I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar 90 kr., pošiljan jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr za >ol leta 1 gold, 70. kr trt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 23. oktobra 1889 Obseg: Kako brez tehtnice spoznati težo goveje živine. Kak Razgl Razne reči. Zemljepi m rodop obraz sadna drevesa saditi v slabo Trgovinska zbornica einljo, da rast6 dobro Naši dop No • v Gospodarske stvari 4 prej trak držal z desno roko Kako brez tehtnice spoznati težo roka, in položi njen palec sredi hrbta tam naj prime zdaj leva goveje precej za sprednjima nogama isto mer v ■ živine naj ga desna dalj Ko leva drži trak zgoraj do Gospod Mat ievič, c. kr. finančni nadkomisa redi spodnjega života ija in ravna navzdol, da pride v Tako precej za sprednjima nogama si Celovci si je izmislil poseben rdeč > po drugi črn. Po č trak, strani ima zarisane mili- cele srednje debelosti je po eni strani polovico najože debelosti ter držiš pridejal polovici najširje debelosti še v desni roki številko Tam metre s številkami živinčetu Meriti pa je debelost in dolgost za trak, poglej na rdeč : ___ftt držiš z desnim palcem na rdeči strani Zi strani številko in si jo zapiši vot pa ni povsodi enako debel Zdaj moraš premeriti še najdebelejši je okoli trebuha 1 koder se najbolj tlom približuje, najoži pa precej za sprednjima nogama. Jemati je treba srednjo debelost. To izmeriš, če premeriš život okoli srede trebuha preko nogam hrbta pa za sprednjima potem obe številki sešteješ skupno številko razpoloviš * 1Q meriti morata pa dva Tako Srednjo debelost pa lahko en sam pre meri tako le: Poglej trebuh najširji, in kod čez hrbtišče šel ako dolgo s t. Na prsih pred sprednjima nogama lahko otiplješ o- Na sredo te kosti prsno kost (pri e) položi konec traku (nam reč tam sklepek na rdeči črti) in pritisni ga rahlo životu z desnim palcem in ka zalcem. Z levo roko pa ravnaj trak preko desne sprednje noge ravno pod členom (pri /), se noga v životu pripogiba, in kod je trak ga po-(Glej podobo 1.) Stopi na desno stran goveda in položi konec traku (namreč tam kjer je sklepek spusti in naj obračaj ga naravnost proti ledj ali vrhni kosti zadnje noge, je kost najbolj očitna (pri tegnil okoli vsega života Podoba Na sredi pota obstoj in pritisni trak rahlo životu Zdaj naj ga prime tam na rdeči črti) na s edo hrbtišča v tisto mer, koder mora leva roka trak iti preko najširjega trebuha. Konec pritisni z levo do ledja; in pred kostj desna roka konec traku spredaj ga je dozdaj držala dalje Ko je leva roka oproščena, ravna trak ki roko hrbtu ajbolj ven moli z desno roko pa ravnaj trak doli spet trak k životu ? pritisni do sredi trebuha (pri b), tako si izmeril polovico naj- trak pred ledjem, leva pa pelj Desna zdaj spet spusti in prime za širj debelosti. Zdaj drži trak tam, kj egel do sredi rep, tam trak preko ledj trebuha, in poglej pod kod trak šel čez hrbet, ako bi se rep loči od telesa j/i meril okoli života precej za sprednjima nogama roko za trak tam je držiš z levo deč 81 strani zabeležena dolgost živinčetova. To številko si tudi zapiši. Več ti ni treba meriti. Zdaj pa podvoji srednjo debelost in jo prištej dolgosti Ta seštevek moraš pa za 721 zmanjšati 721 od niega odšteti. Številko, ki ti je zdaj ostala to je , po- potlačim. In tako pustim iamo, dokler pride čas drevesa saditi, prazno. Posebno koristno je tudi drevju, če v jame, dokler so še prazue, potrosiš nekoliko dobro pre- išči na rdeč strani traku. Ko si jo našel, obrni trak delanega gnoja. Dež izpira gnoj, iu gnojuica se iz njega in na č metrih, strani ravno nasproti vidiš številko v mili- oceja v globino. Ta gnoj pa moraš, ko sadiš drevesca, katera ti kaže, koliko kil govedo tehta Recimo, da si premeril sred 338, dolgosti pa 330, zdaj računi: debelost in našel še debelost enkrat debelost dolgost 338 338 330 to je od tega proč 1006 721 ostane Zdaj vzameš trak in poiščeš na vilko 285 ako trak obrneš na č 9 285 deči strani šte-najdeš njej ravno nasproti številko 708 milimetrov, vedo 708 kil težko. Lahko pa težo izračuniš tudi stotine. Namesto dvakrat to pomeni da je go glave, ako izpustiš 338 meš je je 76, 106 temu dvakrat 38. to samo 30, to temu prišteješ dolgost namesto 330 od tega odtegneš samo 21 namesto 721 zdaj prišteješ 200 ter dobiš spet isto številko J dobiš 85 285, katere poišči na traku Mesarjem kupčevalcem z govejo živino priporočati » da si kupijo tak trak i kajti vage ali teht niče ni povsod pri rokah j in kdor žival na oči kupuj in ni v tem že dolgo izkušen lahko se okani Take trakove prodaja gospod F Sadnik železni tr Celovci (Burggasse štev. 7.), in sicer: govec v dolge v medni ali mesingasti in metre škatljici po 3 gld. 20 kr metrov dolge po 4 gld. 20 kr Kako sadna drevesa saditi v da rasto dobro slabo zemljo 7 Na to vprašanje odgovarja izkušen sadj tako 1.) Jamo kamor hočeš drevesa saditi, izkopaj če moreš 7 uže ^koliko tednov, predno sadiš Ce sem mislil drevesca saditi jeseni ? izkopal sem jim jame kmalu po otavi > če sem jih hotel pa že v jeseni. To je zato dobro 7 pomladi, izkopal sem jih ker izkopana zemlja po- tem dalje časa leži na zrahla in rodovitnosti napije zraku, solnci in dežji ter se jako pod neba Jame izkopljem, .kar se da, plitve, po čevelj globoke po čevljev pa široke da so plitvim skle dam ali dlani človeške roke podobne, po takih jamah se drevesne korenine dobro razširij 3.) Rušino porežem toliko globoko, dokler ji sezajo korenine, ter jo denem na stran Prvo zemljo, tikoma pod rušinami denem posebe na stran > ker površna je boljša od spodnj katero tudi posebe na drugo stran položim. Kadar je jama izkopana dno > toda narobe > , denem rušine brž na ter jih precej dobro pomendram in pa tako ravnam zopet iz jame pobrati. 4.) Kadar drevesca sadim, Najprej zataknem kol sredi jame, potlej pospem nekoliko boljše zemlje po rušini iu na njo postavim drevo, katero sem v to jamo namenil, privežem ga h količu, toda ne pretesno, da se laže z zemljo vred poniža in usede, ostalo boljšo zemljo (če nimam posebno dobre pri rokah) skrbno zaspem korenine ter jih z roko lepo razprostim, in sicer tako, da ne ostane nič praznega in presled kastega med njimi. Na to zaspem jamo po vrhu s tisto zemljo, ki sem jo nazadnje vrgel iz jame, in napravim okrog drevesa jamice, da se deževnica ali sicer voda, s katero drevo zalivam, ne oceja, ampak ostaje okrog njega. 5.) Ako pa nastopi suho vreme, treba drevesca po gostoma zalivati ; ker so namreč plitvo posajena, posuše se tudi hitreje nego globoko stoječa, in tudi zemlja okoli njih še rahla. je 6.) Drugo jesen si oskrbim, če je le moči, pepela, zelo dobre prsti ali pa prav podelanega gnoja in pospem te tvarine po rušini okrog drevesec 7 pa ne tikoma njih ampak bolj okrog njih po rušini ter jo podkopljem precej globoko, toda pazim, da se korenine ne poškodujejo. Po tem takem jtf zemlja okrog drevesca zrahljena in pognojena, ampak tudi zunaj nje do- prav dobro tekne, in ko nimajo samo v jami 7 7 kar m volj rahle prsti in živeža zato rastejo kvišku, da je veselje. Tako gnojenje in rahljanje prsti je in bo drevesom vselej prav koristno, torej zaradi orekopaae prsti okrog tudi v poznejših letih Kar drevesa nakosiš manj sena, toliko več pa otave. Tako sadim in obdelujem svoja drevesca že več let, rastejo pa veliko hitreje in se obraščajo veliko bolje 5 nego druga. Zato to ravnanje vsakemu živo priporočam. Razglas. Po približnji cenitvi se bodo na spomlad leta 1890 iz državne trtnice z ameriškimi trtami v Kostanjevic okolo 140.000 reznikov trt vrste Riparia, 8000 trt Solonis potem 4000 trt York Madeira in 30.000 enoletnih vkoreninjenih 1000 vkoreninjenih reznikov reznikov 1000 vkoreninjenih konečno tudi drugih zalog kakor Rupestris, Othello, Elvira, Portalys, Huntington, Noah Cumingham, Gloire du Montpellier, vsake vrste ka kih 200 1000 reznikov oddavali Da se vinogradnikom po zmožnosti vstreči zamore > bodo od dneva po razglasu dotičnih občinskih pisarnah napovedovalne pole na razpolaganj 7 v katere naj vino rejci svoje ime in priime, stališče, hiš. št. potem zaželjene vinskega cvetu, da ostane reč tekoča. tem drevesnim trte in številko trt do 15. novembra 1889 voskom vse rai se da lahko s čopičem mazati, hitro zamaži čim prej tem hitrej zarastejo. Če ni takega vpišejo, tistim, kateri se bodo pozneje oglasili bode mo- vo*ka, dob tudi ilovica, s kakeršno mažejo lončarji goče še le vstreči, ako bode kaj zaloge ostalo peči primešaj j>a jej mizarskega kleja ali lima. Če rane Dosedanja cena reznikov je bila 6 gld. za 1000 ko- še v pravem času in dobro zamažeš, ostanejo drevesa madov reznik in vkoreninjenih trt. 10 goldinarjev za 1000 komadov j zdrava ter rode drugo leto zopet obilo sadja, naj si jih je toča tudi uže večkrat pobila. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, 7. oktobra 1889. * Suha prst. Kolikokrat imamo prst na kakem suhem kraji ; kjer seveda ne smela biti, pa se nam Razne reči. popolnoma posuši! Ker rastline svoje posadili, pa jih zaradi suhe prsti ne moremo. Če jo polijemo * Da sadne peške in koščice hitreje kalijo. Poišči z vodo, sprijemlje se in ni za rabo, če pa porabimo kraj blizu hiše ali hleva ali kje drugje, kamor po dnevi suho, medli ves čas rastlina, ker se prst pozneje le solnce najbolj sije. Tu naredi sečnja meseca luknjo čevlj malo navzame vlage. Sveža vlažna prst je torej pri pre- globoko, široko pa po množini nabranih peška. To luknjo sajanji neizogibno potrebna. Suho prst vendar lahko napilni na pol ) s konjskim gnojem j čezenj pa potresi za 1 palec na debelo dobre, čiste prsti Ko je osvežimo na ta le način: Prinesimo je na presajalno mizo srednje velik kup, polijmo jo malo z vodo in potem smo to storjeno, vzemi peške in jih s čisto prstjo pomešaj, jo z rokami dobro premešajmo. Ko se je voda, Pomešane peške deni v platneno culo ter jo zaveži, da j0 bili prilili, že povsod enako razlezla, polijmo kup iz peške iz nje ne padajo, culo pa z roko potlači tako, da nova in ga premešavajmo ter prst menimo tudi z ro- peške ne leže na debelo v njej. Tako na široko podelano kami. Tako delajmo tako dolgo, da je kup vlažen, culo peška položi v gori popisano luknjo, na njo pa za palec na debelo potresi dobre, čiste prsti. Ob suhem vremenu moraš luknjo polivati z mlačno vodo. Do tedna začno pešče že gotovo kaliti. Kadar to zapaziš, vzemi culo iz luknje piav rahlo, nesi peške naravnost palca globoke po * Če si je konj izvinil nogo, rabili so poprej mrzle mokre obkladke. Izkušnja je pa poučila, da se noga mnogo prej ozdravi, če na njo devlješ gorke obkladke ali pa če mu bolno nogo postaviš v jako gorko vodo. v gredice % v drevesnico posadi jih palec narazen in jih potem z rahlo roko zagrebi. vreme suho, treba je sajenke večkrat s postano vodo s e je škropilnico politi. Kdor to poskusi, kar čudil se bo, Potem pomoči obezo v zmes, napravljeno iz enolikih delov vode in arnike in jo trdno obeži okrog otekle in boleče noge. Kadar se je obeza uže posušila, namoči jo zopet v rečeni tekočini. V malo dneh konja zopet lahko vprežeš. kako hitro bodo začele peške Kaliti in skoro vse enako v drevesca rasti. Tudi pozneje rasto tako vzrejena dre- vesca veseleje in krepkeje mimo onih, «o po navadi bila jeseni v gredice vsejena. Koščice češpljeve in Podučile stvari. črešnjeve itd. pa tako ravnaj že jeseni meseca novembra, in videl boš, da bodo kakor peške začele spomladi kaliti. sadnih divjakih. Navadno poiščejo naši kmetovalci divjakov v hosti, tako imenovanih samosevcev, katere potem presajajo na on prostor, koder bode raslo mogočno prihodnje sadno drevje Prepogostoma pa se samosevci slabo sponašajo, ker navadno so uže stari in tudi slabih korenik, in vsi sadjarji Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 131. Danes in nekdaj. Človek je znal v prirodi najti ogromno množino strinjajo v tem, materijalnega bogastva, katero je cele veke brez koristi da so najboljši divjaki iz semena, po rednih semeniščih ležalo skrito v zemlji. Kako slabo so bila razsvetljena naša ali drevesnicah odgojeoi. Glavna stvar namreč je, da ima mesta in delavnice dokler je človek samo z bilinstva in se divjak lepe korenike. Ako jih ima, gotovo bo v dobro živalstva dobival gorivo i Človek je s ojim trudom in naporom odprl cele potoke petroleja, da mu lepše in zrahljanem svetu izvrstno in naglo uspeval, in tudi cepič se gotovo prime, ker obile korenike dovajajo dovolj živeža, boljše razsvetljavajo hiše. V premogu je našel človek in res uže prvo leto požene čez meter dolgo mladiko, neizcrpivo vrelo bogastva, kateremu vrednosti na more TaKi dveletni divjaki naj se spomladi nasade v drevesnico bolj oceniti. Premog najbolje deloval na razvoj parnih narazen, avgusta meseca pa cepijo na oko, ali pa strojev, kateri človeku vsestranski ogromno uslugo de prihodnjo spomlad na sedlo, v sklad itd. lajo. premoga si človek dela plin za razsvetljavo, drevjem jagodnimi grmi, vinsko trto iu z ro- njega dobiva parafin za sveče, ž njega dela najkrasnejše in najrazličnejše anilinske boje, katere so v bojadisarstvu stvari, ki sc na miru zami, katere je poškodovala toča, ravnaj tako le: Smole in voska raztopi po enoliko in primešaj toliko navadnega cel prevrat napravile itd v emlji ležale, izdelavajo se daues v premnogih tvor- res ue z delom ue z imovino ki je nimaš zado- nicah vse na korist in ugodnost človečanstva tvor nicah je danes malo odpadkov » katere bi človek do voljavati potreb svojih, tu je gotovo uboštvo. V uboštvu prikazuje socijaino vprašanje v najjasnejšej svojej se celega zavrgel. Mnoge rude, za katere človek preje ni obliki. More človeka kedaj pa kedaj zadeti nadloga, da postale so izvor njegovemu bogastvu. Hrano si mora po rkati na tuja vrata, o takovem človeku velimo, maral, človek napravlja raznovrstnejšo boljšo » ker je znal z da je v potrebi. Kedar se to stanje premeni, neha po- umetnim vzgojem živalstva in bilinstva priti do boljše treba, če pa ostaue to stanje trajno, tedaj nastane in izdatnejše hrane. Ogromne goveje črede, katere se po uboštvo, siromaštvo. Iu tu ui in ne more biti drugače, južnej Ameriki pasejo » lovil preje človek samo radi kakor da društvo skrbi za vzdfžavanje in življenje ubogih. njihove kože > DO kemik Liebig nas je naučil, kako je Povest celega sveta potrjuje to. moči z mesa njihovega izvleči hranive tvari, pa jih po svetu razpošiljati. Ubogih iu stradajočih je bilo vselaj, in bodo tudi, dokler bode svet stal. Znano nam je, kaj je povedal Veliki svetski promet i ga je človek v novejšem Jezus Kristus. Naj s društvo ljudsko vredi kakor mu času po celem svetu razplel, znamenito je povzdignil drago, uboštva ue bode odpravilo, samo način vzdržavanja naše bogastvo. Silno rudno blago, s katerim je priroda ubogih utegue premeniti. Možje, ki motrijo življenje obdarila kraje zunaj Evrope, zna danes umni Evropejec ljudsko, njegov tečaj, premene, njegove radosti in tr-v svojo korist tako upotrebljati, kakor da mu doma pred pljenje, opažajo, da v narodu, ki se je popel na visoko pragom leži. Velik kos Evrope se oskrbuje s petrolejem, stopnjo prosvete iu napredka, ne zgine beda, pomanj- ki ga v Ameriki love. Malone zlato in srebro celega kanje, temveč da še raste. Čujmo, kaj veli o tem ame sveta se zvozi v Evropo. Neizmerna množina tvornic na Angleškem, katere podelavajo železne in bakrene rude, dobivajo množino teh rud z izvenevropsidh naselbin, kar trdi, pozivlje > riški pisatelj Henry George v svojem iu uboštvo,u ki je delu: „ Napredek vzbudilo veliko senzacijo. Da dokaže, nas, da pogledamo, kaiio se godi po Bilinsko bogastvo celega sveta nam je postalo z da svetu, kako se živi tu in tam. Na enej strani ogromen našnjim prometom pristopno. Veliko množino dišavin napredek. Naše stoletje je res stoletje čudovitosti. Eden isto tako vživamo , kakor da pri nas uspevajo. Mi se izum hiti pred drugim, eno odkritje poriva drugo. Ka- naslajamo s kitajskim čajem, pijemo azijsko in ameriško morkoli se ozreš, povsodi kakor da iz zemlje rastejo kavo, in redkokedaj pomislimo, kako so daleč nova podjetja, novi dokazi neumorne ljudske delavnosti in duha človeškega. Ali je pa ta ogromni napredek pri- kraji, odkoder nam ti pridelki dohajajo. K nam donašajo sago, datlje, smokve in stotino drugih hranivih zelišč z južnih nesel tolažbe, ali je prikrajšal dnevni napor onim, kateri vročih krajev, tako da v tem pogledu skoro ne čutimo, najbolje trebajo odmora , ali je prinesel ubogim da nas je priroda siromašnejše obdarila. Prav to elja kruha ? Ne! več Z vseh strani civilizovanega sveta se sli o proizvodih živalskega sveta. Proizvodi prirode raznih šijo tožbe, da ide na zlo, da industrija trpi, da delavci krajev sveta so toraj postali občen imetek, pa tudi iz sedaj tu sedaj tam ustavljajo delo, da človek svojih delki človeških rok in razne umotvorine kateregakoli novcev ne more koristno naložiti, da poslovnemu svetu kraja so pristopne danes celemu svetu. Kolikor bolje manjka novcev, da se je v hiši težaka in delavca trajno raste človeški promet, toliko raznoličnejše postaje tudi nastanila skrb in revščina. Take tožbe se slišijo ne z bogastvo. ene države, temveč z več držav, ki se med seboj zna- Kamorkoli se ozremo, povsodi vidimo, da je človek menito razlikujejo Ali najhuje tožijo tam imaj znatno napredoval, da je znamenito obogatel. vsega onega, kar je potrebno, da se narod materijalno No vprašamo pa, ali ta napredek, to bogastvo vse razvije in povzdigue, to je, kjer je zemlja jako naselj » zadeva ? največe bogastvo stoje najizvrstnejši stroji 132. za proizvajanj goste železne mreže preprezajo Siromaki. Kdor dela, trudi se in muči. Zvest spremljevalec delu je trud. Ali ob vsem trudu ponuja delo človeku tudi slasti. Dokler človek more delati, laglje mu pomoreš, ako ga zaaene ta ali ona nadloga. Drugače pa je, kedar ne more delati, kedar opešajo moči ter si ne more ničesa prislužiti, pa tudi nima ne zemljo, in mnoge ter dobre ceste vežejo predel s predelom. Tu vam je največ siromaštva, tu se bije najhujša borba za življenje, tu je največ ljudi, kateri ne morejo dobiti dela. (Dalje prihodnjič.) imetka dohodkov, da se vzdržuje brez dela takih okolnostih druge nas čakajo naloge. Dokler imaš moči, prebijaš se skozi vse nadloge, z marljivostjo • • , . » • in treznostjo moreš ne samo živeti, temveč utegneš tudi j • do tega se dokopati, da si zavaruješ starost s štedlji-vostjo v boljših dnevih. Ali kedar tega ni, kedar ne mo- Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje.) 16. Ako se prevažajo rudninska olja drugega raz reda na vnanjih vodah, treba je posodju, v katerem rudninsko olje, omisliti neizgorljiva, pokrivala. Ladije na . r vnanjih vodah, katere prevažajo potnike, smejo imeti netilno blago v skladišče. Te propise zapisati je na vseh natovorjenega rudninskega olja drugega razreda največ vhodih in vratih skladišča tako, da se dobro vidijo. 1000 kg. 17. Na prostoru, kjer je skladišče, ne smejo razven Ako za ladije, natovorjene z rudninskim oljem tanovanja paznikovega, ki je z zidom ločeno od drugih ni v pojedinih pristaniščih posebnih propisov zanje naslednja določila: j veljajo delov skladišča, biti druga stanovanja. Paznikovo sta novanje ima se tudi eventuvalno rabiti za pisarnico. Po morju prihajajoče ladije, ki so izključno ali pa z večine natovorjene z rudninskim oljem, morajo se Pri skladiščih, v katerih naj se spravljajo rud- usidriti na odprtem morju in smejo tedaj v prista ninska olja drugega razreda smejo tudi opuščati pro nišče priti, ako so svoj tovor odložile po naredbah, ki pisi pod in obrtno oblastvo odločuje potem po jih je dognal pristaniški urad v sporazumu s krajnim oblastvom o izbrisanju in ležanju. svojem preudarku o tirjatvah glede ograje in proste leže zemljišču. Ladijam, katere imajo nekaj colli rudninskega 19 Množine ne večje od 10.000 ali večj od olja poleg kakega drugega tovora, dopuščeno je vstopiti v notranje pristanišče le s tem pogojem, 1000 rudninskega olja drugega razreda, takisto mno- da na svojo žine ne večj od 1000 ali večje od 100 rud troške vzamejo na ladiji uradno pozvanega nadzornika s kra za dobo, da se izložijo ti colli, kateri ima paziti, da se izlaganje vrši, kakor je treba, in kakor zahtevajo pro- pisi radi opreznosti. 18. Večje množine skega olja prvega razreda smejo se spravljati jevne policije privolitvijo. .Kadar se podeljuje ta dovolitev, predpisati je z ozirom na propise, nahajajoče se v se kažejo kot po- 16 zlasti v odstavkih do ki nego 10.000 kg rudninskega trebni vsled krajevnih razmer, ali vsaj je treba pred- olja drugega razreda, takisto množine, večje od 1000 rudninskega olja prvega razreda, smejo se skladati na posebnih skladiščih. pisati pogoje, ki so navedeni v 20. Množine ne večje od 18. 1000 ali večj od 300 rudninskega olja drugega razreda, takisto mno Obrtno oblastvo ima zahtevati ako se ne kaže, da žine ne večje od 100 kg, ali večje od 15 kg rudninskega je tu pa tam treba drugače postopati naslednji pogoji: ) da se izvršijo kletih ali v Skladiški prostor mora imeti potrebne strelovode olja prvega razreda smejo se spravljati prostorih v pritličju, kateri nimajo odtokov na zuna (cest, dvorišč itd.), naprav za kurjavo ali umetno raz- m primerno ograjo (zid nasip itd), katera ovira, da svetlj nepozvani ne morejo in da ne vidijo vanjo. Osrog nje mora biti tako prikladno od vseh stranij, da je moč vo in kateri imajo dobro ventilacij za sklad, morajo biti napravljena iz neizgorljivega gradiva ter morajo imeti iz Tla ki se rabijo neprepustnega neizgorljivega okoli voziti se z gasilnimi stroji. V skladiškem prostoru gradiva napravlj nepretrgani oklep tolike visokosti mora biti pripravlj zemlja za namet Tekočine v skladišču in tudi poslopja ki jih da je prostor med odklepnimi stenami s prostornino kake zbiravne jame tolik, da more, ako bi izteklo spre morda obkoljujejo, morajo biti najmanj daljena od poslopij, ki so zunaj skladišča. Tla onih delov skladišča, kjer se skladajo tekočine, morajo biti napravljena iz neprepustnega, neizgorljivega gradiva, in morajo imeti pad od najmanj 100 do jedne ali več omreženih jam; morajo nadalje ležati ali globokeje, nego leže obkrožujoča zem- 60. metrov od- jeti vso množino tamkaj shranjenega rudninskega olja. Propis § 16., lit. f), prvi stavek, razteza se tudi na te prostore. na ljižka tla, ali pa morajo imeti izgorljivega gradiva. oklep, napravljen iz ne- Ako se tekočine ne spravijo na planem ali na odprtih lopah, ampak v poslopjih, morajo ta poslopja Olje pa se tudi sme nadalje spravljati na dvoriščih, vrtih ali na kakem drugem ograjenem zemljišču, ako se sodi ukopajo v zemljo ali ako se napravi obstenje iz neizgorljivega gradiva ter se tako prepreči, da ne morejo iztekati tekočine. Pretakati po določbah tega paragrafa spravljene tekočine v drugo posodje in v obče opravljati opravila imeti trdno obzidje, brez sten vmes, zadostno razsvet sme se o belem dnevu. ljavo z dnevno lučjo in dobro ventilacijo; naprave za umetno razsvetljavo ne smejo biti nameščene niti v poslopju, niti na njem. Opravila smejo se v skladišču pri dnevni Ne zahteva se, da se v to dobi dovoljenje krajevne policije; vendar se mora skladanje prej naznaniti krajevnemu policijskemu oblastvu. L Ako 86 skladajo rudninska olja prvega raz- 21 svetlobi izvrševati. Stopiti po noči v skladišče, dopuščeno reda z rudninskimi olji drugega razreda, ali z drugimi je razven pazniku skladišča le službeno v to pozvanemu gorljivimi tekočinami v istem prostoru ali pa v takih uradniku, obema pa le tedaj, ako se poslužujeta varst- prostorih, kateri niso ločeni z neizgorljivimi stenami vene svetilnice. vmes brez razpoklin, raztezajo se na vse tekočine pro- 18. do 20. za rudninska olja Ognja ali luči se ne sme napravljati v notranjem pisi, ki so označeni v skladišču, tudi se ne sme kaditi. Prepovedano je nositi prvega razreda. Te velja tudi tedaj, ako se spravi) rudninska olja drugega razreda z drugimi, vendar takimi tekočinami ki lahko izhlape iu se lahko hranilnico, izrekoma še s način, kakor je povedano v prvem odstavk užgo na zavod. trditvijo, da je to privatni Ako pa se spravljajo rudninska olj reda skupaj z drugimi gorljivimi, vendar takimi teko činami, ki se lahko ne užgo na zgoraj povedani način Na to oglasi se poslanec dr. Tavčar govoreč proti drugega raz- predlogu in ojstro očitajoč enostransko postopanje hra- uporabni so za vse tekoči nilnice. Na to odgovoril je poslanec Lukmann. Poročevalec dr. Vošnjak branil je sicer predlog v 18. do 20. za rudninska olja drugega razreda (Dalj e prihodnjič.) propisi, ki so zaznamovani finančnega odseka, pritrjaval pa je očitanjem proti hra ^r i . , nilnici. Konečno se je predlog finančnega odseka sprejel z veliko večino glasov. Pri 11. točki sprejela se je rešitev prošnje živino-zdravnika Fr. Majdič-a brez ugovora. Politične stvari. Pri zadnji točki o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1890 oglasil se je k besedi zopet po Deželni zbor kranjski. IV. 8 e j a dne 18. oktobra. Po prečitanem in brez ugovora odobrenim zapisniku avar na novo došle prošnje. slanec Hribar, ki je priporočal posebno ozirati se pri naznanja deželni glavar Na dalje utemelju predlog z načrtom zakona, s katerim tem na pokončavanje sadnemu drevju škodljivih mrčesov ter je očital političnim oblastvam, da se premalo brigajo za izvrševanje takih za kmetovalce važnih zakonov. k * Brez potrebe pritaknil je tu postopanje okrajnih glavaistev nasproti sklepom občin, ki 80 imenovale posla kanonik Klun svoj vladiko Strossmajerja za častnega občana. in deželnega zakona z dne 20. julij preuarejajo Gospod deželni predsednik W i n k 1 e r zavrnil je št. 12, o plačeva 1863, dež stroškov za postavlj enako prvo kot drugo očitanje rekoč, aa je prepičlemu in vzdržal izvrševanju poljskih zakonov kriva nebrižnost občinskih vanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem predstojništev; kar zadeva občinske sklepe glede častnega za priskrbovanje cerkvenih potrebščin. občanstva Strossmajerjevega, pa pred vsem niso izvirali Vtemeljevanje je operalo na določbe državnega iz prostih nagibov občin, ampak iz nepoklicanega pn- zakona o kongrui duhovnikov, bilo je temeljito in vendar govarjanja Hribarjevega in politična oblastva so se bri gala za te sklepe, ker so bili nepostavni, po svoji dol kratko Po vtemeljenj oglasil želni predsednik baron Winkler se je k oeseai gospod de žnosti. Vsako očitanje torej predsednic toliko o iločuejše kr. vlade, da se po vsem vzjavil v imenu zavrača, ker so politične oblasti veHno zahtevala veljavo logom, ker je nasvetovana strinja s stavljenim pred prememba deželnega zakona in spclnovanje zakonov hodnje. in bodo to storile tudi v pri v popolnem soglasji z dotičuim državnim zakonom da potem predlog priporoča deželnem j in Prihodnjo V. sejo napove deželni glavar na torek zboru v pritrjenje. dne 22. oktobra. Ker v prvotnih nasvetih po opravilnem redu raz- m prava ni dopuščena, prestopilo se je k glasovanj predlog oddal se je po nemu odseku v posvetovanje in poročanje brez ugovora nasvetu predlagateljevim uprav Potem pritrdil je dežel zbor brez ugovora in brez raz V. seja deželnega zbora kranjskega dne 22. tm. ob 10. uri dopoludne. tej seji rešile so se sledeče točke dnevnega reda: Branje zapisnika IV. deželno-zborske seje dne govora predlogom finančnega odseka glede računskih 18- oktobra 1889. sklepov najdenišne porodnišnega, bolnišnega zaklada 2. Naznanila deželno-zborskega pre Isedstva in pa ustanovuih zakladov /.a leto 1888 3. Ustno poročilo upravnega in Pri predlogu rešitve prošnje županstva v Bledu gospodarsk ga od podporo zgradbe ceste od bleda čez Sav 9 za seka: Bodešiče proti Radoljici, privolila na Ribno in o prošnji občine Hrenovice za samostojni je pogojno podpo 1000 gld., glede cestne proge pa se je sprejel dostavek barona Schvvegel na, ki je želel, da bi se pri določitvi cestni skladni okraj; o prošnji občine Kostelj za uvrstitev okrajne ceste Kočevje-Brod med deželne ceste; cestne proge posebej oziralo na zvezo z Bohinjam. Bolj živahna postala je razprava pri 10. točki dnev nega reda pri predlogu finančnega odseka, do kranjske hranilnice. o poročilu deželnega odbora glede razsirjave trtne uši na Kranjskem, prilogi 27.); da deželni odbor obrne zopet dajala podpore naj se za zgradbo da naj o prošnji Borovniške iu Vrhniške občine okrajnega cestnega \n odbora Vrhniškega za ih šolskih poslopij Prvi govornik Hribar bil je sicer za predlog, to da mških je očital hranilnici neprimerno podperanje vsih naprav. Dr. Schaffer prizadeval si ji zagovarjati kranjsko uvrstitev okrajne ceste iz Vrhnike do Borov niške postaje med deželne ceste; o prošnji županstva Kostelj, da se občina raz deli v občini Fara in Banjaloka. * 4. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih glede na davčno moč ljubljanskega mesta, v katerem samo bolniškega , blazniškega, porodniškega in najdenškega dve železnični družbi plačujete blizo 140.000 gld. davka da zaklada za leto 1890., (k prilogi 22.); in o marg. štev. 24., 27., 28., 29. in 31. iz letnega poročila. je podpora 4000 gld. izdatna, in ko je bil konečno pri glasovanji predlog Hribarjev odklonjen z veliko večino, . Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sprejel se je sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole 4000 gld. na Grmu za leto 1888, predlog finančnega odseka s podporo prilogi 16.) Pri proračunu bolnišničnega zaklada omeniti nam . Priloga 37. poročilo finančnega odseka o deželnih je še hrane za bolnike, katero zapisavajo zdravniki vedno ustanovah na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski veliko bogateje, kakor se kaže dejanska potreba. Deželni šoH na Grmu, (k prilogi 25.). odbor je zato vnovič strogo zaukazal primarjem, da naj 7. Priloga 35. poročilo finančnega odseka o de- ne zapisujejo preobilnih jedi in pri lastni odgovornosti želnem donesku za zgradbo novega šolskega poslopja v ne več, kakor toliko, da ne znaša v vsakem oddelku po Ljubljani prilogi 18.). V. seja deželnega zbora kranjskega. Predstoječe točke dnevnega reda rešile so se, razun šole več kot pj 28 kr. na osebo in dan. Tudi poročilo v računskem sklepu Grmske za leto 1888. bilo je obširno, zato pa je seja trajala od . ure popoludne in ostale so od dnevnega 7. n. do dveh, brez razprave, razun ene, tudi brez ugovora Spre reda še tri točke, ki se rešijo v prihodnji seji, ki bo jeli so se vsi predlogi odsekov, v katerih imenu so bili prihodnji petek dne 25. oktobra ob 10. uri zjutraj. predlogi stavi Obširna j je bila razprava o poročilu deželnega od bora glede razširjenja trtne uži na Kranjskem. Poročevalec bil je poslanec Povš ? je z veliko spretnostjo in znanjem pojasnil veliki pomen tega vprašanja za našo deželo ter v imenu gospodarskega odseka Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Deželni zbori zborujejo v predlagal nasvet, po katerim se ima iz deželnega zaklada rednem tiru primeroma hitro in brez posebnih nasprotij, privoliti za burbo "zoper trtno uš svoto 1000 gld. 'n pa Mladočehi se skušajo sicer odMkovati z izredno mnogih 200 gld Dalje oglasili predlogi in vprašanji, to da s temi si vendar ne prido so se še kot zastopniki vinarsk;h bijo večje pomenljivosti, kakor ono vsakdanjih kričačev. okrajev paslanci Pfeif » Šuklje in Lavrenčič, Cesarski namesto:k grof Tnun ki so vsak s svojega stališča osvitavali pomenljivost tega važnega gospodarskega vprašanja. Po konečni besedi poročevalčevi sprejeli so se vsi učiliščih, da se daje zlorabiti političnim strankarjem predlogi upravno-gospodarskega odseka nespremenjeni, podnožji. V drugih deželnih zborih je primeroma odgovoril jim je na terpelacijo glede razpusta akademiškega društva takoj rekoč, da je velika škoda za narod in mladino na vse- za še ____W " Še bolj živahna postala je razprava pri zadnji toč) ' mirneje. Med slovensko stranko v Gorici se nadaljuje dnevnega reda glede podpore, ki naj bi dežela dala ljubljanskemu mestu za zgradbo nove ljudske šole. Finančr; odsek predlagal je podporo 4000 gld. Zastopnikoma ljubljanskega mesta zdela se je ta svota premala in poslanec Hribar predlagal je po zelo obširnem vtemeljevanji da naj se ta svota povikša na 6000 gld. Ugovarjal je se tej podpori prištevalo orih oni razdor, ki se je pokazal že pri volitvah, osebne pre- tenzije posameznih, ki slabe vso narodno-slovensko stranko. Iz štajarskega deželnega zbora zabiležiti je od likov? uje dr. Fr. Radaj-a, deželnega glavarja namestnika » 5 slovenskih deželnih poslancev z redom železne e 111. vrste, na vsak način častno pripoznanje vse izrekoma temu da bi na 6000 gld., katere je dežela plačala mestu pri or1' , ko se je licealno poslopje prodalo vladi, ker j pri-bila brezplačno mestno liki, do tedaj v teh prostorih naselj deška nekdaj normalna šola. Mestni župan Grasselli pridružil seje temu stališču ter je podperal predlog poslanca Hribarja. Proti temu predlogu oglasila sta se poslanca baron Apfalt vodjo kron slovenske strarke na Štajarskem. Enako je vese1 predek v Istri v tem, da je za deželnega odbornika iz bran šolski nadzornik Spinčič. Novoimenovan škof lavantinski dr. Napotnik je bil naslednik dr. Kulavicev v Avgustineji, rojen je ? ki in pa Ž it n i k, konečno pa še poročevalec dne 20. septembra 1. 1850 in se poda danes v Solnograd, kjer je bil imenovan za škofa. Prerod mestnega tržaškega zastopa, ob enem deželnega zbora, ima se vršiti dne in in j poslanec Š u R1 j e. Vse nasprotj 4000 gld. smatrati dalj 12 in pa 14 dne novembra okolica tržaška vrtilo za se je krog vprašanja, da t no podporo ali ne; tako prašanj bilo bi se lahko stavilo tudi, ako ali je prav bilo pa voli dne 17 vembra Zdi se nam, da izid teh na volitev ne iznenadi nikogar. Pri izvolitvi pridejo površje nekatere nova, do sedaj še ne dosti poznane nasvetovanih 6 ali še več tisoč goldinarjev. Zastopnikom kmetijskih občin in pa velikega posestva zdelo se je osebe dejansko pa bode vladala dosedanja predobro znana lahonska stranka. To pa bode menda za vrhovno vlado povoda za dosti, da ra čelo tržaške vlade postavi odločnega, novega moža. Plemene bike beljanskega plemena, prodajala bode c. kr. kne^jska družba kranjska dne 28. t. m. ob 10. uri dopoludne v Lescah, v gostilni Wucherer-jevi po javni d-ažbi skUcaje jih za polovico cene. Kazenskemu odseku, ki je v zborovanje sklican A v 11. dan novembra na Dunaj, doposlali so spremenjalne predloge členi: dr. Ferjančič, Neuner, grof Pininski dr. Dostal, dr. Zucker in dr. Kopp. Na Dunaji razkazavala se je minuli teden v nav-zočosti odličnih oseb: kneginje Metemch, unacjih plomatov, min^tra Gautsch-a in časnikarjev nova, Edi-sonovemu fonografu konkurentna iznajdba, ki se imenuje „graf ofon" in enako zvesto kot prva izuajdca sp.ejema, spravlja in zopet oddaja govore, petje itd. pa brez električne moči. Pravijo, da se tudi cesarjev najvišji dvorski na 5 Podraga pri Šentvidu v Vipavi dajala je zadnji e zahtevala čelnik zar:ma za to iznajdbo. To pripravo pa je iznajdel tudi amerikan, profesor Summer-Ta inter." čas povod k različnim govoricam za to, ker zase lastno duhovnijo ; ker se ji to ni dosti hitro pri lo, žugala j da prestopi k pravoslavni cerkvi in se sedaj pripravlja to žuganje tirati k izvršitvi Poduka v veronavku in pa v bolj treznem mišljenji, pač potrebujejo taki ljudje morebiti tudi oprostenja protiverskih agitacij. Ogerska. — Z Budimpešta brzojavlja se z dne 21. tm. da je čital v klubu liberalne stranke brambovski m;nister Fejervary svoj odgovor na interpelacijo glede dogodbe z zastavo v Monoru, 8 tem, da izreka: Opravilnik deželne brambe mora biti v soglasji z onem skupne vojne, ker ta od leta 1881. zaukazuje deset različnih zastav kot znamenja (signal), med temi črno-rumeno, kot znamenje poveljnikovo so te tudi znamenja hon Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Sad zadnjega ministerskega posvete vedske vojne. Nihče ne misli na žaljenje pravic m čutil ogerskega naroda, o čemer se je ravno sedaj vsakdo lahko prepričal. Zasledovanje, po onem, je v Monor-u one vanja na Dunaji je sedaj znan iu se razodeva v Najvi- častil črno-rmeno zastavo, ostalo je, kakor se sedaj po šjem cesarskem ročnem pismu z dne 17. oktobra 1.1. do roča. brezuspešno. ministra cesarske hiše grofa Ka^okj-a, po katerem cesar zaukazuj Ker je običaj pri cesarjevih prednjih Nemška. Cesar odpotoval je s cesarico preko po katerem se je vojna države vedno imenovala po naslovu Najvišjega deželnega in vojnega gospoda, se je tud> cesar odiočn, zaukazaH, da se Njegova vojna, vojna mornarica, njini deli, orgari in naprave od sedaj Monze, kjer sta se sošla z laškim kraljem in kraljico ženitovanji svoje sestre » Sofije s kraljevičem grškem v na- prej morajo imenovati: »cesarska in kraljeva*. Ker se to strinja 8 pravnimi razmerami ustanovljenimi z državoo-pra\ jimi razmer?v* uravnanimi po Vse to pa brez krhanja 1?ODiVi z leta 1867. Atene. Cesarica Friderik, mati nevestina, odpotovala je že popred t je preko Benetek. Portugalska. — Kralj Ludovik umrl je minulo soboto po dolgi bolezn1' v starosti 51 let. Prestolanaslednik K ar los p.vi, sin umrlega je star 26 let in že par let oženjeu 8 hčerjo grofa Pariškega. t i n t e državne vojne u Ruska. Car je baje pri razgovoru z Bismarkom Nekateri lis^ vedeM so poročati, da so se pri tej dopolnT svoječasuo svojo napitnico s tem, da je name prilJl7i razpravljrla tudi še druga vprašanja glede vojne, raval napiH knezu črnogorskemu, edinemu svojemu pri njenih znamenj in zasfiv, da so se pa tostranski mi jatelju „n a izhodu." nistri tako o^očno pro^vili vsak: spremembi, da je ko libe nečno miuister T besedico n i n u iz dolge trde borbe pribori dosedanjemu naslovu vojne ed ral j ce- sarska kraljeva u Angleška. — Pri zadnjih volitvah zmagoval so ^ pristaši Gladstonovi, prijatelji sprave med Angleži in Irci, to bode tej stranki povod, da pri jesenskim zasedanji zepet odločnejše postopa v parlamentu. Morebiti Da bi se glede vojne zastave sedaj kaj premeno, da se po h volitvah posreči, z lep končati dolgo ni bilo sploh pričakovali po odločni c°sar izrekel v Monor-u. nitvi, katero je letno borbo med Angleži Za 11. dan novembra skMcan je na Dunaj odsek Žitna cena za posvetovanje novega kazenskega zakona, iz tega sklepali so nekateri l;sti, da bode zborovanje deželnih zborov sklenjeno pred 11. novembrom, kar pa bi bilo glede kranjskega deželnega zbora o nasprotji z določbo tretjega oddelka § 12. zakona z dne 30. julija 1867 drž. z. št. 104. Povodom smrti kralja Ludoviiia Portugalskega napovedano je dvorno žalovanje 20 dni. v Ljubljani 16. oktobra 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. soršice 5 gld. 80 kr. rži 5 gold ječmena 4 gold 33 kr ovsa 3 gold. 44 kr. kr. ajde 5 gold. kr. OV88 2 gold. Krompir 2 gold. 57 kr. 100 kilogramov.