilu o gornjem shodu N. D. O. nam je še omenjati govor deželnega poslanca dr. W i 1 f a n a, ki se je priglasil k besedi kakor zastopnik polit, društva „Edinost". Govoril je zanosom ter se mu je poznalo na glasu, da globoko čuti vso goro-stasnost nečuvene gonje proti slov. delavcu v Trstu. Apostrofiral je vlado, da naj gleda kako postopa v tem resnem trenotku. Da se mora vlada danes boriti proti onim, ki jih je sama vzgojila in jim potisnila vajeti v roke, kriva je sama ter naj si sama vredi stvar. Slovenci pa imajo pravico zahtevati popolno enakopravnost z drugorodnimi delavci. Da se izvojuje to enakopravnot, dolžnost je, da nastopajo za slovenske delavce v Trstu pol. društvo, drž. poslanci in vsa Slovenija. Ako je zadet slov. tržaški delavec, je zadet ves slovenski narod. Govornik je pozival na koncu še enkrat vlado, naj napravi red, ker drugače bodo prisiljeni Slovenci delati red sami. Vse se je proti nam zaklelo: šole, uradi, cerkve. Dovolj je tr-pljena, kupa je polna! Tega mora biti enkrat konec! (Burno odobravanje je sledilo temu zanosom govorjenim vedno iz srca prihajajočim besedam.) Vojvodinja Madridska' v Trstu. — Predsinoči je z zadnjim ital. vlakom dospela princesinja Marija Berta Bourbonska, vojvodinja Madridska, vdova pok. don Karlosa in se je s svojim spremstvom nastanila v hotelu Delorme. Vojvodinja je sinoči odpotovala. Za sobotni koncert trž. podružnice Glasb. Matice so bili včeraj popoldne razprodani vsi sedeži v pritličju in vse lože. Da se ustreže še nekaterim zahtevam, se bo postavilo še nekaj provizoričnih sedežev v dvorano za ta večer. Te provizorične in še nekatere sedeže na galeriji, ki so še na razpolaganje, je dobiti v predprodaji pri vratarici „Nar. doma". Istotam tudi vspored z besedilom za 20 stot. — Opozarjamo, da začne koncert ob 8.30 zvečer. Naj bi prišlo občinstvo pravočasno, kajti društvo je odredilo, da med izvajanjem posameznih točk ne bo dovoljen uhod v dvorano, nego le v presledkih med eno in tlrugo točko. Kdor torej pride kasneje, bo moral čakati zunaj do konca dotične točke, a škoda bi bilo zamuditi prvo Dvofakovo orkestralno točko ali pa celo drugo: Adamičev moderni mešani zbor „Prekmorska pošta", ki se ga bo prvič pelo. — Predavanje N. D. O. v Škednju. Prihodnjo soboto, dne 12. t. m. bo preda: val v Škednju v dvorani „Gospodarskega društva" dr. Ivan Rismondo o zanimivem predmetu: „Potovanje po Balkanu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabimo vse prijatelje in somišljenike, da se udeleže tega predavanja. Predavanje N. D. O. v Dolini. Prihodnjo nedeljo, dne 13. t m. priredi N. D. O. predavanje v Dolini v prostorih „Kon-sumnega društva". Začetek ob 4. uri popo-ludne. Imenovanje v policijski službi. Pro-vizorični policijski komisar dr. Viljem bar. E n g e r t v Trstu je imenovan definitivnim policijskim komisarjem in prov. policijski kancelist Rudolf Bizjak v Ljubljani definitivnim policijskim kancelistom. Oba ostaneta na svojih dosedanjih mestih. „Slovenčeva Cirilmetodarija« se ne pozabi! Poleg dopisov, izražajočih skrajno ogorčenje nad izdajalskim početjem nemšku-tarskih naših „domoljubov", dobiva družba sv. CM. dan za dnevom novih gmotnih prispevkov. Da damo duška opravičenemu ogorčenju na nečuveni napad „Slovenca* št. 29 zoper blago družbo sv. CM. odnosno na Roseggerjev naskok na našo domovino smo nabrali po podružnici v Komnu 200 K za obrambeni sklad. Svoto je poslal g. blagajnik Jos. Rustja. — G. Jos. Gosak v Št Lenartu je prepričan, da „Slovenčeva Cirilme-todarija" ne ubije naše družbe; poslal je skromen odgovor v obliki 2 K; V gostilni pri Sršenu v Ljutomeru se je nabralo pod utisom Kotnikovega volila 12 K — g. Fr. Pahernik, veleposestnik na Vuhredu je daroval eružbi za „Cirilmetodarijo" 83 K 44 stot. Rodbina Zenko pod utisom Cirilmeto-darije 2 K radi radi rabljenih nemških besed. Vsem prijateljem in podpornikom družbe sv. CM. hvala in slava I Posvečeni škof dr. Gottfried Mar-schall. S prvim jutranjim vlakom je včeraj dospel z Dunaja posvečeni škof dr. Gottfried Marschall v spremstvu dveh nečakov in svojega zdravnika. Kmalu po prihodu se je podal v cerkev Sv. Antona novega, kjer je maševal. Ob 10. uri se je vkrcal na parnik „Semiramis", ki je odplul v Jaffo oziroma v Palestino. Dr. Marschall se vrne iz Palestine še le koncem meseca aprila. S parnikom „Semiramis" je odplulo danes v Palestino tudi mnogo nemških romarjev. Prihodnjo nedeljo posvetimo naši narodni obrambi! — Komur je količkaj možno naj pohiti prihodnjo nedeljo v Ljubljano na manifestacijski shod, ki ga sklicuje ob 10. dop. za narodno obrambo prezaslužni naš ljubljenec g. Luka Svete c. Komur pa ni možno priti v Ljubljano, naj se v svojih krogih spominja družbe z aktivnim delom. Posebno Ciril-Metodove podružnice in druga narodna društva naj posvetijo ta dan naši narodni obrambi s tem, da dajo odgovor na „Cirilmetodarijo". V nedeljo dne 13. t. m. vprizori Glasbeno društvo „Trst" v Barkovljah burko s petjern v 3 dejanjih „Moč uniforme", spisal J. Stoka, uglasbil H. O. Vogrič. Začetek točno ob 4. uri popoldne, konec ob 7. uri zvečer. Pri predstavi sodeluje vojaški orkester 97. pešpolka. Vstopnina 60 stot. Vstopnice so v predprodaji pri društvenih odbornikih in v uradu N. D. O. V nedeljo v Ljubljano na mani-stacijski shod za našo ljubljeno družbo sv. Cirila in Metoda! Naj mogočno odmeva po vseh slovenskih pokrajinah : Vse za obrambo naše drage domovine! Vse za našo glavno braniteljico — družbo sv. Cirila in Metoda! Proč roke od naših narodnih svetinj tujerodni in našekrvni so-vragi! Nedeljski shod naj pokaže vsemu svetu, da nas niti z grožnjami, niti z izda-jalstvi ne prisilite, da bi odložili orožje ter zapustili trdnjavo za obrambo naše narodne meje. Divja zver brani svoj zarod, a mi naj bi izročili brez odpora svojo najdražjo last, svojo mladino krvoločnim krempljem I ? Nikdar ne, ako tudi žele to odkriti in prikriti sovragi! Do zadnjega zdihljaja hočemo vihteti orožje za našo obrambeno trdnjavo, za našo vseslovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, tako vztrajno, tako ljubeče in tako požrtvovalno, kakor je to delal in dela naš starosta v narodni obrambi, sklicatelj nedeljskega shoda g. Luka Svetec! Shod se začne ob 10. uri dop. v „Mestnem domu". Otvoritev postranske centrale krajevnega telefonskega omrežja Pula in javne govorilnice v Vodnjanu. Dne 20. marca 1910 se preda javnemu prometu postranska centrala telefonskega omrežja Pula in javna govorilnica v Vodnjanu. Medmestna govorilna razmerja in pristojbine za Vodnjan so iste kakor v Puli. Za pogovore in javno govorilnico v Vodnjanu z naročniki krajevnega omrežja v Puli (Altura, Brioni, Fažana, Medulin, Pulj, Porer) velja krajevna pristojbina 20 st. od vsacega triminutnega pogovora, med tem ko bo glavni centrali v Puli in postranskima centralama v Fažani in Brioni priklopljenim naročnikom možno z javno govorilnico v Vodnjanu občevati brez vsa-koršne posebne pristojbine. Ustanovitev Ciril-Metodove podružnice v Trebčah. Ponovno javljamo, da bo v nedeljo dne 13. t. m. v Trebčah v prostorih „Gospodarskega društva" ustanovni občni zbor Podružnice Sv. Cirila in Metoda. Ob jednem vabimo vse narodno zavedne Trebence in Trebenke, da se ga polnoštevilno udeleže in vpišejo kot člani, oziroma članice velepomembne šolske družbe. Na ta način hočemo dostojno povedati „Slovenčevemu" člankarju — izdajici —, da si nikakor ne puščamo sugerirati od njegovega besnega članka ter da znamo samostojno ceniti pomen in delovanje naše prekoristne šolske družbe Sv. Cir. in Met. Tak naj bode odgovor na efijaltski „Slovenčev" članek „Cirilmetodarija". Zimski Sport v Bohinju. — Vsled krasnih in čudovito čistih dni (jutro 5—6 stopinj pod ničlo) priredi delavni prometni odbor v nedeljo (13. t. m.) še enkrat san-kališče — najbrže v slovo od letošnje zime. Osojna stran za smuči izborna. Izleti na gorovje radi prekrasnega razgleda in lahkega dostopa priporočljivi. Za sankanje treba priti Že v soboto zvečer, ker nedeljski vlaki prepozno prihajajo. Opozarjamo rodoljube, da se bo prestavljala v Narodnem domu pri sv. Iranu v nedeljo ob 4 in pol pop. šaloigra „Cigan" v korist družbe sv. CM. Ker je to plemenit namen, nadejamo se, da se marsikdo odzove našemu vabilu. Iz Skednja. Vprašanje javne knjižnice nas zanima vseh, ker je veli :e važnosti za nadaljni razvitek, toliko kulturni kolikor narodni, v tej vasi. Zato menda ne bo odveč, ako o tej stvari spregovorimo Še par besed. Škedenjska Čitalnica, ki biy otvorivši svojo društveno, bogato založeno knjižnico, lahko z enim mahljajem odpomogla vseobči potrebi, je to prošnjo odbila. Razlogi, ki so jo k tej negativni odločbi privedli, so sicer interna stvar Čitalnice, dajajo se pa opravičiti s sicer skrbnega, ali za obči blagor preveč ozkosrčnega društvenega gospodarstva. Če V Trstu, 11. marca 1910. „EDINOST" št. 70. Stran HI druge Čitalnice v Trstu morda ravnajo slično, ne bi nam smele biti za vsak slučaj v izgled, posebno ne nam v Škednju, kjer delujeta že več let tuji javni knjižnici. Komur je lepo vezana, z zlatom obrezana in skrbno ohranjena knjiga že cilj naobrazbe, bo pač nasproten ideji, da mora taka knjiga med ljudi, kjer se lahko — pokvari. Knjiga pa je le sredstvo do kulture. Najlepšo stran v kulturnem napredovanju našega narodnega življa v okolici bi si škedenjska Čitalnica napisala v hipu, ko bi velikodušno odprla svojo knjižnico ljudstvu. Ker naše ljudstvo je zrelo za javne knjižnice, in še kako! To vidimo že na naši severni meji, kjer naše ljudstvo hlastno sega po slovenski knjigi, da-si je tamkaj ljudska šola v najmanjši meri slovenska. In tu v Skednju, kjer je ljudska šola slovenska, kjer na tej posluje že tretje leto slovenska mladinska knjižnica. ustanovljena po trž. učiteljskem društvu, tu da bi ljudstvo ne bilo zrelo za javno knjižnico ?! Mladi mož, ki je izustil ta stavek, ga je skušal pozneje malce popraviti. Ali s tem je le dokazal, da — da-si domačin — ne pozna domačih razmer. Večerna šola v Skednju je bila sicer ustanovljena za analfabete, a teh v tej šoli dosedaj — še ni bilo; Pač pa lahko štejemo može in mladeniče, ki so tako neumorno obiskovali lekcije tuk. več. Šole med najinteligentneje vaščane. Nedo-rastlih otrok pa sploh nobena javna ljudska knjižnica ne vpisuje. „Pretežkih" knjig, oziroma preznanstvenih pa tudi knjižnica šked. Čitalnice nima, ko jih celo vsa slov. literatura nima preveč. Sicer pa ima vsaka knjižnica svoj katalog menda, in čitatelji bi si izbirali že po svojem ukusu, ni strahu. Za even-tuelno škodo na knjigi pa je itak odgovoren oni, ki si jo je izposodil. Pozdravljamo pa kljubu temu vsaj ono malo, kar je odbor škedenjske Čitalnice naknadno storil za ljudsko prosveto. Upamo, da korak za korakom stori še ostalo. Ali čakati ne moremo dolgo, zato kličemo : javna knjižnica naj se ustanovi čimprej, priskočimo jej v taki meri na pomoč, da se kar zabliska temu in onemu. Na delo torej 1 Dostavek uredništva. O tem sporu nam je došlo še par drugih dopisov pro in contra. Menimo pa, da bodi s tem dopisom ta debata zaključena. Ta dopis pa priobčujemo še posebno zato, ker mirna in stvarna beseda dokazuje, da dopisn. ni do tega, da bi koga pikal, ampak hoče v interesu stvari ugodno vplivati na vse strani. Tak način razprave ugaja !! Tržaška mala kronika* Težka nezgoda. Včeraj zjutraj je javna kočija podrla in povozila 74-letno starko, Alojzijo Kupec, na vogalu ul. Conti. Dobila je razne bunke na glavi in notranje poškodbe, zlasti na jetrih in želodcu. Zdravniška postaja jo je spravila v bolnišnico. Izginil. G Demetrij Metalino, stanujoč v ul. S. Nicolo št. !3, je včeraj naznanil policiji, da je njegov varovanec Evangelj Men-gos že od dne 8. t. m. zginil z doma, ne da bi se več povrnil. Umazanosti regnicola. Včeraj zvečer ob 10. uri se je težak Fran Gorza, star 26 let, iz Palmanove, ustavil v ul. Punta del Forno in je pred mnogimi ljudmi snel dol hlače ter delal razne obscenosti, dočim ga je oglar Fran Terpin ploskal po koncu hrbta. Oba sta bila aretirana. Radi nesrečne ljubezni! — 19-letni trgovski agent Emil Litusso, stan. v ulici Raffineria št. 3 si je sinoči v samomorilno svrho sprožil krogljo iz revolverja v prsi, ■e da bi se bil močno poškodoval. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik z rešilne postaje. Vzrok nesrečna ljubezen ! Po pomoti je sinoči 48-letni kočijaž J. Žiberna izpil iz steklenice večo množino amonijaka, meneč, da je vino. Spravili so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Koledar in vreme. — Danes: He-raklq muč. — Jutri: Gregor I. pap. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne H- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Pri-morsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. — V začetku še lepo, potem motno. _ Nase gledališče. Dramatik Anzengruber ne ljubi samo preproste domače poezije, ne slika samo zunanjih efektov — v dno duše čistega človeka sveti, trenotna Človekova nagnjenja nam odkriva s svojim veščim peresom. V „Samotni domačijiu nam kaže pre-lestno ljubavno življenje kmečkih fantov, tisto sanjavo, romantično ljubezen, med radostnimi vriski in ob luninem svitu spočeto, ki je bilo od nekdaj vir najlepših, najiskre-aejših pesnitev. A „Samotna domačijau dokazuje tudi veliko sebičnost ljubečega in čistega ženskega srca, ki ne mara, ne trpi tekmeca. Mir svoj, svojo srečo, bi žrtvovala rajše, le da nima zavesti, da je že katera druga osrečila ali celo osrečevala njenega ljubimca. V tem oziru je neizprosna bogata samica ! Resolutna in odločna. Za svoj duševni mir, za gotovost hoče prenesti vse, tudi ponižanje, kakor je sicer ponosna. In neobzirna je, trda, sebična — tako je njeno srce. Zemljanova lepotica, prešestna mlada, zdravja kipeča in življenje noseča — o ta je pa drugačna. Toda o tej bi povedali jutri kaj več. V nedeljo pa bomo videli obe naši junakinji v živi besedi, v zanimivem, nepozabnem boju. Društvene vesti. Podružnica „Glasbene Matice" V Trstu. Vse p. n. gg. pevke in pevce prosimo, da pndejo danes zvečer ob 7. in pol v veliko dvorano „Nar. doma". Pevo vodja. Podružnica družbe sv. CM. v st. Ivanu vabi na dramatično predstavo ki bo v nedeljo dne 13. t. m. ob 4in pol pop. Predstavljalo se bo Šaloigro „Cigani". Igra je polna zdravega humoija in finih dovtipov, igrali pa bodo naši dobro znani igralci tako, da ne bo nikomur žal, kedor jo poseti. Oziraje se pa še na plemenit namen, nadejati se je obilne udeležbe. Šentjakobska čitalnica vabi vse svoje pevce in pevke ter dramatične diletante k nocojšnji vaji, ker 19. t. m. (na sv. Jožefa dan) ponovi se na splošno željo opereto „Mamzelle Nitouche" (Santarellina) v „Narod. domu". Uro se naznani pravočasno. Glasbena šola šentjakobske čitalnice naznanja, da se bodo začele redne vaje za novo priglašene učence jutri zvečer ter se bo vpisovalo še druge cd 5.30 do 8. in pol. „Arimatejsko društvo" na Prošeku ima svoj redni občni zbor dne 13. t m. ob 1 uri popoldan v dvorani g. Starca z običajnim dnevnim redom. Književnost in umetnost Poljudna pravna knjižnica zvezek XV. — Kjižica 7. Društvo „Pravnik" v Ljubljani je XV. zvezku izdalo sedmo knjižico svoje „Poljudne pravne knjižnice". Kakor njene prednice, tako tudi ta knjiga prinaša predpise, važne za vsakogar, namreč: I. županstvom izročena sodna opravila v zapuščinskih in varstvenih stvareh. II. Javne dražbe zemljišč in premičnin. III. Odstotek za uboge pri javnih dražbah. — Poučna knjižica stane samo 40 stot. in se dobiva po knjigarnah. — Isto društvo izda že meseca marca t. I. obširno fcnjigo »O nespornem sodstvu", v kateri so vsi predpisi o notarstvu, o zapuščinskih in varstvenih stvareh, o denarju, ki se hrani pri sodiščih ter sploh o vseh vsem, kar je s tem v zvezi. Knjiga bo imela čez 600 strani ter bo veljala v platno vezana 7 K, predplačniki pa jo dobe za 5 K 26 stot., če ta znesek pošljejo do 15. marca naravnost društvu „Pravnik* v Ljubljani. 1 DAROVI — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v veseli družbi v gostilni „Gospodarskega društva" v Rojanu 4 K. g. Ferdo Ferluga dodal 2 K, Strang 6 K — V isti namen je daroval g. Štoka Jože 1 K in g-a Amalija Lavrenčič mesto venca pok. Kotnika 20 K. — V odgovor „Slovencu" daroval za moško podružnico sv. Cir. in Met. Gosp. Rupnik 2 K 20 stot. ter se odpoveduje „Rodoljubu" katerega član je bil 11 let. Isti g. daruje za Narodnega delavca 3 K. Denar hrani uprava. — Čitalnici pri sv. Jakobu so darovali gg. Čretnik Martin 5 K, Bavdaž 3 K. Mpd gosti Konsumnega društva se je nabralo 17 K 80, povodom občnega zbora, ki se je vršil minolo nedeljo 6. t m. iflBBlBBiBPBBBBlHBMBaiHk V soboto, dne 12. marca o priliki semnja v Sežani se l>o pr« dajalo na sežanskem trgu: velik izbor porcelanaste posode kuhinjske lonce iz maltiraneg-a železa buteljke, kozarce, In sploh ose predmete zo sost. m kržmorle Vse po nizki ceni! * US" Poslužite so te ugodne prilike! i m mššmmm** ^ m & ** mmmm mM I —J* I Ve ika zaloga fotograf, aparatov s prittklinami Rodolfo Buffa sn optik, Trst, Corso štev. 2. m—m Bo^at iz^or KodakoHh aparatov in vseh izdelkov znane dražbe „Eistm^n KODAK'-. Aparati Zeiss. 6oer-f Huttig, Erne man, Krugener, Bus h Mačke »atein Id itd. Tvrdka sprejemu vsa dela razvij nja fotografij, izdelnje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMER4 BS URA na razpolago gg. klijentom. Navadni in priznaatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki d iljnogledi, naočniki baro- i a termometri ter vsi opt. predmeti. Plošče, film in papir iz najboljših tovaren. ANTON REPENŠEK knjlfom v Trata, tU OmUI« • priporoča slavnemu občinstvo tvojo moderno urejeno delavnico, v kateri ae izvršujejo mvto stroko spadajoča del« to6no In p* zmernih oanah. SVOJI K SVOJIM 1 VBL1K1 DOH DI Z* LETNO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterma štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero zadnjih nOVOStl Za LETNO S0ZOIIO po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izbira srajc, ovratnitov. ht atm«. zp»est' c itd - Na M f se »'n»IiUa]o nzorci- T MM Klnenntožnf BELVBDME TRST - ulica Belvedere 19 - TRST TRI NOVOSTI! — °d ***** do marc« mo TRI NOVOSTI! 1) ŽRTEV SITANA oent m. drama. 2) ATENTAT NA PARNIKU „SLA-VONIA", oenzac. drama. 3) Nesreča prodaj, turskih pregrinjal (komično) o o o o o r •ooooooote Mnenje sosp. dro. R. Fleckseder-jn no Dunaju azistenta II. zdrav, klinike g. dvor. svetnika prof. Neusserja. G. J. SRRRAVALLO Trst. Zahvaljujem se Vam za poslane buteljke Vašega izdelka ŽELEZ-NATO KINA-VINA SERRAVALO (Vina di China Ferruginoso Serra-vallo), ki Vam jako rad potrjujem, da ga vsled naših kliničnih skušenj jako rad predpisujem tudi privatnim klijentom, ki trpe na pomanjkanju slasti, šibkosti in malokrvnosti. DUNAJ; dne 4. januvarja 1908. Dr. R. FLECKSEDER. Podpirajte družbe sv. in Metedlja! Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastvvirtb :: TRST, ni. Stadion fl 6 - Telefon 22-85 m siedalltia Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo, ce— ipenu. Bogata izbere ubere popolnih aob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in sadilne dvorane ▼ naj uo vej Sem sloga. — SPEOUALIfBr : Železno in medeno pohiStro Bofata izfeera vsakovrstni* stolic. — Popolne opreme in posamezni deli. Priporočamo našim -- gospodinjam -- Stran IV. »EDINOST« št. 70. — V protest proti „Slovenčevemu" članku daruje g. F. Z. Prvački 1 K. — Z željo, da se noben Škedenjski Slovenec ne udeleži prihodnjo soboto plesa tako sovražne nam Lege Nazionale daruje g. F. Z. Prvački 1 K, skupaj 2 K za Magdalensko CM podružnico. — Gosp. Vekoslav Kodrič daruje 1 K isti podružnici z željo, da bi Magdalenska podružnica CM. srečno napredovala. — Gosp. Fran Cerkvenič daruje 2 K isti podružnici, želeč, da ne bo prihodnjo soboto v Skednju na plesu zloglasne Lege nobene slovenske duše. Denar hrani: Benedikt Godina, blagajnik. — V protest proti „Slov." Cirilmetoda-riji nabral Josip Sorč v Plesovi gostilni v v Devinu 5 K za podružnico na Opčinah. Darovali: g. Ples, g. Rode, g. Gasparin in Sorč po 1 K. — Pecikar in Klemene 40 stot. in g.a Guillot 60 stot. Denar hrani podružnični blagajničar. Druge slovenske debele. Osebna vest. Koncepist na lubljanskem magistratu g. Fran Jančigaj je imenovan za mestnega policij, komisarja. Bolniško zavetišče cesarja Franca Jožefa v Ljubljani se koncem prihodnjega meseca izvrši svojemu namenu. Za začetek bo vsprejetih samo 50 bolnikov. Dr. Rudolf Lautner, mnogoletni župan v Vitanju na Štajerskem in tamošnji organizator, je umrl v Gradcu v nekem sanatoriju. Mož je napravil iz slovenskega Vitanja zagriženo nemško-nacijonalen trg. V Košnici pri Celju je merjasec raz-grizel 5 letno hčerko posestnika Veberja, ki je umrla eno uro potem. V Moravčah na Kranjskem so pri občinskih volitvah zmagali pristaši S. L. S. Ljubljanski občinski svet je na predlog župana Hribarja soglasno sklenil, da se Pristavska ulica prekrsti v Karol Kotnikovo ulico, v spomin našega največjega mecena in dobrotnika. Radi detomora je bila obsojena pred mariborskimi porotniki na tri in polletno ječo 31-letna dekla Marija Serdinšek. Razne vesti. Koristna iznajdba. Na Dunaj je dospel iz Dubrovnika profesor Kessler, ki je iznašel pripravo, potom katere se bo onemogočilo vsako trčenje vlakov. Poslanec Biankini je predstavil iznajditelja železniškemu ministru Wrbi, ki je obljubil, da bo dal preizkusiti iznajdbo na državne stroške. Ti bodo znašali 2000 K. Znani francoski avijatik Wright v Parizu se je ponesrečil. Padel je s svojim letalnim strojem na zemljo in se težko ranil. Stroj je popolnoma uničen.« Ruska carica, ki mnogo trpi vsled silne nervoznosti, se je na svet zdravnikov odločila odpotovati na francosko riviero. Izgoni Židov iz Rusije so se v zadnjem času zelo pomnožili. Iz Kazana in Rige je bilo izgnanih na stotine židovskih obitelji, med njimi tudi takih, ki so bivale že desetletja v dotičnem kraju. Veliko poneverjenje. Izdajatelj klerikalnega lista „Bayersches Vaterland" v Mo-nakovem je poneveril iz blagajne Reiffeise-nove zadruge 120.000 mark in pobegnil. Zaroka portugalskega kralja Ma-nuela s princezinjo Viktorjo Patricijo, hčerjo vojvode Connaugtskega, se v kratkem naznani oficijelno. Princesinja je rojena leta 1886 in tri leta starejša od kralja Ma-nuela. Veliko narodno tiskarno ustanove v Pragi. Načelovalo jej bo mnogo odličnih čeških politikov, med tem tudi dr. Kramar. Imenovala se bo: Narodni akciova tiskarna. Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - uL Ombrelle 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke Ir Olveine stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom Pristno hrnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 Kos dolg 3-10 m f 1 kos 7 kron za popolno moško j J kos 10 kron obleko (jopič, hlače In telovnik ::: stane kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kob za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kmmgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah ctolidna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, dm natoči blago naravnost Is tovarn, mosta, velike ugodnosti. Kadi velike rasprodaje vodao avbi« blago- — Stalno, ugodne osne. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. Živnost. banka pro Čechy a Moravu v Pragi Podrnzniee ▼: Brnu, Itudejovleah, Igrlav?, Krekom, Ltotu, MoraT. 0*travi, Olomnes, Patdubieab, Plznju, Prostjejovu, Tabern, Trstu in ra Dunaja I. ■ Herrergiisse 12.-- :: 42. glavna skupščina delničarjev :: ki se je vršila dne 6. marca t. 1. je sklenila izplačati za leto 1909 7 Ol tno O dividendo t. j. K I4-— na delnico, kattra se zamore vzdigniti proti izročitvi kupona štev. 35 od 7. marca naprej ob delavnikih od 9. do 12. predpoldnem pri blagajnah centrale v Pragi in njenih podružnicah v Brnu, Budejovicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Morav. Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Piznju, Pro-tejevu, Taboru, Tistu in Dunaju, I. Herrengasse 12. I IDO A l/NI QVFT V PRAGI, dne 6. marca 1910. UrnMVm OVC.I. Panificio renomirana tvornica za pečenje izvrstnega čajnega in dezertnega kruha sšsmjm0gla7ie5 MALI OGLASI se računajo po 4 ► j stot. besedo. Mastno tiskane be-! sede se računajo enkrat več. Naj-I manja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. 1 Ženitna ponudba. Čaja. ki nima prilike narediti znarja, želi stznaniti se, oziroma po-očiti z mladeničem, kateri je v gotovi službi. Železničarji izključeni. Proei rfsne ponudbe pod „Danica", poste restante, glavna pošta Trrf. _ 393 rumenib, belih in rurlečih po 20 vinarjev komad ima na prodaj Josip Ćebron, posestnik, Kihenberk. 390 400 vrtnic Osel Trst. se kupi. Biti mora jabo pohleven, bolj mlad in močan. Ponudbe na Ins. od d. Edinosti, 394 Odda se Edinosti. dobroidoča goBtilna pod ugodnimi pogoji. Kje ? pove Inseratni oddelek 376 Zobotehniški pomočnik z t-i Ietn>> prakso in dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove Ji -»eratni oddelek Edinosti._ "<*' II|Xa v Ajdovščini se proda. — Več se izve pri nidn, ima no melilova-n h stih, »i^oJno t bliiini pos'aje. Pri'luet +6 7 TriiOu »»-Ijkausko raivij.», •'-•--"'S* UtOjdii je 8prt>tue- uiu in »«>tn«m« hote ir'u zasig irana o-hra akristroc . Znanje slo». iu uernSk je^ik* je ut-ol.bo Hfi t mani potrobiols sa fcin»rf!6na sdrnv-ijonja. Potrebidino lx gnm-"k in ne^rodlrne«^ blaga. : [k Bogomil P ino f>7Si nrar t sežai ima svojo nooo prodn-lalnlco v ur V TRSTU, ulica Vincen. Bellloi 13 nasproti cerkve bv. Antona novega. Vsftkov. verižic po tov. cenah.