NOVI TEDNIK
št. 51/52 - leto XLV
Celje, 27. XII. '91
Cena 40 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek, dipl. oec. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Mirno, zdravo, srečno
in človeka dostojno življenje
vam želimo v letu 1992!
IZ VSEBINE:
stran 14
Konec zaletavanja v zid -
dr. Dimitrij Rupel o Bruslju,
Peterletu in prihodnosti!
stran 24
Ste živeli na luni, gospod Fuks?
stran 17
Za vse je kriv Vogrinčev sin
stran 5
Vsa Bastlova podjetja - drugič
stran 19
Avtokotiček
stran 32
Novoletna križanka
stran 35
Velika Božično-novoletna
nagradna igra
stran 7
Dr. Janez Drnovšek, senčni kralj
v slovenski politiki
Stran 25
Hotel Pošta nekoč in nikoli več?
stran 15
Nož v srcu
strani 10, 11, 12
Direktorji na Celjskem
o prihodnosti
2. stran i
27. december '91 I
Rehalans celjskega proračuna
»Zakaj bi govorili o renominaciii, če gre dejansito za rebalans,« so bili v Celju pošteni do poslancev
Za razliko od republike in tistih slovenskih
občin, kjer se še vedno prepirajo o razlikah
med renominacijo in rebalansom, so v finanč-
nih službah celjske vlade poslancem pošteno
povedali, da je potrebno razpravljati o reba-
lansu občinskega proračuna. Le-tega so se
lotili selektivno in čeprav gre v povprečju za
8,9-odstotno povečanje, niso vsem proračun-
skim porabnikom dodelili enakih deležev.
Še največ dodatnega denarja so po spreje-
tem rebalansu namenili dnižbenim dejavno-
stim, ki imajo s tem krito julija sprejeto 13-
odstotno valorizacijo programov. A tudi vse
družbene dejavnosti niso dobile enakega dele-
ža povišanj, saj so tudi tukaj upoštevali selek-
tiven pristop. Najverjetneje pa tudi rebalans
občinskega proračuna ne bo zadoščal za kritje
vseh proračunskih obveznosti do družbenih
dejavnosti. Zaradi skokovitega porasta mate-
rialnih stroškov in povečanja osnov za obra-
čun osebnih dohodkov v šolstvu, državni
upravi in še ponekod, bo to razliko potrebno
prenesti v breme proračuna za leto 1992.
Sicer pa 8,9-odstotni rebalans proračuna in
dejstvo, da je bilo nekaj občinskih finančnih
obveznosti v začetku leta prenešenih na repu-
bliko pomeni, da se je letos v občinsko blagaj-
no nominalno nateklo za 17,6 odstotka več
denarja kot lani. Glede na rast cen in inflacijo
pa je celjska občinska blagajna po pi-vih izra-
čunih letos razpolagala realno z 38 odstotki
manj denarja kot v letu 1990.
Celoten proračun za leto 1991 v občini Celje
tako znaša približno 691 milijonov 500 tisoč
tolarjev, od tega je za tekočo proračunsko
rezei-vo namenjenih 800 tisočakov. Je pa ta
proračunski obseg v glavnem financiran
z lastnim, celjskim denarjem, saj je od obljub-
ljenih 206 milijonov tolarjev proračunske fi-
nančne izravnave z Republiko Slovenijo v za-
četku leta, po sprejemu nove finančne zako-
nodaje ostalo le nekaj manj kot 40 milijonov.
IVANA STAMEJČiC
Poslanci celjske skupščine so sprejeli tudi
odlok o začasnem financiranju javne porabe
v letu 1992, ki bo - preprosto povedano-nado-
nieščal občinski proračun v prvem kvartalu
prihodnjega leta. V odloku je določeno, da se
smejo proračunski porabniki v prvih treh me-
secih leta 1992 financirati sorazmerno z letoš-
njimi proračunskimi postavkami, vendar ne
smejo porabiti več kot četrtino realnega letne-
ga zneska. Proračun za leto 1992 bodo namreč
po občinah sprejemali do konca marca, saj so
pri njegovi sestavi odvisni od navodil iz repu-
blike, ki pa jih niso prejeli še nikjer.
Pozdravljena, mlada
država'
Kakorkoli obračaš stvari, smo s pone-
deljkom, 23. decembra, čisto prava drža-
va. Natančno na 1. obletnico plebiscita
o samostojnosti, suverenosti in neodvis-
nosti Slovenije, so poslanci z več kot po-
trebno dvotretjinsko večino sprejeli
Ustavo Republike Slovenije.
In čeprav je tako javnost kot vodilne
politike skrbelo, kako se bodo zapleti
s sprejemanjem Ustave razpletli, se je
v ponedeljek spet vse dobro izteklo. Sa-
mo spomnimo se lanskega plebiscita, ju-
nijskih skupščinskih zasedanj ob osamo-
svajanju Slovenije, pa tudi sprejemanja
Brionske deklaracije in zdaj še Ustave.
Takšni, prelomni trenutki za narod in
državo zahtevajo tudi zrelost v odločanju
- in upajmo, da je bo poslej vedno več.
Zato - pozdravljena, mlada država
Slovenija!
IS
Zdravstveni paket
S I. januarjem samostojni javni zavod celjski Zavod za
socialno medicino in higieno
Skladno z nastajajočo zdravstveno za-
konodajo so poslanci celjske občinske
skupščine na svojem zadnjem zasedanju
razpravljali tudi v reorganizaciji Javnega
zavoda Zdravstveni center Celje.
Na poslanskih mizah so se znašli materi-
ali za izločitev organizacijskih enot Bol-
nišnica, Zdravstveni dom in Zavod za soci-
alno medicino in higieno iz Javnega zavo-
da Zdravstveni center Celje. Poslanci so
z večino glasov podprli sklep, da po hitrem
postopku sprejmejo izločitev iz ZCC in
ustanovitev samostojnega javnega zavoda
Zavod za socialno medicino in higieno Ce-
lje, saj je za razliko od Bolnišnice in
Zdravstvenega doma financiranja ZSMH
kar v dveh tretjinah vezano na trg. Hitri
postopek so podprli tudi zato, ker bo
ŽSMH poslovno leto zaključil brez rdečih
številk, s 1. januarjem pa bo že lahko delo-
val kot samostojni javni zavod.
Izločitev Bolnišnice in Zdravstvenega
doma iz ZCC pa bo v Celju potekala po
rednem postopku. Poslanci so minuli teden
sprejeli osnutek odloka, s sprejemanjem
odloka pa bodo počakali tako dolgo, da bo
jasno, kdo bo pokril izgube, ki nastajajo
v zdravstvu. Republika Slovenija namreč
ni dala potrebnih zagotovil o kritju izgub
za organizacijske enote zdravstvenih zavo-
dov, ki bi se želele izločiti in delovati na-
prej kot samostojni javni zavodi. Občina
Celje, po novem odloku kot ustanoviteljica
Zdravstvenega doma in soustanoviteljica
Bolnišnice, pa si teh obveznosti ne upa
prevzeti na svoja pleča.
I. STAMEJČIČ
Zapleti z ravnateljem
V Vojniku ostaja osnovna šola še vedno brez ravnatelja
v vojniški osnovni šoli so še
vedno brez ravnatelja, poslan-
ci celjske občinske skupščine
pa so na svojem zadnjem zase-
danju sprejeli nekaj sklepov,
ki omogočajo reševanje zaple-
tov pri imenovanju ra\Tiatelja.
Na javni razpis za ravnatelj-
sko mesto, objavljenem 16. ok-
tobra v Neodvisnem dnevniku,
sta se prijavila dva kandidata
- tedanji ravnatelj Marjan Po-
javnik in njegova pomočnica
Majda Roje. Svet zavoda
v razširjenem sestavu (čeprav
dilema o tem, ali je bila sesta-
va sveta legitimna, še ni zak-
ljučena) je izbral za ravnatelja
šole Marjana Pojavnika in za
soglasje zaprosil ustanovitelja.
Tu pa se je začelo zapletati.
Krajani Strmca so napisali
protestno peticijo, občinska
vlada - skladno z mnenji ko-
misije za kadrovska vprašanja
in sekietariata za družbene
dejavnosti - ni soglašala
z imenovanjem Pojavnika na
ravnateljsko mesto. Proti kon-
cu novembra pa je ravnatelju
in njegovi pomočnici potekel
mandat in vojniška osnovna
šola je ostala brez vodstva.
Ustanovitelji namreč niso so-
glašali s priporočilom Sveta
zavoda, da naloge v. d. ravna-
telja opravlja Marjan Po-
javnik.
Poslanci občinske skupščine
so minuli četrtek sprejeli
sklep, da ne sogalšajo z imeno-
vanjem Marjana Pojavnika na
mesto ravnatelja, niti za
opravljanje nalog v. d. ravna-
telja. Glede na sklep občinske
Komisije za volitve, imenova-
nja in kadrovske zadeve pa so
Svetu zavoda priporočili, da
čimprej ponovi razpisni posto-
pek za imenovanje ravnatelja
in ustanovitelju pošlje v so-
glasje predlog za imenovanje
v. d. ravnatelja, vodstvene na-
loge v vojniški osnovni šoli pa
naj v prehodnem času opravlja
bivša pomočnica ravnatelja
Majda Roje.	IS
Brez denarja nas bo zehlo
Minimalna temperatura v celjskih stanovanjih določena na 18 stopinj Celzija
Kurilni odbori, ki smo jih
pred časom že imeli, naj bi
v Celju spet dobili pomembno
vlogo v delovanju Komunale
in njene poslovne enote To-
plotna oskrba. To je eden od
sklepov občinske vlade v zvezi
z zadnjimi podražitvami ko-
munalnih storitev, ki ga je
z večino glasov podprla tudi
občinska skupščina.
Sicer pa je v zadnjem tednu
prišlo v Celju zaradi cenovnih
zapletov na področju komu-
nalnih storitev do vrste se-
stankov. Po ponedeljkovem
sestanku s predstavniki stano-
valcev so se v torek na izredni
seji sestali člani občinske vla-
de. V dogovoru z javnim po-
djetjem Komunala so sprejeli
nekaj sklepov, ki so jih potrdi-
li tudi poslanci. Gre za izdela-
vo projekta obračunavanja to-
plotne energije po kalorime-
trih, ki so zvečine že namešče-
ni v podpostajah in skupno
oblikovanje cen komunalnih
storitev (ogrevanja) s kurilni-
ma odboroma za DOT Celje in
DOT Štore, ki naj bi se prvič
sestala že minuli ponedeljek.
Pripravljen je tudi predlog
varčevalnih ukrepov (obsega
skrajšanje časa kurjenja, ki je
zdaj določen med 6. in 21. uro,
in temperaturo ogrevanja na
19, plus ali minus 1 stopinjo
Celzija), odredba iz 13. no-
vembra o 106-odstotni podra-
žitvi ogrevanja pa ostaja ne-
spremenjena.
Ob tem je potrebno poudari-
ti, da bodo v Komunali skrbeli
za ogrevanje skladno s prili-
vom denarja od plačevanja ra-
čunov za ogrevanje. Zato sta-
novalce prosijo, da račune za
november in december
(vključno s povišanjem cen)
čimprej poravnajo, tistim sta-
novalcem, ki plačila resnično
ne zmorejo, pa ponujajo odlog
za plačilo novembrske razlike
v januarju, decembrske pa
najkasneje do konca febru-
arja.
Izvršni svet občine Celje, ki
bi moral prejšnjo sredo, 18.
decembra, obravnavati pred-
loge novih, dvakratnih povi-
šanj cen ogrevanja in plina za
široko potrošnjo v januarju in
februarju prihodnjega leta, je
to točko zaradi političnih in
socialnih razmer umaknil iz
dnevnega reda. Podrobnejše
informacije v občinski vladi
skupaj z Javnim podjetjem
Komunala obljubljajo še pred
zaključkom leta, ko bosta že
zaživela kurilna odbora za
DOT Celje in DOT Štore.
IVANA STAMEJČIČ
Konec tedna so se nekateri
stanovalci iz stanovanjskih
blokov Na Zelenici pritoževali
zaradi motenj v ogrevanju.
Vodja poslovne enote Toplot-
na oskrba Hinko Jordan je po-
jasnil, da gre za redno tehnič-
no pregledovanje omrežja, sta-
novalcem pa zagotovil, da bo-
do v Toplotni oskrbi ukrepali
v primerih, ko temperatura
v stanovanjih pade pod 18 sto-
pinj Celzija.
Shod na Mestnem križu
Nadstrankasko gibanje 2enska iniciativa iz Celja je minuli četrtek pripravilo na Mestnem
križu, pred blagovnico Metro v Celju, protestni shod Za izbiro. Ker se je ustavni komisiji uspelo
prav tega dne poenostili glede besedila 55. člena predloga nove slovenske Ustave, so sredi
prednovoletnega vrveža opozorili na začetek dmgega, prav nič manj bolečega kratenja pravic
žensk in moških v Sloveniji. Gre za začetke gonje zoper izvenzakonsko skupnost, ki mora - po
mnenju Ženske iniciative - ostati tudi vnaprej povsem izenačena v pravicah in dolžnostih, ki
izhajajo iz zakonske skupnosti.
IS, Foto: EDI MASNEC
Za celjske zvezde
Poslanci šmarske občinske skupščine so se odločili da
bodo v tej občini na avtomobilskih registrskih tablicah
uporabljali regijski, celjski grb in to predvsem iz praktič-
nih razlogov. Uradnega občinskega grba nimajo, zato je
občinska vlada sprva zagovarjala, da bi uporabili gi'b
mesta Rogaška Slatina, mnogi pa so iz polpozabe ugotav-
yali, da imajo stare grbe, med dragimi, tudi v trgih
Šmarje, Kozje, Podčetrtek in Rogatec, vendar pa so se
kljub vsemu odločili za regijski grb. Menili so, da je 5 tisoč
DEM za izdelavo novega občinskega grba (po ponudbi iz
Ljubljane) pred skorajšnjo delitvijo na manjše občine
veliko preveč, za uporabo grba Rogaške Slatine pa so
časovne in še pravne ovire. Tako je nato priporočila dru-
gačno rešitev tudi občinska vlada, v šmarski občini pa za
namešek ugotavljajo tesno zgodovinsko povezanost tega
ozemlja s tremi celjskimi zezdami.	BJ
Prestavljen kongres
Na zadnjem plenumu Gasil-
ske zveze Slovenije v Ljubljani
so sprejeli več sklepov, med
katerimi sta najpomembnejša
dva. Pr\'i, da bodo prihodnje
leto pripravili prvo državno
prvenstvo gasilskih desetin in
sicer v dveh delih (nadomesti-
lo za dosedanja republiška pr-
venstva) in drugi, da so za pri-
hodnje leto načrtovan 12. kon-
gres GZS prestavili v leto
1993.
Vzrokov za prestavitev je po
besedah načelnika GZS Tone-
ta Sentočnika več. Tako še ni
sprejeta ustava in določena
upravna ureditev gasilske or-
ganizacije, kajti to vpliva na
organiziranost gasilstva.
Sprejet tudi še ni nov gasilski
zakon, ki bo med drugim dolo-
čil status gasilca, ki zdaj
opravlja dolžnosti na štirih
področjih (gašenje, reševanje,
zaščita in odstranjevanje). Ga-
silci torej izvajajo naloge, za
katere bi morala skrbeti dr-
žava.
Na plenumu so tudi govorili
o skrbi za strokovno usposob-
ljen kader, ocenili letošnje de-
lo in sprejeli program za leto
1992. Veliko je bilo tudi govo-
ra o razrešitvi gasilcev iz voja-
škega razporeda, kar se sicer
izvaja, vendar prepočasi. Po-
javljajo se tudi problemi
z vzdrževanjem zahtevne
opreme, ki je v mrzlih in neo-
grevanih prostorih, saj denar-
ja za ogrevanje ni.
TONE VRABL
Na plenumu GZS v Ljublja-
ni so tudi podelili letošnje Ha-
cetove nagrade za življenjsko
delov v gasilski organizaciji.
Podelili so tri nagrade, eno iz-
med njih pa je prejel tudi Mar-
tin Cmok iz Gorice, Šentjur
pri Celju, ki je med drugim
tudi član republiškega pred-
sedstva, v katerem zastopa ga-
silce občin Šmarje, Šentjur,
Laško, Slov. Konjice in Celje.
Skupščina
Zelenih
Zeleni Celja pripravljajo
v soboto, 28. decembra ob 10.
uri, v Narodnem domu drugo
skupščino stranke. Spregovo-
rili bodo o delovanju Zelenih
v preteklem obdobju in strate-
giji stranke za naprej, ob tem
pa bodo sprejemali tudi statut
in izvolili novo vodstvo
stranke.	is
3. stran i
27. december '91 I
Celjska vlada ostaja
Streljanje Iz prazne puške se celjski opozIcUl tokrat nI obneslo
Celjska vlada ostaja še na-
prej v isti sestavi - o vprašanju
zaupnice IS so poslanci raz-
pravljali, vendar pa niso gla-
sovali, saj je prevladalo mne-
nje, da obrazložitev, s katero
so liberalni demokrati in pre-
novitelji zahtevali izrekanje
svojih kolegov, ne vsebuje trd-
nih argumentov. Tako je bilo
zadoščeno sklepom prejšnjega
skupščinskega zasedanja.
Pred.stavnik predlagateljev
vprašanja o zaupnici celjski
vladi Borut 'Alujevič, je
v uvodnem nastopu poudaril,
da živimo Slovenci v času div-
jega lastninjenja, Celjani pa še
posebej v času »divjih zlorab
položajev«. Ob tem je opozar-
jal še na neusklajeno delo vla-
de in parlamenta, nezaupanje,
ki se med (vsaj liberalno-de-
mokratskimi) poslanci vse bolj
razrašča do občinske vlade in
neučinkovitost občinske izvrš-
ne oblasti. Menil je, da je izgo-
varjanje na neizdelano repu-
bliško sistemsko zakonodajo
povsem odveč, saj v nekaterih
slovenskih občinah kljub temu
dobro delajo. Alujevič je zah-
teval še odgovore na vpraša-
nja, kaj je z racionalizacijo ob-
činske uprave, kdaj bo v celj-
sko občinsko vlado imenovan
član za ekološko področje in
ne nazadnje, kakšno je sodelo-
vanje celjske vlade z Maksom
Bastlom, podpredsednikom
celjske skupščine in republi-
škim ministrom za trg in
splošne gospodarske zadeve.
V.razpravi so opozicijski po-
slanci izpostavljali še nekaj
drugih vprašanj - od tega,
kdaj bodo poslanci lahko pri-
sluhnili celovitemu poročilu
o delu vlade, izpolnjevanju
njenega programa, ki je bil
predstavljen lanskega septem-
bra, do tega, ali ima celjska
izvršna oblast jasne razvojne
vizije in kako jih bo uresniče-
vala.
Gre za politične
igrice?
Poslanci pozicijskih strank,
ki so sodelovali v razpravi, so
se najpogosteje spraševali, ali
gre v primeru tokratne opozi-
cijske zahteve po glasovanju
o zaupnici celjski občinski
vladi za resno dejanje ali zgolj
za politične igrice.
Obrazložitev, ki so jo pri-
pravili v poslanskem klubu
Liberalno-demokratske stran-
ke (podprli pa so jo tudi pre-
novitelji), je bila namreč se-
stavljena zelo ohlapno, v njej
pa so poslanci najbolj pogre-
šali argumente. Poslanec
socialistov Marko Brezigar je
zato pošteno predstavil stališ-
če svojega poslanskega kluba
- na osnovi tistega, kar je za-
pisano v obrazložitvi, ni mo-
goče glasovati o zaupnici, saj
bi morali predlagatelji svojo
zahtevo bolj utemeljiti. Še bolj
jasen pa je bil dr. Jože Aužner,
ki je poudaril, da lahko'
v zdajšnjih časih vsak dvomi
o kakovosti dela vlade, če pa
zahteva glasovanje o zaupnici,
pa mora svoje pomisleke ven-
darle bolj temeljito argumen-
tirati.
Sicer pa je bilo v razpravi
slišati še veliko nmenj. Od ti-
stega, da osebne diskvalifika-
cije niso merilo odločanja, do
drugih, številčnejših — a glede
na besede o doseženi stopnji
demokratičnosti v naši družbi
veliko bolj vprašljivih - o tem,
kdo sploh lahko sproži vpraša-
nje zaupnice. Pozicijski po-
slanci so namreč obtoževali
zdajšnjo opozicijo za grehe
prejšnje oblasti in poudarjali,
da obe stranki-predlagateljici
nimata pravice načenjati teh
vprašanj.
Razpravo je - ob dejstvu, da
je skupščina potrdila imeno-
vanje 9-članske začasne komi-
sije, ki naj v Celju prouči res-
ničnost infonnacij o zlorabah
javnih funkcij v zasebne inte-
rese - zaključil predstavnik
predlagateljev Borut Alujevič,
ki je predlagal umik točke
o zaupnici IS iz dnevnega reda
skupščinskega zasedanja.
O opozicijski gonji
in zlonamernosti
novinarjev
Piko na i v razpravi o zaup-
nici celjski občinski vladi je
postavil premier Mirko
Krajnc. Uvodoma je poudaril,
da ga ne čudi stališče obeh
strank in da bi bil sam veliko
bolj presenečen, če liberalni-
demokrati in prenovitelji ne bi
sprožili vprašanja o zaupnici.
Sicer pa je poudaril, da gre
v Celju za politične igre, ki ga
ne zanimajo, saj sam nima po-
litičnih ambicij. »Sem mened-
žer, ki vodi projekt mesta Ce-
lja«, je pojasnil naravnanost
svojega dela in celotnega delo-
vanja občinske vlade. Ob tem
je odgovoril še na nekatera
vprašanja, ki so jih v razpravi
postavljali poslanci.
Opozicijsko trditev, da se je
občinska vlada spremenila
v glasovalni stroj, je upraviče-
no zavrnil s pojasnilom, da
predstavniki liberalnih-demo-
kratov in prenoviteljev o tem
ne morejo soditi, saj kljub
možnostim, da kot preddstav-
niki političnih strank sodelu-
jejo na sejah občinske vlade,
tega ne izkoriščajo. Spraševal
se je tudi o tem, kaj je nezako-
nitega v poskusih urejanja
prometa in parkirnega režima
v mestu (sam na obeh nalogah
dela že od leta 71 oziroma 89)
in poudaril, da gre v Celju to-
krat za opozicijsko gonjo zo-
per občinsko vlado, ki jo z zlo-
namernim pisanjem podpirajo
novinarji.
Premier Mirko Kranjc je
opozoril še na uspehe občinske
vlade - od komunalnega ure-
janja občine do preprečevanja
stečajev, izdelave elaboratov
za reorganizacijo številnih za-
vodov in ustanov ter soustano-
viteljstva Štajerske banke
obrti in podjetništva ter ob-
činskega sklada za razvoj obr-
ti in podjetništva. Tisto, kar je
najpomembnejše, je poudaril
premier, pa je to, da občinska
vlada nikoli ni prekoračila
svojih pooblastil.
IVANA STAMEJČIČ
Premier Mirko Krajnc je po-
slance obvestil, da je v zad-
njem času izpostavljen meto-
dam pritiska izpred nekaj let.
Doživlja namreč anonimne
grožnje in napade na osebno
integriteto, kar je še posebej
boleče zato, ker »sam nima
masla na glavi«. Zaradi tega je
tudi pripravljen sodelovati
z začasno skupščinsko komisi-
jo za ugotavljanje domnevnih
zlorab javnih funkcij v zaseb-
ne interese, komisiji pa bo
predložil celotno dokumenta-
cijo o poslovanju podjetja Itag.
Pobudo o vprašanju zaupni-
ce celjski občinski vladi, Id so
jo podprli tudi prenovitelji, je
poslanec Zelenih in predsed-
nik Demosovega poslanskega
kluba Stanislav Pirnat po ime-
novanju začasne skupščinske
komisije za ugotavljanje mo-
rebitnih zlorab javnih funkcij
v zasebne interese označil za
»obglavljanje tolovaja, ki se
mu bo sodilo šele naknadno in
potem, ko bo brez glave, ugo-
tavljalo morebitno krivdo«.
KOMENTIRAMO
Gliiia vifup štriha
Da gre za prepir okrog oslo-
ve sence, je bilo slikovito sliša-
ti v razpravi o vprašanju zaup-
nice celjski občinski vladi.
Primera ni bila čisto brez zrna
soli, čeprav poslanec, ki jo je
izrekel, ni natančno opredelil,
kdo naj bi bil osel.
Liberalni demokrati in pre-
novitelji, ki so izpostavljali
vprašanje zaupnice, so se na
skupščinsko zasedanje slabo
pripravili. Svojo obrazložitev
so v poslanskem klubu liberal-
nih demokratov pripravili zelo
ohlapno, brez argumentov, in
bolj kot v skupščinsko dvora-
no je »vržena kost« sodila za
kakšno gostilniško omizje. Ne-
koliko bolj argumentirani so
bili nastopi opozicijskih po-
slancev v sami razpravi.
Premier Mirko Krajnc je na
nekatera vprašanja odgovoril
v sami razpravi, veliko pa jih
je ostalo odprtih tudi za na-
prej. A če gre verjeti premiero-
vim besedam, da nima politič-
nih ambicij in je zgolj mened-
žer, ki vodi projekt mesta Ce-
lja, potem bomo v kratkem
kakšno izvedeli tudi o social-
nih programih v občini Celje,
o razvojnih gospodarskih pro-
gramih in o obljubljenih tujih
funančnih vlaganjih v oživitev
celjskega gospodarstva.
Opozoriti pa velja še na ne-
kaj. Predlagatelji vprašanja
o zaupnici občinski vladi so
opozarjali na slabe odnose
med skupščino in vlado ter na
neuresničevanje zastavljenega
programa vladinega dela. Po-
zicijski poslanci, ki so se od-
ločno postavili v bran občinski
vladi, na ta vprašanja niso
imeli odgovorov, so jih pa na-
šli - grešne kozle, seveda
- v preteklosti obeh strank, ki
sta predlagali vprašanje zaup-
nice.
Slišati je bilo nasvete o tem,
da naj najprej pometejo pred
svojim pragom, preden se loti-
jo tujega, in o tem, da lahko
vrže kamen le tisti, ki je brez
greha. Da je opozicija na vse
skupaj odgovarjala le s Kri-
stusovo prošnjo »Oče, odpusti
jim, saj ne vedo, kaj delajo«, je
bilo četrtkovi skupščinski raz-
pravi še najbolj primerno.
O zlonamernosti celjskih
novinarjev, ki je bila v razpra-
vi velikokrat omenjena, najbrž
nima pomena posebej pisati.
Naj zaenkrat velja le to, da
ima celjska skupščina natanč-
no takšno vlado, kakršno si
zasluži - za odnos vlade do
parlamenta pa seveda velja
isto!
IVANA STAMEJČIČ
500 zahtevkov
v žalski občini so do se-
daj sprejeli okoli 500 zah-
tevkov za vrnitev naciona-
liziranega premoženja,
v večini pa gre za kmetij-
ska zemljišča. Kot je pove-
dala Breda Klemenčič, sve-
tovalka v občinskem sekre-
tariatu za varstvo in ureja-
nje okolja, so te priglasitve
oziroma zahtevki po-
manjkljivi. Tako jih je brez
dokumentacije kar okoli
dve tretjini.
T. T.
Kako Je z zlorabami v CeljU!
Začasna komisija, ki so jo na svojem zadnjem zase-
danju imenovali poslanci celjske občinske skupščine,
bo v Celju v kar najkrajšem času preverila resničnost
informacij o domnevnih zlorabah javnih funkcij v za-
sebne interese.
Poslanci so že na svojem prejšnjem zasedanju konec
novembra zadolžili Komisijo za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve, naj pripravi predlog za sestavo
9-članske začasne skupščinske komisije. Le-ta bo ime-
la v prihodnjih tednih dovolj dela, če bo želela preveri-
ti vse informacije, ki krožijo po Celju. Sestavljajo pa jo
člani vseh celjskih parlamentarnih političnih strank:
Silvan Božič in Milan Dečman iz Socialdemokratske
stranke, Matjaž Železnik (Slovenski krščanski demo-
krati), Zdene Podlesnik (Liberalno-demokratska
stranka), Dušan Hus (SZD - Narodno demokratska
stranka), Karel Grad (SKZ - Ljudska stranka), Fran-
ček Knafelc (SDP), Stanislav Pirnat (Zeleni Celja) in
Cveto Roje (Socialistična stranka). Tajnik skupščinske
komisije je Bojan Rebec.	IS
Po Železnici
v Evropo
Že prihodnje leto z Inter clty vlakom Jz
Maribora do Ljubljane v 120 minutah
železniško gospodarstvo
Ljubljana pripravi ob koncu
vsakega leta tiskovno konfe-
renco, kjer seznani javnost
z opravljenim delom in z načr-
ti za prihodnost. Letošnje sre-
čanje v Atomskih Toplicah je
bilo ob tem še slovesno, saj so
proslavili 20 letnico zdraviliš-
ča, ki ga je vsa leta pomagalo
graditi in oživljati prav ŽG
Ljubljana.
l^etošnji pogovor, ki sta ga
vodila direktor ŽG Lmbljana
Jurij Pirš in Edmund Skerbec,
ki skrbi za potniški promet, je
bil zanimiv predvsem zato, ker
smo iz prve roke izvedeli za
vse pomembne novosti, ki jih
pripravljajo pri 2G Ljubljana.
Postavili so zahtevo po izklju-
čitvi iz jugoslovanskega želez-
niškega prometa, ob tem pa
delajo na vključitvi v evropsko
unijo železnic s sedežem v Pa-
rizu. V sklopu jugoslovanskih
železnic je bila skoraj vsa po-
zornost namenjena razvoju to-
vornega prometa, povsem pa
so pozabili na potniškega.
Pripravljen je program treh
različnih vlakov, ki bodo vozi-
li v Sloveniji in izven^je. Prvi
so takoimenovani inter citv
vlaki, ki prepeljejo potnika
v hitrem času iz kraja v kraj,
pri tem pa mora biti zagotov-
ljena največja udobnost. Tako
naj bi od druge polovice pri-
hodnjega leta dalje vozili inter
citv vlaki iz Maribora do
Ljubljane vsaki dve uri, za pot
pa bi porabili 120 minut, zdaj
pa je 175. S takšno hitrostjo
bodo postali močno konku-
renčni avtobusom, pa tudi že
osebnim avtomobilom. Takšno
hitrost in čas bodo lahko zago-
tovili z minimalno rekon-
strukcijo proge med največji-
ma slovenskima mestoma.
Vstopne postaje pa bodo samo
na Pragerskem, v Celju in Zi-
danem Mostu.
V Nemčiji se en potnik letno
pelje z vlakom najmanj 16-
krat v skupni dolžini 620 km,
poprečen Avstrijec se pelje na
leto z vlakom 21-krat in nare-
di 1100 kilometrov dolgo pot,
kar 48-krat na leto pa se z vla-
kom pelje poprečni Švicar in
opravi z njim 1800 km. V Slo-
veniji pa je 70 odstotkov poto-
vanj z osebnimi avtomobili in
30 z javnimi prevoznimi sred-
stvi. V tem odpade devet dese-
tin na avtobus in le ena na
železnico. Tako pride na pre-
bivalca Slovenije na leto po-
prečno sedem potovanj po že-
leznici v skupni dolžini borih
300 kilometrov.
Jurij Pirš, predsednik poslo-
vodnega odbora ŽG Ljublja-
na: »Letos smo v primerjavi
z lani povečali kombiniran
prevoz, oktobra smo predali
istrske železnice Hrvaški, za
25 odstotkov smo zmanjšali
število zaposlenih, zamude na-
ših vlakov so na evropskem ni-
voju, torej minimalne in kar je
najvažnejše, obdržali smo ves
zunanji trg, zato so rezultati
ob izpadu domačega trga še
kar ugodni. Občutno smo
zmanjšali investicije, vendar
je pri nas nujno potrebnih po-
polne obnove 160 km prog, za-
menjati je treba 240 kretnic,
obnoviti 20 mostov in 55 pro-
pustov. Vse to je treba naredi-
ti, da bomo lahko povečali hi-
trosti in časovno zmanjšali
razdalje med posameznimi
mesti. Le tako bomo postali
konkurenčni in privlačni.«
V programu regionalnih vla-
kov sta tudi Celje-Ljubljana
in Maribor-Celje, primestni
pa bodo Celje-Velenje, Celje-
-Semič, Celje-Rogatec, Celje-
-Velenje in Celje-Imeno.
TONE VRABL
Obvestilo
bralcem
Prva številka Novega
tednika v letu 1992
bo izšla 9. januarja.
Se 182 dni do pričetka gradnje avtoceste
Poročali smo že, da so pred dobrim mesecem na Vranskem pripravili zbor krajanov oziroma lastnikov zemljišč, po
katerih naj bi potekala bodoča avtocesta. Večina krajanov je takrat zahtevala, naj se prouči možnost, da bi avtocesta
potekala po severnih predelih občine. V primeru, da to ne bi bilo možno, pa bi večina zahtevala zamenjavo zemljišč. Le
malokdo bi bil pripravljen zemljo prodati. Kot nam je povedal Franc Sušnik, predsednik krajevne skupnosti Vransko,
v tem času ni prišlo še do nobene zamenjave zemljišč in ima občutek, da je vsa stvar nekoliko zaspala. Odsek avtoceste od
Ar je vasi do Vranskega pa naj bi začeli graditi že čez 182 dni.
Kdo ve, če se bodo izpolnile napovedi oziroma obljube slovenskega predsednika vlade, Lojzeta Peterleta?
JANEZ VEDENIK
4. stran i
27. december '91 I
»Sramota za Savinjsko dolino«
Delavci lesnega obrata Zarja Petrovče so brez plač že štiri mesece
Okoli sedemdesetim delavcem
Lesnega obrata Zarja Petrovče je
v teh dneh prekipelo. Da bi rešili
svoj brezizhoden položaj, razmi-
šljajo celo o protestnem shodu pred
žalsko skiiščino.
Delavci imajo v rokah odločbe
o čakanju, zadnjič pa so osebni do-
hodek in to v gla\Tiem zajamčeni,
dobili septembra. Od takrat niso
dobili niti dinarja oziroma tolarja
za preživetje, niti niso dobili bonov
za hrano. Po besedah delavcev se je
agonija tega kolektiva začela v za-
četku letošnjega leta. Takrat je
v bolniški stalež odšel direktor les-
nega obrata, gospod Jernejšek, že
prej pa so iz kolektiva odšli v glav-
nem vsi strokovnjaki. Do lanske je-
seni je vodstvo delavcev zagotavlja-
lo, da poslujejo s pozitivno ničlo,
januarja pa so se začele pojavljati
rdeče številke. Delavci danes pripo-
vedujejo, da so v lesnem obratu vsa
leta poslovali na podlagi avansov.
Za svoje delo so dobivali plačilo ve-
liko prej, preden so sploh izpolnili
naročilo, zaradi česar v proizvodih
sploh niso bili upoštevani dejanski
stroški.
Zaradi razmer v lesnem obratu so
delavci že nekaj mesecev opozarjali
na nevzdržne razmere in sami zah-
tevali stečaj, vendar so jih vedno
odpravili z izgovorom, da se stvari
urejujejo. Med drugim so iskali re-
šitev tudi v tem, da bi odprodali
oziroma dali v najem skladišče.
Z zasebnikom je bila tudi podpisa-
na pogodba o najemu, vendar se de-
lavci jeseni s tem niso strinjali, ker
jim po njihovih besedah nihče ni
zagotovil, da bodo delo pri tem za-
sebniku dobili vsaj nekateri delavci
lesnega obrata. Veliko kritičnih be-
sed delavcev leti tudi na njihov in-
ženiring, kjer so opravljali strokov-
ne posle za ta obrat in kjer bi po
njihovih trditvah morali pripraviti
tudi sanacijski program. Danes de-
lavci sami zbirajo dokumentacijo in
prosijo za stečaj, nosijo papirje na
sodišče in si poskušajo, tudi s po-
močjo sindikata, urediti svoj polo-
žaj. »To, kar se dogaja v našem
obratu, je nedopustno, pravijo de-
lavci. Ogorčeni smo nad tem, da
smo delali vsa leta, zdaj pa nam
nihče ni pripravljen pomagati in za-
gotoviti vsaj nekaj tolarjev, da bi
lahko preživeli sebe in svoje druži-
ne. Mi lahko zagotovimo le to, da
bomo opravljali svoje delo, vodilni
v podjetju in na občini pa naj pri-
pravijo program, ki bo omc^očal
zaposlitev večine delavcev. Če ne
moremo preživeti s programom tr-
govinske opreme, je treba najti dru-
go rešitev. Nikaker pa ne moremo
razumeti tega, da nas v tej družbi
praktično puščajo umirati na obi'o-
ke«, so ogorčeni in razočarani de-
lavci.
IRENA BAŠA
Po besedah predsednika žalskega
izvršnega sveta Borisa Krajnca naj hi
še pred koncem letošnjega leta uvedli
stečaj, vendar je končna odločitev
v rokah sodišča. Sami so že poskrbeli
za kadrovske rešitve, stečajnega upra-
vitelja mora potrditi še sodišče. Glede
plač pa je povedal, da hi jih moralo
zagotoviti vodstvo podjetja. Kljub te-
mu poskušajo najti rešitev z lastnimi
solidarnostnmi sredstvi, po pomoč so
se obrnili tudi na republiško ministri-
co za delo. Tako vodstvo žalske obči-
ne, z njihovimi obljubami pa si se-
demdeset delavcev prav gotovo ne
more plačati položnic, niti kupiti bo-
žične ali novoletne potice.
GOSPODARSKI BAROMETER
Predvsem izvoz
v modni konfekciji Zarja
Scala Petrovče so se s tujimi
partnerji dogovorili, da bodo
vse svoje zmogljivosti nameni-
li proizvodnji, usmerjeni v iz-
voz. Poleg prodaje na tuja tr-
žišča bodo poskušali izdelke
prodajati tudi na slovenskem
in hrvaškem tržišču. Problem
terjatev pa poskušajo v tem
podjetju reševati z ustanovi-
tvijo mešanega podjetja na
Reki.
Vse več blokiranih
računov
Po podatkih Službe družbe-
nega knjigovodstva Celje je bi-
lo sredi decembra na območju
šestih občin blokiranih 74
pravnih oseb, od tega največ
v Celju 40, v Žalcu 14 in v Slo-
venskih Konjicah 9. Če ne bi
bilo moratorija nad stečaji, bi
imeli 47 predlogov za stečaj,
med temi podjetji bi jih bilo 30
v družbeni in 17 v zas&bni
lasti.
Uspeli informativni
dnevi
v začetku tega tedna so
v celjskem podjetju Fin trade
skupaj z območno gospodar-
sko zbornico pripravili tiskov-
no konferenco, na kateri so
predstavili svojo dejavnost in
rezultate njihove akcije z na-
slovom poslovno informativni
dnevi. V zadnjih tednih so na-
mreč v prostorih Fin tradea
vsak teden dajali informacije
podjetnikom, ki se zanimajo
za sodelovanje z italijanskimi
partnerji. Zanimanje za te in-
formacije je bilo precejšnje, še
zlasti med podjetniki iz Slo-
venj Gradca, Sevnice in Nove-
ga mesta.
Poslovno turistični
center
Konjiško gostinsko podjetje
Jelen je odprlo poslovno turi-
stični center, v katerem je tudi
pivnica. To je tudi edini lokal,
ki bo ostal Jelenu. Ostalih 14
so namreč odprodali ali dali
v najem. Tako so zbrali več kot
polovico potrebnih 900 tisoč
nemških mark, kolikor je stala
ureditev spomeniško zaščitene
stavbe v starem mestnem
jedru.
Velenjsko orodje
v Avstrijo
v Gorenjevi Procesni opre-
mi bodo prihodnje leto prodali
avstrijski firmi Vogel und Nott
iz Wartenberga za 22 milijo-
nov šilingov orodij. Avstrijci
bodo orodja, izdelana v Vele-
nju, prodajali na avstrijskem,
nemškem in švicarskem tržiš-
ču. Letos so Velenjčani tej av-
strijski firmi prodali že za
7 milijonov šilingov orodij.
Novi kovanci
Zlatarne
v prostorih banke Slovenija
v Ljubljani so v petek predsta-
vili zlate in srebrne kovance,
ki jih je izdala republika Slo-
venija ob pr\'i obletnici plebis-
cita. Kovance so izdelali
v celjski Zlatarni.
Trgovci za liberalen
uvoz
Združenje za trgovino Slo-
venije zavrača predlog mini-
strstva za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano, ki želi zašči-
titi domačo proizvodnjo kme-
tijskih in prehrambenih izdel-
kov. Zavzemajo se za liberal-
nejši uvoz, zaščiteni pa naj bi
bili predvsem proizvodi kot so
mleko, sladkor, olje, pšenica in
svinjsko meso.
San za Invalide
v Emu holding so pred krat-
kim ustanovili podjetje San,
v katerem bodo zaposlili 40 do
50 odstotkov svojih invalidov.
Dejavnost novega podjetja je
v glavnem usmerjena v sani-
tetni program in opravljanje
storitev za ostala podjetja, uk-
varjali pa se bodo tudi s trgo-
vino na drobno oziroma s pro-
dajo izdelkov iz svoje proiz-
vodnje.
HAMURABI ODGOVARJA
Na Hr\'aškem menjajo de-
nar. Ali lahko pri tem zasluži-
jo tudi naši črnoborzijanci?
To je priložnost za lep zaslu-
žek! Pojdite na Hn-aško in ku-
pujte parske kovance, ki vam
jih bomo na borzi v Ljubljani
odkupili kot kovino. Cena ko-
vine danes presega nominalno
vrednost teh kovancev. Poseb-
no vrednost imajo tisti za 10
par. Za petsto takšnih kovan-
cev vam plačamo eno lipo.
V nekaj dneh lahko zaslužite
več tisoč mark!
V času okoli Božiča in Nove-
ga leta se pri nas poveča po-
nudba mark na legalnem in čr-
nem trgu. Se to že kaj pozna
pri tečaju?
Marka je že lep čas močno
podcenjena, realno bi morala
biti vredna že 65 tolarjev.
S povečano ponudbo v teh
dneh pa bo njena vrednost še
bolj podcenjena. Banka Slove-
nije bi morala posredovati in
povečati količino tolarjev
v obtoku.
Jan iz Celja: V pogodbi o od-
kupu stanovanja imam določi-
lo, da bom moral v primeru
zamude pri plačilu kupnine
plačati zamudne obresti v viši-
ni eskontne stopnje Banke
Slovenije, povečane za 50 od-
stotkov. Ali si ob takšni po-
godbi lahko privoščim špeku-
lacijo in zavlačujem s pla-
čilom?
Eskontna stopnja znaša tre-
nutno komaj 25 odstotka, po-
večana za 50 odstotkov pa po-
meni komaj 37,5 odstotne za-
mudne obresti na leto. Ob
800-1000 odstotni letni infla-
ciji se vam splača čimbolj za-
vlačevati s plačilom kupnine,
tolarje pa v tem času vezati
v banki.
Janez iz Savinjske doline:
Kdaj naj plačam račun za tele-
fon, da bom profitiral: takoj
ali z zamudo, za katero mi bo-
do poštarji nabili zamudne
obresti?
Najprej preverite, kakšne
zamudne obresti zaračunava
vaša f)ošta. Če so zakonite, se
vam splača čimdlje zadrževati
plačilo, seveda pa račun po-
ravnajte preden vam bodo iz-
klopili telefon!
Sonja iz Celja: Kaj menite
o uvoženih igrah na srečo, na-
primer o fair playu? Se splača
investirati vanje?
Igralci, ki se v igro vključijo
v njeni začetni fazi, ponavadi
profitirajo. Ko se krog preveč
razširi, pa je vedno manj mož-
nosti, da bi dobili svoj denar
nazaj ali da bi še kaj več zaslu-
žili. Če vas stvar zabava,
igrajte.
Bogdan Oblak
- Hamurabi
Od zasičenih
trgov na
isiianja novili
tržišč
Ko je v sedemdesetih le-
tih na zahodu nastal polo-
žaj zasičenega tržišča, so se
pojavile idelane razmere za
manj razvite države. Te so
pod ugodnimi pogoji lahko
najemale kredite (mednje
spada tudi bivša Jugoslavi-
ja), saj je bil rok odplačila
dolg, obresti pa zelo nizke.
Finančni kapital je iskal
nove poti in rešitve (na za-
hodu ni bilo plodnih tal za
njegov plasman). Posledice
takratnih dogajanj se seve-
da vidijo danes, ko imamo
v svetu visoko stopnjo za-
dolženosti držav v razvoju
in bivših socialističnih dr-
žav. Težave z nasičenostjo
so se sicer tekom osemde-
setih let nekako zmanjšale
predvsem s prodorom ro-
botizacije in računalništva.
Toda čas, v katerem živi-
mo, v marsičem spominja
na sedemdeseta leta. Za-
hodni trgi so prezaloženi,
zato se iščejo razne vari-
jante zmanjševanja zalog
gotovih izdelkov, predvsem
pa iskanje novih tržišč
(stanje se odraža na borzah
surovin, deloma tudi na de-
viznih borzah potem
obrestnih mer.
Ko je evropski vzhod od-
prl vrata tujemu kapitalu,
je le-ta dobesedno prepla-
vil države kot so so Mad-
žarska in Češkoslovaška,
deloma pa tudi Poljska. Vi-
soka rizičnost vlaganja pa
zaenkrat preprečuje po-
dobne stvari pri nas, če-
prav so študije pokazale,
da so razmere za vlaganje
kapitala v Sloveniji zelo
dobre. Letos je bilo skle-
njenih 1130 poslov s tujimi
partnerji (največ z nemški-
mi, italijanskimi in avstrij-
skimi), vrednost tujega ka-
pitala v Sloveniji pa je do-
segla dobrih 700 milijonov
DEM, kar je razmeroma
majhna vsota. Toda imamo
še ogromne lezerve tako
v proizvodni strukturi kot
na trgu samem in smo
kljub svoji majhnosti lahko
še kako zanimivi tujim vla-
gateljem. Po dokončnem
priznanju Slovenije bosta
tudi pretok kapitala in nje-
gova cirkulacija dosti hi-
trejša. Past, v katero se
lahko ujamemo, pa tiči
v monetarni politiki, saj
potrebujemo veliko sveže-
ga kapitala. Ob morebitni
nadaljnji recesiji svetovne-
ga gospodarstva, pa se lah-
ko položaj iz začetka tega
članka naglo ponovi.
PRIMOŽ ŠKERL
Gibanje tečajev DEM in ATS
Graf je sestavljen na podlagi dnevnih gibanj tečajev Ljubljanske banke d.d. Celje, A-banke
Celje, Stanovanjsko Komunalne banke Žalec, Slovenske Investicijske banke Žalec, Kreditne
banke Maribor in Velenjske banke. Dnevno so vzete najugodnej.še vrednosti nakupnega in
prodajnega tečaja nemške marke in avstrijskega šilinga (najnižji prodajni in najvišji nakupni
tečaj), ni.so pa upoštevana odstopanja, ki so morebiti nastala v bankah, ki niso zaiete v tem
pregledu.	PRIMOŽ ŠKERL
N - nakupni tečaj; P - prodajni tečaj	V pregledu so zajeti tečaji od 17. 12. do 23. 12. 1991
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Podjetja Public relations
Consultant iz New Yorka nudi
posredovanje podatkov o ame-
riških industrijskih medijih in
o možnih donosnih naložbah
v Sloveniji. Posredujejo tudi
podatke o potrebah slovenske-
ga gospodarstva in podatke
o ameriškem povpraševanju za
slovenske izdelke.
Podjetje Euro Agricultural
consultants iz Londona išče
kontakt s proizvajalci in iz-
vozniki poljedelskih proizvo-
dov in strojev.
Nett - poslovni sistem
evropske gospodarske skup-
nosti za varstvo okolja nudi
vsem podjetjem, razvojnim in
raziskovalnim organizacijam
razvojno raziskovalne novosti
in rešitve, pilotske in indu-
strijske projekte ter ekološko
pozitivne novosti.
Špansko podjetje išče stike
z izdelovalci in predelovalci
PVC in polietilena.
Tovarna Usnja Slovenj Gra-
dec išče izvoznike usnja v Ita-
lijo in druge evropske države.
Podjetje Finea d.o.o. Mari-
bor prodaja delež podjetja za
proizvodnj<^ brizganih izdel-
kov iz plastičnih mas. Gre za
25 odstotni delež, ki omogoča
soupravljanje, vrednost tega
deleža pa je 6 milijonov ATS.
Zagotovljen je izvoz v ZDA.
Vsi, ki želijo sodelovati s ko-
roškim gospodarstvom na po-
dročju novih izdelkov, tehno-
logij in storitev v vseh poslov-
nih oblikah (transferi, koope-
racije, joint-venture), naj javi-
jo svoje predloge za sodelova-
nje. V prijavi je treba opredeli-
ti predmet sodelovanja in po-
dročje gospodarstva, s katerim
želijo sodelovati.
Podjetje Gorenje Elektroni-
ka d.o.o. nudi kompletno pro-
jektiranje in izdelavo tiskanih
vezij, elektronskih modulov in
elektronskih izdelkov za barv-
ne televizorje. Nudijo tudi ce-
loten inženiring za postavitev
tovarne televizorjev.
V Rudniku Velenje bodo pri-
čeli s proizvodnjo programa
LI. V začetni fazi bodo izdelo-
vali lesene avtomobilčke, dol-
ge do 20 centimetrov, v 12 do
16 oblikah ter lesene kocke.
Igrače so primerne za otroke
od treh do dvanajstih let.
S proizvodnjo bodo pričeli ko-
nec prvega kvartala prihod-
njega leta.
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
zbornice Slovenije. Telefon:
(061) 150-122 ali 290-292, int.
293 (Tanja Lončar).
5. stran i
27. december '91 I
To je krivica, zares!
Minister Maks BastI zanika govorice
Slovenski minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks
Bastl, ki je hkrati tudi podpredsednik celjske skupščine, je bil
doslej v medijih največkrat prisoten kot sporna osebnost, pove-
zana z aferami v Celju v preteklosti. Njegovo današnjo aktiv-
nost pa največkrat omejujejo na njegove zasebne podjetniške
interese, o čemer krožijo številne govorice. Kaj sam pravi na vse
to, koliko je resnice v govoricah, kakšna je njegova vloga v seda-
njem celjskem političnem in gospodarskem življenju in pa
seveda, kako ocenjuje delo svojega ministrstva in republiške
vlade v celoti, o vsem tem je tekel pogovor z njim.
Od vašega ministrstva v tem
času mnogi pričakujejo, da bo
vplivalo na rast cen in zajezilo
njihovo skokovito rast. Ali so
takšna pričakovanja upraviče-
na in kakšne možnosti sploh
ima pri tem vaše ministrstvo?
Način življenja v preteklosti
nosi s sabo posledice. V prete-
klosti smo gradili sorazmerno
zaprt gospodarski sistem, ki je
bil v veliki soodvisnosti z osta-
limi republikami. To je danes
postavljeno na glavo. Izgubili
smo velik del tržišča, medtem
ko smo imeli zmogljivosti pri-
lagojene temu trgu. V prete-
klosti smo tudi ščitili domačo
proizvodnjo, ki se sedaj ni pri-
pravljena soočiti s svetovno
konkurenco. Ko hočemo iz
usmerjenega gospodarstva
preiti na tržno, to ne gre brez
posledic. Pri vsem tem so cene
tiste, pri katerih se takšne
stvari najhitreje pokažejo. Pri-
mer je prehrambeno področje,
kjer so se z izgubo jugoslovan-
skega trga zaprli nekateri viri,
konkurenca se je zmanjšala,
cene so dobesedno podivjale,
zlasti pri mesu.
Naše ministrstvo ima pri
tem določene možnosti. Zakon
o cenah daje možnost več vrst
intervenc. Ena oblika so so-
glasja k cenam pri infrastruk-
turnih dejavnostih, imamo pa
možnost oblikovanja malopro-
dajnih cen pri izdelkih, kjer
država sodeluje s kompenzaci-
jami, to je pri mleku, pšenici,
kruhu. Trudimo se, da bi vpli-
vali na umiritev cen, vendar
ob tem ne želimo, da bi trg
eliminirali. Ko smo se odločili
za spremembe, smo želeli priti
v tržno gospodarstvo, ne pa
plansko administrativno. Pre-
hod zahteva svoj davek.
Ob tem se vendarle zdi, da
trg obvladujejo nekateri mo-
nopc^isti, ki lahko navijajo ce-
ne brez pravega nadzora.
Struktura našega gospodar-
stva ima značaj monopolne or-
ganiziranosti, zato skušamo
z odloki blažiti posledice takš-
1 ne organiziranosti. Pri pšenici
imamo odlok, po katerem
• vzpostavljamo razmerje glede
na tisto ceno pšenice, po kateri
se sprošča iz blagovnih rezerv.
Glede na to se oblikuje cena
moke in kruha, ki bi bila brez
tega posredovanja še višja. Po-
dobno je pri mleku, kjer so da-
na razmerja glede na odkupno
ceno pri kmetih in določeno je,
koliko sme vzeti mlekarna in
kolikšna je končna cena v ma-
loprodaji. Pri tem gre samo za
osnovno vrsto kruha in za
konzumno mleko, niso pa za-
jeti vsi ostali krušni in mlečni
izdelki, ker ne bi želeli te de-
javnosti preveč zadušiti. Tudi
pri mesu bomo oblikovali po-
dobna razmerja za osnovne vr-
ste mesa.
Da bi se izognili monopol-
nim položajem posameznih
podjetij, je treba storiti še ne-
kaj več. Pripravljamo zakon
o varovanju konkurence, tako
imenovani antimonopolni za-
kon, ki naj bi preprečil zlorabo
monopolnega položaja, saj ta
Sam po sebi ni negativen. Ta
Zakon bo januarja na dnevnem
redu skupščine in bo začel po
sprejetju odpravljati anomali-
je na trgu.
So v tem času možne kakšne
napovedi, kako bo z gibanjem
Cen po novem letu, ko se ljudje
l^ojijo novega cenovnega
Udara?
To je težko napovedovati.
Ob zamenjavi valute z lastno
slovensko je gospodarstvo gle-
de na pretekle izkušnje priča-
kovalo, da bo s tem prišlo do
zamrznitve plač in cen in zato
so vsi v naprej vračunali infla-
cijo in je bila oktobrska stop-
nja rasti cen tako visoka. Na
osnovi tega se je oblikovala
bančna obrestna mera in zato
vidim trenutno največji rege-
nerator inflacije v ceni kapita-
la. Pričakujemo, da bo z re-
striktivno monetarno politiko
prišlo do umirjanja cen. Vsi
bodo prisiljeni, da bodo zaradi
nizke kupne moči in pomanj-
kanja denarja vračunali v ceno
samo tisto, kar je nujno po-
trebno, brez rezerv za prihod-
nje. Zato ne pričakujem, da bi
januarja prišlo do eksplozije
cen. Prišlo naj bi namreč tudi
do nekega socialnega sporazu-
ma med sindikatom, zbornico,
vlado in proizvajalci hrane, da
bi se vzpostavila razmerja, ki
bi pripomogla k umirjanju
vseh neugodnih gibanj.
Opozicija zaskrb-
ljena za svojo
prihodnost
Kot člana vlade vas prav ta-
ko zadevajo kritike na njen ra-
čun in zahteve o nezaupnici.
Kako gledate na to?
Zadnje skupščinsko zaseda-
nje v Celju je bilo miniaturno
dogajanje tistega, kar se doga-
ja na ravni republike. Gre za
naslednje volitve, za strankar-
ski boj in prizadevanja, ustva-
riti si čim boljše izhodišče.
Prepričan sem, da je opozicija,
ki izraža tolikšno nezaupanje
do sedanje republiške vlade in
dvomi v njeno strokovnost, za-
skrbljena za svojo prihodnost
glede na to, kaj vse je ta vlada
naredila. V tem času smo se
osamosvojili, smo pred med-
narodnim priznanjem, veliko
je bilo narejenega za oblikova-
nje bodočega ekonomskega si-
stema, vendar o tem nihče ne
govori, ker gre vse to v prid
Demosu. Če bo prišlo brez več-
jih pretresov do novih volitev,
bo opredelitev volilcev lažja.
V celjski skupščini se je med-
tem že pokazalo, da je zahteva
dela opozicije po zrušitvi celj-
ske vlade nesmiselna, neodgo-
vorno početje v razmerah, ko
bi bilo treba strniti moči, da se
čim hitreje izvlečemo iz težav.
Namesto tega skušajo nekateri
prek sredstev javnega informi-
ranja vplivati na tiste interese
ljudi, kjer so najbolj občutlji-
vi, to je njihova socialna var-
nost v povezavi s cenami ko-
munalnih storitev.
Omenili ste uspehe republi-
ške vlade, verjetno pa obstaja-
jo tudi napake in slabosti?
Idealne vlade ni. Sedanja
ima največjo slabost v tem, da
ni homogena, tako kot bi mo-
rala biti. Posamezna ministr-
stva se strankarsko opredelju-
jejo, ne gledajo interesov naro-
da, pač pa stranke.
Velja to tudi za vaše mini-
strstvo?
Moram reči, da ne. Upam si
trditi, da smo v tem pogledu
krščanski demokrati in to ve-
lja tudi za socialdemokrate,
izjeme. Ni prisoten strankar-
ski prestiž, pač pa delamo ti-
sto, za kar mislimo, da je v da-
nih razmerah prav.
Nove volitve se bližajo,
kakšne so pri tem vaše napo-
vedi?
Rad bi, da bi bila čim prej
sprejeta ustava in da bi prišlo
do novih volitev, ker bi se
s tem ustvarila nova razmerja
tako v skupščini kot v vladi,
kar bi potegnilo voz naprej.
Prepričan sem, da bo glede na
obnašanje krščanskih demo-
kratov v preteklosti njihov de-
lež pri pridobivanju glasov go-
tovo največji, ker se je v resni-
ci gledalo na interes naroda.
To pa ne velja za stranke, ki so
špekulativno pristopale k svo-
jim akcijam in ne bodo ustva-
rile deleža, ki ga danes imajo.
V Celju se vodilni v občini
večkrat pohvalijo, da imajo
z vami tesne in koristne stike.
Tudi na zadnji skupščini je bi-
lo postavljeno \'prašanje o vse-
bini vaših sobotnih srečanj
s celjskim vodstvom. V kolikš-
ni meri ima Celje korist od va-
še ministrske funkcije oziroma
kakšen je vaš vpliv na celjske
razmere?
Celje od mojega položaja ne
bi smelo imeti posebnih kori-
sti. Res pa je, da gre za poveza-
vo dveh funkcij: ministrske in
podpredsedniške v celjski
skupščini, kjer sem zadolžen
za področje gospodarstva. Do-
ločene prednosti gotovo imam,
da lahko kaj organiziram.
Lahko tudi svetujem, da bi se
v podjetjih stvari ne odvijale
v nezaželeni smeri. Ko nekdo
moje kontakte z občinsko vla-
do komentira tako in drugače,-
gre tudi za poskuse posamez-
nikov po diskvalifikaciji teh
kontaktov. S predsednikom
izvršnega sveta se pogovarjam
o problemih številnih celjskih
podjetij, glede na ustroj go-
spodarskega sistema pa je mo-
goče pomagati samo tam, kjer
so pripravljeni pomoč spreje-
mati. Večkrat gre za posredo-
vanje pri vzpostavitvi stikov
z dmgimi ministri in podobno.
Če nekdo poudarja sobotne
pogovore s Krajncem, potem je
treba iskati slabe namene
spraševalca.
Ministrstvo ne
prodaja posode
Doslej ste bili v medijih pri-
sotni predvsem kot nekakšna
sporna osebnost, z vami so po-
vezane številne govorice, zlasti
o vašem podjetniškem, delova-
nju, ki naj bi bilo uspešno tudi
po zaslugi ministrske funkcije.
Kako to komentirate?
Korenme vsega dogajanja so
v preteklosti. Nikoli nisem
iskal medijske popularnosti,
ker svoje bodočnosti nisem vi-
del v politiki. Vse življenje sem
bil gospodarstvenik in to želim
biti tui v prihodnje. Če bi ho-
tel dati točen odgovor na vse
pripombe in očitke, je razloge
treba iskati v preteklosti,
v bivšem sistemu in takratnih
konfliktih, zaradi česar sem
moral na delo v Avstrijo in si
tam kupiti delovno mesto, da
sem lahko začel znova. V kon-
flikt s takratno oblastjo sem
prišel zaradi razvojnega pro-
grama cinkarne, pri tem pa so
uporabili različne metode, da
so se me znebili. Podobno je
bilo v Kovinotehni, konflikt
s tamkajšnjim vodstvom pa je
spodbudil moj odhod v tujino.
Očitali so mi, da zaradi poten-
ciranja rezultatov, ki jih je ta-
krat dosegala Veleprodaja,
škodim podjetju. Če mene ne
bi bilo takrat v Kovinotehni,
mislim da bi se ji zelo slabo
pisalo, saj je Veleprodaja ta-
krat reševala situacijo.
Danes ni nobenega proble-
ma. Če nekdo prevzame veliko
podjetje, ga privatizira, velik
problem pa naj bi bil moj dru-
žabniški delež v Avstriji, ki
sem ga kupil, da sem imel
s čim živeti. Enako mi očitajo
zaradi podjetja, ki sva ga z že-
no povsem legalno ustanovila
v Celju. Šlo je za prihranjena
sredstva in posojilo. Dejavnost
firme nima nobene zveze z na-
šim ministrstvom, kjer ne pro-
dajamo posode in kozarcev.
Samo tisti, ki hoče zadevo
diskvalificirati, ne izbira sred-
stev. Firma Osko se nikdar ni
in se ne bo ukvarjala z izvo-
zom starega pohištva, tako kot
nikdar nisem organiziral ro-
panja slovenskega narodnega
bogastva, kaj šele kraje posa-
meznih kapelic. Ko človek vse
to bere, se sprašuje, kje je tu
novinarska etika. Če nekdo
misli, da bo tako dvignil na-
klado, se moti. To so kratko-
ročni učinki, dolgoročno se od
tega ne da živeti.
Firma Osko dela na področ-
ju toplotne tehnike, kar pome-
ni, da s starim pohištvom nima
nobene zveze. Odkar sem
v vladi skoraj nimam kontak-
tov s firmo, posli trpijo, v tem
obdobju je vse skupaj v miro-
vanju. Sicer pa sem vse to jas-
no povedal, ko sem nastopal
mesto ministra.
Pa vendar ste v Pokrajin-
skem muzeju v Celju zaprosili
za določena izvozna dovolje-
nja za nekatere starine.
Firma Maksim je enkrat iz-
vozila pošiljko starega pohi-
štva, pri čemer je bila posred-
nik pri nekem Avstrijcu, sicer
nimata ne Maksim ne Osko
nobene zveze z odkupovanjem
pohištva. Takrat je šlo za golo
zunanjetrgovinsko posredova-
nje. To pa pomeni pridobiti so-
glasje muzeja, kar je v skladu
s predpisi.
Kako je potem s skladiščem
pri gostilni Čulk, ki naj bi bil
vaša last?
V tem skladišču ne skladiš-
čita svojih izdelkov niti firma
Maksim niti Osko in skladišče
tudi nima nobene zveze z de-
javnostjo teh podjetij.
Brali smo tudi informacije
o nepravilnostih pri odkupu
prostorov bivše stavbe SDK,
kjer je sedaj podjetje Maksim.
Vse je bilo opravljeno po
predpisih. Govori se eno, dej-
stva so drugačna. Če ima kdo
dokaze, naj pride z njimi na
dan. Z nakupom ni bilo nič
narobe in je bil povsem lega-
len. Gradiš je nekajkrat obja-
vil razpis za odprodajo prosto-
rov, firma Maksim pa se je po-
javila med zainteresiranimi.
Glede na vse to, se vam ne
zdi, da bi se tem težavam lah-
ko izognili, če bi zamrznili de-
lo v svojem podjetju in prene-
sli upravljanje na partnerja?
To sem tudi storil. Aktivno
angažiranje v firmi v Gradcu
sem zamrznil, v Celju sem se
odpovedal direktorskemu me-
stu in ga prenesel na ženo. Če
hoče kdo to prikazati drugače,
potem to tako posreduje jav-
nosti. Pozdravljam predlog, da
se te stvari zakonsko uredijo,
da bodo obstajala pravila ob-
našanja. Pavšalno nasprotova-
nje zasebni lastnini, ki jo želi-
mo razvijati pri nas, pa je ab-
surd.
TATJANA CVIRN
lE NC3 ^E
NA SONČNI STRANI ALP
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
•	IMAMO USTAVO, ZAČENJA SE BOJ ZA GLASOVE: Strah
dr. Franceta Bučarja, predsednika skupščine R Slovenije, da bo na
ponedeljkovem zasedanju premalo poslancev, s tem pa bi bil ogro-
žen sprejem slovenske ustave, je bil odveč. Že dopoldansko delovno
glasovanje na dan obletnice plebiscita 1990, ločeno po zborih, je
pokazalo, da bo najmanj 185 poslancev v treh zborih »za«, skupno
zavsedanje pa je razpršilo vse dvome, saj je bilo kar 206 glasov za
ustavo, ki ima le 173 členov (vpeljuje dva zbora, Državni svet in
Državni zbor), 7 vzdržanih in le 6 proti. Zdaj vendarle vemo dvoje:
da je v Sloveniji v načelu dovoljeno vse, kar ni posebej prepovedano,
kot je razložil dr. France Bučar, in da nas leta 1992 čakajo nove
volitve. Z dvigom rok za novo ustavo so torej poslanci dali tudi
štartni znak za boj stran za glasove volilcev; to ne bo samo boj, to bo
verjetno tudi mesarsko klanje (vsaj med nekaterimi strankami), ker
Slovenci pravil politične in dialoške kulture, žal, še nismo vzeli
v celoti.
•	RAZKLANI SLOVENCI Zmeda, ki vlada na slovenskem politič-
nem prizorišču, se je najbolj zgovorno odrazila pri izbiranju »pozi-
tivne« in »negativne« osebnosti na Slovenskem in na svetu, ki jo je že
peto leto organiziral Val 202 RTV Slovenije. Po raznih napletih, tudi
s pomočjo služabnika Cerkve, so organizirani pristaši krščanskih
demokratov dosegli, da je v zadnjih dveh dneh predsednik vlade
Lojze Peterle le prehitel Milana Kučana in postal »pozitivna oseb-
nost leta«. Niso pa mogli preprečiti, da ni ostal še naprej tudi
»negativna osebnost leta«. Tako je Lojze Peterle, ki se mu ni posre-
čilo, da bi v slovenskem parlamentu glasovali o zaupnici njegovi
vladi, postal prvi slovenski dr.Jekvll in dr.^de, torej dvojna oseb-
nost, ki ima podnevi dobre lastnosti, ponoči pa se spremeni v sla-
bega človeka. Seveda gre za naključen izbor in odločanje poslušal-
cev (razen če ne delajo v kopijah in po navodilih, kot so mnogi
tokrat), ki se jih je letos odzvalo 2851; spletke ob letošnjem glasova-
nju pa zahtevajo, da bo Val 202 spremenil pravila igre, pravi odgo-
vorni urednik Vito Avguštin.
O razklanosti Slovencev priča tudi zadnja raziskava Slovensko
javno mnenje, saj kar 45 odstotkov vprašanih ne ve, za koga bi
glasovalo, če bi bile volitve v bližnji prihodnosti. Še več, kako smo
Slovenci šele v »mali šoli demokracije«, pove tudi podatek, da kar
tretjina vprašanih ni več vedela, koga je volila - lani.
• LUNA SIJE, KDO PA GREJE? Med Slovenci je velikansko
razburjenje povzročila napoved javnega podjetja Elektro Slo-
venija, ki hoče podražiti elektriko kar za 80 odstotkov. »Lep-
šega novoletnega darila« si od ljudi, ki so med najbolje plača-
nimi v Sloveniji (upravljajo pa objekte, ki smo jih zgradili
državljani Slovenije s svojim denarjem), ne bi mogli želeti. Val
protestov zoper nenasitne elektrikarje je povzročil tudi odziv
ministrstva za trg in cene: to je že opozorilo na verižno
zviševanje cen. ki po pravilu sledi taki skokoviti podražitvi,
računamo pa tudi, da bo slovenska vlada odklonila soglasje
k taki podražitvi, ki bi nas potisnila še globlje v uboštvo.
Privolila bo verjetno »le« v 30-odstotno podražitev. Verjetno
pa bi smeli uslužbencem v Elektro Slovenija pripisati tudi
dober namen, in sicer skrb za rodovitnost na Slovenskem. Pri
elektriki, ki bi bila ob taki podražitvi dragocenejša od zlata,
bi Slovenci začeli res varčevati, prej bi ugašali luči in se
v dvoje greli v postelji, na kar zdaj mnogi preradi pozabljajo,
kako je to »luštno in koristno«.
• BEOGRAD RAČUNA NA TOLARJE: Prejšnji teden je naposled
le odstopil »Mr. smehljaj« - Ante Markovič. Ni soglašal s tem, da bi
v federalnem proračunu za leto 1992 bilo kar 81 odstotkov na novo
natiskanega denarja (brez pokritja) namenjenega za Antiljudsko
armado, ki še naprej ruši in pobija na Hrvaškem. V tem proračunu
sestavljalci računajo celo na prispevek Slovenije in Hrvaške! Kot da
se ni nič zgodilo, kot da nekateri še niso spoznali, da je Jugoslavija
samo še slepilo za tiste, ki bi se radi z njo okoristili. Ante Markovič
pa bo prišel v zgodovino kot zadnji premier Jugoslavije (nastopil je
16. marca 1989) in človek, ki nam je - žal prekratko in na pamet
- pred nosom mahal s konvertibilnim dinarjem (se spomnite:
7 dinarjev je 1 DEM!).
• ŠE TIROLCI NAM KRADEJO: Slogan Na sončni strani
Alp, ki ga uporabljamo tudi v naši rubriki, čeravno se osredo-
točamo na sence, ki prekrivajo sonce v naših krajih in na
dogodkih, ni več samo slovenski. Zdaj bodo - z veliko več
denarja za reklamo in z večjim upanjem na uspeh - enake štiri
privlačne besede izkoriščali tudi na južnem Tirolskem. In pri
tem so slovenski turistični delavci nemočni, saj sloganov ni
mogoče avtorsko zaščititi. Ostane le še upanje, da bodo gostje
iz Evrope in Amerike sami spoznali, da je slovenska stran Alp
veliko lepša od tirolske...
• GNEČA NA SREDINI, KONEC DEMOSA: Konec minulega
tedna smo v Sloveniji dobili novo politično stranko, natančneje
rečeno, dvakrat po pol stranke. Od kod polovici? Prva prihaja iz
Postojne, kjer je stranka dr Cirila Ribičiča ohranila kratico SDP,
vendar to zdaj ne pomeni samo Stranka demokratične prenove,
ampak tudi Socialna demokratska prenova. Vzrok je v tem, da se
SDP odreka zgolj levičarstvu in hoče dobiti pristaše v središču,
z rahlim pogledom na levo. Zadrti nekdanji komunisti pa v jok.
Ostane jim le še ZK - Gibanje za Jugoslavijo ali pa ustanovitev nove,
54. stranke na Slovenskem.
Na novo so se organizirali tudi Demokrati, nekdanji člani Sloven-
ske demokratske zveze, ki so bili nezadovoljni z desnosredinsko
usmeritvijo večinske frakcije dr. Rajka Pimata. Demokrati so po
pričakovanju dr Dimitrija Rupla zamenjali z Igorjem Bavčarjem,
torej obdržali vodstvo stranke na ministrski ravni. Igor Bavčar je bil
dosledno pošten in je napovedal, da se bo ob prihodnjih volitvah
njegova stranka borila za oblast, ker bo le na ta način lahko
»izpolnila program« in uresničila volilne obljube. Na kongresu
Demokratov je bilo tudi dokaj jasno povedano, da je z Demosom
■ konec, s čimer se je strinjal celo n jegov šef dr. Jože Pučnik, za to bodo
stranke iskale nove koalicijske partnerje. Po raziskavi Slovensko
javno mnenje je med 55 odstotki anketiranih, ki so že odločeni, koga
bodo volili (kar 45 odstotkov tega ne ve), trenutno v vodstvu Hibiči-
čeva SDP z 10 odstotki pred 8 odstotki Bavčarjevih Demokratov,
7 odstotkov Plutovih Zelenih in 5 odstotkov Školčeve Liberalno-
demokratske stranke Peterletovim krščanskim demokratom in
Omanovim kmetom se za zdaj slabo piše. Sicer pa je do volitev vsaj
še pol leta...
Pa srečno 1992 in želim bralcem Novega
Tednika vse, kar si sami najbolj želijo!
6. stran i
27. december '91 I
Je predsednik res nor?
Franjo Bartolac, pretlseiln/k velenjskega IS pravi. Ha le na njegov račun veliko Izmišljenih laži.
Pred dobrim letom in pol je
postal predsednik velenjske
vlade Franjo Bartolac, ki po-
staja zadnje mesece vse bolj
zanimiva medijska osebnost,
zaradi prenekaterih očitkov
o njegovem delu.
Če so še pred nekaj meseci
dajali na tapeto predvsem
predsednika občinske skupš-
čine Pankraca Semečnika, bi
lahko rekli, da je njegovo me-
sto sedaj zasedel Bartolac.
Očitajo mu kup nepravilnosti
pri njegovem delu, osebno
okoriščanje in še marsikaj.
Med prvimi so Bartolaca na-
padli Zeleni Velenja zaradi
znamenite pogodbe s Centrom
za informiranje, propagando
in založništvo, ki naj bi iz ob-
činskega proračuna dobil 1,6
milijona nekdanjih dinarjev.
Uslugo je bilo seveda treba vr-
niti v obliki različnih objav po
polovični ceni.
V Slovenskih novicah so
Bartolaca pred dnevi označili
kot noja, ki tišči glavo v pesek,
ki molči in noče dajati izjav.
Očitno pa si je Bartolac premi-
slil, še zlasti po tistem, ko je
predsednik skupščine Semeč-
mk za nekatera sredstva jav-
nega obveščanja izjavil, da je
njegov predsednik izvršnega
sveta nor. Kakor koli že, Bar-
tolac se je bil z nami priprav-
ljen pogovarjati in to brez ka-
kršnih koli zadržkov. Najprej
nas je zanimalo, kakšne odno-
se imata s Semečnikom in ka-
ko je reagiral, ko je iz predsed-
nikovih ust izvedel, da je nor.
»Kako naj bi odreagiral na
javno izjavo predsednika
skupščine, človeka, ki opravlja
eno od najodgovornejših funk-
cij v občini, sem se tudi sam
spraševal. Sprejel sem pred-
sednikovo ustno opravičilo,
ker me je skušal prepričati, da
tega ni rekel m da si je vse to
enostavno izmislil novinar
Nove dobe. Povedal mi je, da
bo zoper njega sprožil tožbo in,
da bo zahteval javni demanti.
Takrat sva se oba strinjala, da
so v ozadju verjetno določeni
krogi, ki bi naju zaradi svojih
lastnih interesov radi sprli,
kar bi imelo izredno velike ne-
gativne posledice za vso obči-
no. Semečnik se je še bolj kot
jaz takrat razburjal tudi zara-
di tega, ker so mi očitali, da
nisem Slovenec. Občutek
imam, da je bil zaradi tega bolj
prizadet kot jaz.
Ustno opravičilo predsedni-
ka skupščine je bilo takrat za-
me izredno prepričljivo, ker
vem, da je Semečnik že ome-
njeni časnik tožil tudi zaradi
klevet na njegov račun. Danes
moram žal ugotoviti, da sem
bil zelo naiven, da sem. verjel
njegovim besedam in opraviči-
lom. Ko bi takrat vedel, da je
prav tisti dan, ko je v časniku
izšel članek z znamenito izjavo
o moji norosti, prišlo do pobo-
tanja med Semečnikom in čas-
nikom, bi se vprašal, če morda
nisem prav jaz predmet pobo-
tanja.«
- No, na obisku v pribalti-
ških državah pa ste le bili, ne
da bi to omenili predsedniku
skupščine...
»Nikoli nisem bil na obisku
v nobeni pribaltiški državi.
Res pa je, da me je tja osebno
povabil sedanji kulturni mini-
ster Litve. Zaradi drugih ob-
veznosti, ki sem jih imel, se
častitljivemu vabilu nisem
mogel odzvati. Samo pisno
sem se zahvalil za povabilo.
Očitno se je komu zdelo za ma-
lo, da so povabili samo mene
in ko so na moji pisalni mizi
videli vabilo, so pač mislili, da
sem v Litvi. V isti občinski
zgradbi bi pa že moral vsakdo
vedeti ali sem odsoten ali ne.
Skratka, gie za same laži.«
-	Ko že omenjate občinsko
zgradbo, ne moremo brez
vprašanja, zakaj postaja zlasti
nadstropje, v katerem ste za-
posleni Vi, vse bolj razkošno.
»Kaj pa sploh je razkošje?
To je vendar nekaj, kar izsto-
pa, nekaj, kar je izven stan-
dardov in kar bistveno odsto-
pa od načel splošne urejenosti.
Obnovitev dotrajane električ-
ne napeljave, ureditev na novo
napeljanih in seveda zadost-
nih zmogljivosti računalniške-
ga omrežja kot pogoj za pre-
hod na računalniško poslova-
nje, navadno belo popleskane
stene in stropovi, vgraditev
standardnih podbojev iz fur-
nirja in na vratnih krilih, pa še
zatesnitev in pleskanje oken,
preplastitev tal z navadnim la-
melnim parketom, ki je na
mnogih mestih že razpadel...
Je morda to razkošje. Mislim,
da se ne gremo razkošja niti
s tretjim razredom pisarniške-
ga pohištva v furnir izvedbi
podjetja Stol Kamnik. Sedeži
so oblazinjeni z blagom in ne
z usnjem. Res je samo to, da
tako urejeni prostori delujejo
čisto in urejeno ter zagotavlja-
jo minimalni standard za delo
z občani. To pa je tudi vse.«
-	Kako pa je z očitki, da Vi
in člani Izvršnega sveta domu-
jete na petem nadstropju in da
ste si posebej izbirali opremo?
»To je groba in namerno
podtaknjena laž. Jaz imam pi-
sarno v prvem nadstropju, ki
sploh ni preurejena. Samo ne-
katerih slik na stenah ni več.
Tudi tega ne morem verjeti, da
moj predsednik skupščine še
zdaj ne ve, v katerem nad-
stropju imam pisarno. Člani
izvršnega sveta imajo svoje pi-
sarne v prostorih upravnega
organa, ki ga vodijo. Obnovi-
tev določenih prostorov je po-
litizirana do nesramnosti.
V vsem skupaj ni nobene neza-
konitosti in gre nekaterim
zgolj za nabiranje političnih
točk. Center za to je verjetno
kje drugje kot v občinski
stavbi.«
- Zeleni Velenja vam med
drugim očitajo tudi sklenjeno
pogodbo s Centrom za infor-
miranje, propagando in založ-
ništvo. Denar za to je šel iz
proračuna...
»To je spet ena izmed neres-
nic, ki jih javnosti vztrajno po-
sreduje gospod Vane Gošnik.
Skupščina je pri sprejemanju
proračuna za letošnje leto na-
menila ta denar za dejavnost
Centra in ne obstoja nikakršna
pogodba s strani izvršnega
sveta za dodelitev teh sred-
stev. Tako kot tudi vsi ostali
proračunski porabniki, je tudi
Center dobival nakazila čez
vse leto po dvanajstinah,
v skladu s tem, kar je sprejela
tudi skupščina. Tako dodeljeni
proračunski denar pa Centra
ne obvezuje, da občinskim
upravnim organom ne bi iz-
stavljal računov za uradne ob-
jave. Izvršnemu svetu se je to
zdelo nelogično in je Centru
predlagal, da glede na že do-
deljena proračunska sredstva,
občinskim organom omogoči
brezplačno objavljanje urad-
nih zadev. Center na to ni pri-
stal in sporazumeli smo se
o polovični ceni.
Drugo vprašanje je statusna
sprememba Centra oziroma
registracija v družbo z omeje-
no odgovornostjo. Izvršni svet
pa pri tem nima prav ničesar.
Osnovna pogodba med Cen-
trom in zaposlenimi je bila
podpisana 3. novembra 1990,
torej pred izvolitvijo sedanje-
ga izvršnega sveta. Aneks
k osnovni pogodbi, kjer se je
skupščina pojavila kot tretji
družabnik, je bil obravnavan
na 28. seji izvršnega sveta in je
bil tudi sprejet sklep o imeno-
vanju skupine, ki je imela na-
logo, da skupaj z vodstvom
Centra pripravi usklajen pred-
log aneksa o spremembi po-
godbe o preoblikovanju delov-
ne organizacije v družbo
z omejeno odgovornostjo.
Skupina izvršnega sveta se je
s Centrom večkrat sestala,
vendar usklajen predlog anek-
sa izvršnemu svetu še ni bil
predlagan.«
-	Očitno pa Vam ne manjka
denarja. Razpis v zadnjem ča-
su za nov velenjski grb z zares
visokimi nagradami to potr-
juje...
»Pred očmi se mi je zamegli-
lo, ko sem videl ta razpis. Zanj
sploh nisem vedel. Izvedel pa
sem, da ga je brez vseh posve-
tovanj naročil gospod Semeč-
nik. Kje bomo dobili denar za
nagrade, sam sploh ne vem.«
-	Je bila vaša družina sreč-
na, ko se je z razkošnim občin-
skim avtomobilom peljala na
dopust na morje?
»Tudi to je čista laž! Še služ-
beno se v glavnem vozim s sta-
rim golfom. Naj vam to potrdi-
jo tudi predsedniki drugih iz-
vršnih svetov, s katerimi se
srečujemo v Ljubljani. Neka-
teri so me že spraševali, zakaj
si ne privoščim šoferja in bolj-
šega avtomobila, toda tega ni-
mam rad.«
JANEZ VEDENIK
Franjo Bartolac se je odločil
in nam povedal, kaj ga teži.
Očitajo mu še marsikaj. Gre za
zaplete okrog večnamenske
dvorane oziroma teniške hale,
pri čemer naj bi šlo za črno
gradnjo, za krajo denarja indi-
vidualne komunalne rabe in še
za nekaj drugih stvari. O tem
bo pripravil posebno izjavo
s podkrepljenimi dokazi.
TRAČ-nice
Zeleni Jožef Jarh se trenut-
no bolj kot na sobotno skupš-
čino stranke pripravlja na iz-
delavo finančnega poročila
o poslovanju Zelenih od lan-
skega maja naprej. Občinska
vlada je namreč pristala le na
odlog izdelave tega poročila
(najkasneje do 10. januarja),
ne pa tudi na to, da bi kakšne
neprijetne podrobnosti nad-
zorni odbor v poročilu izpu-
stil.
Naivnost celjskih poslancev
(vsaj nekaterih) je resnično
brez meja. Na zadnjem zase-
danju si je takšno javno naiv-
nost privoščila Liljana Pra-
protnik-Zupančič, ki je naj-
prej vprašala, če in kdo je letos
že plačal kakšno denarno ka-
zen zaradi onesnaževanja celj-
skega zraka, potem pa še, ali
pomeni izglasovana zaupnica
celjski vladi to, da lahko vlada
tudi naprej dela tako kot do-
slej. Na nobeno vprašanje ni
dobila odgovora...
Kolovodja celjskih prenovi-
teljev Željko Cigler je pisal
Božičku, naj prinese republi-
škemu in občinskemu poslan-
cu Janezu Lampretu kasetofon
z neskončno kaseto. Gospoda
Lampreta bi takšna priprava
zelo razbremenila, saj bi lahko
na sejah občinske skupščine
nastopal »na playback«: ne bi
mu bilo treba vedno znova po-
navljati njegove priljubljene
lajne o 45-letnih grehih komu-
nističnega režima...
Odkar vemo, da sta vsak če-
trti tank in vsaka četrta gra-
nata, ki eksplodira na hrva-
ških bojiščih, kupljena s slo-
venskim denarjem, bolje razu-
memo ogorčenost celjskega
poslanca Janeza Lampreta
nad 45-letnim svinčenim ob-
dobjem. Kaj pa ima ta podatek
opraviti z vprašanjem o zaup-
nici celjski občinski vladi, zlo-
namerni novinarski koaliciji
v Celju še vedno ni jasno.
Prav tako taista zlonamerna
novinarska koalicija ne ve,
kakšne zasluge naj bi imela
celjska vlada zato, da je junij-
sko-julijska vojna v Sloveniji
Celje povsem zaobšla. Morda
se to pozna v celjskem železni-
škem gospodarstvu, saj je prav
poslanec iz te organizacije
opozoril na takratno dobro de-
lo občinske vlade.
Pravi rogovilež v celjski
skupščini Borut Alujevič je na
zadnji seji vprašal, kaj se do-
gaja na sobotnih sestankih
med ministrom Maksom Bast-
lom in celjskim premierom
Mirkom Krajncem. Njegovo
tendenciozno vprašanje je nov
dokaz, da se celjska politika
(vsaj liberalno-demokratska)
še vedno vmešava v gospodar-
stvo.
Gospoda Mirka Krajnca po
novem vozi v službo gospa so-
proga. Zlobneži pravijo, da za-
to, da premieru ni treba plače-
vati parkirnine, ki jo je sam
nabil Celjanom...
Nedavni odstop šmarskega
župana Potočnika nekateri ra-
zlagajo kot razsajanie šentjur-
skega sindroma. V Šmarje naj
bi ga zanesel komandir poli-
cijske postaje Kokot, ki je pri-
šel tja službovat iz Šentjurja.
Slišati je, da so bolezenske
znake, značilne za šentjurski
sindrom, opazili tudi v sosed-
njih Konjicah. Ne vedo pa še,
kako so bacili zašli v njihovo
občino in kdo jim bo podlegel:
župan Baraga ali premier
Petan...
G LOSA
Uradnilfi brez
srca
v uredništvu nas je obi-
skal starejši moški. Žalo-
sten in prizadet nam je po-
vedal eno izmed zgodb, ki
jih je življenje vse bolj pol-
no. Drobno, na videz nepo-
membno, a za prizadete
bolečo.
Že dva meseca sta pri
njem dva otroka iz Siska.
Za praznike sta se odločili
otrokova mama in babica,
da se jim pridružita. Na hi-
tro, v času alarma za zrač-
no nevarnost, sta odšli
z doma. Mlajša je vzela vse
potrebne dokumente, sta-
rejša je v naglici zamenjala
svoje za moževe. Na hr\'a-
ško-slovenski meji se je
njuna pot ustavila. Babica
ni mogla k svojim vnukom,
ker pač ni imela svojih do-
kumentov. Mož postave na
meji jo je posadil na prvi
vlak in morala je nazaj.
V Celju je naš mož zaman
čakal napovedan obisk.
Vedel je za obmejni zaplet,
a ko se je pogovoril s pri-
stojnimi v Celju in Krškem,
so mu zagotovili, da babici
ne bodo delali težav. Pa je
bilo vse prepozno.
Uradnik na meji je res
spoštoval predpise. Vnuki-
nji in babica pa še vedno ne
morejo verjeti, da je med
dvema sosednjima, prija-
teljskima in doslej bratski-
ma državama za babico ne-
premostljiva ovira.« Zakaj
gledajo uradniki tako ozko,
brez srca,« je razočarano
potožil naš mož. >>Saj smo
vendar vsi ljudje. Kakšno
škodo pa bi lahko naredila
mladi državi stara gospa?«
Takšnih in podobnih pri-
merov uradniške togosti je
verjetno veliko. Predpise in
življenje je pač težko vedno
uskladiti. A z malo dobre
volje in s človečnostjo bi
šlo.
MBP
Stranka, ki Je za vse, ni za nikogar
Na predvečer 3. konference
SDP so se celjski člani stranke
zbrali na rednem letnem zbo-
ru, ki sta se ga udeležila tudi
vodja poslanskega kluba Mi-
ran Potrč in donedavni pod-'
predsednik stranke Franci
Križanič.
Razpravljali so predvsem
o stališčih SDP do predloga
nove Ustave, oceni gospodar-
skih in socialnih razmer v re-
publiki ter programski zasno-
vi SDP. Pri tem so razpravljal-
ci opozarjali predvsem na dej-
stvo, da morajo jasno oprede-
liti svojo volilno in socialno
bazo, saj stranka, ki tega nima
urejenega, nazadnje ostane tu-
di brez volilcev. SDP - pa naj
bo to Stranka demokratične
prenove ali Social-demokrat-
ska prenova - še naprej ostaja
politična organizacija vseh de-
lojemalcev, na takšni strukturi
svojega članstva pa bo gradila
tudi programsko zasnovo
stranke. Le-ta bo temeljila na
socialdemokratski koncepciji,
katere osnova je humanizem.
Sicer pa v SDP razmišljajo
o afirmacijskem programu
stranke za delo na terenu.
Z novo lokalno in regionalno
samoupravo - v Sloveniji lah-
ko pričakujemo med 200 in
300 občin - bo potrebno takoj
po novem letu okrepiti stran-
karsko življenje po krajevnih
skupnostih. Da člani SDP le-
to in staro združevanje v os-
novne organizacije zelo pogre-
šajo, pa je bilo razbrati tudi iz
razprave. Celjski prenovitelji
namreč zvečine menijo, da so
samo problemske konference
in strankarski zbori premalo
za učinkovito delo in pred-
vsem za ohranjanje čuta pri-
padnosti stranki med član-
stvom.
Eden od razpravljalcev je
tudi opozoril na premalo pro-
dorno delo občinskih odborov
SDP. Tako meni, da ima kot
prenovitelj dober občutek, ka-
dar spremlja delo republiške-
ga vodstva, v Celju pa se mU
zastavljajo vprašanja, kaj je
s članstvom - kje so mladi? Le-
teh najbrž tudi mora biti nekaj
med sicer številčno zelo močno
stranko, ki v Sloveniji šteje 25
tisoč članov.
Vodja SDP-jevskega po-
slanskega kluba Miran Potrč
je ob tem pojasnil, da ima
stranka po opravljenih anali'
zah največ podpore med žen-
skami, v primerjavi z ostalimi
političnimi strankami pa sO
glede na podporo mladih nekj^
med drugim in tretjim me-
stom. Glede starostne struktu-
re članstva pa v SDP resnično
prevladujejo starejši.
I. STAMEJČIČ
V pripravah na volitve bo
SDP poskrbela za čimboljšo
afirmacijo v javnosti. Miran
Potrč je celjskim prenovite-
ljem svetoval pripravo takšnih
srečanj, zborovanj in priredi-
tev, ki jih mediji ne bodo mogli
prezreti, s samo vsebino pa
morajo v stranki pritegniti
čimveč ljudi. SDP namreč na
prihodnjih volitvah pričakuje
in napoveduje zmago levo-sre-
dinske koalicije, sami prenovi-
telji pa morajo dobiti toliko
glasov volilcev, da se koalicija
ne bo mogla oblikovati brez
njih.
Šmarsko skupščinsko slavje
Zadnje letošnje zasedanje
šmarske občinske skupščine je
bilo slovesno. Na njem so po-
delili letošnja občinska priz-
nanja ter naslov »častnega ob-
čana« dr.Aloisu Hergouthu.
Dr. Hergouth je veliko
svojega literarnega dela, ki je
prevedeno v številne jezike,
posvetil kozjanski Sladki gori.
Za častnega občana so ga
predlagali prav krajani Sladke
gore, predlog pa so podprie
slovenske kulturne ustanove
ter seveda tudi šmarski po-
slanci.
Smarski podžupan Jože
Čakš je v slavnostnem nagovo-
ru zbrane pozval k čim večji
strpnosti v skupščinskih klo-
peh in kritiki na pravem me-
stu. Poslance je opozoril na
potrebno spoštovanje različ-
nosti in se izrekel proti izniče-
vanju dela poslancev drugih
strank. »Letošnje leto je bilo
v šmarski skupščini burno,« je
dejal, »vendar burja prevetri«.
Predsednik šmarske vlade
Marjan Aralica pa je omenil
nekatere letošnje pridobitve:
Terme v Atomskih Toplicah,
digitalno telefonsko centralo
v Rogaški Slatini (januarja še
v Podčetrtku in v Rogatcu),
urejen cestno-železniški pre-
hod k šmarski šoli in prizidek
k vrtcu v Rogaški Slatini.
BRANE JERANKO
»Plaketi občine« Šmarje sta
prejela Franc Plohi iz Rogaške
Slatine in Jože Uršič iz Bistri-
ce ob Sotli, »Priznanja občine«
Anton Tušck (Rogatec), Jože
Lorber (Šmarje), Tanja Plev-
nik (Virštanj), ŽKK Afrodita
(Rogaška Slatina), Društvo
upokojencev Kostrivnica in
Gasilsko društvo Buče. »De-
narne nagrade« so podelili
Šolskemu športnemu društvu
Šmarje, Mešanemu pevskemu
zboru Podsreda in Društvu
prijateljev mladine Bistrica ob
Sotli. Med inovatorji je bil za
»Koristen predlog« izbran
Ivan Kovačič (Kristan \Th),
v akciji »Mladi v korak s ča-
som« pa so nagradili Andrejo
Mišja in Suzano Uršič (OŠ Bi-
strica ob Sotli), Turistični kro-
žek (OŠ Rogatec) in Zgodovin-
ski krožek (OŠ Šmarje).
7. stran i
27. december '91 I
Senčni Icralj v
slovensifi politilci
Dr. Janez Drnovšek: Počakal bom na volitve
Doktor Janez Drnovšek:
ekonomist, politik, diplo-
mat, zadnji predsednik legi-
timnega predsedstva bivše
Jugoslavije, bivši član istega
predsedstva, ki mu je s spo-
sobnostmi velikega pogajal-
ca uspelo bivšo JLA spraviti
z ozemlja Slovenije. Stro-
kovnjak, katerega predava-
nja na evropskih in svetov-
nih univerzah ter znanstve-
nih in drugih institucijah ni-
so ostala nikoli brez odmeva.
In človek, ki ga slovenska
javnost še vedno uvršča
v sam vrh na lestvicah popu-
larnosti naših politikov. In
to kljub temu, da je od letoš-
njega poletja dalje v javnosti
skorajda neopazen, v navi-
dezni ilegali.
Je politik, ki je v tem tre-
nutku na slovenski politični
sceni neumestljiv, nekakšen
mrtvi kapital pri iskanju
izhodov iz slepe ulice, v ka-
kršni smo se znašli pod vla-
davino Demosa. Brez uradne
državniške, politične ali
strankarske funkcije, je dr.
j Drnovšek danes eden od (za-
j časno) zaposlenih v stavbi
Predsedstva Republike Slo-
venije v Ljubljani, »zadolžen
za posebne naloge kot izva-
jalec slovenske politike«, kot
sc je o njegovem delu izrazil
zunanji minister Dimitrij
Rupel, ki na vrata evropskih
in ameriških vladnih in dru-
gih institucij trka pretežno
kot solist, kg si prizadeva za
skorajšnje mednarodno priz-
nanje državice na sončni
strani Alp.
Kdo je, kje je, kaj je dr.
Janez Drnovšek danes? Na ta
in druga vprašanja nam je
odgovarjal, ko smo ga sredi
decembra obiskali na delov-
nem mestu v Ljubljani.
Se vam ne zdi, da ste kot
človek z bogatimi politični-
mi izkušnjami kar nekam
odrinjeni s slovenskega poli-
tičnega prizorišča? Vsi po-
membnejši, resda nekateri
precej majavi stolčki so tre-
nutno zasedeni, in tako iz-
gleda, kot da nastopate le
kot siva eminenca naše poli-
tike.
Kot nekdanjega predsed-
nika države in kot člana
zveznega predsedstva bi me
trenutno težko zmotiviralo
katero od mest v slovenski
politiki, zlasti zato, ker je za
ftiano izjemno zapleteno ob-
dobje delovanja v državnem
predsedstvu. Neke nižje, for-
ftialne funkcije, ki bi mi jo
ponudili, ne bom sprejel, in
tako bo pač treba počakati
na volitve. Ta, nekakšna
vmesna pozicija, mi zdaj
najbolj ustreza. Med drugim
sem predsednik Mednarod-
nega centra za javna podjet-
ja, edine mednarodne inšti-
tucije pri nas, ki ima sedež
v Ljubljani in ki vključuje
petintrideset držav-članic.
Sem tudi ustanovitelj med-
narodne fundacije Pharos, ki
se ukvarja s prenosom zna-
nja, z vzpostavljanjem to-
vrstnih povezav, sicer pa je
to povsem neprofitna funda-
cija. Nenazadnje sem tudi
predsednik Triglavskega na-
cionalnega parka.
S kakšnimi konkretnimi
projekti v mislih?
Ohranjanje Triglavskega
parka kot celote, v tem okvi-
ru pa bodo verjetno bolj iz-
postavljeni posamezni pro-
jekti, naprimer Bohinjko je-
zero.
Bili ste tudi eden izmed
kandidatov za predsednika
slovenskega nacionalnega
olimpijskega komiteja. Kaj
bi vam ta ugledna in častna
funkcija pomenila? To, da
ste velik športni privrženec
in zagnan športnik-rekreati-
vec, nam je znano.
Odstopil sem od te kandi-
dature, ker sem po dodatnem
premisleku ugotovil, da je
toliko odprtih gospodarskih
in političnih problemov, da
je bolje ne prevzeti še te sicer
ugledne športne funkcije.
Kako ste sploh zajadrali
v politične vode kot ekono-
mist z doktoratom znanosti?
So bile to vaše ambicije,
morda želja po oblasti?
Nikoli mi ni bilo do obla-
sti, v politiko sem, preprosto,
padel. Sploh nisem razmi-
šljal o njej. V štirih sloven-
skih občinah so me predla-
gali za kandidata na voli-
tvah, jaz pa sem to sprejel,
ne da bi resno razmišljal
" zmagi. Do tedaj sem se
v javnosti pojavljal malo.
imel sem le nekaj medijskih
nastopov na finančne teme.
In že ste postali kot novo-
izvoljeni član kolektivnega
vodstva bivše zvezne države
tudi njen predsednik, ki je
imel to veliko prednost, da je
bil brez vsakršne politične
biografije. Ugled, ki ste ga
uživali v predsedstvu, je ena
od možnih razlag vašega po-
gajalskega uspeha, ko je bil
v Beogradu, 17. julija letos,
sprejet sklep o umiku JA
z ozemlja naše republike.
Mnogi so to dejanje označe-
vali kot čudež, ugibali o ne-
kakšni trgovini v ozadju tega
sklepa. Kako vam je uspelo
prepričati ostale člane pred-
sedstva in generalski vrh?
Treba je bilo čakati na
pravi trenutek, vedeti, kdaj
je dozorel čas in priti s pred-
logom na dan. Vojska je bila
takrat, po neuspelem vdoru
na slovenske meje, v veliki
dilemi: ali naprej ali nazaj.
Ob tako razdvojenem ar-
madnem vrhu je prišla inici-
ativa o umiku v pravem ča-
su. Preden sem odpotoval na
sejo v Beograd, so se mnogi
politiki nasmihali, češ, naj le
gre na pogajanja, saj da tako
ali tako nimam nobenih
šans. No, temu primerno so
bili potem tudi presenečeni.
V kakšnih odnosih ste si
bili z generalom Veljkom
Kadijevičem?
Najin odnos je bil korek-
ten. Kar sva se dogovorila, je
v glavnem držalo, četudi so
bila vmes nesoglasja. Mi-
slim, da so bili bolj proble-
matični drugi generali. Sicer
pa Kadijevič nad agresijo na
Slovenijo ni bil navdušen. Že
pred tem je ponujal spora-
zum o odhodu Slovenije iz
Jugoslavije.
Jožef Školč, predsednik li-
beralnodemokratske stranke
je letos marca v nekem pogo-
voru rekel, da je doktor Ja-
nez Drnovšek eden redkih
Jugoslovanov, ki se lahko
brezskrbno gibljejo po pisar-
nah najvišjega ranga v tuji-
ni. Kaj bi ne bilo takšno vaše
gibanje prav v tem času za
Slovenijo še kako koristno?
Ne vem zakaj, vendar slo-
venska politika razmeroma
slabo izkorišča te moje mož-
nosti. Tuji diplomati, ki zdaj
prihajajo v Slovenijo, se sa-
mi od sebe obračajo name,
ker jih zanima moje mnenje
o političnih razmerah pri
nas.
Stane Kavčič je v svojih
Spominih zapisal, da nam je
naša zgodovina ohranila ve-
liko, če ne celo preveliko šte-
vilo raznoraznih mojstrov in
rokodelcev, pisunov in pridi-
garjev, kameleonov in po-
žrešnežev.Vi med takšne go-
tovo ne sodite. Med drugim
obvladate tudi štiri svetovne
jezike, kar je v politiki oziro-
ma diplomaciji velika pred-
nost...
Je. S pomočjo prevajalca
težko vzpostaviš pravi in
pristen stik ter odnos s sogo-
vornikom iz tujine ali v tuji-
ni. Nevarnost je tudi, da pre-
vajalec slabo, netočno pre-
vaja, kar se tudi dogaja. Vča-
sih dosežeš v neformalnem
delu obiska v tujini, napri-
mer med kosilom ali na spre-
hodu po parku, več kot
v uradnem delu pogovora
oziroma obiska. Ob preva-
jalcu so vsakršni pristni stiki
na štiri oči nemogoči. S pre-
vajalcem ne bo od srečanja
s tujim državnikom ali di-
plomatom ostalo nič kaj več
od strogo uradnega. Ob
praznovanju 200-letnice
Francoske revolucije se je
v Parizu zbralo petintrideset
predsednikov držav. Preva-
jalcev pa na tej slovesnosti ni
bilo, in če ne bi znal tujih
jezikov, bi bil tako rekoč mr-
tev. Pri tem je pomemben tu-
di psihološki učinek. Če, na
primer, na španski televiziji
govoriš v španskem jeziku, je
stvar skorajda že dobljena.
Na prihodnjih volitvah
v Sloveniji si bodo stranke
prizadevale pritegniti v svo-
je vrste tudi takšne kandida-
te, ki »vlečejo«. Vi niste v no-
beni stranki. Se morda ogre-
vate za katero?
Ker sem nagnjen k samo-
stojnosti, individualizmu,
sem strankarsko neoprede-
ljen. Obrisi slovenskih
strank pa so še nejasni, zno-
traj strank so še frakcije.
Bati se je, da bo slovenska
Ustava padla na ženskem
trebuhu. Ko so Irci leta 1983
pravico do splava ukinili, je
večina drugih evropskih dr-
žav ta zakonski akt interpre-
tirala kot nazadnjaški korak
zaostalega naroda. Se z našo
ustavo in abortusom dogaja
nekaj podobnega?
Ja, le da so interesi drugje
in drugačni. Vsekakor me-
nim, da bi morali novo Usta-
vo že davno sprejeti. Glede
spornega določila pa mislim,
da ne bi smeli nekoč že pri-
dobljenih in uveljavljenih
pravic zdaj zmanjševati. Če
kdo misli, da je s pravico
ženske do svobodnega odlo-
čanja o rojstvu otroka kaj
narobe, naj svoje aktivnosti
in vpliv osredotoči na vzgo-
jo, izobraževanje, ne pa da
vpliva na njihovo pravico.
Ste zadnje čase kdaj raz-
mišljali, da bi se ločili od po-
litike in se posvetili samo
ekonomiji?
Ko enkrat vstopiš v politi-
ko, v sam njen vrh, se ti živ-
ljenje toliko spremeni, da si
to prej niti v sanjah ne moreš
predstavljati. Mirnega, ne-
opaznega življenja ni več,
preprosto ne moreš na cesto,
na kavo, kot da se ni nič zgo-
dilo. Zdaj nikogar ne zani-
ma, ali imam kakšno funkci-
jo ali ne, še vedno me vabijo
povsod kot politika. Politika
naenkrat postane način živ-
ljenja, vanjo se zapleteš in se
težko od nje ločiš. Kljub ob-
časni nostalgiji po mirnem,
sproščenem in neopaznem
življenju. Vendar pa je mož-
no, da bi se spet preusmeril
samo na ekonomijo.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Janez Drnovšek se je rodil leta 1950 v celjski bolniš-
nici, od koder se je po nekaj dneh »preselil« v Kisovec,
kjer je preživljal otroštvo in mladost. Njegov oče je bil
zaposlen kot računovodja v Rudniku v Zagorju ob Savi,
mama pa je bila doma in skrbela za Janeza in njegovo
mlajšo sestro. Družina je živela skromno, marsičemu se
je bilo treba odpovedovati.
Srednješolska leta so mu minevala v trboveljski Gim-
naziji, kjer se je navduševal nad držuboslovjem, najbolj
nad zgodovino. Učenje angleščine in francoščine mu je
šlo zlahka v glavo, pa tudi z matematiko ni imel težav.
Pri šestnajstih letih se je na počitnicah na morju spopri-
jateljil z vrstnikom iz francoskega dela Švice. To prija-
teljstvo je bilo tako močno, da sta se potem še nekaj let
obiskovala. V Švici se je Janez izpopolnjeval v francoš-
čini, ki jo je pozneje, kot študent-avtoštopar, s pridom
Uporabljal, ko je prečesal ljubljeno mu deželo Francijo.
Mali Janez je že zelo zgodaj in zelo veliko bral, zato je
bil rad sam, tako da sta ga morala oče in mama od knjig
odganjati. Knjige so mu pomenile vse, znanje je zajemal
z veliko žlico. Seveda je najprej segal po pravljicah, ki
burijo domišljijo. Kadar ni bil pri knjigah, si je dal duška
in se, skupaj z vrstniki, razposajeno podil po kisovških
dvoriščih in travnikih. Skozi prva šolska vrata je stopil
v osnovni šoli na Lokah, naslednja štiri leta osemletke pa
je obiskoval v Zagorju.
Leta 1968 se je odločil za študij ekonomije, bolj na
očetovo priporočilo, ki je menil, da sta zgodovina ali
filozofija za življenje precej nepraktični vedi. Bil je eden
izmed sedemsto brucov Ekonomske fakultete v Ljub-
ljani in eden redkih študentov, ki je diplomiral v dobrih
štirih letih študija. Študij ekonomije je bil takrat
nekakšna modna muha, je pa bilo to tudi obdobje gospo-
darskega razcveta Slovenije, kratka Kavčičeva leta, ki so
bila tržno usmerjena in pod razmeroma močnim vplivom
tokov in idej iz Zahoda. Takšen je bil tudi takratni
študijski program na Ekonomski fakulteti.
Zaposlil se je kot štipendist in nadobudni ekonomist
v IGM-Industriji gradbenega materiala v Zagorju. Sled
za sabo je pustil kot avtor investicijskega programa za
nove peči, ki še danes stojijo in služijo svojemu namenu.
Doktor ekonomskih znanosti je dr. Janez Drnovšek
postal leta 1986, naslov njegove doktorske dizertacije pa
je bil Mednarodni monetarni sklad in Jugoslavija.
8. stran i
27. december '91 I
Trenutek za
besedo in šanson
Zasebno gledališče Anice Kumer, si-
cer članicc SLG Celje, je umetnica po-
imenovala Dva obraza, prvo predstavo
pa, katere krstna uprizoritev je bila
v Celju minuli petek. Trenutek za
pesem.
Tako je to gledališče, ki želi gojiti
interpretacijo poezije, obogatene
z vsemi gledališkimi elementi, naredi-
lo svoj pr\d korak. Da je na pravi poti,
je ob koncu predstave potrdilo tudi,
žal, maloštevilno občinstvo, kar pa je
v zadnjem času že kar celjski sindrom.
Igralka Anica Kumer je za svoj prvi
projekt pritegnila k sodelovanju pevko
Tatjano Dremelj, ki se je izkazala kot
odlična šansonjerka in interpretatorka
Aničinih pesmi ter povezovalca pred-
stave Alfonza Kumra. Avtor glasbe je
Marko Bezgovšek, koreograf je bil Igor
Jelen, kostumograf Jaka Jeršič, za oz-
vočenje je poskrbel Matjaž Jeršič. Ce-
lovečerna predstava je kot celota za-
misel Anice Kumer.
Trenutek za pesem je intimna, lirič-
na in hkrati duhovita mizanscena za
tri osebe, v kateri je poudarek na peti
poeziji igralke Anice Kumer, ki jo tako
prvič spoznamo kot pesnico. Besedilo
njenih pesmih je zgrajeno na temeljnih
kontrastih življenja in smrti, humorja
in otožnosti, lirske refleksije in burka-
štva. Humome točke se opirajo na od-
lomke iz priljubljenih Vaj v slogu, Ra-
ymonda Queneaja, ki tu znova postane
neizčrpni vir m preiskus igralske ino-
vativnosti.
Pesmi Anice Kumer so osebno izpo-
vedne, posvečene bodisi mami, sestri,
otroštvu, spominom. Tudi balada
o Frediju gane in prevzame gledalca,
ki mu je enourna predstava kot en sam
trenutek, ki si ga je vredno vzeti.
Na koncu predstave si klovna sna-
meta maski in se poklonita občinstvu
in tako sleherniku snameta masko
z obraza. Ostane samo trenutek in no-
va priložnost za pesem.
Gledališče Dva obraza, ki kani
s predstavo gostovati tudi drugod po
Sloveniji, bo v prihodnje pritegnilo
k sodelovanju še druge sodelavce. Vse-
bine pa ne bo iskalo pri velikih pesni-
kih, temveč pri mladih ljudeh, začetni-
kih in tistih, ki se kljub drugačnemu
delu kdaj pa kdaj odločijo, da napišejo
kakšno pesem. Prav takšna druženja
pa naj bi po besedah Anice Kumer
rodila gledališče s posebno barvo, ne-
posrednostjo, kjer bo poleg smeha sli-
šati tudi lepo besedo. Prvi premieri je
to uspelo.	MATEJA PODJED
Antično steklo
v iapidariiu
Prva tematska razstava zatiarskega
muzeia v Celiu
Oblike rimskega steklenega
posodja so strogo podrejene
uporabi in seveda snovnim
lastnostim stekla. Do tega
spoznanja s pomočjo strokov-
ne razlage vodijo obiskovalca
razstave, ki so jo v petek odpr-
li v lapidariju Pokrajinskega
muzeja v Celju, krhki razstav-
ljeni predmeti iz rimskega ste-
kla, najdeni v Arg>'nintumu,
ob vznožju Velebita. V Celju so
na ogled po zaslugi Arheolo-
škega muzeja Zadar, in ker že
nekaj časa razstava kroži po
Sloveniji, je tako rešena po-
gubnega zla v razbitem Zadru.
Razstavljenih je več kot sto
petdeset steklenih predme-
tov, ki so različno oblikovani
in namenjeni za različno upo-
rabo: od neke vrste žarnih po-
sod, do povsem malih predme-
tov oziroma posodic in stekle-
ničk za mazila in dišave. Prav
steklenice predstavljajo veliko
tipološko skupino. Služile so
vsakodnevni uporabi v gospo-
dinjstvu in farmaciji. Po svoji
nenavadni obliki pa zato še
posebej pritegnejo gledalčevo
pozornost.
Avtor razstave je profesor
Ivo Fadič (na fotografiji), ki je
ob obisku in razstavi v Celju
izrazil posebno zadovoljstvo,
da so v sodelovanju s Pokra-
jinskim muzejem v Celju, ki je
gostitelj razstave, navezali sti-
ke s Steklarno Rogaška Slati-
na, kjer so za antične najdbe
Argvruntuma pokazali izjem-
no zanimanje, ki naj bi rodilo
tudi sodelovanje.
Gostje iz Zadra so razstavili
tudi nekaj fotografij od vojske
povsem uničenih kulturnih
spomenikov in tako z razstavo
v študijskem oddelku Osred-
nje knjižnice, kjer so na ogled
fotografije Zadra (z luknjo)
ustvarili dokumentarno podo-
bo in celoto o mestu Zadru ne-
koč in danes.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Novo vodstvo
Pokrajinskega
muzeja
v Pokrajinskem muzeju
Celje so s soglasjem po-
slancev občinske skupščine
dobili novo ravnateljico.
Vodstvene naloge bo poslej
opravljala profesorica
umetnostne zgodovine in
angleščine Tanja Badovi-
nac, ki je bila namestnica
ravnatelja že od leta 1987,
letošnjega julija pa je bila
imenovana za v.d. ravnate-
ljico.	IS
Celje in ekologija
Kljub težavam z ekološkimi problemi, ki se z vse večjo osveš-
čenostjo meščanov vendarle počasi rešujejo, postaja Celje pri-
jazno mesto. Bivanje v njem popestrujejo številne kulturne
prireditve, med katerimi je trenutno največja mednarodna raz-
stava umetniške fotografije »Ekologija 1991.«
Z razstave, ki jo je ob znatni pomoči mesta pripravilo celjsko
Foto društvo, si je mesto ob Savinji pridobilo velik mednarodni
ugled. Preko 500 poslanih fotografij iz praktično vse Evrope je
pred žirijo postavilo težko delo, saj je strokovna tema zahtevala
dosledno tematsko obdelavo fotografij. Izredno kvalitetni in
tehnično zahtevni posnetki prihajajo iz tujine, kamor je odšla
tudi večina nagrad. Pomemben delež pri nastajanju razstave so
imeli tudi domači avtorji (Vinko Skale - zlata medalja za
kolekcijo ČB fotografij, Matej Kamičnik - srebrna medalja za
diapozitiv in Radivoj Klincov - diploma). Fotografije so na
ogled do sredine januarja v Likovnem salonu in v Muzeju
novejše zgodovine v Celju.
EDI MASNEC
PiBBiiiaili.rrMMMHMMBM^
I NA CEusKiH Platnih i
Barton Fink
ZDA, 1991
črna komedija
Režija: Joel & Ethan Coen
Igrajo: John TURTURRO,
John GOODMAN, Judy
DAVIŠ, Michael LERNER
Nagrade: ZLATA PALMA
'91 za film, režijo in glavno
moško vlogo
Barton Fink, mlad pisec gledaliških komadov, uživa 1.
1941 v New Yorku uspeh, ki ga je doživel »preko nočiČ«
z dramo, ki proslavlja navadnega človeka. Povsem nor-
malno je, da ga opazijo tudi v Hoolywoodu in ga povabijo,
da napiše scenarij za film. Kot se spodobi za newyorškega
intelektualca, se sprva zmrduje, a denar vendarle splahne
njegove zadržke. Ko pa Fink pride v Kalifornijo, pa je
povsem brez domišljije in inspiracije za pisanje - tako
venomer čepi v hotelu, kjer ni videti drugih gostov, kjer
tako rekoč ni ljudi, kjer dolgi in prazni hodniki delujejo
tesnobno in kjer se v sobi od vročine odlepljajo tapete,
medtem ko topo in nemočno zre v prazen papir v pisalnem
stroju. Njegov edini stik z realnostjo je sosed Charlie...
Brata Coen sta izjemno originalna in nevsakdanja film-
ska ustvarjalca. Nenehno presenečata in impresionirata
tako kritiko kot tudi publiko širom sveta. BARTON FINK
je njun četrti skupen film, pozornost sta pritegnila s svo-
jim drugim filmom ARIZONA JUNIOR in svoj ugled
izjemnih ustvarjalcev potrdila s filmom MILLERJEVO
KRIŽIŠČE.
ZAPISOVANJA
Totalka
odštekan dan
Piše Tadej Čater
Od sredine prejšnjega tedna
poteka v Cankarjevem domu
v Ljubljani praznični novolet-
ni program za male in velike
otroke, ki bo trajal vse do kon-
ca letošnjega leta. V seriji pri-
reditev zavzema posebno me-
sto otroški musical Totalka
odštekan dan, ki ga bodo v ok-
viru prireditve uprizorili kar
šestindvajsetkrat. Totalka od-
štekan dan je »en čist ubrisan
musical, ki vas skuša zabavati
z zvoki, besedami, otroki,
zmedami, igralci, slikami, ple-
salci, klikami, to je nekaj, kar
nas spominja na Alpe, kjer
snemajo skalpe«, je ob premi-
eri v gledališki list zapisal pi-
sec besedila in songov, libreta,
Milan Dekleva. Totalka odšte-
kan dan je skratka pnd pravi
slovenski musical, kar pomeni,
da gre za produkcijo, ki ima
namen postati stalna predsta-
va. se pravi predstava, ki se bo
na sporedu obdržala dlje časa,
vsaj toliko časa, dokler si je ne
bi ogledali vsi slovenski šolo-
obvezni otroci in dijaki: z dru-
gimi besedami, s predstavo
Totalka odštekan dan smo
v Sloveniji končno dobili
westendovski musical: s ko-
rektnim besedilom in dramsko
igro, z elementi opere in bale-
ta, s sodobno tematiko, ki
vključuje socialno problemati-
ko, z glasbo, ki temelji na obli-
kah ameriškega jazza in popa.
Kdaj je dan totalka odšte-
kan? Ko se zbudite in stopite
v vodo, ko nas v kuhinji priča-
ka Indijanec Mokro koleno, ko
na poti v šolo srečate sosedo-
vega psa, ki na vrvici sprehaja
svojega gospodarja, ko hočete
v cvetličarno, a vstopite v pro-
dajalno ugank, ko v šolskih
klopeh namesto učencev sedijo
voli, ko srečate ljudi, ki hodijo
v cikcaku in nazaj, ko morate
poprijeti za krmila mestnega
avtobusa namesto nesposob-
nega voznika, ko se vaš nastop
v Operi spremeni v splošno
ljudsko rajanje in veselico, ko
vas mama zvečer vidi na tele-
viziji v totalka odštekani
družbi. Na tako zastavljeno
zgodbo je Dekleva spisal libre-
to, ki z nekaj posameznimi ga-
gi sega tudi v naše vsakdanje
življenje: uporaba gasilcev
z Iga, konkretizacija prostora
in časa (scenografka Eka Vo-
gelnik je v ozadju postavila
ljubljanski grad; čas v kate-
rem bi bili vsi radi pesniki ali
intelektualci itd.), tri premič-
ne scene (doma v otroški in
dnevni sobi, na ulici in v šoli
ter v Operi), skratka, na De-
klevin libreto sta Vogelnikova
in režiser Boris Kobal postavi-
la korekten musical. kjer so
poleg plesnega znanja prika-
zali tudi nekaj akrobatskih
skokov in salt. Da ne bi bil
odštekan le dan, da bi bil od-
štekan tudi musical, nastopata
v glavnih vlogah (v alternativi)
učenki Pika Božič in Tina
Horvat, stranske vloge so si pa
razdelili poklicni igralci (Aljo-
ša Arko, Zvezdana Mlakar,
Dare Valič, Zvone Hribar,
Marko Okorn, Maja Končar in
Damjana Grašič).
Karkoli že, Slovenci smo do-
bili svoj musical, s svojim av-
torjem, slovensko tematiko,
s slovenskima avtorjema glas-
be (Milko Lazar in Petar
Ugrin), s slovensko produkcijo
(Cankarjev dom); upajmo le,
da bo musical postal resnično'
naš, se pravi, da bo v dvorane
uspel privabiti čim več dru-
gačne zabave željnih otrok in
seveda tudi odraslih. Pred-
vsem slednji lahko v svoji od-
štekanosti marsikdaj prepoz-
najo sami sebe. S tem pa je
funkcija pisca libreta dose-
žena.
Praznični Akord
Za prijetno praznovanje teh
prazničnih dni bo poskrbel tu-
di celjski revijski tamburaški
orkester Akord. V zadnjih
dneh iztekajočega se leta bo
izvajal v Celju in okolici vrsto
božičnih koncertov. Prvemu
koncertu smo že prisluhnili
v soboto, 21. decembra v cerk-
vi sv. Duha v Celju. Pod diri-
gentskim vodstvom Matjaža
Brežnika sta skupaj z orke-
strom nastopila tudi dva soli-
sta: Gorazd Lazriik - violina
in Jure Kušar - tenor.
Poslušalcem dopadljivo se-
stavljen koncertni program je
nizal skladbe znanih in pogo-
sto izvajanih avtorjev, ki jih je
za tamburaški orkester (razen
ene skladbe) priredil mladi di-
rigent sam. Osnovnemu tam-
buraškemu sestavu so bila do-
dana pihala, trobila, tolkala in
godala.
Za začetek koncerta je orke-
ster predstavil zanosno kolo,
ki zaključuje opero Ero z one-
ga sveta J. Gotovca. Sledila je
Romansa za violino in orkester
v F-duru skladatelja. L. van
Beethovna. Solo na violini je
izvajal violinist Gorazd Laz-
nik, gojenec šole za mlade
glasbene talente Intermezzo
(prof. R.Marvin), obenem pa
končuje Srednjo zdravstveno
šolo v Celju. Svoj prvi nastop
je imel z osmimi leti. Sodelo-
val je že na številnih tekmova-
njih, kjer je dosegel vidne re-
zultate. Tenorist Jure Kušar se
je rodil v Ljubljani. Prve glas-
bene korake je naredil v glas-
beni šoli Moste, nato je prešel
k priznani pevski pedagoginji
Kseniji Vidali-Žebre, pri kate-
ri se izpopolnjuje še danes.
Debutiral je v ljubljanski ope-
ri v Verdijevi operi Nabucco.
Je član Opere Slovenskega na-
rodnega gledališča Ljubljana,
gostuje pa tudi v drugih oper-
nih hišah. Uspešno se udej-
stvuje tudi kot koncertni so-
list. V prvem delu koncerta se
je predstavil s skladbami Pa-
nis Angelicus C. Franka, Pieta,
signore A. Stradelle, Ave ve-
rum corpus W. A. Mozarta in
Agnus dei G.Bizeta, ki jih je
za izvajanje ob spremljavi or-
kestra Akord priredil Matjaž
Brežnik.
S Cardašem za violino in or-
kester V. Montija se je tudi
v drugem delu koncerta uspeš-
no izkazal violinist Gorazd
Laznik. Tenorist Jure Kušar je
za svoje drugo izvajanje v tem
večeru izbral arijo iz operete
Dežela smehljajev ter arijo
Calaffa iz opere Turandot.
Svoj prvi letošnji božični
koncert je orkester Akord zak-
ljučil z uverturo C. Mahra Ve-
seli konec tedna in Brahmso-
vim Ogrskim plesom št. 6. Le-
tošnje leto bo revijski tambu-
raški orkester Akord zaključil
s 33 celovečernimi koncerti po
Sloveniji in v tujini in tako
uspešno proslavil tudi svoj le-
tošnji jubilej - 45 letnico ob-
stoja in delovanja.
DRAGICA ŽVAB
9. stran i
27. december '91 I
Ostaneta pogum in dobrota
Pred mesecem dni smo v našem ured-
ništvu začeli z akcijo za pomoč trem
otrokom, Oliverju, Dariu in Oliveri Ba-
rukčič, ki so ostali brez staršev. Bralci
Novega tednika ste se v akcijo dobro
vključili in tako smo lahko v nedeljo
otrokom izpolnili njihovo največjo željo
- kupili in prinesli smo jim računalnik.
Veselje je bilo neizmerno, le fotorepor-
ter Edi je bil prehitro preveč zgovoren,
tako da prevelikega presenečenja ni bilo,
saj so otroci vedeli, da bomo prišli. In še
dedek Mraz je bil zaseden, zato ga je
nadomestil kar Dušan Širše, lastnik ra-
čunalniškega podjetja Impost iz Prebol-
da, pri katerem smo računalnik kupili.
Sicer pa je Dušan brezplačno prispeval
tudi opremo za računalnik v vrednosti 20
tisoč SLT, otrokom pa je obljubil, da jih
bo pri delu z računalnikom inštruiral,
prevzel doživljenjsko vzdrževanje raču-
nalnika, prispeval pa je tudi nekaj raču-
nalniških igric.
Oliver, Dario in Olivera so povedali, da
je dan, ko so dobili računalnik, eden naj-
srečnejših v njihovem življenju. Kar loti-
li so se ga^ Oliver in Dario sta že hotela
programirati, Olivera pa bi igrala igrice.
Pa vendar so nam otroci obljubili, da se
bodo, kljub temu, da so dobili računal-
nik, še vedno držali urnika, ki ga imajo
napisanega na kuhinjskih vratih. Še ved-
no bodo pisali naloge, se učili, kuhali in
pospravljali, za televizijo (ki jim jo je ob
prvem obisku podarilo naše uredništvo)
in računalnik pa bodo porabili ves prosti
čas.
Sicer pa otroci niso bili veseli samo
računalnika; veselijo se vsega, kar jim
bralci podarite. Najstarejši, Oliver, je od
podjetja Gradiš dobil kadrovsko štipen-
dijo, izplačljivo še ta mesec, v trgovini
Gmajnica na Hudinji otroci vsak dan do-
bijo kruh in mleko, v gostinskem podjet-
ju Mei-x na Hudinji so jim obljubili bloke
za toplo ali hladno večerjo, v preteklem
tednu pa so na žiro račun, ki smo ga
odprli za Barukčičeve otroke, prispevali
še:
Hranilno-kreditna služba iz Žalca:
50.000 SLT
Kondrad Plauštajner, odvetnik iz Celja:
3.000 SLT
Zorka Vinernik: 500 SLT
Tudi ta denar smo nakazali Dušanu
Siršetu, za računalnik. O nakazilih in
pomoči, ki je prihajala med potekom ak-
cije, smo pisali sproti, s to številko pa
našo akcijo za pomoč Barukčičevim
otrokom zaključujemo. Upamo, da smo
jim vsi skupaj - bralci in mi - vsaj malo
pomagali do lepšega in nežnejšega otro-
štva. Da smo jim dali vsaj delček tistega,
česar so deležni otroci, ki imajo starše.
Pa čeprav vemo, da je starševsko ljube-
zen in toplino zelo težko nadomestiti...
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Z novim prijateljem - računalnikom - v Dariovi, na novo prepleskali sobi: Oliver,
Dario, Olivera Barukčič in Dušan Širše.
Pomoč iz tujine
Konec minulega tedna so
Celje obiskali predstavniki
partnerskega mesta Graven-
broich (na fotografiji sprejem
pri županu Antonu Rojcu), ki
so v pomoč celjskim družinam,
gostiteljicam beguncev iz Hr-
vaške, namenili 33 tisoč nem-
ških mark, pomoč za begunce
pa so zbirali tudi zdomci
v Belgiji.
Partnersko mesto Greven-
broich je celjskim družinam
namenilo 30 tisoč nemških
mark, člani Evangeličanske
cerkvene skupnosti pa so
zbrali še 3 tisoč mark. V Celju
naj bi skupaj z Rdečim križem
in Karitasom pomoč pravično
razdelili med družine, ki so
v svoje domove sprejele be-
gunce iz Hrvaške.
Beguncem in družinam-go-
stiteljicam pa je namenjenih
tudi 14 ton hrane in toplih
odej, ki so jih celjskemu Rde-
čemu križu v začetku minule-
ga tedna darovali zdomci iz
Belgije.	IS,
Foto: EDI MASNEC
Na drsalicaii
Celjski Drsalni klub je
letos znova pripravil pri-
hod dedka Mraza s sprem-
stvom na drsališče. Prire-
ditev za najmlajše, v celj-
skem Mestnem parku, so
popestrili s petimi zgodbi-
cami iz sveta pravljic. Po
včerajšnjem prvem obisku
bo ponovitev v soboto, ob
17. uri.
Humanitarni
dolg Sisifu
Iz Celja sta v začetku
tedna odpeljala v prijatelj-
sko občino Sisak dva to-
vornjaka s priklopnikom,
kjer je bila zbrana človeko-
ljubna pomoč za kraje, ki
jih ogrožata vojna in po-
manjkanje. Občani Siska,
iz Hrvaške, so se popiej iz-
kazali v času lanske popla-
ve v Celju, ko je od tam
prišlo posebno veliko po-
moči.
Za Sisak pa so v začetku
tedna odpeljali 8 ton pral-
nega mila Blagovnega cen-
tra Celje, 1500 litrov mleka
s 3-mesečnim rokom traja-
nja in tono prepečenca
(približno polovico pomoči,
v vrednosti nad 100 tisoča-
kov je zbrala skupina »Lju-
dje dobre volje«, drugo po-
lovico pa predstavlja po-
moč iz Belgije). Celjski Ce-
tis je pomagal z blizu pol
tone pomoči svojih proiz-
vodov. K vsej tej pomoči, ki
so jo zbrali na pobudo celj-
skega Rdečega križa so do-
dali še 5 kartonov zdravil
in kirurškega pribora celj-
skih zdravstvenih ustanov
in lekarn, manjši del pomo-
či pa je iz Belgije. V Sisak
so poslali tudi stara in nova
oblačila ter posteljnino, ki
so jo darovali občani Celja
in Luč ter celjska Metka.
Predstavniki človekoljub-
nih organizacij in bolnice
iz Siska so prevzeli prav
tako pomoč v hrani celj-
skega Karitasa, ki je zbral
17 kartonov gotovih obro-
kov, 40 kartončkov mar-
melade, 6 kartonov hrane
za dojenčke in 10 kartonov
različnih zdravil.
BJ
Sejemsifo sodelovanje
v Sportno-rekreacijskem centru Zavod Golovec pričakujejo
v četrtek, 2. januarja, obisk direktorja Celovškega sejma.
Z njim naj bi Celjani podpisali protokol o poslovnem sodelo-
vanju, vodstvo Celovškega sejma pa naj bi sejmarjem v Golovcu
pomagalo predvsem z nasveti in takoimenovanim sejemskim
soft-warom. V Celju so namreč prepričani, da je med sejmarji še
kako dobrodošlo in potrebno sodelovanje.
IS
Gostišče Slovan je zaprto
Zadnji dve leti Je objekt očitno propadal
Nekaj dni je že minilo, od-
kar so zaprli vrata do nedav-
nega še zelo znanega gostišča
Slovan na Vranskem, ki ga je
nazadnje imel v najemu Franc
Grmek iz Domžal, gostišče pa
mu je v najem oddal Hmezad
Golding Gostinstvo-turizem.
Od takrat naprej, to je bilo
približno pred dvema letoma,
je šlo vse navzdol. Ponudba je
bila iz dneva v dan skromnej-
ša, pa še tista, kolikor je je
bilo, je bila po zaslugi pridnih
delavk in delavcev, ki jim ni
bilo vseeno, kaj menijo gostje.
Že zdavnaj so minili časi, ko
so se v Slovanu ustavljali na
malicah vozniki in sprevodni-
ki avtobusov, ko so tisoči po-
potnikov iz vse Slovenije lah-
ko kupili znamenite sendviče
in ko so se prav v Slovanu
ustavljali številni poslovneži,
ki so bili na poti iz ali v Ljub-
ljano. No, nekateri so se ustav-
ljali še vse do zaprtja Slovana,
vendar jih je bilo vedno manj.
Najemnik Grmek namreč ni
imel niti toliko časa, da bi skr-
bel za nabavo materiala, hrane
in pijače. Mnogokrat se je zgo-
dilo, da so pijačo kupovale kar
delavke same ali pa so iz vrtov
prinašale svoje pridelke, ki so
jih potrebovali v kuhinji. Tudi
skromnih plač niso prejemale
redno. Kljub temu so vztrajale
in danes jim je v bistvu žal.
Ostale so na cesti. Grmek je
namreč zaradi neplačevanja
najemnin dobil odpoved, našla
pa se je tudi stara lastnica Slo-
vana Ljudmila Urek, doma iz
Trbovelj.
Ob vsem tem je žalostno
propadal tudi sam objekt.
Kiušil se je omet, puščala je
streha, v vse slabšem stanju so
bile instalacijske naprave. Kot
pravi Franci Sušnik, predsed-
nik krajevne skupnosti Vran-
sko, so na vse te stvari opozar-
jali tudi vodstvo Hmezada,
vendar bolj kot ne neuspešno.
Verjetno so že prej vedeli, da
se bo našla stara lastnica in
tudi niso imeli kakšnega po-
sebnega interesa, da bi se za
probleme bolj pozanimali. Ka-
kor koli že - objekt, s katerim
je dolga leta upravljala dinaž-
bena firma, je vse bolj propa-
dal. Ljudmila Urek pravi, da
bo Slovan prodala za ceno, ki
naj ne bi bila pretirana in to
predvsem tistemu ponudniku,
ki bi bil pripravljen gostišče
znova urediti in zaposliti prid-
ne delavke in delavce, ki so
bili v Slovanu zaposleni že do-
slej.
No, do takrat pa bo nekoč
eno najbolj znanih gostišč na
Slovenskem še naprej ostalo
zaprto.
JANEZ VEDENIK
Socialistična stranl(a
Slovenije
želi vsem
takšno leto 1992^ da bo dosti
časa
tudi za drobne človečnosti
Kuhar v gomilski gmajni
Skozi gostišče Štorman gre dnevno okoli tisoč gostov
Milica in Zvone Štorman, ki imata go-
stišče ob sedanji magistralni cesti Celje
-Ljubljana pred naseljem Šempeter, sta
sredi decembra ponovno presenetila svo-
je redne in občasne obiskovalce. Opravi-
la sta že drugo temeljito adaptacijo go-
stišča, v katerem je zdaj prostora za več
kot 200 gostov v restavracijskem delu,
zraven pa je še nova kavarna s slaščičar-
no, tako da je naenkrat v celotnem go-
stišču lahko tudi okoli 300 gostov.
»Včasih sem veliko potoval in si ogle-
doval različne lokale,« pripoveduje Zvo-
ne Štorman, po osnovnem poklicu kuhar,
sicer pa že dobro desetletje nadvse uspe-
šen gostinec. »V vsakem sem videl kakš-
no posebnost, si jo zapomnil, vse skupaj
pa povedal Branetu Cokanu iz Žalca, ki
mi je oblikoval sedanji lokal. Moja želja
je, da se gost pri nas počuti prijetno in
sproščeno, skratka tako, da se bo še kas-
neje rad vračal.«
Gostišče deluje sveže in kot prijetna,
na novo oblikovana celota z mnogimi
drobnimi dodatki, ki gosta privlačijo.
»Kljub kriznim časom smo z obiskom
zadovoljni, saj se dnevno pri nas zvrsti
tudi po tisoč gostov. Res je, da zapravijo
nekoliko manj kot so, vendar je po-
membno, da prihajajo. Gostje so tudi po-
stali zahtevnejši in uživajo manj, kot ne-
koč, vendar se pri tem odločajo za
dobro.«
Zadnjo investicijo je Štorman opravil
povsem z lastnimi sredstvi. »Lokala ni-
sem posodobil zaradi biznisa, ampak za-
radi gostov in kasnejših generacij.«
Zvone Štorman pa že ima, vsaj v glavi,
pripravljenih nekaj načrtov za prihod-
njih šest let: »Hotel sem se pojaviti v Ce-
lju, pa so me razočarali in tako iz tega ne
bo nič. Meni ni žal, če pa bo drugim, je to
njihov problem. Skupaj z žalsko občino,
s katero dobro in korektno sodelujemo,
razmišljamo o večjem lokalu, ki bi ga
zgradili ob trasi hitre ceste Arja vas
- Ločica pri Vranskem v gomilski gmaj-
ni. To bi lahko postalo pravo okno v žal-
sko občino, Savinjsko dolino. V Žalcu bi
bila zanimiva »steak« hiša, kjer bi pri-
pravljali razne vrste mesa na žaru. Oko-
lje bi moralo biti leseno, s kožami in
svečami, dišalo bi po oglju... Gost bi si
zaželel goveji ali kakšen drug zrezek, 10,
20 ali več dekagramov. Pred njim bi ga
spekli in pripravili. Na več kot dvajset
načinov se da to pripravljati.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Milica in Zvone Štorman sta za svoje
uspešno gostinsko in turistično delo do-
bila več priznanj, najbolj ponosna pa sta
na zlato značko občine Žalec za delo pri
razvoju turizma, zlato značko turistične
zveze Slovenije, turistični nagelj, zlato
značko evropskega združenja za turizem
ter priznanje Celjske turistične zveze in
šempeterskega turističnega društva za
urejen lokal in okolico.
10. stran i
27. december '91 I
Pepel bo pognolil zemljo
Na pogorišču gospodarstva ostajajo le trdni temelji - Direktorji na Celjskem pa še verjamejo v jutri
Ves naš svet je pretresen do dna. Na velikem pogo-
rišču preteklosti so ostali le najmočnejši. Videti je,
kot da tudi njim zmanjkuje moči in volje. A ni tako.
Besede direktorjev velikih podjetij na Celjskem zgo-
vorno pričajo o njihovi trmasti pripravljenosti rešiti,
kar se rešiti da in če ne gre drugače začeti znova,
drugače.
Marsikaj ni v njihovi moči. V minulem letu so
ohranila celo kožo le redka podjetja. Praviloma tista,
ki niso bila usodno vezana na tržišča nekdanje Jugo-
slavije, na živ pretok blaga in storitev v vse smeri,
tista, ki so v preteklih letih veliko in pametno vlagala
v svoj razvoj. A kadar se ruši sistem, ni prizanešeno
nikomur.
Obrisi novega sistema so še megleni. Nedorečena
lastninska zakonodaja, izgubljena tržišča, prekinje-
ne transportne poti, zraven pa še politične razprtije
in porušeno zaupanje poslovnih parterjev, da o lju-
deh sploh ne govorimo, ne dajejo velikih upov. Tako
je, direktorji pa verjamejo, da bo jutri drugače. Mo-
rajo, saj bi drugače vrgli puško v koruzo. Zavedajo
se, da bo težko, v prihajajočem letu morda še težje
kot je bilo, a obrnilo se bo. Izkušnje so trde. Iz
izkušenj pa se pameten človek veliko nauči. Če bo
tudi vlada ravnala tako, kot od nje pričakujemo, če
bo postavila trdne temelje, če bo navezala pametne
meddržavne odnose, če bo pamet zmagala v politično
prestižnih igricah, ja, potem bomo spet gradili, po-
tem bo življenje zamenjalo životarjenje. Potem, bo
strah pred izgubo dela, boleče preštevanje zadnjih
tolarčkov pred iztekom meseca spet zamenjalo vese-
lje do dela, ustvarjanja, vera v jutrišnji dan. Kdaj bo
to, še ne vemo. A odvisno je tudi od direktorjev. Od
teh, ki imajo tokrat besedo in od vseh drugih.
Kovinotehna - odpraviti
blokade
Aleš Ilc: Leto, ki je za nami, je bilo
nedvomno tako težko, da si ga bomo
še dolgo zapomnili. Predvsem bi rad
odgovoril na vprašanje, kaj je to leto
pomenilo za gospodarstvo. Nekje do
meseca septembra smo poslovali ko-
likor toliko normalno, kasneje pa so
se začele pojavljati transportne, fi-
nančne, ideološke in ne vem še kakš-
ne vse blokade. Dodatno so negativ-
no vplivali k temu enostransko spre-
jeti ukrepi s strani Slovenije, ki so
jih tudi do tedaj nam naklonjene re-
publike ocenjevale kot egoistične in
neprimerne. Posebno se je to poka-
zalo v odnosu do Hrvaške, Bosne in
deloma tudi Makedonije. Tako smo
se tiste organizacije, ki smo delovale
v Evropi in bivši Jugoslaviji, soočile
z izgubo tržišč. Tudi uspešna podjet-
ja 30% izgub trga ne moremo nado-
mestiti čez noč. Tako se v tem tre-
nutku ukvarjamo s ponovno vzpo-
stavitvijo mreže Kovinotehninih po-
djetij na področju bivše Jugoslavije,
ker želimo del tega zadržati, ne sa-
mo za slovensko blago, ampak tudi
kot posrednik med razvitim Zaho-
dom in Vzhodom. Leto, ki je pred
nami, bo nedvomno prineslo vrsto
sprememb. Politični stresi se bodo
pričeli urejevati na dmgačen način
in mislim, da se bo začel v tem letu
proces dolgotrajnega dogovarjanja
o ureditvi razmer med narodi na te-
ritoriju bivše Jugoslavije, to kar bi
lahko na koncu koncev naredili pred
vojno. Prav tako bo tudi ekspanzi-
onistična srbska politika pričela
spoznavati, da s silo ne more doseči
svojih političnih ciljev. To kar v tem
trenutku potrebuje gospodarstvo, je
deblokada transportnih, telekomu-
nikacijskih in finančnih poti. Z ure-
ditvijo teh treh razmer bi gospodar-
stvo kmalu našlo možnosti za nor-
malno poslovanje, ne glede na poli-
tične usmeritve ali politične neum-
nosti.
Dmgi problem, s katerim se bomo
srečevali v prihodnjem letu, je tolar-
ska nelikvidnost. To bo še posebej
veljalo za podjetja, ki poslujejo na
teritoriju bivše Jugoslavije. Vsa ta
trgovina bo normalno bilansirana
na nivoju 1:1. Stroške, ki pa jih ima-
mo v podjetju in so dimenzionirani
na evropski in jugoslovanski trg,
plačujemo v tolaijih. Ta razkorak
bomo lahko reševali le z dodatnim
izvozom in prilivi iz tujine. In na
koncu, ko me sprašujete, kaj naj bi
storila vlada v prihodnjem letu: ta
vlada mora postati čimprej vlada
strokovnjakov in pragmatikov. Poli-
tične razprtije ne bi smele imeti ni-
kakršnega vpliva na delo vlade, še
manj pa na podjetja.
LJubečna IKI Celje - ne
bo lahko
Marjan Krajnc: Značilnost izteka-
jočega se leta 1991 je rušitev obsto-
ječega sistema, pri tem pa nismo
zgradili novega. Tako še vedno tava-
mo v gospodarsko neopredeljenem
prostoru. Zrušitev jugoslovanskega
trga je za naše podjetje hud udarec,
posledic katerega se še ne da oceniti.
Upam, da bo le prišlo do sporazu-
mov in prekinitve vojne ter vzposta-
vitve normalnejših medsebojnih od-
nosov. Finančna osamosvojitev Slo-
venije je bila slabo pripravljena, kar
dokazujejo velike terjatve Slovenije,
blokirani oziroma odvzeti dinarji in
velik inflacijski skok v Sloveniji.
Menim, da smo se preveč ukvarjali
s politiko za vsako ceno, medtem pa
nam gospodarski voz drvi v prepad.
Ne more biti politika dobra, dokler
tudi gospodarstvo ne zaživi. Iskanje
krivcev izven Slovenije ni več
možno.
V letu 1992 pričakujem še slabši
položaj kot je v letu 1991. Postavitev
na lastne noge bo dolgotrajna in tež-
ka, kljub morebitnemu mednarod-
nemu priznanju. Gospodarski si-
stem bo potrebno v celoti zgraditi na
novih temeljih ob upoštevanju kata-
strofalnih hipotek, ki jih nosimo
s sabo in na katere moramo poiskati
odgovore, kajti sicer ne bomo nikoli
»ozdraveli«. Brez vsesplošnega kon-
senza lahko pride do socialne eks-
plozije in neprevidljivega razvoja
dogodkov. V vladi potrebujemo
močno gospodarsko ekipo z jasno iz-
delanimi strateškimi programi raz-
voja Slovenije. Potrebno je čim prej
začeti z lastninjenjem, pri tem pa
upoštevati dosedanji prispevek po-
djetij v razvoju in temu primerno
urediti lastninski delež. Slovenije ne
smemo prodati, če želimo obstajati.
Brez tujega kapitala pa nadaljnjega
razvoja ne bo. Poiskati je potrebno
prave rešitve.
Zaradi izgube jugoslovanskega tr-
ga bomo imeli v podjetju velike te-
žave. Do sedaj še nismo odpuščali
delavcev, kar pa se lahko zgodi, če bi
se tržna situacija še nadalje zaostro-
vala. Rešitev vidimo v diverzifikaciji
proizvodnje, izboljšanju kvalitete in
povečanju izvoza.
Realizacija teh nalog pa je zelo
zahtevna in je ni mogoče izvesti pre-
ko noči in brez denarja. Pričakujem
vsaj delno normalizacijo razmer na
Hi-\'aškem ter ponovno vključitev na
ta trg ter ob še ostalih ukrepih, fir-
mo di^žati nad vodo. Ne bo lahko,
vendar se bomo ti-udili, da preživi-
mo to krizno obdobje.
Zavarovalnica Triglav
- cilj je dobiček
Ivan Mirnik: Preteklo leto je bilo
izjemno pomembno za Zavarovalni-
co Triglav kot celoto, saj pomeni pr-
vo leto poslovanja v zavarovalnici,
ko se je preobrazila v delniško druž-
bo. S tem je postal njen osnovni cilj
dobiček.
Težave v gospodarstvu in zmanj-
šanje kupne moči prebivalstva so
vsekakor vplivale tudi na poslovanje
v Zavarovalnici Triglav, Območni
enoti Celje. S solidnim delom smo
zavarovalni delavci pomagali go-
spodarstvu naše regije tudi v prema-
govanju likvidnostnih težav s sred-
stvi, ki so bila zbrana od finančnih
oseb za sklenjena zavarovanja in ni-
so bila v celoti porabljena za osnov-
no funkcijo - nadomestila škod.
V enajstih mesecih smo izplačali
preko milijardo SLT odškodnin ozi-
roma ca. 24 milijonov DEM. Ocenju-
jemo, da bomo poslovno leto uspeš-
no zaključili.
V prihodnjem letu predvsem pri-
čakujemo sprejem nove zakonodaje
tudi za zavarovalstvo, tako da bo
zaščiten tudi potrošnik naših stori-
tev pred tistimi zavarovalnicami, ki
ponujajo le navidezno cenena zava-
rovanja. Pričakujemo, da bo nastala
resna konkurenca, ki bo temeljila na
zaupanju. Mislim, da bo že pr\'o leto
pokazalo, katere zavarovalnice
uspešno poslujejo.
Mislim, da bo imela vlada naše
mlade države izjemno težko nalogo
v obvladovanju naraščajoče inflacije
in predvsem v zagotavljanju osnov-
ne pravice svojim državljanom: pra-
vice do dela. Potrebno bo veliko mo-
drosti za postopnost prehoda v »ka-
pitalizem«. Vsekakor pa bo treba
težka bremena samostojnosti
ustrezno prerazporediti na več gene-
racij.
Ocenjujem, da moramo v naši za-
varovalnici še izboljšati storitve in
razširiti ponudbe zavarovanj ter iz-
virnost naših storitev. Menim, da
bodo zdravstvena zavarovanja in
renta zavarovanja, ki jih bomo po-
nudili v novem letu, zapolnila praz-
nino na teh področjih. Pričakujem,
da bodo v prihajajočem letu urejena
tudi lastninska razmerja premože-
nja Zavarovalnice Triglav.
Nama Žalec - trg je kot
voda
Dolfe Naraks: V letu, ki se poslav-
lja, se je marsikaj spremenilo. Mogo-
če mnogo več kot v tem trenutku
sploh lahko dojamemo. Prav gotovo
smo uspeli, to je v tem trenutku že
jasno, politično osamosvojiti Slove-
nijo.
Seveda pa nam na gospodarskem
področju stvari ne gredo od rok.
Lahko bi rekli, da se ponavljajo na-
pake iz prejšnega sistema. Sicer pa
recepta sploh ni, le v vsakem posa-
meznem primeru, in vsak je druga-
čen, se lahko pragmatično in v prak-
tični obliki poskuša čim hitreje, čim
bolj učinkovito in s čim manj boleči-
nami izpeljati preobrazbo gospodar-
stva v novih tržnih pogojih.
Zato je napačno postavljati vpra-
šanja, ali je bolje izvesti šok terapijo
ali postopne spremembe. Kar smo se
v tem letu že naučili od tistih, ki
svetujejo šok terapijo, je le to, da
izvajajo šok, ni pa vsaj sedaj bilo
nobene terapije. Manjka nam ma-
kroekonomski program, kot tisti
faktor, klima in zaupanje posamez-
nemu gospodarskemu delovanju.
Le-to pa se izvaja v podjetju in je
odvisno od iniciative posameznikov,
predvsem vodilnih.
Družbeni proizvod se ne ustvarja
v parlamentu, ne v finančnem mini-
strstvu ali banki Slovenije, kakor
koli je že pomembno, kar se tam
dela.
V	pravem tržnem gospodarstvu
veljajo določena pravila igre, ki mo-
rajo veljati za vse. Trg je kot vodu,
voda te nosi, treba je v njej plavati.
Prav gotovo še v tem trenutku kdo
potrebuje plavalni tečaj, ali pa je
komu celo potreben tudi plavalni
obroč, vendar izjeme ne smejo po-
stati pravilo.
V	našem podjetju smo se že skoraj
vsi naučili plavati, zato smo letošnje
leto uspešno zaključili. In kaj priča-
kujemo v prihodnjem letu? Pred-
vsem želimo, da bi bila čimprej spre-
jeta ustrezna lastninska zakonodaja
m da bi se pri tem ne pozabilo na
zaposlene, ki so v vseh teh letih sou-
stvarili to, kar sploh imamo. Naši
načrti so optimistični, čeprav se za-
vedamo, da jih ne bo možno lahko
sprovesti. Želimo si, da bi država
s svojo zakonodajo in kontrolno
funkcijo na področju trgovine pre-
prečila monopole in davčne zlorabe.
Za vse morajo veljati enaki pogoji.
Sele takrat se lahko objektivno meri
uspešnost posameznega gospodar-
skega subjekta.
Zdravilišče Dobrna - več
bojazni kot obetov
Stane Bizjak: Zdravilišče Dobrna
spremljam dvanajst let. Žal ugotav-
ljam, da smo se po tolikih letih na-
pornega in vztrajnega vlaganja
sredstev in moči v razvoj, vrnili
v stanje kritičnih šestdesetih let.
Danes si iz vsega tega premoženja,
iz vsega kar smo izgradili in ustvari-
li z veliko mero odrekanja, ne more-
mo ničesar razdeliti, zastaviti, od-
prodati, da bi premostili trenutne
težave. Zakaj ne? Ker nič od tega ni
našega, je družbeno - družbe ni, bo
državno - še ni zakonov, potem pro-
dajamo, zastavimo, združimo - je
moratorij. Zato pišemo prošnje, ute-
meljitve, trkamo na vrata Ministr-
■ stva za turizem, za delo, za finance,
za zdravstvo, na GZRS, pa ni odgo-
vorov in ne rešitve. Pa pojdimo
v banke po kredite - kakšne? Želimo
delati in prodajati našo storitve. Pa
ni turistov, ker je vojna. Kaj pa Slo-
venci? Smo postali revni, obubožani.
Imamo še Zdravstveno skupnost
Slovenije, ki nam je v preteklih letih
pošiljala na rehabilitacijo številne
paciente. Sedaj smo te pravice Slo-
vencem skrčili. Cesa se torej nadeja-
ti v prihodnje?
Za področje zdraviliškega in turi-
stičnega gospodarstva bo iskreno
pomembno kako očuvati neokrnjena
področja in prostorsko celovitost,
saj obstaja bojazen, da se bo s spre-
jetjem novih zakonov sedanje po-
dročje razparceliralo na nove lastni-
ke, pri katerih ni zagotovila, da se
bo njihov interes pokrival in tudi
podrejal potrebam turistične celovi-
tosti in zaščiti.
Veliko bojazni in težav vidimo tu-
di znotraj celjske občine. Že leta na-
zaj se borimo za prioriteto pri ureja-
nju prometnih povezav pri komu-
nalnem urejanju, pri izgrajevanju
turistične infrastrukture,...
Mnogo preveč je težav, da bi lahko
na hitro preskočili probleme, ki so
jih znale turistično usmerjene obči-
ne že v precejšnji meri razrešiti, zato
pa bomo morali v celjski turistični
občini, ali kateri dragi, k turizmu
usmerjeni občini, toliko bolj pri-
sluhniti tem razvojnim potrebam.
LB - Splošna banka
Celje - povrniti zaupanje
Niko Kač: Negotove gospodarske
in politične razmere so imele velik
vpliv na zaupanje varčevalcev. Še
posebej pereče je nerazrešeno deviz-
no varčevanje občanov iz preteklih
let. Po ukinitvi deviznega tržišča
v Beogradu konec leta 1990 je mora-
la banka sama reševati nastali polo-
žaj. O zamrznjenih devizah občanov
je bilo že veliko povedanega in zapi-
sanega, vendar je javnost o tej
problmatiki še vedno premalo sez-
nanjena. Gre za devizno varčevanje,
ki so ga morale banke v preteklih
letih obvezno deponirati pri Narod-
ni banki Jugoslavije in katerih uso-
da je z razpadom Jugoslavije postala
predmet »zapuščinske razprave«
med Republiko Slovenijo in bivšo
Jugoslavijo. Kar predolgo traja, da
se razreši operativna izvedba za te
11. stran i
27. december '91 I
vloge na nivoju Kepublike Slovenije.
Zaradi tega so banke utrpele veliko
škodo tako v materialnem smislu
kot pri zaupanju in ugledu naših
varčevalcev. Zato je naša največja
želja, da se ta problem kot tudi sa-
nacija rizičnih naložb čimprej re-
šita.
Kljub vsem težavam ocenjujemo,
da bomo poslovno leto zaključili po-
zitivno in pričeli poslovanje v letu
1992 z jasnejšo perspektivo. Ob
mednarodnem priznanju pričakuje-
mo tudi ekonomsko pomoč, dotok
svežega kapitala iz tujine in nov pri-
tisk našemu gospodarstvu za njegov
razvoj.
Prav tako želimo izboljšati odnose
z našimi varčevalci in povrniti za-
upanje v Ljubljansko banko.
Za leto 1992 že pripravljamo vrsto
novosti za naše občane. Naj jih ne-
kaj naštejem: uvedli bomo plačilne
kartice, za možen dvig gotovine 24
ur na dan smo že nabavili več ban-
komatov, ki jih bomo vgradili v več-
jih krajih, pripravljamo posebne
hranilne knjižice kot novo - pravo
obliko varčevanja, uvedli bomo no-
vo devizno varčevanje, po katerem
bodo občani nemoteno razpolagali
z deviznimi prihranki, infonriirali in
širili bomo poslovanje z vrednostni-
mi papirji, nudili-bomo razne oblike
finančnega svetovanja itd.
Naš cilj je zagotoviti varno in sta-
bilno poslovanje ter izboljšati kon-
kurenčno sposobnost banke.
Pivovarna Laško
~ pretreseni, a ne
obupani
Tone Turnšek: Mineva leto, ki je
bilo poslovno eno najbolj uspešnih
v bogati zgodovini Pivovarne Laško,
a žal hkrati leto, ki je prineslo v na-
Išem poslovanju enega največjih pre-
tresov in sprememb, katerih posle-
dice je težko predvideti.
Po nekajletnem doseganju dobrih
poslovnih rezultatov, ki so bili po-
sledica pametnih poslovnih odloči-
tev, smo kar naenkrat, in to preko
noči, ostali brez skoraj polovice tr-
ga, ki smo ga s težavo osvajali s kva-
liteto, poslovnostjo in odrekanjem.
Za kako dolgo, je težko reči.
Žal ugotavljamo, da smo ena red-
kih firm v Sloveniji, ki plačuje tako
visok davek našim osamosvojitve-
nim ukrepom.
Bile so krize v zgodovini pivovar-
ne. Iz njih smo vedno izšli kot zma-
govalci in vedno brez tuje pomoči.
Nikoli nam ni bilo nič podarjenega
s strani nekoč imenovane družbeno-
politične skupnosti, občine ali repu-
blike. Tudi danes ne Lščemo pomoči
od zunaj. Iskanje notranjih rezen',
boljše delo, racionalna kadrovska
politika, samoodrekanje, so elemen-
ti, mimo katerih ne bomo mogli. Ni
pa se nam treba bati za preživetje.
Pivovarna Laško ni bila, ni in nik-
dar ne bo občinski ali širši problem.
V to smo trdno prepričani.
Res pa je, da bomo morali vsaj za
nekaj časa maksimalno zreducirati
nekatere programe izven področja
pivovarstva, pa tudi vlaganje v pro-
izvodnjo in vso akomulacijo vložiti
v trg - domači in tuji.
Kakorkoli se bo že odvijal scenarij
naše prodaje v prihodnjem letu - od
najbolj pesimističnega, do rahlo op-
timističnega - ostaja dejstvo, da smo
perspektivno izgubili tržišče, ki ga
bo v Evropi, o kateri tako radi govo-
rimo, težko nadomestiti. Obupali ne
bomo in malodušje nas ne bo pre-
vzelo. To ni lastnost laških pivovar-
jev in zgodovina pivovarstva v La-
škem, ki se je razvijala iz roda v rod,
nam to potrjuje. Težko gospodarsko
stanje nas bo še bolj povezalo in
zdmžilo v homogeno pivovarsko
družino, ki bo s trdim delom, marlji-
vostjo in vztrajnostjo dočakala
- lepše čase.
Avtotelinika - nov
razstavni saion
Alojz Selič: Kupna moč je v letu
1991 močno padla. To se pozna tudi
pri prodaji avtomobilov. Bančnih
kreditov za tovrstne nakupe ni, pri-
hranki pa očitno ne zadoščajo, saj se
razmerja med dražitvijo avtomobi-
lov in osebnimi dohodki rušijo in
nenehno slabšajo. Svoje pa je pri-
spevala tudi tako imenovana hrva-
ška varianta nakupa avtomobilov,
saj so bile razlike zaradi drugačnih,
dajatev zelo velike.
Kljub vsem težavam pa moramo
priznati, da smo s poslovnimi uspehi
in doseženimi rezultati v letu 1991
lahko zadovoljni.
Zaradi znanih gospodarskih raz-
mer, ki se kažejo kot vse težje brez
vidne variante za hitro izboljšanje,
stopamo v novo leto zaskrbljeni.
Pred ljudmi, ki so lahko naši po-
tencialni kupci, se je znašlo naen-
krat veliko finančnih obveznosti, ki
jih bodo le težko zmogli. Nekateri
kupujejo stanovanja, dioigi priprav-
ljajo deleže za odkup podjetij, za
nakup vozil in ostalih tehničnih
predmetov, ki jih mi nudimo, pa
ostaja vse manj možnosti.
Pri nas bomo naredili vse, kar je
v naši moči, da bi ustregli našim
kupcem. Kjerkoli bodo plačilni po-
goji dopuščali, bomo kupcem omo-
gočili obročno odplačevanje. Poskr-
beli bomo, da bo na izbiro dovolj
blaga različnih kakovosti in cenov-
nih razredov, za tiste z debelejšimi
in za one s tanjšimi denarnicami.
Z nastopom novega leta bomo
predali namenu nov razstavni avto-
mobilski salon. Kupci bodo imeli
možnost ogleda novih avtomobilov
v treh naših salonih. Eden je v cen-
tru mesta v Miklošičevi ulici, dva
nova pa ob poslovnih prostorih na
Bežigrajski cesti 13.
Če se bo naša vlada uspela kon.so-
lidirati, odpraviti medsebojna nega-
tivna trenja in po dokončnem priz-
nanju Slovenije znala izbrati pred-
nosti, ki naj bi jih prinesla osamo-
svojitev, potem lahko upamo, da bo-
do nastopili tudi za našo dejavnost
boljši časi.
PTT - korak
k uporabnikom
Janez Gril: Leto 1991 bo ostalo
v PTT dejavnosti v zgodovini po
dveh ugotovitvah: izdaji prve slo-
venske znamke in po velikem nera-
zumevanju vlade do tekočih eko-
nomskih usklajevanj. Posledica
slednjega je, da bodo v letu 1992
skoraj v celoti zastale investicije
v razširitev PTT omrežij, še posebno
na višjih nivojih magistralnih in
mednarodnih kapacitet.
Zelo težko je razumeti takšno sta-
lišče odgovornosti za razvoj teleko-
munikacij, saj je njihova širitev eden
najpomembnejših pogojev za sodob-
no povezovanje z Evropo. Z 20 tele-
foni na 100 prebivalcev, je Slovenija
točno na polovici povprečja razvitih
dežel in v zaostanku vsaj za 5 let
trdega dela, ob veliki podpori vlade
in javnosti.
Res, da kar gi-adimo v zadnjih par
letih, gradimo z najsodobnejšimi
elementi, vendar nam le-to ne po-
maga dosti, če ni tudi prisotna koli-
čina. Zanjo niso merodajna nobena
druga pomagala kot denar. Ob tem
smo nenehno deležni kritike o viso-
kih stroških za nove priključke. Žal
je tudi nekaj, podobno kot drugje po
svetu, da večja količina znižuje ce-
no, mi pa ne pridemo do količine!
Kljub vsem neobetavnim napove-
dim, gleda PTT na leto 1992 vendar-
le z optimizmom in upanjem v še
večje približevanje uporabnikom.
V želji, da bi naše storitve pribli-
žali uporabnikom, smo se odločili za
vrsto novih storitev. Med njimi so
pospešena pošta (EMS), mobilna te-
lefonija (MOBITEL), osebni klic
(PAGGING), slikovne informacije
{JUVEX), računalniška izmenjava
informacij (RIP), paketni prenos ra-
čunalniških informacij (JUPAK) in
javno telefaks omrežje. V enotah
PTT pa 1 ahko dobite tudi kartice 3x3
in kartice Podarim-dobim. Seveda
pa bo za marsikoga PTT še naprej
ostala privlačna tudi zaradi Poštne
hranilnice. Želimo si, da bi bili vsi
uporabniki zadovoljni z našim
delom.
Zavod ŠRC Golovec - za
uspešno podjetje
Franc Pangerl: Leto 1991 bo osta-
lo v spominu in tudi v zgodovini
slovenskega naroda kot mejnik in
nov preizkus sposobnosti državo-
tvornosti in s tem samostojnosti Re-
publike Slovenije.
Če pogledamo, kako so ti dogodki
vplivali na naše gospodarske razme-
re, na naš vsakdanjik, tedaj ne mo-
remo biti zadovoljni, vendar pa me-
nim, da smo Slovenci ustvarjalen
narod, s smislom za poslovnost, zato
pričakujem rahlo izboljšanje gospo-
darskih razmer v naslednjih dveh
letih.
Poslovanje Zavoda ŠRC Golovec
v letu 1991 delimo na dve obdobji:
v pr\'em polletju beleži Zavod ŠRC
Golovec še večjo izgubo, v drugem
polletju, pa smo z ustvarjanjem so-
dobnejših in odgovornejših metod
vodenja, uspeli izgubo iz prvega pol-
letja sanirati, tako da bomo leto
1992 zaključili s pozitivnim rezul-
tatom.
Cilji, ki jih z gospodarskim načr-
tom za leto 1992 zastavljamo so: re-
organizirati Zavod ŠRC Golovec
v uspešno podjetje z naslovom »Go-
lovec sejemsko športni center« Ce-
lje, ki naj bi sledil izivom sedanjega
časa, to je zahtevam tržnega gospo-
darstva.
Takšna organiziranost naj bi omo-
gočila izoblikovanje sejemske dejav-
nosti z blagovno znamko »Celjski
sejmi«. S tem bi Celje - sejemsko
mesto, nadaljevalo sejemsko tradici-
jo v državi Sloveniji, zunaj nje, še
zlasti pa v prostoru Alpe-Jadran.
Nadalje si želimo poglobljeno sode-
lovanje z Obrtno zbornico Slovenije
in Gospodarsko zbornico Slovenije,
hkrati pa moramo povečati število
specializiranih prireditev.
V največji možni meri želimo raz-
viti športno in rekreativno dejavnost
za občane celjske regije, da bodo ob-
jekti Golovca, postavljeni za te na-
mene, tudi ustrezno izkoriščeni. Po-
leg tega se odločamo za uvajanje so-
dobnih metod dela, še zlasti na mar-
ketinškem področju, in za izboljša-
nje izobrazbene strukture zaposle-
nih z vzpodbudnim nagrajevanjem.
Vsa naša pričakovanja temeljijo
na naših sposobnostih in strokovni
pomoči Skupščine občine Celje, ki se
tvorno vključuje v naša prizadeva-
nja, vendar je tudi to premalo. Po-
trebni so stabilnejši pogoji gospo-
darjenja v letu 1992, kot pogoji za
dosego zastavljenega načrta.
Ingrad - leto velikih
sprememb
Janko Golob: Sedanje globoke in
hitre družbene ter gospodarske
spremembe v Republiki Sloveniji so
vnesle v življenje slehernega kolek-
tiva potrebo po prilagajanju novo-
nastalim razmeram. Zaostrene go-
spodarske razmere, še zlasti po julij-
ski vojni, so močno vplivale na
zmanjšanje investicijskih dejavnosti
na vseh področjih. Denarna osamo-
svojitev pa je za nameček onemogo-
čila poslovanje v normalnem obsegu
z drugimi republikami, ki so bile
naše tradicionalno tržišče.
Že v preteklosti smo se uspevali
prilagajati trgu, zato nas nove raz-
mere niso povsem presenetile, saj
smo že dobro leto pripravljali nove
oblike organiziranosti.
Zadali smo tri osnovne strateške
usmeritve. Prilagoditi hočemo po-
slovno organiziranost nastalim raz-
meram, kar bo kasneje omogočilo
tudi ustrezno lastninsko preobliko-
vanje, zagotoviti primerne finančne
strukture, tudi preko transformacije
dela premoženja v likvidno obliko in
dokapitalizacije ter prilagoditi ka-
pacitete in poslovni sistem razme-
ram na tržišču.
Vodilo pri pripravi primerne obli-
ke organiziranosti so bila strokovna
dogajanja na sorodnih področjih in
naše izkušnje v dosedanjem poslo-
vanju. Odločili smo se za koncern-
sko obliko organizacije, po kateri se
dosedanje podjetje preoblikuje
v krovno podjetje, ki nato ustanovi
za posamezna področja družbe. Po
sedanji zakonodaji je možnih več
oblik, mi smo se odločili, da bodo
nova podjetja družbe z omejeno od-
govornostjo.
Po preobrazbi podjetja v krovno
podjetje z dmžbami, sledi vsebinsko
preoblikovanje skupnih funkcij in
poslovna zaokrožitev posameznih
družb, ki postanejo popolni pravni
subjekti z vsemi pravicami in odgo- -
vomostmi za poslovanje. Krovno
podjetje upravlja skupščina, ta ime-
nuje upravni odbor, ki ima v svoji
sestavi tudi dva zunanja člana.
Vsebinske novosti so zlasti na po-
dročju upravljanja premoženja, vse
v cilju racionalnejšega in boljšega
gospodarjenja.
Vsekakor pa nam je cilj ohraniti
naše zmogljivosti, saj moramo biti
pripravljeni na nove naloge v samo-
stojni Sloveniji. Z znanjem in izkuš-
njami, ki jih imamo, smo sposobni
zgraditi najzahtevnejše objekte, kar
potrjujejo naše številne zgradbe do-
ma in v tujini.
CP Celje - do avtoceste
s tujimi vlaganji
Andrej Kamenšek: Za Cestno po-
djetje Celje so bili pogoji gospodar-
jenja v letu 1991 težki zaradi likvid-
nostnih težav in zmanjšanega plana
Republiške uprave za ceste. Letno
vzdrževanje cest je bilo pokrito le
s 30 odstotki glede na dogovorjeni
standard. Obnov asfaltnih površin
na celjskem območju ne merimo več
v kilometrih, temveč v metrih. Več
kot na magistralnih in regionalnih
cestah pa je bilo narejenega na lo-
kalnih:
Naša pričakovanja za leto 1992 še
nimajo trdnih okvirjev. Vemo, da bo
v republiki za ceste na voljo le 5200
milijonov tolarjev, čeprav se bo iz
bencinskega denarja, taks in cestni-
ne predvidoma zbralo blizu 20 tisoč
milijonov tolarjev. Ti izvirni prihod-
ki se sedaj zbirajo v proračunu kot
prometni davek. Za ceste pa gre le
četrtina namenskega denarja.
Z zgolj 5200 milijoni tolarjev skoraj
ni mogoče narediti nikakršnega pla-
na, saj je to več kot dvakrat manj
denarja kot letos, ko skoraj nismo
obnavljali asfaltov.
Republika očitno ne bo imela de-
narja za izgradnjo avtoceste Celje-
-Ljubljana. Rešitev vidimo v tujem
kapitalu, v mednarodnih kreditih, ki
ne bodo zahtevali soudeležbe sred-
stev republike. V poštev pridejo
koncesije ali kaj podobnega, za kar
pa obstajajo dokaj realne možnosti.
Ce nam bo to uspelo za cesto Celje-
-Ljubljana, potem je potrebno pri-
praviti vse, da se izgradnja omogoči.
To pa pomeni, da moramo v šestih
mesecih ali največ v enem letu pri-
dobiti vsa ustrezna soglasja, opravi-
ti odkup zemljišč, izdelati lokacijsko
dokumentacijo, izdelati glavni pro-
jekt in pridobiti gradbeno dovolje-
nje. Če pri tem zatajijo resorna mi-
nistrstva IS R Slovenije, bo tuji vla-
gatelj odšel, saj kapital ne more ča-
kati.
Tuja vlaganja v cestno infrastruk-
turo lahko pomenijo močan impulz
za gradbeništvo in posredno tudi za
ostalo gospodarstvo. Izgradnja avto-
ceste Celje-Ljubljana pa je tudi za
perspektivo Celja izrednega pome-
na. Priložnosti ne smemo zamuditi.
12. stran i
27. december '91 I
Petrol - novi in
posodobijeni servisi
Kari Privšek: Zalivska vojna in
njen vpliv na svetovne gospodarske
tokove, vojna v Sloveniji in kasneje
na Hrvaškem, prekinitev tranzitnih
povezav z jugom Jugoslavije, to so
dogodki, ki so močno vplivali tudi
na poslovanje v Petrolu. Kljub temu
pa lahko poslovno leto 1991 ocenimo
kot uspešno, saj nam je v največji
meri uspelo zagotoviti potrebne ko-
ličine goriv in naftnih derivatov, ta-
ko da navedeni dogodki niso preveč
negativno vplivali na oskrbo sloven-
skega gospodarstva in še posebej na
oski bo v Teritorialno organizacijski
enoti Celje. Naslednja značilnost
v poslovanju pa je, pi edvsem v zad-
njem obdobju, močan padec likvid-
nosti slovenskega gospodarstva in
s tem povezano zagotavljanje fi-
nančnih virov za nabavo surove naf-
te na svetovnem tržišču.
V	teritorialni organizacijski enoti
smo tudi v letu 1991 nadaljevali
s sanacijo ekološko problematičnih
bencinskih servisov in seveda načr-
tovanju novogradenj. Tako smo zelo
uspešno sanirali tri velike prodajne
objekte in sicer bencinske servise
Dravogiad, Slovenske Konjice in
Muta. Nadaljevali smo z dograjeva-
njem informacijskega sistema in se-
veda prilagajanjem organizacije no-
vim predpisom.
V	prihodnjem letu, ki bo verjetno
v gospodarskem smislu težje kot le-
tošnje, pričakujemo normalizacijo
finančnih pogojev poslovanja, do-
končno ureditev lastninske zakono-
daje, zaustavitev padanja učinkovi-
tosti slovenskega gospodarstva in
seveda v drugi polovici leta tudi ra-
hlo gospodarsko rast. Vse to naj bi
omogočilo kolikor toliko normalne
pogoje poslovanja. Glede narčtova-
nja razširitve poslovanja pa v terito-
rialno organizacijski enoti Celje pri-
čakujemo izgradnjo servisa v Šem-
petru, Laškem, Slovenj Gradcu in
Žerjavu na Koroškem. Medtem ko je
servis Laško novogradnja, pomenijo
ostali objekti ekološko in tehnično
sanacijo.
STC - približani carinski
postopki
Marko Brezigar: Minulo leto je bi-
lo za naše podjetje izredno težko, saj
je prineslo trganje blagovnih tokov,
spremenjene poti blagovnih tokov
ter hude težave pri poplačevanju na-
ših storitev.
Prilagoditi se je bilo treba ludi na
nove razmere glede južne meje. Sam
čas vojne poslovanja našega podjet-
ja ni hudo prizadel. Odpremo blaga
iz našega skladiščno transportnegii,
centra je vsemu navkljub normalno
tekla.
Zaradi velike ranljivosti podjetij,
ki se ukvarjajo z eno samo dejav-
nostjo, smo se letos odločili za do-
datne dejavnosti - za trgovino in
špedicijo. Tako je lažje zagotavljati
najnujnejšo likvidnost, po dmgi
strani pa še vedno drži staro reklo:
dinar na dinar...
V prihajajočem letu upamo, da se
bo del blagovnih tokov vrnil v na-
stale tire, deloma pa bo .seveda po-
trebno vzpostaviti nove. Pričakuje-
mo, da bo vlada postavila ustrezne
predpogoje za gospodarjenje, da pa
bo sicer pustila gospodarstvo v mi-
na, da opravi svoje delo.
Prihodnje leto naj bi naši dejavno-
sti prineslo tudi nekaj novosti. Pri-
čakujemo, da bomo v Celju pridobili
sanitarno in tržno inšpekcijo, tako
da bo del carinjenja, ki ga je bilo
doslej potrebno opraviti že na me-
jah, lahko opravljen pri nas. To bo
za uporabnike brez dvoma poeno-
stavilo carinski postopek.
Upamo tudi, da se bodo minule
vojne politične razmere na področju
bivše Jugoslavije izboljšale in da bo-
mo spet postali zanimivi za blagov-
ne tokove z juga kakor tudi za tuja
vlaganja, ter da bo tako lahko zaži-
vela carinska cona. Prej ko bo, prej
bomo postali zanimivi za širši krog
poslovnih partnerjev.
Blagovni center Celje
-	nemotena preskrba
Venčeslav Zalezina: Z rezultati
poslovanja v letu 1991 smo zado-
voljni. Glede na našo dejavnost
-	preskrba prebivalstva z življenj-
skimi artikli občine Celje in celjske
regije, je bilo potrebno vložiti veliko
napora zaradi zaprtosti tržišča,
predvsem nabavnega, da ni prihaja-
lo do motenj. Po naši oceni smo
uspeli zagotoviti nemoteno preskrbo
s primemo širokim asortimanom
blaga.
Poleg tega smo v letu 1991 uspeli
obdržati fizični obseg prodaje na ni-
voju preteklega leta, zvedli smo celo
vrsto racionalizacij v poslovanju in
uresničili investicijski plan. Proble-
mov z blokado žiro računa nismo
imeli. V celoti smo tudi izpolnjevali
določila Kolektivne pogodbe dejav-
nosti trgovine. Vse to so pomembni/
dosežki.
Za leto 1992 ocenjujemo, da brez
priliva svežega kapitala, katerega bi
morali vložiti v presrukturiranje in
modernizacijo obstoječe proizvod-
nje, ki bi postala zanimiva tudi za
izvoz, ne bo mogoče doseči enakih
rezultatov.
Naša dejavnost je zelo povezana
s kupno močjo občanov, kar smo ob-
čutili že v letu 1991, zato se zaveda-
mo, da nam mora biti osnovni cilj
v letu 1992 zadržati planirano reali-
zacijo. Le tako bomo lahko zadi-žali
vse zaposlene in izplačevali osebne
dohodke po kolektivni pogodbi. Po-
zorno bomo spremljali vse spre-
membe na gospodarskem področju,
da bi lahko v okviru danih možnosti
pravočasno in pravilno naravnali
odzive podjetja na spremembe, ki
naj omogočajo uresničevanje novih
razvojnih programov, s katerimi že-
limo odpirati nova delovna mesta in
ustvarjati večji dobiček.
Pričakujemo, da se bo s prizna-
njem Slovenije v letu 1992 pospešilo
tudi sodelovanje s tujimi partnerji
na tržišču razvitih držav, tako glede
vlaganja kapitala, kot tudi kvalitet-
nejše in pestrejše oskrbe. Vprašanje
hitrega odpiranja di-žave Slovenije
v svet bo prav gotovo ena izmed naj-
pomembnejših nalog vlade v nasled-
njem letu.
Klasje Celje - uspeh je
v ljudeh
Kdvard Stepišnik: Leto 1991 je bi-
lo prelomno za Klasje pri uveljavlja-
nju novega imena in celostne podobe
podjetja. Druga pomembna značil-
nost letošnjega leta za nas je nena-
den izpad na nabavnem trgu. Vezi
z Vojvodino so se nenadoma pretr-
gale. Dogovorjenih količin pšenice
in koioize iz letošnje želve ni bilo.
Nujno je bilo že pred žetvijo in med
vojno kupiti kar se je le dalo. Zaloge
pa so nas dodatno obremenile. Med
vojno smo se izkazali kot zanesljivi
preskrbovalci z moko in kruhom.
Naša proizvodnja narn je tudi letos
fizično upadla za približno petino.
Vzroki so v padcu moči, racionalnej-
ši potrošnji, zapiranju zlasti hiva-
škega trga in odpiranju novih pri-
vatnm pekarn. Temu je moralo kot
kompozicija slediti zmanjšanje šte-
vila zaposlenih po »mehki« varianti
z zamrznitvijo zaposlovanja, pred-
časnimi upokojitvami, dokupi let za
tehnološke viške itd. Veliko nepo-
trebnih obremenitev je bilo tudi z iz-
terjavami neplačanih dobav blaga in
storitev. Republiška vlada nas je
»obdarila« z odlokom o formiranju
cen moke in kinaha na osnovi izho-
diščne cene pšenice.
Z zavestjo, da so rešitve le v nas
samih, prehajamo v no\'o poslovno
leto. Oblikovati moramo takšno po-
djetje, da bomo obvladali vse vrste
stroškov. Organiziranost moramo
prilagoditi zahtevam sodobne orga-
niziranosti na zahodu, sodelovanje
s tujino postaja namreč zanimivo tu-
di za nas. Nižja cena, kvaliteta in
proizvodi, v katerih bo več znanja,
so naše strateške usmeritve.
Od oblasti pričakujemo makro-
ekonomsko politiko z ustrezno za-
konodajo, ki bo osnova za hitrejše
prilagajanje tudi firme Klasje so-
dobnim svetovnim trendom, ter čim-
manjše vmešavanje v poslovanje.
Priznanje države Slovenije, nova
ustava, sprejeta lastninska zakono-
daja, še ne prinašajo sreče in blago-
stanja, so samo pogoj, da si to lahko
ustvarimo sami, vendar samo z de-
lom. Imamo pridne in ustvarjalne
ljudi, zato upamo v uspeh.
Zlatarna Celje - loviti
prihodnost
Ana Berglez-Volk: Zlatarna Celje
je izredno trdno in trdoživo podjetje.
Kljub izredno kritičnemu gospodar-
skemu položaju v Sloveniji še nikoli
nismo zašli v resne težave.
Leta 1991 smo predelali 11 tisoč
kg zlata, sifbra in platine. Od tega je
najpomembnejši program nakit iz-
vozil eCJ-o svoje proizvodnje, velik
del na eno najzahtevnejših tržišč
- Japonsko. Rezultate cenimo, ker
pogoji gospodarjenja tudi v prete-
klosti niso bili nikoli naklonjeni
Zlatarni. Razmere so nas vedno sili-
le v nenehno iskanje novih proizvo-
dov in novih tržišč. Naše prednosti
pa so v sposobnosti hitrega prilaga-
janja. V.sak delavec podjetja je žal
k temu moral prispevati .svoj delež
tudi na račun nizkih osebnih dohod-
kov, ki so z 18.200 povprečja realno
najnižji v zadnjih letih v Zlatarni.
Osebno pa je moje vodilo »loviti
prihodnost in se ne ukvarjati s pre-
teklostjo«. Zato smo v podjetju že
junija sprejeli ukrepe poslovne poli-
tike po osamosvajanju Slovenije za-
radi izgube trga bivše Jugoslavije in
tudi že osnove poslovne strategije in
ukrepe gospodarjenja za leto 1992.
Opredeljevanje poslovne strategi-
je in poslovne politike Zlatarne za
leto 1992 je bilo zelo zahtevno in
rizično. Slovenija nima izdelane sta-
bilizacijske in razvojne politike. Po-
litike Slovenije na področju gospo-
darstva je defenzivna, ne ambicioz-
na, ne predvideva gospodarske rasti,
le preživetje.
Pri oblikovanju naših ciljev smo
boli upoštevali prognoze tržnih gi-
banj v svetu, katerih trendi se gib-
ljejo v našo korist. Zlatarna bo v letu
1992 povečala svojo proizvodnjo za
10-157o na račun povečanega uvoza.
Pri tem pa moramo temeljito preo-
blikovati in preobraziti celotno po-
djetje. Nastati bo moral sodoben,
moderno organiziran celovito kom-
pletiran in kadrovsko prenovljen
poslovni sistem. Vsak del tega po-
slovnega sistema mora postati odgo-
voren za celoten poslovni proces, ra-
cionalnost poslovanja in 10% profit.
Etoi - voz v pravi smeri
Jože Bučer: Letošnje leto je bilo
polno presenečenj in čudež je, da so
vsa tista podjetja, ki bodo ohranila
»celo kožo« - zaključila leto z do-
bičkom.
Mi, ki že 19 let sodelujemo z ino-
zemskim partnerjem, smo deležni
občudovanja, da lahko v takih oko-
liščinah sploh gospodrimo pozitiv-
no. V tujini se pogoji gosptidarjenja
ne menjujejo tako hitro in tolikokrat
kot pri nas in to že več let.
Premajhna skrb za gospodarsko
politiko je povzročila odstop emi-
nentnih ministrov.
V tako kratkem času je še ločitev
zakona zapleten proces, kaj šele dr-
žave. Okoliščine, ki jih sodoživlja-
mo, pa so posledica tudi premajhne
skrbi države za to, da bi podjetja
lahko ustvarjala dohodek, ki je os-
novni vir za preživetje proizvodnje
in nadgradnje, ki se finansira iz dav-
kov in pi ispevkov. Politiki so .se pre-
malo zavedali kaj pomeni izguba
trga.
Priznati je potrebno rezultate, ki
jih je vlada dosegla, z osamosvojitvi-
jo in priznanjem Slovenije.
To pa je premalo, ker se samo od
tega ne da živeti. Da bomo zadovo-
ljili minimalno potrebo naših prebi-
valcev je potrebno zagotoviti, da bo-
mo zadržali tudi dobršen del dose-
danjega tržišča. Na ravni vlade si ne
želimo le načelnih sporazumov, tem-
več tako konkretne, ki bodo omogo-
čili denarno blagovne tokove med
bivšimi republikami. Rešitev ni
v menjavi blaga, ki smo jo poznali
v času, ko denarja še nismo poznali.
Evropski trg ne čaka na naše proiz-
vode, zato mora vlada kar najhitreje
zagotoviti ustrezne, kvalitetne med-
državne sporazume. Izhod je v širi-
tvi trga in ne v restrikcijah in
zmanj.šanju zaposlenosti.
Nujno je sprožiti nov razvojni ci-
klus. Podjetje, kjer sem zaposlen, bo
preživelo, vendar ga izguba tržišča,
kot mnoge druge, prizadeva. Verja-
mem v sposobne in vitalne delavce
v podjetju, ki bodo znali tudi v teh
okoliščinah vleči voz v pravo smer.
Končno naj vsem bralcem zaželim
srečno novo leto več strpnosti in za-
upanja v vse tiste, ki v težkih okoliš-
činah ustvarjajo vsaj toliko, da ne
poči socialna bomba.
13. stran i
27. december '91 I
Sekajo na golo
Lakota predvsem po bukovini - Največ sekajo Žalčani in Šentjurčani
Se črne sečnje pojavljajo
tudi na Celjskem? Direktor
gozdnega gospodarstva Celje
Dani Šoster odgovarja pritr-
dilno in dodaja, da razmere
v primerjavi z nekaterimi
drugimi deli Slovenije niso
kritične. Predsednik kmečke
stranke Marjan Ribič ob tem
dodaja: »Če bi pred dvema
letoma posekal odkazan les,
bi bil to strokovni poseg, da-
nes pa je črna sečnja.«
Zakon o gozdovih
veija
če upoštevamo podatek,
s katerim razpolagajo na
UNZ Celje, da so od januarja
do konca novembra zapisali
že okoli 110 prijav gozdnih
tatvin, potem je jasno, da se
v gozdovih na Celjskem seka
že vse leto, v teh zimskih me-
secih pa se bodo sečnje naj-
brž še nadaljevale. Kaj o tem
menijo v Gozdnem gospo-
darst\ai Celje? Dani Soster
pojasnjuje, da zakon o goz-
dovih velja, ne glede na očit-
ke o tem, kako je neživljenj-
ski. Ukinjena je obveznost
plačila biološke amortizacije
m ukinjena obvezna prodaja
lesnih sortimentov preko
gozdnega gospodarstva.
»Zaradi tega prihaja do ne-
razumevanja,« pravi Šoster.
»Del lastnikov gozdov meni,
da je prekinjena tudi obvez-
nost evidentiranja sečnje.
Toda naj pojasnim, da je
v Sloveniji še vedno obvezna
javna gozdarska služba. Ta
jc dolžna izvajati vse predpi-
se iz zakona. Dolžni smo to-
rej evidentirati vsa dokazila
in sečnje, podatke pa meseč-
no pošiljamo inšpekciji ter
republiškemu ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in.
prehrano.«
Do konca novembra je bilo
po podatkih gozdarjev v za-
sebnem sektorju odkazano
in posekano 113 tisoč bruto
'^kubikov lesa, od tega je bilo
'redno odkazano 107 tisoč
kubikov, 6500 kubičnih me-
trov pa je bilo tako imenova-
nih nedovoljenih sečenj. Od
teh 6500 kubičnih metrov je
približno 1700 kubičnih me-
trov nedovoljenih sečenj, ki
so delno še sprejemljive,
skregan z vsako gozdarsko
logiko pa je posek okoli 3500
kubičnih metrov lesa. V mi-
nulih mesecih so nekateri
lastniki na dobrih 10 hektar-
jih posekali 1270 kubičnih
metrov lesa, to so goloseki,
ki so prepovedani. »V pri-
merjavi z drugimi deli Slo-
venije,« pravi Soster, podat-
ki niso pretresljivi, toda ve-
deti jc treba, da ne gre za
normalne sečnje. Ljudje se-
kajo najboljša drevesa. Nor-
malno bi za pridobitev 6500
kubičnih metrov lesa morali
odkazati med 30 in 35 kubič-
nih metrov.«
In kdo so tisti, ki povzro-
čajo anarhijo v gozdovih?«
»V okviru Gozdnega gospo-
darstva Celje,« trdi Soster,
»je v zasebni lasti 55 tisoč
hektarov gozdov, vseh last-
nikov je 24 280. Okoli 929 je
takšnih lastnikov, ki jim
gozdna proizvodnja pred-
stavlja glavni delež v pri-
hodkih, ti pa imajo dobrih 15
tisoč hektarov oziroma 29
odstotkov površin. S temi
ljudmi nimamo nobenih te-
žav. Nedovoljene sečnje se
pojavljajo pri ljudeh, ki niso
življenjsko vezani na pro-
stor. Kot gozdar trdim, da je
pravemu kmetu gozd osnova
za obstoj domačije, ne pa
sredstvo za kratkoročno pri-
dobivanje premoženjskih
koristi.« Po podatkih goz-
darjev so črne sečnje dokaj
enakomerno razdeljene po
celotnem območju. Do sep-
tembra so se pojavljale zlasti
v gozdovih iglavcev, zaradi
vojne na Hrvaškem, manjših
dobav iz Bosne in Hercego-
vine pa se sečnje selijo v goz-
dove listavcev. Goloseke pa
so opazili predvsem na ob-
močju občine Šentjur ter
spodnjega dela žalske ob-
Na celjskem območju je
v družbeni lasti okoli 13 tisoč
hektarov gozdov. Po sprejemu
zakona o denacionalizaciji je
jasno, da bo treba vrniti 3547
hektarov gozdov, kar znaša 28
odstotkov. Ni še povsem jasna
usoda gozdov veleposestnikov
in Zasavske premogovniške
družbe. Na našem območju tu-
di ni veliko gozdov, ki bi jih
vračali Cerkvi. V primerjavi
z Gozdnima gospodarstvoma
Nazarje in Bled, kjer so bili
nekoč veliki škofijski gozdovi,
bodo na Celjskem vračali po-
\TŠine, ki so bile v lasti posa-
meznih župnišč, teh pa je ne-
kaj deset hektarov.
Do konca novembra je bilo
po podatkih gozdarjev v za-
sebnem sektorju odkazano in
posekano 113 tisoč bruto ku-
bikov lesa, od tega je bilo red-
no odkazano 107 tisoč kubi-
kov, 6500 kubičnih metrov pa
je bilo tako imenovanih nedo-
voljenih sečenj.
Dam Šoster
Marjan Ribič
Kmet naj bo res
lastnik gozda
Predsednik kmečje zveze
v Savinjski dolini Marjan
Ribič razmišlja takole: »Naj-
prej bi morali razčistiti
vprašanje, kaj sploh so črne
sečnje. Ali je črna sečnja po-
sek drevesa, ki ga je treba
posekati in ni bil evidentiran
ali pa so črne sečnje vse, kar
se dogodi v gozdu. Sam tr-
dim, da bi moral biti kmet
lastnik dreves in ne le last-
nik površin. Podatki gozdar-
jev so po moji oceni delno
zastraševanje in preprečeva-
nje sprejetja zakonodaje, ki
bi jo radi sprejeli. Kmetje
smo jasno povedali naše sta-
lišče: lastnik gozda naj bo
tudi resnični lastnik, ki bo
odločal o usodi dreves. Glede
črnih sečenj pa menim na-
slednje: pred kratkim je žal-
ska liberalno demokratska
stranka v skupščino prišla
s podatki o golesekih in čr-
nih sečnjah. Mi, ki živimo na
terenu in delamo z gozdovi,
stvari poznamo in prepričan
sem, da stvari niso kritične.
Povedal bom svoj primer.
Pred dvema letoma so goz-
darji predlagali posek kosta-
njevine. Ker nisem imel časa,
drevesa še vedno stojijo. Če
bi jih posekal pred dvema le-
toma, bi bil to stroko\Tii po-
sek, če bi se dela lotil danes,
bi bila to črna sečnja.« Mar-
jan Ribič ob tem pravi, da bi
kmetje in gozdarji morali
najti skupen jezik, gozdar-
ska služba bi morala biti po-
speševalna služba, ne pa in-
špekcija, s katero prihajajo
v konflikt. Nadalje opozarja
še na predimenzioniranost
gozdarske službe, takšnega
aparata pa davkoplačevalci
ne zmorejo. Po njegovih be-
sedah je nujen tudi prosti trg
z lesom, ustanoviti pa bi mo-
rali skupno komisijo, ki bi
postavila most med sedanji-
ma dvema bregovoma.
IB
Foto: EDI MASNEC
V zadnjem času se na celj-
skem območju pojavlja okoli
45 trgovcev z lesom. Gozdno
gospodarstvo je tako samo
eden od subjektov na lesnem
trgu. Trenutno vlada na les-
nem trgu prava lakota po bu-
kovini, zaradi česar so cene
močno narasle. Ponudba je
manjša zaradi vojne na Hrva-
škem in velikega izpada lesa iz
zasebnih gozdov. Ta izpad je
po oceni gozdarjev letos okoli
80 tisoč kubičnih metrov lesa.
Vse več je v zadnjem času pre-
kupčevalcev, ki denar odšteje-
jo na roko, ponavadi še v tuji
valuti. Dani Šošter dodaja:
»Večina nedovoljenih sečenj
nastaja tako, da lesni trgovec
pokaže, katera drevesa je tre-
ba posekati, od starejših ljudi
pa les odkupujejo direktno na
panju. Lesni trgovec išče svoj
dobiček, za gozdove pa je to
nepopravljiva škoda.«
V tretje gre rado
Tako so si rekli v Diskontu Komi v Laškem, ko so, čeprav
v burnih časih, zakorakali v tretje leto svojega delovanja. Kakš-
nega večjega hrupa ob tem niso zganjali, nam je dejal lastnik
Marjan Rogač, kar tako pa tudi ni, ko po dveh letih ugotoviš, da
so se ljudje nate navadili in da so zadovoljni s cenami in
ponudbo. Časi so pač takšni, da ljudje temeljito pregledajo cene
predno se odločijo za nakup, dasiravno gre še za tako majhne in
vsakdanje izdelke.
Ob drugi letnici je v okvirih diskonta Komi v Spodnji Rečici
odprt še nov market Zlatorog v Marija Gradcu, ki si je ravno
tako že pridobil kar veliko stalnih kupcev. Če drži pregovor, da
gre v tretje rado, naj gre tudi diskontu Komi in Marketu Zlato-
rog v tretjem letu obstoja kar najbolje.
VZ, Foto EDI MASNEC
Tudi brez tujcev gre
Letos mineva dvajset let,
kar so v Atomskih Toplicah
začeli načrtno razvijati zdra-
viliški turizem. V tem času je
bilo veliko narejenega, to pa so
opazili tudi ljudje, ki tja radi
zahajajo. Žal so naš turizem že
lani v drugi polovici leta pri-
zadeli slovenska vojna, nato
pa še razširitev le-te na hrva-
ško ozemlje.
Zdravilišče Atomske Topli-
ce ima to slabost, da je na meji
s Hrvaško, kar odvrača zlasti
tujce. Letos so v zdravilišču po
besedah direktorja Borisa Za-
\TŠnika načrtovali 25 tisoč no-
čitev tujih gostov (lani 15 ti-
soč), dosegli pa so jih samo pet
tisoč. Pri skupnih nočitvah so
jih imeli toliko kot lani - 185
tisoč, vendar je letošnji rezul-
tat drugačen zaradi zaostrenih
pogojev.
»Vseeno pa je treba z neka-
terimi investicijami nadalje-
vati,« je prepričljiv Boris Za-
vršnik, »da nas ne bi pričakal
nepripravljene ponovni pohod
turizma. Ko bo do tega prišlo,
moramo biti pripravljeni na
sprejem vseh gostov, od doma-
čih do tujih.«
Za prihodnje leto priprav-
ljajo nova teniška igrišča,
igrišče za male športe, ribnike
in postopno obnovo hotela.
Delajo tudi na tem, da ne od-
puščajo kadra, saj vedo, da ga
bodo ob ponovni oživitvi tu-
rizma še kako potiebovali.
Med pomembnejšimi željami
je tudi investicija v sodobnejši
hotel visoke kategorije s 300
ležišči, za kar iščejo ustrezne-
ga partnerja. To bo tudi lažje
uresničljivo, ko bomo priznani
in ko bo tudi na Hrvaški za-
vladal mir.
Kljub zmernemu optimizmu
se Boris Završnik boji nasled-
njega leta, ko bo denarja še
manj, ob pametni politiki pa
pričakuje izboljšanje v letu
1993.
TONE VRABL
Strmec poslej
Nova cerkev
Na večih zborih krajanov
KS Strmec so v zadnjem času
zahtevali, da bi se kraj zopet
preimenoval v Novo cerkev, ki
ga je imel od leta 1141 do leta
1952. Minulo nedeljo so v tej
krajevni skupnosti izvedli tudi
referendum, ki se ga je udele-
žilo 84,35 odstotka vseh volil-
nih upravičencev. Za spre-
membo imena v Nova cerkev
je glasovalo 85,56 odstotka
udeležencev.
Iz knjige spominov Ivanke Lapuh
Knjiga spominov prvošolčkov leta
1935 je redka dragocenost. Ivanka La-
puh iz Slovenskih Konjic je v njej
zbrala in s tekočo besedo povezala
dvoje srečanj sedaj že osivelih vojni-
ških šolarjev - ob 50-letnici in ob 56-
letnici. V njej so pisma, ki si so jih
pisali sošolci pred srečanji, pisma zah-
vale in hvaležnosti po njih. Zraven pa
vrsta iskrih misli, ki so si jih izrekli
med seboj po dolgih letih, hudomušnih
opisov sprememb nekdanjih sošolcev,
ta pravi govori, dokumenti...
Za spomini na zadnje srečanje še ni
potegnjena črta. Prekratek čas je šele
minil. Zato pa so spomini še bolj živi
v srcih. Prišli so iz vseh koncev, oblo-
ženi z leti in življenjem, ki ga je večina
preživela ob trdem delu po kmetijah.
Prišli so in za en dan postali spet mla-
di, razigrani, polni smeha, drezanja,
želje po pesmi, deklamaciji, po mlado-
sti. Z njimi je bil nekdanji učitelj An-
ton Zorko. Skupaj so nastežaj odprli
zakladnico spominov. Dečki, deklice
in gospod učitelj. Marija Ograjenšek se
je postavila s pesmijo, ki jo je sama
spesnila in uglasbila, pa še Ting-tangl
iz tretjega razreda je znala na pamet.
Hilda je povedala Gregorčičevo So-
či... Ne, življenje jih ni obremenilo
s sklerozo. Z leti, to že. Tudi smrt je že
posegla v njihove vrste; od 22 sošolk in
sošolcev so se že poslovili. A ti, ki so se
zbrali ob 56-letnici, so še polni energi-
je in obljubili so si ponoven večer og-
njemeta spominov.
MBP
Novoletni obisk
v porodnišnici
Na začetku vsakega novega
leta je prva tradicionalna ak-
cija, ki je v programu NT-RC,
obisk celjske porodnišnice in
čestitka predvsem tisti mami-
ci, ki bo prva rodila v novem
letu. Tudi tokrat se bo ekipa
NT-RC oglasila v celjski po-
rodnišnici in sicer v četrtek, 2.
januarja, ob 9. uri. Pri obdaro-
vanju sodeluje več delovnih
organizacij in posameznikov,
z glavnim sponzorjem MODO
Celje. V priložnostnem pro-
gramu bosta nastopila oktet
Studenček in trio Vikija Ašiča
starejšega.
TV
14. stran i
27. december '91 I
Konec zaletavanja v zid
Dr. Dlmltrii Rupel, zunanji minister republike Slovenije o Bruslju, Peterletu In prihodnosti
Lani novembra je naspro-
toval konceptu plebiscita,
kakršnega so si zamislili na
sestanku v Poljčah. To je bil
čas pred konferenco
0	Evropski varnosti in sode-
lovanju, ko je svet prepriče-
val, da Slovenija ne ruši Ju-
goslavije. Slovi kot pragma-
tik, politiko torej razume kot
umetnost možnega.
Plebiscit je vseeno bil. In
)Otem pol leta priprav na
azglasitev samostojnosti.
Urejanje drža\Tiih služb. Tu-
li zunanjega ministrstva,
i^repričevanje sveta. Potem
vojna. Haaška konferenca,
n mnoge druge. In potem
Bruselj: priznali vas bomo
1	5. januarja.
Razburljivo leto s pozitiv-
no bilanco pod črto. Ruplu je
popularnost nenehno rasla.
Kljub sporom s Peterletom,
kljub razkolu v »njegovi« de-
mokratski zvezi, kljub zdaj
obljubljenim, pa spet odla-
šanini priznanjem samostoj-
nosti. Prvo nalogo je mini-
ster opravil. Je zadovoljen?
»To je bilo zame leto skraj-
nih naporov. Na noge smo
postavljali ministrstvo. Mo-
ral sem obračunati z nekate-
rimi svojimi političnimi pri-
jatelji in nasprotniki. Razkol
v naši stranki, je bil zame
zelo boleč, saj sem jo vendar-
le od začetka vodil. Prirastla
mi je k srcu, ampak drugače
ni šlo. In to so gotovo stresi
in napori. Da ne govorim
o neskončnih prizadevanjih
pri tujih državnikih, da bi si
Slovenija pridobila neko
prepričljivo vlogo in dostoj-
no mesto med narodi sveta.
Nikakor ne mislim, da je to,
kar sc zdaj dogaja s prizna-
njem Slovenije samo moje
delo. Če ne bi bilo predsed-
nika Kučana, Peterleta in iz-
jemnih iniciativ doktorja
Bučarja, se cela vrsta stvari
ne bi izšla. In če ne bi Bavčar
in Janša med vojno delala
tako kot sta, to početje ne bi
bilo uspešno. Je pa seveda
v marsičem tudi moje delo in
sem ponosen, da sem pri tem
sodeloval in zadovoljen, da
.se tako dobro izteka. Hkrati
pa me skrbijo stvari, ki zdaj
prihajajo...«
Bruseljski sporazum ven-
darle še ni pravo priznanje,
to bo šele 15. januarja. Ali je
možno, da se še kaj zaplete?
»Ali je možno, da vam ope-
ka na glavo pade? Seveda
takšna možnost obstaja ...«
Ampak - ali predvidevate
kakšne zaplete?
»Mislim, da bodo v Evropi
stvari dobro stekle. Predvi-
devam pa, da bodo še težave,
zlasti z ZDA. Zanje pač ni-
.smo strateška država...«
Bruseljski sporazum je pr-
vi primer uveljavljanja
skupne evropske zunanje in
varnostne politike. Nam to
dejstvo lahko kaj pomaga?
»Ta sporazum je jasen.
Daje pač še nekaj časa, da se
iztečejo znane iniciative, kot
je Ilaaška konferenca in kot
je iniciativa Cymsa Vancea
v zvezi z mirovnimi četami.
Hkrati je to čas, v katerem se
lahko evropska skupnost ne-
koliko amalgamira, postane
bolj enotna v svojih pogledih
in dejanjih. Kakorkoli že, pa
je ta sporazum v bistvu na-
poved pravih slovensko-
evropskih odnosov z vsemi
protokolarnimi pritiklinami.
Menim, da je za nas tudi bi-
stveno, da se je z bruseljsko
resolucijo Jugoslavija do-
končno potopila. Dokler je
Jugoslavija obstajala, je na-
mreč vedno obstajala tudi
nevarnost, da z nami na kak-
šen način računa ali obra-
čuna.
Sporazum za nas tudi pome-
ni, da se zdaj začenja zelo
resno življenje, da se začenja
delo sicer malenkostnih,
drobnih, ampak izjemno šte-
vilnih urejanj gospodarskih
odnosov. Urediti moramo
celo vrsto novih aranž-
majev.«
Priznanje Slovenije je pomembno predvsem
z gospodarskega vidika. Prinaša možnost pridruže-
nega članstva v Evropski skupnosti, kakršnega so
že dobile Madžarska. Poljska in Češkoslovaška.
Pogovoriti pa se bo treba tudi o novem trgovin-
skem sporazumu - sorazum ES z nekdanjo Jugo-
slavijo poteče maja. Kratkoročno pa priznanje
omogoča vsaj sklenitev posebnega trgovinskega
sporazuma. Po razveljavitvi sporazuma z Jugosla-
vijo Slovenija namreč ni imela več ugodnosti
izvoza nekaterih izdelkov po nižjih cenah.
Priznanje omogoča članstvo v evropskem zdru-
ženju za prosto trgovino EFTA. Članice tega zdru-
ženja so prodale skoraj dve tretjini blaga namenje-
nega izvozu na trge Evropske skupnosti.
Priznanje bo omogočilo tudi normalno poslova-
nje slovenskih podjetij s tujimi podjetji. Doslej
nekaterih sporazumov o kooperacijah zaradi
nejasnega položaja ni bilo mogoče obnavljati.
Možno bo tudi članstvo v mednarodnih finanč-
nih institucijah, čeprav bo pri nekaterih potrebno
počakati na članstvo v Združenih narodih.
Za nevtralnost
čeprav je ravno gospodar-
ski vidik verjetno najpo-
membnejši, pa bo priznanje
imelo tudi pomeml)ne poli-
tične posledice in vpliv na
vaše ministrsko delo. Lahko
bi rekli, da je zunanja politi-
ka dosegla prvi cilj, zdaj pa
jo bo treba na novo opredeli-
ti, določiti nadaljnjo strate-
gijo. Kakšna bo?
»Zunanja politika je zago-
tavljanje komunikacijskih
kanalov med državo kot je
Slovenija in drugimi država-
mi. Mi zagotavljamo tehniko
teh odnosov, kaj se bo v ka-
nalih dogajalo pa ni samo
stvar zunanjih zadev. Mi
smo prevodnik. Služimo
drugim ministrstvom, dru-
gim institucijam, drugim
ljudem. Služimo na primer
državljanom, da lahko potu-
jejo na tuje.
Kaj se bo s priznanjem za
nas spremenilo? Ne bo nam
treba več prepričevati in in-
formirati svetovne javnosti,
s čimer smo se letos zelo iz-
črpavali. Jugoslavija je ime-
la na voljo 84 ambasad, ki so
se večinoma ukvarjale s pro-
pagiranjem Jugoslavije kot
celote. Njihovo delovanje
smo morali kompenzirati
z lastnimi močmi, imeli pa
smo zelo malo ljudi. S priz-
nanjem bo to delo nedvomno
steklo bolj normalno in živ-
ljenje zunanjega ministrstva
bo lažje. Priznana država
pač ima svoje izpostave.
Predvidevamo, da jih bomo
imeli 20 do 25, odstalo pa
bodo kombinirana predstav-
ništva.«
Kaj pa nove usmeritve?
»Naša pr\'a naloga je, da
ugotovimo, ali je mogoče do-
seči pridruženo članstvo
v Evropski skupnosti. Dogo-
voriti se moramo, kakšna bo
naša obrambna pozicija in
kako se bomo zunanjepoli-
tično opredelili glede na hr-
vaško-srbsko krizo. Sam se
zavzemam za nevtralnost in
mislim, da mora biti to tudi
naša, dolgoročna orientacija
v zvezi z drugimi evropskimi
zadevami. Je pa res, da je
država lahko nevtralna le, če
ji druge države tak položaj
priznajo. Zato bi se ob odlo-
čitvi za nevtralnost morali
spet boriti za priznanje - za
priznanje takšnega statusa
torej.
Naslednja pomembna zade-
va so mučna vprašanja od-
nosov z jugoslovanskimi dr-
žavami. Zaradi objektivnih
okoliščin nismo negovali bi-
lateralnih stikov z njimi.
Z drugimi ministri smo se
srečevali pravzaprav le
v Haagu. S srbskim mini-
strom se drugje sploh ne mo-
rem sestati, ker v Beograd
zaradi fizične varnosti ne
grem. Naši odnosi s Srbijo so
popolnoma pokvarjeni. Če-
prav imamo gospodarske in-
terese za sodelovanje s Srbi-
jo in z drugimi republikami,
je vprašljivo, kako uspešno
jih bomo rešili. Veliko raz-
mišljam, kako bi vzpostavili
komunikacije z Bosno, z Ma-
kedonijo ... No, z Makedonci
bo relativno lahko, težje bo
z nekaterimi drugimi. Tudi
s Hrvati bo težko, ker Hi-\'ati
ne »špilajo« skupaj z nami in
delajo tudi napake.
V tem času pa sc moramo
tudi dobro pripraviti na do-
govore z Evropsko skupnost-
jo sredi maja, ko se bo izte-
kel moratorij sporazuma
med Jugoslavijo in Evropsko
skupnostjo. Prav tako mora-
mo vzpostaviti odnose z dru-
gimi državami. Odpotovati
nameravam v države jugo-
vzhodne Azije, povabljen pa
sem tudi na Kitajsko. Te obi-
ske bom skušal združiti,
morda bom lahko obiskal tu-
di Japonsko. Veliko moramo
postoriti pri povezavah
z bivšimi sovjetskimi repu-
blikami. Z Rusijo smo že
podpisali sporazum. Dela bo
zelo veliko, ne bo pa toliko
mučnih razbijanj blokad, ne
bo več zaletavanja v zid...
Boj za oblast
Kot minister in kot stran-
karski mož ste močno vpeti
tudi v dogajanja na politični
sceni doma. Pozornost vzbu-
jajo zlasti vaši spori s pred-
sednikom vlade, Lojzetom
Peterletom. Ljudje se pogo-
sto sprašujejo, kdo bo koga
odstavil...
»Ne vidim nobenega vzvo-
da, s katerim bi lahko bil pri
tem razmerju sil v parlamen-
tu odstavljen. Mislim, da so
nekatere izjave predsednika
Peterleta prenagljene. Te iz-
jave me presenečajo, ker sem
imel gospoda Peterleta za
zmernega in razsodnega člo-
veka, zdaj pa kaže, da ga
vznemirjajo nekatere zade-
ve, ki pa niso v zvezi z zuna-
njo politiko. Poleg tega, da je
vznemirjen, sodim, da je tudi
pod velikim pritiskom - ni
nujno, da je sam odgovoren
za te reči. V Sloveniji se pač
vodi boj za oblast in za utr-
ditev oblasti. In pozicija de-
mokratske stranke, ki jo jaz
na nek način tudi poskušam
artikulirati, ima za te oblast-
ne račune nevaren naboj.
Poleg tega mi moje politič-
no in sociološko znanje ter
moja vest ne dopuščajo, da
bi bil do krščanskih demo-
kratov ali narodnih demo-
kratov manj neizprosen, kot
sem bil do komunistov. Če se
hoče neka stranka obnašati
tako, kot se je prej obnašala
komunistična oblast, ki je
hotela imeti oblast v vsakem
podjetju in je hotela ljudi
nameščati samo po strankar-
skih kriterijih, potem se mo-
ram jaz seveda tudi tokrat
oglasiti. Po duši sem liberal-
ni konservativec ali konser-
vativni liberal, kakor hočete,
in nekakšnega totalitarizma
in zapovedniškega naskoka
preprosto ne prenesem. Po-
skušam mu kolikor je mogo-
če argumentirano, nasproto-
vati.«
Razkol v Slovenski demo-
kratični zvezi in zapleti
V času od prvega junija do začetka decembra je
minister Rupel opravil več kot 30 službenih popo-
tovanj po Evropi, pri čemer je na enem potovanju
pogosto obiskal več držav. Poleg sosednjih držav so
na spisku vse skandinavske države, ZDA, Kanada,
Velika Britanija, Luksemburg, Belgija, Francija,
Portugalska, Grčija, bivše socialistične države
Romunija, Bolgarija, Albanija, Poljska, Češkoslo-
vaška, Rusija, Litva, Latvija, Estonija...
»Meje z Avstrijo in Italijo so tam kjer so in se ne
bodo spremenile. Seveda se bomo pogovarjali
o odnosih na meji, vendar spreminjanje meja ne
pride v poštev. To dobro vedo Italijani in vedo
Avstrijci, ker pač po sistemu KVSE to ne gre. Ker
smo tudi mi v tem sistemu, ni nikakršne možnosti,
da bi se to spremenilo. Problem pa je, kako bo
Slovenija vstopila v mednarodne sporazume,
kakršni so Osimski sporazumi in kakršna je
avstrijska državna pogodba. Glede na to, da nam je
priznana sukcesija na Jugoslavijo, to v principu ni
problem. To bi rad poudaril - v principu, v načelu,
v teoriji to ni problem. Je pa lahko problem v teh-
niki. Sam se tega ne bojim zelo. V Italiji imajo
demokracijo kot pri nas. Tudi pri nas imate desni-
čarje, ki govorijo neumnosti o nacionalnem vpraša-
nju. Tega je tam pač veliko. Imate fašiste, ki pri-
dejo v Koper... Bog pomagaj, to je za demokra-
tično deželo normalno.«
Dr. Dimitrij Rupel je star 45 let. Na ljubljanski Filozofski
fakulteti je študiral književnost in sociologijo. Bilje urednik
študentskega časopisa Tribuna. V času študija je že objavil
dve leposlovni deli, z literarnimi kritikami pa je sodeloval
v različnih slovenskih in jugoslovanskih časopisih. Po
diplomi je študiral v ZDA. Posvetil sc je sociologiji kulture
in umetnosti in leta 1976 doktoriral. Njegov doktorat je izšel
kot knjiga z naslovom Svobodne besede. Je avtor številnih
člankov, med knjižnimi deli pa še posebej rad poudari
Besede božje in božanske in Izbrana poglavja iz sociologije
kulture in umetnosti. Bil je urednik Nove revije, dokler ni
bil zaradi sporne 57. številke, ki je bila posvečena sloven-
skemu narodnemu vprašanju, leta 1987 odstavljen. Skupaj
z Janezom Janšo je začel leta 1988 snovati stranko, najprej
poimenovano Slovenska demokratična zveza razuma. Ko je
bila stranka pod imenom Slovenska demokratična zveza
leta 1990 ustanovljena, je postal njen predsednik. Lani maja
je bil i- Peterletovi vladi postavljen za ministra za zunanje
zadeve.
Foto: NACE BIZILJ
15. stran i
27. december '91 I
v odnosih med »vašimi« de-
mokrati in Demosom pa so
vendarle napovedali spre-
membo slovenskega politič-
nega prostora. S priznanjem
Slovenije bo izpolnjena tudi
»zgodovinska vloga« Demo-
sa. Kdaj pričakujete njegov
razpad?
»Marsikdo bi rad mene ali
našo stranko prikazal kot
razbijalko Demosa. To je
povsem neupravičeno in celo
smešno. Naša stranka je bila
utemeljiteljica in ustanovi-
teljica Demosa. Zdaj je tako,
kot da bi nas metali iz lastne
hiše. Temu smo se seveda
upirali.
Demos je nedvomno imel
važno zgodovinsko poslan-
stvo v novejši slovenski poli-
tični zgodovini. Opravil je
dobro delo, veliko delo, za
kar imajo zasluge vse stran-
ke. Če te koalicije ne bi bilo,
najbrž še danes ne bi imeli
samostojnosti. Še več: najbrž
v Jugoslaviji ne bi stvari te-
kle tako kot se, najbrž celo
v srednji Evropi in celo
v Sovjetski zvezi ne bi teklo
tako, kot teče, če se ne bi pri
nas dogajalo vse, kar je spro-
žil Demos. Zato seveda vlogo
Demosa ocenjujem pozitiv-
no, hkrati pa opozarjam na
težnje po prevladi ene stran-
ke ali enega načina razmi-
šljaHja znotraj Demosa.«
Toda - ali ne bi bil razpad
Demosa zdaj že povsem nor-
malen?
»Demos je najvažnejše
svoje naloge opravil in zato
so se začele kazati logične
razlike in l azpoke. V prihod-
nji fazi slovenske demokra-
cije bo razporeditev politič-
nih sil prav gotovo drugač-
na. Naša stranka zagovarja
sredinsko opcijo. Želimo, da
bi se okoli strank kot so soci-
aldemokrati, zeleni in naša
stranka, zbralo še nekaj dru-
gih, da bi se okoli tega levega
dela koalicije nabirala kri-
tična masa, ki bi lahko stvari
peljala naprej. Nisem zoper
to, da se v to sredino vključi-
jo tudi krščanski demokrati,
prav tako ne nasprotujem,
da so tu v drugi fazi liberalni
demokrati. Zato so vse ob-
tožbe zaman in odveč. Ne
smemo pa se izpostaviti ne-
varnosti hegemonizaciji
s strani ene stranke ali enega
človeka.«
Ne bom zamenjal
konja
s svojim delom ste si na-
brali velik politični kapital,
kako ga nameravate vnovči-
ti? Boste ostali v politiki tudi
po volitvah ali pa se boste
kot doktor sociologije vrnili
nazaj k stroki?
»Mislim, da je v slovenski
politiki še nekaj prostora za-
me in da imam še nekaj po-
slov, ki jih je treba narediti.
Nameravam ostati zunanji
minister, če bo le mogoče.
Mislim, da je treba ministr-
stvo dokončno profesionali-
zirati, mu dati ustrezen po-
ložaj v slovenski politični in
administrativni sceni, pa se-
veda tudi v mednarodni. Me-
nim, da bi bilo narobe, če bi
zdaj menjal konja. Z določe-
nim poznavanjem razmer,
s kontakti, poznanstvi, ki so
se ustvarila, imam prednosti
pred drugimi. Zdaj lahko
normalno ali relativno
uspešno mednarodno komu-
niciram in mislim, da to kar
delam, relativno odgovorno
in uspešno opravljam.
Sem pa bil ravno danes tu-
di na Fakulteti za družbene
vede, kjer sem predsednik
fakultetnega sveta in sem se
dogovoril, da bom, če bo le
mogoče, v drugem semestru
oziroma po 15. januarju spet
začel delati tudi na fakulteti.
Vsaj enkrat na teden bom
imel seminar. Ne želim na-
mreč popolnoma izgubiti sti-
ka s študentsko populacijo,
ki je zame tudi stik z življe-
njem.«
Od vsega začetka ste v to-
ku burnih sprememb, ki jih
doživlja Slovenija. Napove-
dovali ste jih z Novo revijo,
bili ste pri ustanavljanju
strank, sodelujete pri med-
narodnem uveljavljanju Slo-
venije. Kako čisto osebno vi-
dite Slovenijo ob naslednjem
novem letu ali čez nekaj let?
»Zelo resno vam povem:
mislim, da bo Slovenija do-
bro izgledala, da bo čez leto,
dve že čutiti velike razlike.
Naša evropska povezava,
evropska vloga nam bo pri-
nesla spremembe, ki jih mo-
goče še niti ne slutimo. Celo
Ljubljana bo drugačna, ker
bo prišel tuj kapital, tuje
družbe, ker bo tukaj mnogo
več mednarodnega pretoka,
mnogo bolj bomo vključeni
v evropske tokove. Mislim,
da je normalno, da se bo
standard ljudi dvignil. Tre-
nutno smo še v upadanju,
vendar sodim, da se bo ta
trend v enem letu obrnil, pri
čemer se zanašam na Men-
cingerjeve ocene. Sodim, da
bo Slovenija v resnici doži-
vela velik razcvet in da bo
imela v primerjavi z drugimi
jugoslovanskimi republika-
mi ogromno prednosti. Mi-
slim, da bomo tudi zatočišče
jugoslovanskega kapitala.
Čaka nas zelo živahno življe-
nje. Ljudje bodo bolj zado-
voljni, življenje se bo norma-
liziralo. Trenutno smo še ra-
njeni - malo od komunizma,
malo od vseh teh burnih
sprememb, malo od svoje
majhnosti. Zgodovinsko smo
obremenjeni, ker smo bili
vedno nekomu podrejeni.
Toda zdaj bomo pač morali
normalno živeti. Sloveniji
napovedujem, ne bom rekel
srečno, pač pa izjemno in-
tenzivno in zanimivo življe-
nje. Sem velik optimist in
vem kaj govorim.«
INES DRAME
»To, kar se sedaj dogaja s priznanjem Slovenije,
ni samo moje delo. Če ne bi bilo Kučana, Peterleta
in izjemnih iniciativ dr. Bučarja, se cela vrsta
stvari ne bi izšla.«
»Moje politično in sociološko znanje ter vest mi
ne dopuščajo, da bi bil do krščanskih demokratov
ali narodnih demokratov manj neizprosen, kot sem
bil do komunistov. Če se hoče neka stranka obna-
šati tako, kot se je prej komunistična oblast, potem
se moram tudi tokrat oglasiti.«
RADIO CEUE
Nož V srcu
Za drugo rojstvo Marjana Zidarja so poslirbeli ceijslii IdrurgI
z uspešnim posegom, lil ga je spremljala tudi sreča
o prebodenih srcih navad-
no govorimo ob neuslišanih
ljubeznih. Redkokdaj misli-
mo to dobesedno, še bolj red-
ko pa se lahko pogovarjamo
s človekom, ki je imel prebo-
deno srce. Marjan Zidar, 37-
letnik iz Kamenika v šmar-
ski občini, pa je mož, ki je
imel prebodeno srce.
Z nožem.
Nocoj ne boš šel
domov
»Kolega iz Cerovca me je
povabil na kozarček. Več se
nas je zbralo. Vse je bilo do-
bro, dokler ni prišel nepo-
vabljen gost, Ivan Trkmič.
Že prej nisva bila v dobrih
odnosih. Ljubosumen je na
punco. Še menit se ne sme
nihče z njo. Ne da si dopove-
dati, da me njegova punca ne
zanima. Pa še dolžen mi je
nekaj bil. Spomnil sem ga na
dolg. »Ti bom vrnil, bom. Ta-
ko da ne boš mogel nosit,« je
rekel. Hotel je, da greva ven.
Ni mi bilo, pa je odšel sam.
Sedaj vem, da je šel po nož.
Ko se je vrnil, se je ponovi-
la stara pesem.
Mag. dr. Miroslav Batišta:
»Poškodbeni oddelek oskrbi
vse poškodovance na območju.
Standard oddelka zaenkrat še
ne ustreza kakovosti oskrbe
poškodovancev. Menim, da so-
be z devetimi posteljami niso
primerne za najtežje poškodo-
vance, ki potrebujejo počitek.
Upam, da bo novo vodstvo
bolnišnice ugotovilo dejanske
potrebe vseh in razporejalo
svojo pozornost in denar tja,
kjer so največje potrebe.«
»Greva ven?«
»Ne grem!«
»Nocoj ne boš šel domov.«
Potem me je pa kar gledal.
Naenkrat je stopil proti meni
in zamahnil enkrat, dvakrat.
Nič me ni bolelo. Sam sem ga
zagrabil, kolega sta mu vzela
nož. Potem mi je postalo
toplo.
»Saj si ves krvav,« so go-
vorili prijatelji. Pogledal
sem in res sem bil. Hotel sem
domov, da se preoblečem, da
ne bi tak okoli hodil. Prijate-
lji pa so me spravili v avto in
naravnost v zdravstveni
dom. Nož sem vzel s seboj.
Ves čas sem bil pri zavesti.
Tudi vožnje z rešilcem v Ce-
lje se dobro spomnim. Pa da
so me v bolnici slačili. Na-
prej pa ne...«
Srečen splet
okoliščin
Marjan Zidar se ne spomi-
nja, kaj je bilo potem. Spo-
minjajo se tisti, ki so mu re-
šili življenje. »To je bil sre-
čen splet okoliščin,« pravi
primarij dr. Rado Pilih, ki je
bil dežurni operater na dan
Marjanove nesreče - 27. no-
vembra. Nekoliko nerad pri-
poveduje, kako je bilo. »Am-
pak če je pacient povedal, je
prav, da tudi mi. Že zato, da
bodo ljudje vedeli, da lahko
zaupajo tej bolnišnici, kadar
so hudo poškodovani.«
Po njegovih besedah je
imel Marjan res srečo: hitro
so ga pripeljali, zdravnik
v kirurški ambulanti je takoj
postavil pravo diagnozo,
operativna ekipa je bila ta-
koj pripravljena in začela
z delom. Nobene izgube časa
ni bilo.
»Že v ambulanti smo mu
razbremenili osrčnik s punk-
cijo, v operacijski pa smo mu
s hitrim posegom zašili
vbodno rano v si-cu. »Na vi-
dez preprosto, v resnici pa je
ves čas šlo za sekunde, za to,
kdo bo koga. Bo srce vzdrža-
lo pritisk, bo kirurg dovolj
hiter, bo...? Ja, kar veliko
strahu je Marjanovo srce vli-
lo vsem, ki so bili ob njem.
»Pri vbodu skozi prsno
steno, skozi osrčnik v samo
srce, je največjo nevarnost
predstavljal izliv krvi v osrč-
nik, ki je neraztegljiva veziv-
na vi-eča. V njej deluje srce.
Če se ob srcu nabere preveč
tekočine, stisne srce tako
močno, da ne deluje več. Pri
pacientu smo bili priče he-
matoperikarda, torej rane
skozi osrčnik na takem me-
stu, da kri ni mogla odtekati
v prsno votlino, ampak se je
nabirala v osrčniku.
Z operativnim posegom
smo morali prekiniti prsni-
co, sprostiti pritisk krvi, ki je
stiskala srce in zašiti vbod-
nino v samem srcu. Po tem je
šel pacient v intenzivno tera-
pijo, ki je v sodelovanju z in-
ternisti pripomogla, da se je
pacient dobro popravil.
»Preprosto?
Sreča bi bila
premalo
če kaj, potem drži, da je
imel Marjan Zidar srečo.
A ne le zaradi hitrega in pra-
vilnega ravnanja vseh, ki so
mu po nesreči pomagali.
Predvsem zaradi njihovega
znanja. »Srečo sem imel, da
me je tako dober zdravnik
dobil v roke,« po človeško
poenostavi Marjan. Pa ima
čisto prav. Za primarija Pili-
ha in vse druge.
»Za tako izjemno delo so
potrebni vsi ljudje, ki delajo
v bolnišnici: sestre v ambu-
lanti, na rentgenu, v opera-
tivnem bloku, v intenzivni
terapiji in na samem oddel-
ku. Uspeh je lahko le posle-
dica stalnega dobrega dela.
Le res uposobljen kader je
kos težkim primerom,« po-
udarja dr. Pilih.
V ekipi, ki je neposredno so-
delovala pri reševanju Marja-
na Zidarja, so bili: operater
prim. dr.Rado Pilih, asistenta
dr. Majda Janež-Bizjak in dr.
Vladimir Meštrovič, inštru-
mentarska sestra Marta Lešek
ter sprejemni zdravnik dr. Ra-
doslav Rusek.
Marjan Zidar se mesec dni po operaciji počuti tako, kot da ne bi
imel nikoli rane v srcu. Veselja nad srečnim razpletom ne
skriva.
Vsekakor gre za izjemen
primer. Predstojnik celjske
travmatologije mag. dr. Mi-
roslav Batišta: »O izjemnem
primeru govorimo zaradi na-
rave poškodbe. Običajno so
poškodbe srca tako hude, da
smrt nastopi takoj ali med
prevozom. Zaradi nujnosti
pa je treba operacijo opraviti
brez ekstrakorporalne cir-
kulacije - srce torej med
operacijo ves čas normalno
utripa.«
Ponovno rojstvo
»Zbudil sem se drugi dan
ob pol štirih. Povsod so bile
same cevi, privezan sem bil
tako, da se nisem mogel pre-
makniti. Povsod aparature.
Najprej nisem vedel, kje
sem, že čez dve uri pa sem se
vsega spomnil,« obuja spo-
mine na hude trenutke
Marjan.
»V postopertivnem poteku
so zanj skrbeli anesteziologi
v enoti intenzivne terapije,
travmatologi in kardiologi.
Celoten postoperati\Tii po-
tek je bil za takšno poškodbo
zelo dober. Pacient se pri-
pravlja na odhod domov,
verjetno brez posledic,« stro-
kovno zaokroži pripoved dr.
Batišta.
Tudi zanj, navajenega po-
škodovancev, saj jih na leto
na oddelek sprejmejo preko
2300 in jih od tega 1200 ope-
rirajo, primer ni vsakdanji.
Navsezadnje so vbodnine
v srce, ki dočakajo in preži-
vijo operacijo, še vedno
k sreči redke. Ena na leto,
dve. Mimogrede - primarij
dr. Pilih je nazadnje opravil
podobno operacijo pred 20.
leti, a je bolnik kljub uspele-
mu posegu umrl.
Marjan Zidar pa nam je
vesel rekel: Na novo sem se
rodil. Odslej bom na leto
praznoval dva rojstna dne-
va.« Ko smo ga obiskali, je
bil tik pred odhodom domov,
na kmetijo, kjer sicer še go-
spodarita starša.
S kakšnimi občutki se vra-
čate?
»Vesel sem, ker se mi je
tako hitro obračalo na bolj-
še. Še zdravniki niso mogli
verjeti. Ko pa bom prišel do-
mov ... Trkmiča bolje da ne
vidim.«
Vam hodijo po glavi maš-
čevalne misli?
»Ne, na maščevanje ne mi-
slim. Bo že sodišče odločilo
tako, da bo prav. Drugače ne
bi bilo nikoli konca. Kolegi
pa pravijo, da Trkmiču še ni
bilo dosti, da pravi, da bo
streljal, ko bom prišel...«
Upajmo in verjemimo, da
gre za slepe grožnje. Čeprav
je Marjan preživel nož v sr-
cu, pa sreče le ne gre preveč
izzivati.
MILENA B. POKLIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Prim. dr. Rado Pihh: »Ves tak poseg je ena sama borba in strah. Do konca ne veš, kdo bo hitrejši.
Ali kirurg ali posledice poškodbe. To napetost doživlja celotna ekipa.«
16. stran i
27. december '91 I
FOTO LIFE
Pa smo dodali še piko na
i letošnji akciji NT & RC FO-
TO LIFE. Na slavnostni zak-
ljuček v veliki foto studio
FONDA so prišli prav vsi:
nagrajenci, povabljeni, ma-
nekenke in firbci.
S fotografskim happenin-
gom smo pripravili drugačno
vzdušje, ki se je stopnjevalo
vse do podelitve nagi'ad. Či-
sto ob koncu smo objavili
najboljše. Bralci so s svojimi
glasovi izbrali fotografijo le-
ta avtorice Sonje Kamplet iz
Polžanske gorice pri Šmarju
z naslovom »Na deželi«. Le-
ta si je iz kopice nagrad iz-
brala najdragocenejšo - fo-
toaparat Vashica z motorč-
kom, ki ji ga je izročil glavni
sponozor Roman Fonda.
Bralcem so bile fotografije
očitno všeč, saj so prav vsi
avtorji dobili sorazmerno
enako število glasov. Sonji
sta bila tik za petami Milko
Škoberne iz Laškega s foto-
grafijo »V škafu« in Brigita
Koklič iz Celja s »Plavalko«.
StrokoNTia komisija je za po-
srečeni trenutek, ki ga je
s fotografskim objektivom
ujela Brigita Koklič, ocenila
kot najboljšo in avtorici do-
delila dodatno nagrado - fo-
toreportersko jakno NT
& RC. Nagrado za prezrto
vrednoto je prejel še Boris
Miheljak iz Celja, najmlajši
udeleženec akcije pa je bil
Primož Poklic iz Slovenskih
Konjic. Najlepša nagrada pa
je pripadala oblikovalcem
akcije: zadovoljni obrazi na
zaključku na presenetljivo
velik odziv bralcev in foto-
grafskih amaterjev, ki so
redno oblikovali rubriko Fo-
to life. Tudi priloženo, z zak-
ljučka v Studiu Fonda. Pri-
hodnje leto bomo nadalje-
vali ...
EDI MASNEC
Fotografski happening v obliki modne revije so pripravile manekenke plesnega foruma. Foto-
grafi so imeli polne roke dela in nekaj njihovih izdelkov si danes že lahko ogledamo.
Sonja Kmaplet, očitno zelo presenečena, prejema čestitke
Romana Fonde za najboljšo fotografijo po izboru bralcev NT
&RC.
Med bralce, ki so glasovali za fotografijo leta v akciji Foto-life, smo minuli torek v dopoldanski mavrici RC
izžrebali deset nagrad - gravur, ki jih je izdelal priznani umetnik Adi Arzenšek. Nagrade so po pošti že prejeli:
Jožica Guzej iz Loke pri Zusmu, Zdenka Letonje iz Bočne, Darko Ocvirk iz Šentjurja, Rolando Jelen iz Petrovč, Ana
Jelovšek iz Laškega, Rok Tomažič iz Velenja, Lidija Vodeb iz Celja, Peter Petrovič iz Celja in Matjaž Laznik iz
Slovenskih Konjic. Iskreno čestitamo.
Fotografije:
SONJA KAMPLET
MILKO ŠKOBERNE
TOMAŽ JERŠIČ
EDO EINSPIELER
ROMAN FONDA
ALENKA TURNŠEK
FOTO LIFE
17. stran i
27. december '91 I
Za vse je kriv - Vogrinčev sin
Tone VogNnec: Štajerc po srcu, tiušh stalnem bivališču, bančnem računu, prijateljih... Meti trenerje zaratil skrbi za tiružino
življenje je splet naključij, ki pogosto
odločilno posežejo na ustvarjalno pot posa-
meznika in kdo ve kaj bi se zgodilo s slo-
venskim alpskim smučanjem, če rokomet
ob prelomu šestdesetih let ne bi postal dvo-
ranski šport. Najboljši strelec slovenske li-
ge Tone Vogrinec je tedaj, na pragu repre-
zentance, obrnil hrbet rokometašem mari-
borskega Branika in se zapisal smučanju...
»Rokometaši Branika smo bili tudi dobri
smučarji, ob prehodu v dvorane pa sem se
zavestno odločil za alpsko smučanje, ki mi
je bilo poprej le dopolnilen šport. Kmalu
sem se uvrstil v reprezentanco in nastopal
na domala istih smučiščih, kamor me pot
zanese še zdaj. Leta 1968 sem si zlomil
nogo, odšel k vojakom in tri dni zatem dobil
sina. Ob vTnitvi sem moral poskrbeti za
družino in znašel sem se na razpotju, potre-
boval sem »job«. 1. januarja 1970 sem pri
Braniku nastopil službo profesionalnega
trenerja, dve leti pozneje sem bil že trener
ženske reprezentance in leta 1973 sočasno
moške in ženske, kar je bil svojevrsten pre-
cedens. Obe reprezentanci sem vodil še na
SP 1974 v St. Moritzu, zatem smo že delali
bolj organizirano in začel se je vzpon slo-
venske smučarije.«
Najraje se spominjamo zmage Bojana
Križaja na mladinskem EP v Mayerho£nu
1975, še bolj pa veleslalomskega brona Bo-
risa Strela na SP v Schladmingu 82, ko ste
z nahrbtnikom preskočili ogrado in Borisa
v neizmernem veselju tako spontano »kuš-
nili«.
»Borisova kolajna je bila veliko presene-
čenje, skoraj šok, ki je povzročil strahotno
veselje. V spominu mi je vendarle najbolj
ostalo SP v St. Moritzu, ko sta Miran Ga-
šperič in Bojan Križaj dosegla prvi uvrsti-
tvi med najboljšo petnajsterico. Tedaj se mi
je utrnilo: »Madona, očitno smo na pravi
poti.« Bojan je bil star 17 let in je prišel
v svetovno elito. Naslednje leto je zmagal
na MEP, ki je bilo pravzaprav svetovno
prvenstvo, saj so štartali tudi Američani.
Naslov je bil prvi mejnik, prva potrditev,
da smo na pravi poti in ne več le iskrica.«
Obdobje silovitega vzpona ste zaznamo-
vali s stavami, ki ste jih kot na tekočem
traku izgubljali: sredi zime kopanje v vod-
njaku, britje brkov, skoki v Planici in za
konec še hoja od Ljubljane do Maribora.
Kje jemljete navdih za te »nore« stave?
»S svojo prisotnostjo sem že kot trener in
zdaj kot direktor med ekipo pred pomemb-
nimi tekmami skušal vnesti nekaj »štimun-
ga«. Napačno bi bilo, če bi se stisnili v kot
,in trepetali, kaj bo jutri. Moramo se razve-
'seliti, tudi s takšnimi »neumnimi« stavami.
Zlasti v začetku sem si zavestno izmišljal
novosti za popestritev. V Mayerhofnu je
bilo že zaradi Križajeve zmage nepopisno
veselje, pred hotelom pa sem pri minus 10
stopinjah Celzija v popolni smučarski opre-
mi skočil v bazen. Ni bilo tako hudo, toda
bil je dogodek, o katerem se je še dolgo
govorilo. Na olimpijskih igrah v Sarajevu
bi me Franko lahko mirno ostrigel na belin,
vendar je od tega sam odstopil in mi odre-
zal samo šop las.«
Ali se iz tega rojeva vaš smisel za novota-
rije. Pri Mednarodni smučarski zvezi ste
predlagali marsikatero novost, ki je koreni-
to spremenila potek svetovnega pokala.
»Smučanje je dolgočasno in je delno zašlo
na slepi tir. Brez korenitih sprememb bo
medijsko povsem nezanimivo. V smučanju
sem že od leta 1954, ko sem nastopil na prvi
tekmi in če si tako dolgo zraven, si z dušo in
srcem v »špilu«. In razmišljaš: na smučišču,
v prijetni družbi ob kozarcu vina - jaz bolj
ob Coca-coli, po tekmi, treningu, ob sreča-
njih s trenerji in direktorji drugih ekip.
Meni in tudi drugim je že marsikdaj ušel
tekmovalec s številko 35, tekma v drugem
teku izgubi na pomenu po nastopu vodilne
petnajsterice. Nekaj se mora spremeniti;
zdaj je uvedeno novo točkovanje. Na zadnji
seji FIS sem glasno in jasno povedal, čeprav
so se mi smejali: »Dragi prijafli. Zelo
uspešno smo sprejeli nove ideje. Nekaj si še
moramo izmisliti, ker smo nezanimivi. Če
bo treba, se bomo s hriba peljali tudi »rik-
verc«. Zdaj je show zelo kratek in paralelni
slalom ni najbolj posrečena rešitev. Tudi
v skokih bi nekaj spremenil: uvedel bi pa-
ralelne skoke. Na izpadanje. Kot v tenisu.«
Vaša razmišljanja niso ozko usmerjena.
Dotaknili ste se smučarskih skakalcev, po-
leti na SP v Tacnu tekmovanj v slalomu na
divjih vodah. Je v vas inovatorska žilica,
nekaj iz otroških let?
»Ne, če si tako dolgo v športu, te vse
zanima. Kot »mule« sem gojil vse mogoče
športe: tenis, košarko, rokomet, smučanje.
Skoraj ni športa, s katerim se nisem ukvar-
jal. Sanjal sem o treh panogah, ki so me
blazno zanimale: kajak na divjih vodah,
jadranje z letali, zmaji ali padali, in jadra-
nje na vodi. Zanimivo, moj sin je star 22 let,
»prtišjen« na padala in s para-glidi neneh-
no v zraku. Mogoče je to napravil namesto
mene. Če si športno vzgojen, gledaš tekme,
TV prenose in se nenehno giblješ v športnih
krogih, ti mimogrede šine kakšna ideja.
Zdaj sem se navadil, da dokler ideja vzklije
in pade na plodna tla, mine precej let. Ideje
niso plačane, nihče mi ne bo dal ordena ali
zaslug za narod. Človek se s svojimi mnenji
pač vključi v razne diskusije. V smučariji je
drugače. Tu sem plačan in posebej angaži-
ran, a zaradi tega še zdaleč ne živim
v oblakih.«
V 80. letih ste bili medijska osebnost Slo-
venije številka 1. Val življenja vas je zap-
Ijusknil v politiko. Decembra 89 ste prista-
li, da boste na lanskih volitvah kandidirali
s prenovitelji. Je bila to želja po nečem
novem ali resnična namera?
»Če povsem odkrito povem: prve korake
sem v to smer naredil, ker me je nekaj
prijateljev iz smučarije in republiškega po-
litičnega vodstva enostavno prosilo, če bi
šel zraven. Nikoli nisem bil član nobene
politične organizacije, čeprav mi tega nihče
ne verjame in tudi zdaj sem neopredeljen.
Dolgo sem se branil, a nekako sem popustil
prošnjam prijateljev. Nobenega drugega
pritiska ni bilo. Rekel sem: »Naj bo. Gremo.
Demokracija štarta, zakaj ne bi šel zraven.«
Počasi sem v tem celo našel neke interese,
čeprav po sistemu volitev tudi teoretično
nisem imel možnosti za zmago v maribor-
skem okrožju. Toda, dobil sem 8 tisoč gla-
sov, prvak pa le nekaj več. Takrat me je
politika kar zanimala. V predvolilni kam-
panji sem se potikal po raznih zborovanjih
in bilo je kar zanimivo. Dobil sem celo več
glasov kot pa polovica sedanjih poslancev
v parlamentu. Zdaj sem tovrstne ambicije
opustil in ostajam v športu. Ni pa rečeno,
da ne bom več, na takšen ali drugačen na-
čin, spet prijadral v politiko.«
Pol leta kasneje je prišlo do zloma Elana.
Kot da je kakšna logična povezava, da se je
nova oblast maščevala Elanu in smučarske-
mu športu, ker se je precej ljudi iz teh
krogov postavilo na stran prenoviteljev?
»Elan je bil za nas strahotno preseneče-
nje. Smučarska zveza z Elanom ni nikoli
imela skupne točke, razen da smo uporab-
ljali njihove proizvode. Z Elanom smo imeli
več težav, kot pa z nekaterimi tujimi firma-
mi. Ljudje so mi dajali signale, da se Elan
podira in spraševali za nasvete. Verigi ma-
rin ACY sem samo teden dni pred zlomom
Elana zagotavljal, da je vse v redu: »Kje pa.
Če bi imel denar, bi ga vložil v Elan. Kar
pustite denar pri njih. To je najboljša firma
v Evropi.« K sreči me niso poslušali, druga-
če bi imel zdaj v marinah s svojo jadrnico
veliko težav. Denar so vzeli iz Elanove ban-
ke, SZS ga je pustila. Kdor nas povezuje
z Elanom, je v zmoti. Izgubili smo dva mili-
jona DEM. Nikoli nismo vplivali na poslov-
no, še manj na finančno politiko. Kaj pa je
v ozadju, zakaj je Elan crknil? Ravno na
Celjskem se govori »svašta«, o številnih po-
veza\wh. O tem nimam pojma.«
Iz vsake stvari, ki se je lotite, se rodi
uspeh. Zato gredo vaši rezultati marsikomu
v nos. Brata Gartner sta ob odhodu poveda-
la marsikaj pikrega, podobno tudi Mateja
Svet. Je to zgolj zavist, ki je Slovencem
blizu, ali so v ozadnju osebne zamere? Lju-
dje menijo, da ste absolutist, ali v vrhun-
skem športu pač ne gre drugače?
»Oba Gartnerja sem vpeljal v smučarijo,
Filipa sem v Mariboru celo pripeljal v klub
in mu posredno zagotovil osnovna sredstva
za preživljanje. Jasno, enkrat pa mora vod-
stvo smučarske reprezentance ukrepati tu-
di kadrovsko. To sem bil jaz in v kadrov-
skem »ringlšpilu«, ki je nastal tudi na zah-
tevo takratnih najboljših tekmovalcev. Kot
neposredni proizvajalci imajo pri tem dolo-
čeno besedo. Filip je moral oditi. Bil sem
pač eksekutor, kdo drug naj pa bo. Nismo
ga nagnali, marveč smo mu ponudili mesto
glavnega trenerja ženske reprezentance.
Odšel je v tujino in med nama je nastal
majhen prepad. Sprva ni bil viden, po lan-
ski menjavi oblasti pa so se začeli vrstiti
napadi na smučarsko organizacijo. Morda
zaradi osebnih interesov, ker je bilo vmeša-
nih tudi nekaj ljudi iz stroke. Angažirali so
znanega novinarja, ki se ukvarja s takšnimi
zadevami in mu natvezili nekaj laži. Novi-
nar je nasedel in napisal, toda kar je napi-
sano je težko zbrisati. Razžalostilo me je,
da sta »pisk'r« pristavila predvsem še Filip
Gartner in Mateja Svet, ki ji je bilo to
najmanj potrebno. Verjetno danes ni naj-
bolj srečna, da ne sodeluje več s SZS. Bili
smo v težkem položaju, napadi so bili mor-
da tudi politično obarvani in lahko bi se
sesula cela hiša. Ker je bila organizacija
močna, se je postavila na noge. Temelji so
tako trdni, da bo smučarski šport še naprej
razveseljeval Slovenijo in Slovence.«
Poleg trmoglavosti je za Štajerce znači-
len lokalpatriotizem, obenem pa je Ljublja-
na večni izziv. Vseskozi ste razpeti med
Mariborom in Ljubljano, kam bi se uvrstili?
»Še vedno sem Štajerc: po duši, stalnem
bivališču, bančnem računu, prijateljih.
Lahko se sicer zgodi, da se bom za teden
dni prijavil v Ljubljani, kjer imam družbe-
no stanovanje. Če ga hočem odkupiti, mo-
ram biti stalno prijavljen v njem. Ta mane-
ver bom izvedel, če je to komu prav ali ne.
V Mariboru se bom odjavil, v Ljubljani
prijavil, kupil stanovanje in se vrnil v Mari-
bor. Moje srce je na Štajerskem.«
Vrniva se 40 in še več let nazaj. Tone
Vogrinec kot fantič in tisto večno vpraša-
nje: kaj bom. ko bom velik?
»Nikakor si nisem predstavljal življenja
smučarskega trenerja. Že kot tekmovalec
sem bil sit nenehnih potovanj, ko se mi je
ponudila priložnost za prvo zaposlitev, sem
bil prepričan, da bom v smučariji dve, tri
leta. Študiral sem strojništvo in bil zelo
blizu diplomi... Z leti in uspehi se je vse
obrnilo, tudi s trmo. Rekel sem si: »Hudiča,
nekaj moramo doseči.« In enostavno sem
moral ostati v smučariji. Neuresničenih že-
lja je še veliko. Če bi se vrnil 30 let nazaj?
Ne vem, če ne bi šel po isti poti...«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Zadnjo stavo sta v Sallbachu iz-
zvala Marko Rozman in Dušan Sen-
čar. V »igri« ni bilo nič pametnega in
predlagal sem, da se s kolesom pe-
ljem od Ljubljane do Maribora. Toda
še isti hip so kolesarjenje spremenili
v hojo. Kolajno smo zaradi vseh na-
padov in sumničenj močno potrebo-
vali in bi nam strahotno veliko po-
menila. Toliko, da sem pristal na sta-
vo. Rad stavim. Ne za denar, ampak
zaradi heca.
»Zakaj je Jure Franko čez noč izgi-
nil iz Sestrieresa in ni štartal, čeprav
je bil eden boljših veleslalomistov?
Rad je komuniciral v angleščini in
tako je bil več z ameriškimi repre-
zentanti kot z nami. Takrat sem se
razjezil: »Jure, pri zajtrku, kosilu in
večerji boš z nami. Med obroki se
dogovorimo o delu za naslednje dni.
Če tega ne nameravaš narediti, lahko
greš domov.« In Jure je šel domov. Že
čez teden dni je bilo vse v redu.«
18. stran i
27. december '91 I
Bogat je, kdor malo potrehule
Pogovor s frančiškanskim patrom Hieronimom Žvegličem: »PosreHno živimo tuill za Hruge«_
Po rodu je Mariborčan. Oče, ki je delal na sodišču, se je moral z družino velikokrat seliti.
Mati je bila doma iz Tomaža pri Ormožu, bila je sošolka dr. Stanka Cajnkarja. Patra
Žvegliča, provincialnega vikarja in generalnega vizitatorja za Dalmacijo, težko najdete
doma v Nazarjah. Veliko potuje. V Nazarjah vodi Dom duhovnih vaj, tri provincialne
komisije, je predsednik Mohorjeve družbe v Celju... urednik revije Srečanja. Ob srečanju
z njim so trenutki res dragoceni. V teh norih časih za paberkovanje o duhovnosti.
-	Začniva z besedo, ki še vedno pomeni
najbolj temeljito obliko izražanja, ki še
vedno lahko največ pove...
-	Večkrat se spomnim starega, menda
arabskega pregovora, ki pravi, da če odpreš
usta, morajo besede veljati več kot molk.
Ob finančni inflaciji, pa danes poznamo
tudi inflacijo besed. Preveč jih je, zato iz-
gubljajo na vrednosti.
, - So nam besede tudi izhod v sili, so
kulisa?
-	Dostikrat so res kot nekakšna dimna
zavesa, ker za njimi skrivamo tisto, česar
v resnici ne želimo ali pa ne znamo poveda-
ti. Zato ljudje, ki nimajo kaj povedati, veli-
ko govorijo. Kdor pa je stvari v sebi domi-
slil, molči in se smehlja. Na obrazu mu
lahko razberemo, da si misli svoje.
-	Je to stvar značaja?
-	Tudi, toda tudi življenjske izkušnje,
bitke v življenju, kajti življenje je tudi ne-
prestan boj, ni le zabava. Ob tem se sreča-
mo z bistvenim vprašanjem: kaj sploh ho-
čemo v življenju? Da nismo le vrženi v biva-
nje, ampak imamo tudi neke svoje življenj-
ske naloge. Rekel bi, da je človek srečen
zaradi izpolnjenih nalog, ne zaradi izpol-
njenih želja.
-	Kako pridemo do tega spoznanja, da
zaznamo te naloge?
-	Ljudje so nekdaj v ruralnem kmečkem
načinu življenja živeli z naravo in bili pri
delu večinoma sami. Med delom so molčali
in zato dosti razmišljali. Oblikovala se je
takoimenovana »kmečka pamet«, ki je da-
nes po krivici omalovaževana. V današ-
njem načinu življenja človeka moti tisoč
stvari. Je raztresen, vznemirjen. Antoine
de S. fixupery pravi, da vsi svetniki in re-
formatorji prihajajo iz puščave; ta puščava
pa seveda ni dobesedna, ampak pomeni sa-
moto in okolje, v katerem lahko človek raz-
mišlja. Človek se tudi vprašuje, kaj bo na-
redil iz sebe. Leta tečejo. Začuti, da to ni
dovolj, če ustvari le materialno premoženje
in ga dobro zavaruje. Spominjam se pisate-
lja Kosmača, ki je v noveli Napačni razred
napisal, da ni bogat kdor veliko ima, am-
pak kdor malo potrebuje. Za srečno življe-
nje je pravzaprav treba malo. Toda stvari
morajo biti urejene: relacije med ljudmi,
med človekom in okoljem, do duhovnega
sveta.
-	Toda človek je tako navajen, da več ko.
ima, več bi rad imel...
-	Ja, dar je naravnan v neskončnost. Ni-
koli ne reče: zdaj sem pa vse dosegel. Če to
reče, reče v trenutni zmoti, v bistvu pa
človek nikoli ne pride do tiste točke, ko ne
bi mogel več naprej.
-	Človek se razdaja na več strani, poskr-
beti mora za selekcijo med nalogami, ob-
veznostmi ...
-	Temeljna naloga je tista, ki jo je dr. Tr-
stenjak imenoval kar v naslovu svoje knjige
Biti človek. Tudi pokojni filozof Janžekovič
je rad ponavljal: Temeljno je, biti dober
človek!
-	Je v teh časih težje (p)ostati dober člo-
vek, ali je bilo to kdaj prej lažje?
-	Mislim, da to nikoli ni bilo lahko. Vsa-
ko obdobje ima sicer svoje značilnosti, a bi-
stva to ne spreminja. Za naš čas je značilno,
da preveč govorijo strasti in premalo ra-
zum. Če so ljudje razburjeni, če ne živijo
v miru, če so zapustili »puščavo« notranje-
ga miru in zbranosti, potem ne slišijo glasu
razuma v sebi.
-	Menihi ne živijo po naključju v miru in
delni izolaciji, v svoji puščavi in v zapore-
dju sozvočja med molitvijo, študijem in de-
lom. Toda danes poznamo številne oblike
redovniškega življenja, kjer niso vsi tako
»zavarovani«. Kakšne so prednosti takšne-
ga življenja?
Kakor obstoja več vrst cvetja, tako mora-
mo dopustiti več oblik življenja tudi na tem
področju. Človek po svojih notranjih nag-
njenjih in okolju, v katerem živi, zasluti
svojo pot in se zanjo odloči. Mislim, da ni
pomembno, kaj sem, ampak kako sem tisto,
kar sem! Schubert je rekel, da če z delom
v hlevu Boga slabše častiš kot s petjem na
koru, ga ne ljubiš prav! Res so nekdaj ljudje
bežali iz »sveta« v samoto. Tam so se zava-
rovali, imeli so klavzuro, celibat, samostan-
ske zidove in skrbne vratarje, ki niso niko-
gar pustili kar tako noter. Toda zanimivo je
to, da so jih ljudje kar naprej odkrivali in še
tako vztrajni eremiti so končno odpirali
vrata tistim, ki so prihajali k njim po na-
svet. Tisti, ki žive v samoti ter premišljujejo
in molijo, modrost akumulirajo tudi za dru-
ge, ne le zase. Danes poznamo celo paleto
oblik redovnega življenja. Ljudje si pač iš-
čejo ustrezna okolja. Pomembno je, da bodo
realizirali sebe, da bodo izpolnili svoje na-
loge. Pa tudi za druge, seveda, saj navse-
zadnje posredno živimo tudi za druge. Nih-
če ne živi povsem le zase.
-	Kako si lahko danes pomagamo
k zbranosti?
-	Nekateri ljudje so že po naravi medita-
tivni. Drugi spet se morajo k temu prisiliti.
Poznam družine, ki zvečer ob določeni uri
izključijo radio, TV, telefon in hišni zvonec,
da jih pri molitvi nihče ne more motiti. Ta
čas si preprosto vzamejo. Takšen domenjen
urnik pomaga človeku ohranjati red, ki je
potreben tudi tedaj, ko ni razpoložen za
molitev, za meditacijo. Saj poznamo resni-
co starega reka: Drži red in red bo držal
tebe!
-	Imate občutek, da se ljudje danes bolj
vračajo k duhovnosti, kot pa je to bilo še
pred časom?
-	Statistika beleži nenehno upadanje
cerkveno-verske prakse. Skoraj povsod.
Preseneča pa porast novih duhovnih gi-
banj, nekakšne alternativne duhovnosti in
vernosti. Zaradi večje svobode je manj eks-
kluzivizma, saj ni vse krivoversko, kar je
malo drugačno. II. vatikanski cerkveni zbor
se je pogumno soočil s problemi današnjega
sveta in začrtal nove smernice tudi Cerkvi,
ki naj bo odprta za vse ljudi, ne pa nekak-
šen geto. Mar ni starokrščanski pisatelj
Tertulijan zapisal, da je človeška duša po
naravi krščanska (anima humana naturali-
ter christiana)?
-	Smo torej pri pojmu vesoljne cerkve...
-	Izraz katoliška Cerkev pride iz grščine
in dobesedno pomeni »vesoljno občestvo«,
kar spet pomeni: primerno za vse in name-
njeno vsem ne glede na spol, poklic, narod-
nost, starost, raso in čas. Občestvo pa ni le
organizacija ali skupnost ljudi, ampak du-
hovni organizem, kjer je vse v ravnovesju,
polno notranje prekrvavljenosti. Svet se su-
če tako, da bo počasi vsem totalitarizmom
odklenkalo; tudi verskim. Antony de Mello
pravi v Ptičji pesmi: Verstvo je kažipot
k resnici. Kadar se ljudje oklepajo kažipo-
ta, kot da je to že resnica, se resnici sploh ne
moi'ejo približati.
-	Iz česa potemtakem izvira potreba po
duhovnosti?
-	Iz človeka samega predvsem, okolje pa
ga pri tem lahko spodbuja ali pa ovira.
Seveda v svoji slepoti in kratkovidnosti
skuša človek kdaj utišati svoj notranji glas,
vest, kakor recimo v pijači utaplja svoje
skrbi in probleme. Teh metod utiševanja in
utapljanja vesti je dosti, bistvo pa je v tem,
da človek beži... beži pred samim seboj.
Ker se boji, da sam sebi ne bo kos, ker ga je
samega sebe strah; zato pač, ker ni takšen
kot bi rad bil ali moral biti.
-	In zakaj je takšen, kakršen ne bi rad
bil?
-	Ker se pač ni potrudil, da bi se spreme-
nil. Že sv. Pavel je priznaval, da čuti v srcu
dve postavi: ena ga vabi navzgor, druga ga
vleče navzdol. Vsak človek je telesno-du-
hovno bitje, po svoji naravi je takšen in
predvsem od njega samega je odvisno, kam
in kako se bo naravnal in kam bo krenil.
-	Kako osebno doživljate svoje redovni-
štvo in kako zmorete vse funkcije, ki jih
imate, tudi v javnem življenju?
-	Vseh svojih funkcij ali obveznosti bi
vam zdajle kar tako najbrž ne znal niti
našteti. Nikdar mi niso bili ideal ljudje, ki
morajo ali skušajo delati vse; takšni kaj
posebnega ne morejo narediti. Vendar koga
kdaj okoliščine prisilijo, da je preobložen,
kdaj pa je tudi sam kriv, ker ne zna reči ne.
Potem ti pa naložijo dolžnosti, ki bi vsaka
zase terjala celega človeka, da bi jih zado-
voljivo opravljal. Pri tem se mi najbolj toži
po glasbi, s katero sem se v mlajših letih
dosti in rad ukvarjal. Sploh pa bi z veseljem
delal vse, se pravi karkoli, le vsega ne:
karkoli, a tisto temeljito.
-	Kje ste maturirali?
-	V Novem mestu na svoj 19. rojstni dan.
-	Kdaj ste se odločili za redovno živ-
ljenje?
-	Pri meni, pa mislim, da je tako bilo
tudi pri večini drugih, do te odločitve ni
prišlo naenkrat, ampak je dozorevala. Čutil
sem to in vedel, da je to moja dolžnost. Po
maturi sem bil eno leto v novinciatu, na
preizkušnji pri frančiškanih, nato sem šel
študirat na teološko fakulteto tri leta, za-
tem za leto in pol k vojakom in potem nazaj
študirat. Ko sem se vrnil iz vojske, je pro-
vincial forsiral, naj brž končam, da me bo-
do kam nastavili, in tako sem v enem letu
naredil izpite za zadnja dva letnika (na
teologiji jih je šest) in brž v službo. Najprej
sem bil dve leti kaplan v Mošnjah z delo-
krogom tudi na Brezjah. Ta največja deka-
nija ljubljanske škofije (radovljiška) je pre-
mogla takrat dva kaplana: drugi je bil na
Jesenicah.
-	Izkušnja iz vojske?
-	Vse kar so pri vojakih govorili o Cerk-
vi, duhovnikih in veri, je mladega teologa
samo še bolj utrjevalo v njegovem poklicu.
Povsod smo bili sumljivi, povsod so nas
jemali z rezervo. Zato nas je vleklo nazaj
v okolje, kjer so nam zaupali, kjer so nas
imeli radi. Tam so nas učili, da je »katolič-
ka Crkva ono najcrnije što postoji«.
-	Kako gledate na spreminjanje stališč
v Cerkvi, kaj se dogaja z dogmatiko, ali
bolje rečeno z dogmatizmom?
-	»Dovolite enkrat za vselej nihče na tem
svetu ne more ničesar povedati. Če bi bilo
tako, bi se življenje ustavilo. In vsi nasled-
nji rodovi bi ne imeli kaj govoriti.« Citiram
Solženicina, Rakov oddelek. Že v času na-
šega študija smo imeli na teologiji traktat
o razvoju dogem. Dogma namreč ni za več-
ne čase zabetonirana resnica, mrtva in to-
ga, ampak polna življenjske moči in... No,
vzemiva primer: stara »geologija« je misli-
la, da je zemlja ravna plošča, ki plava na
vodi, nanjo je poveznjen preluknjan po-
krov, skozi katerega se vidi v nebo, po tem
svodu pa se vozi sonce vsak dan enkrat...
Znanost je na tem področju napredovala do
današnjega vedenja, čeprav se zemlja in ves
sončni sistem nista spremenila. Tako je na
vseh znanstvenih področjih. Tudi teologija
ni izjema, čeprav je »Bog večen in nespre-
menljiv«. Naša spoznanja in vedenje napre-
duje. Danes v sistemu teološkega študija
lahko poslušate traktat o ekološki etiki,
prometni etiki. Vse gre naprej in tako tudi
mora biti.
-	Torej se Cerkev spreminja?
-	Ljudje smo po naravi in nagnjenjih
različni. A tudi isti človek more nihati med
konservatizmom in progresizmom, celo
v čisto vsakdanjih rečeh. Na Petrovi ladji,
kakor Cerkvi tudi rečemo, se je v dveh
tisočletjih nabralo veliko balasta in šare (to
pa so nekdaj rabne in koristne stvari, ki ne
služijo ničemur več), ki jo bo še treba vreči
čez krov. Prenapeti modernisti imajo za
staro in preživeto vse, kar je starejše od
enega leta, nasprotno pa bi pretankovestni
konservativci vse vozili s sabo v večnost.
Modrost je na sredi. Vse je mogoče in treba
vzeti pod kritično lupo, kot je nekoč lepo,
i-azložil madridski kardinal Tarancon.
-	Tudi službe v Cerkvi?
-	Tudi. Obrisi in zametki novega se že
kažejo, tudi v zakoniku cerkvenega prava,
ki je prenovljen izšel 1983. A treba se je
sprijazniti s tem, da so v življenju obdobja
hitrejših sorememb, pa spet časi, ko se zdi,
da se je vse ustavilo in omrtvelo. Letni časi
pač. V prakrščanstvu niso poznali prakse
akumulacije trojne Kristusove službe v eni
osebi, pozneje pa se je utrdilo prepričanje,
da je duhovnik svojega klasičnega tipa de-
ležen Kristusove učiteljske, posvečevalne
in vodstvene službe in v to trojno službo
tudi postavljen, čeprav vemo, da so le iz-
jemni ljudje primerni za vse to. Po cerkve-
nih skupnostih si danes skušajo pomagati
s pomočniki: profesionalci in polprofesi-
onalci, amaterji in volonterji. Možnosti je
zdaj veliko več kot pred desetletji. Veliko
stvari in spoznanj pa mora zoreti in še
dozoreti, da bodo obrodile pametne sadove.
-	Kako gledate na nastajanje nove
Evrope?
-	Napredek je menda le opazen, saj se
podirajo zidovi (berlinski n. pr.), izginjajo
neprodušno zaprte meje... Vendar Evropa
92 še ne more biti ideal: na eni strani gre le
za dvanajst držav, na drugi strani pa le za
ekonomsko povezovanje. Važnejše vpraša-
nje je duhovni napredek, da bi namreč lju-
dje različnih narodov medsebojno bolj
bratsko čutili in si pomagali. Prav na na-
šem polotoku vidimo, kakšen neizmeren
napredek bo še potreben.
DRAGO MEDVED
Industrijska prodajalna
podjetja UNIOR
ima s 1.1.1992
nov delovni čas:
-	vsak dan:
med 9. in 12.
ter 9. in 12.
ter 14. in 18. uro
-	ob sobotah:
od 8. do 12. ure
19. stran i
27. december '91 I
CIaas zastopa
Peugeot
Slovenski avtomobilski trg
je s podpisom pogodbe med
ljubljansko Avtohišo Claas
d. d. in Automobiles Peugeot
bogatejši za novega avtomo-
bilskega konsignatorja.
Avtohiša Claas d. d. postaja
s sklenitvijo te pogodbe, ki za-
čenja formalno veljati 1. janu-
arja 1992, ekskluzivni zastop-
nik in hkrati prodajalec avto-
mobilov namenjene francoske
tovarne. Računajo, da bodo
prihodnje leto na trgu pod Ka-
ravankami prodali približno
tisoč avtomobilov, kar bo ne-
dvomno - če se jim bo to tudi
posrečilo - omembe vreden
dosežek. Ljubljanska Avtohiša
ta trenutek prodaja vse avto-
mobile iz Peugeotovega pro-
grama za tolarje, kar pomeni,
da se cene pogosto spreminja-
jo, saj jih je treba prilagajati
spreminjajoči se vrednosti to-
larja do konvertibilnih valut.
Na voljo je tudi letošnji novi-
nec iz avtomobilskega Frank-
furta, dovolj uspešen peugeot
106, pa seveda različne izve-
denke 405 in najprestižnejši
605 (na sliki). Čakanja na veči-
no avtomobilov praktično ni,
pri Avtohiši Claas pa pravijo,
da bodo prav kmalu odprli
prodajne salone tudi izven
Ljubljane. Ljubljansko po-
djetje oziroma delniška druž-
ba pa je zastopnik francoske
avtomobilske tovarne samo na
slovenskem prostoru, medtem
ko bo Peugeot za druge trge na
območju nekdanje Jugoslavije
izbrala dmga zastopnike.
Zakon pocenil
avtomobile
Novi zakon o prometnem
davku prinaša na avtomobil-
sko področje nekatere dobro-
došle novosti, ki jih bodo vese-
li predvsem kupci novih avto-
mobilov.
Po novem je oziroma bo
davčna stopnja pri avtomobi-
lih z motorjem do prostornine
1,8 litra 20 odstotkov, pri av-
tomobilih z motorjem nad 1,8
litra prostornine pa 32 odstot-
kov. To pomeni, da se bodo
avtomobili v prvem davčnem
razredu pocenili za 13,5 od-
stotka (sedaj je bila republiška
davčna stopnja oziroma davek
33,5 odstotka), v druge pa kar
za 26,5 odstotka (prejšnji pro-
metni davek je bil 58,8 odstot-
ka). Pri tujih avtomobilih so
dajatve, ki jih zahteva sloven-
ska država, seveda bistveno
drugačne, kajti zraven je treba
prišteti še 26-odstotno carino
(ne glede na prostornino mo-
torja). Očitno slovenska vlada
kot predlagatelj zakona ni po-
pustila pod pritiski ali željami
tistih (predvsem zelenih), ki so
zahtevali pri avtomobilih s ka-
talizatorji več kot 10-odstotno
davčno olajšavo. Ob vsem tem
je mogoče reči, da se tako žele-
ni avtomobilski (in drugačni)
Evropi približujemo precej
bolj počasi kot je to morda ka-
zalo še pred časom. Vsekakor
pa so nižje dajatve, ki jih uvaja
novi zakon o prometnem dav-
ku, korak naprej, a bi bila lah-
ko njegova dolžina kljub vse-
mu nekaj večja in odločnejša.
Fiat 500: staro ime
za nov avtomobil
Fiat 500 ali cinquecento je
staro ime za povsem nov avto-
mobil, ki ga bo začel italijan-
ski avtomobilski koncem Fiat
serijsko izdelovati marca pri-
hodnje leto.
Čisto natančno bi bilo treba
zapisati, da bodo Fiatovega
novinca izdelovali v poljski to-
varni FSM (tam ima Fiat 51- ^
odstotni lastninski delež) m da
naj bi prihodnje leto naredili
nekako 140 tisoč avtomobilov,
kasneje pa morda celo 240 ali
250 tisoč. Fiat 500 (prvič so
avto s tem imenom zdelali leta
1936, prenehali pa so ga izde-
lovati leta 1975) je seveda maj-
hen avtomobil, kajti kombi li-
muzina zmore v dolžino kveč-
jemu 3227 milimetrov. Avto je
namenjen seveda vožnji po
mestu in na krajše razdalje, si-
cer pa je dovolj prostoren za
štiri ne preveč obilne potnike.
Za karoserijo s tremi vrati sta
značilna dva izjemno velika in
široka plastična odbijača,
v celoti pa dovolj usklajena in
uglajena oblika tudi za zah-
tevnejše oblikovalske pojme.
Fiatu 500 bodo namenili dva
motorja s prostornino 704
(dvovaljnik) in 903-kubične
centimetre	(štirivaljnik)
z močjo 31 oziroma 41 KM. Po
svoje je zanimivo in tudi tra-
gično, da naj bi zmogljivejši
bencinski motor izdelovala to-
varna 21. maj v Rakovici (to je
motor, ki ga sicer namenjajo
yugo koralu 45). Toda posel je
padel v vodo, kar pa seveda ni
izjemno presenetljivo. Veliko
nejasnosti je pri ceni za eno in
drugo izvedenko. Tako naj bi
na Poljskem šibkejši fiat 500
stal približno pet, močnejši pa
šest tisoč dolarjev. Zanimiva
pri vsem tem pa je prodajna
strategija, kajti Fiat računa,
da bo prihodnje leto od 140
tisoč vozil 30 tisoč fiatov 500
prodal poljskim kupcem, vse
drugo pa v Italiji, Franciji in
tudi Španiji. Slovenski in
s tem preostali jugoslovanski
avtomobilski trg v tej kalkula-
ciji očitno še nima svojega me-
sta in zato tudi ni mogoče za-
dovoljivo odgovoriti na vpra-
šanje, kdaj bo mogoče cinqu-
ecento kupiti pri nas.
J. K.
Fiat 500
Peugeot 605
20. stran i
27. december '91 I
Kladivar nogometna ekipa leta!
Kladivar in Gorica po 43,
Naklo 40, Steklar 39, Mura 38,
Rudar (V) 37, Slovan in Ljub-
ljana po 36, Svoboda in Nafta
po 34, Medvode 29, Domžale
27, Rudar (T) 23 in Jadran 18
- to je učinek slovenskih nogo-
metnih ligašev v spomladanski
in jesenski polsezoni SNL
1991. Če torej odmislimo lan-
ske zvezne ligaše Olimpijo,
Maribor, Izolo in Koper, ter ob
upoštevanju dejstva, da je Go-
rica eno točko dobila za zeleno
mizo (z Mariborom), je torej
najboljša slovenska nogomet-
na enajsterica leta 1991 celjski
Kladivar!
Kladivar je v zadnjem ob-
dobju silovito napredoval in
tudi letošji premik ni nobeno
naključje, čeprav je športno
Celje zašlo v nekakšno otope-
lost. Nogometni vzponi (in
padci) so v mestu ob Savinji
tesno povezani s padci košar-
ke, ki je predvladala v drugi
polovici 70. in vsa 80. leta, po-
prej pa je bil v prednosti nogo-
met. A zdaj vendarle ne gre
samo za skok v »izpraznjen«
prostor, mai-več tudi za vrsto
srečnih naključij: izmed vseh
iger z žogo je z državno ligo
pridobil samo nogomet, z me-
dijsko odzivnostjo pa se je raz-
cvet slovenskega nogometa sa-
mo potenciral. In nenazadnje
še ključna faktorja: mladi rod
s Skalni kleti - neobremenjen
z vsemi starimi zamerami - in
tener Prašnikar, ki je tudi na
klopi ostal zvest pogledom iz
mralskega obdobja, ko je bilo
Šmartno model najlsolj sodob-
nega pristopa k nogometu.
Bojan Prašnikar se je na
klopi nenavadno hitro in za
nekatere morda tudi neopazno
uveljavil, toda v slovenskem
nogometnem prostoru uživa
precejšen ugled, kar je za Kla-
divar lahko celo izhodišče za
snovanje še bolj smelih načr-
tov. Zdaj ni več nobena skriv-
nost, da je bil Miloš Breznikar
ravno zaradi Prašnikar j a z eno
nogo že pri Kladivarju, toda
ponudbe iz tujine so omajale
»tihi« dogovor. Celjani so naj-
šibkejši ravno v konici napa-
da, kjer nimajo igralca, ki bi
bil sam sposoben odločiti tek-
mo. Do idealne zasedbe jim
manjkata »polšpic« in seveda
še nekaj potrpljenja, saj bo
ekipa »prava« čez dve, tri leta.
Igralci že nekaj časa
z ustvarjalnostjo in rezultati
prehitevajo upravo kluba, ki je
bila nepripravljena na štart
v državni ligi. Dogajale so se
celo najbolj banalne stvari:
prvo moštvo ima le dva kom-
pleta dresov (po enega s krat-
kimi in dolgimi rokavi), v Izolo
se je sredi poletja potovalo
sredi dneva in po največji vro-
čini, o premijah so se začeli
pogovarjati malodane sredi
prvenstva, vrhunec nespretno-
sti pa je bilo obračunavanje
marke po 13 tolarjev, ko je bil
uradni tečaj že 32, zato je bil
na pomolu celo štrajk igralcev.
Prav denar bo v prihodnje
risal podobo nogometne Slo-
venije in polprofesionalne lige.
Letni proračun klubov iz zgor-
nje tretjine lige je že zdaj okoli
200 tisoč mark, desetina te
vsote pa je najmanjši vložek,
ki ga mora odriniti kupec dru-
gega dela imena kluba. Celjani
so se v te vode podali pet mi-
nut pred dvanajsto, vlak pa so
očitno že zamudili Velenjčani,
kjer finančno škriplje tudi pri
rokometaših, košarkarjih...
Težave Steklarja pa so povsem
drugačne. Vseskozi so se zate-
kali k okrepitvam z druge
strani Sotle in tudi zdaj je več
kot polovica prve ekipe iz hr-
vaškega Zagorja. Že jeseni pa
bo prostor za samo tri tujce...
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
PIA^^RAMA
Tenis
Orange Bowl
Mladinci (do 16 let) - 2. kolo:
Doberšek-Boich (ZDA) 0:2,
Doberšek predal dvoboj zara-
di poškodbe; pionirke (do 14
let) - 3. kolo: Jezernik - Hijem
(VB) 6:2, 6:1, osmina-finala:
Jezernik - Bašica (ZDA) 1:6,
6:4, 7:6, četrt-finale: Jezernik
-Lubiani (Ita) 2:6, 2:6; tolažil-
na skupina: Jezernik - Lopez
(Arg) 6:2, 6:2, Jezernik - Tala-
ja (Hrv) 4:6, 3:6.
Košarka
Slovenska liga
Moški - 13. kolo (rdeča sku-
pina): Ilirija - Rogaška 69:70
(40:29), strelci: Ritonja 23, Ta-
bak 18, Sušin 14, Sedminek 6,
Cerar 5, Petovar 4, Kalinger 2;
Elektra - Podbočje 66:67
(36:34), strelci: Gole 21, Tomic
17, Pipan 8, Pečovnik, Brešar
5, Mrzel, Plešej 4, Lipnik 2;
Olimpija ml - Celje 105:86
(41:44), strelci: Starovasnik
35, Kitek 16, Drobnič, Kah-
vedžič 9, Nidorfer 5, Hohkraut
2; Medvode - Comet 77:48
(36:21), strelci: Železnikar 21,
Kožar 15, Šmid 8, Šrot, Mla-
kar 2. 14. kolo: Rogaška
-Medvode 61:72 (34:41), strel-
ci: Ritonja 18, Sušin 12, Cerar,
Tabak 7, Petovar 6, Kalinger
5, Kidrič 4, Sedminek 2. Vrstni
red: Medvode 27, Rogaška
(oba s tekmo več) 25, Ilirija 23,
Podbočje 20, Elektra 19, Co-
met 17, Olimpija ml., Celje 14.
Ženske - 13. kolo: Ilirija
-	K. Afrodita 81:95 (34:50),
strelke: C. Jezovšek 20, Pešič,
Virant 19, Kokolj 16, Jurše 9,
Čujež, A. Jezovšek 5, Šjegro 2.
Vrstni red: Ježica 26, K. Afro-
dita, Apis 24, Odeja 22, Ilirija
20, Kranj 19, Domžale 18, Je-
žica ml. 15, Cimos 14, Slovan
13.
II. slovenska liga
Moški - 13. kolo: Pivovarna
Laško - Polzela 85:94, Mari-
bor ml - Alpos 76:83. Vrstni
red: Polzela 26, Miklavž 25, P.
Laško, Bistrica 22, Alpos 21.
Ženske - 5. kolo: Comet
-	Metka 61:55. Vrstni red: Co-
met 9, Pomurje, Metka 8, Ma-
ribor 5.
Odbojka
Super liga
ženske - 9. kolo: Koper
-	YU STIP 1:3 (-8, 11, -13,
-16). Vrstni red: Paloma 16,
Bled, YU STIP, Koper 10, Ko-
čevje 6, P. Tabor, Gorica 2.
Slovenska liga
Ženske - 11. kolo: Ljubno
-	Topolšica Kajuh 1:3. Vrstni
red po jesenskem delu: Krim
20, Ljubno 14, Paloma ml, To-
polšica 12, Rogoza, Mežica,
Prevalje 10, Mislinja, Šentvid
8, Pionir 6, Tabor ml. 0.
Hokej
Slovenska liga
8. kolo: Cinkarna - Slavija
17:0 (9:0, 3:0, 5:0), strelci: Ko-
lar, Pučkov 3, Ščurjenko, Že-
lek, Podsedenšek 2, Sendel-
bach, Pisarev, Ločnikar, Li-
senko, Bulatovič 1; 9. kolo:
Triglav - Cinkarna 6:3 (2:1,
1:1, 3:1), strelca: Pisarev 2,
Ločnikar 1. Vrstni red: Jeseni-
ce 17, Olimpija 15, Bled 12,
Cinkarna, Jesenice ml., Tri-
glav 8, Olimpija ml. 4, Slavija
0.
Kegljanje
Prvenstvo Slovenije
Pionirji - do 12 let: 2. Gobec
1537; do 16 let: 1. Drobne; pi-
onirke - do 10 let: 3. Mileč 588,
do 16 let: 1. Grivič 1209, 2.
Ledinek (vsi Emo) 1203.
Beli zajec
odpovedan
Zadnja otoplitev in odju-
ga sta na Golteh pobrah še
zadnje snežne zaplate, zato
smo bili že drugič prisiljeni
odpovedati tradicionalno
tekmovanje v smuku za
»belega zajca«.
Rogaška Slatina v slovenskem košarkarskem vrhu
Košarkarji Rogaške so tekmovanje v rdeči skupini slovenske lige končali z razmerjem zmag in
porazov 11-3, kar jim zagotavlja napredovanje v zeleno skupino. To je največji uspeh v zgodovini
moške košarke v Rogaški Slatini, ki je skupaj z žensko ekipo Kozmetike Afrodite za Ljubljano,
Kranjem in Domžalami četrti košarkarski center v Sloveniji. Na sliki košarkarji Rogaške Donat
Mg (z leve): trener Lukič, Petovar, Tabak, Kalinger, Ritonja, Sedminek (stojijo), Cerar, Tišma,
Kidrič, Voh in Pale-Kosovac (čepijo).	Foto: TONE TAVČAR
Kegijavkam pet
lovorik, Mačkova
najboljša strelka
Večina tradicionalnih lo-
vorik Zlati kegelj je tudi le-
tos končala v vrstah Ema, ki
je po zaslugi kegljavk (osvo-
jile so vsa štiri priznanja)
znova najboljši slovenski
kegljaški klub. Na sliki (z le-
ve): Jana Verdnik s prizna-
njem za najboljšo mladinsko
ekipo, Vesna Filipčič (naj-
boljša mladinka), Jožica Še-
ško (najboljša ženska ekipa),
Metka Lesjak (najboljši
klub) in Biserka Petak, ki je
bila prvič izbrana za naj-
boljšo slovensko kegljavko
leta.
Podobno slovesnost so
opravili tudi strelci in tako
lani je med posameznicami
številka ena Ksenija Maček
(SD Dušan Poženel, Rečica
pri Laškem).
Foto: EDO EINSPIELER
izbiramo
športnike
Celja 01
Do najboljših
s kuponi Novega
tednika
Izbira najboljših športnikov
in ekip Celja 91 se bo nekoliko
razlikovala od zadnjih, saj
smo se organizatorji te tradici-
onalne prireditve, ki poteka
vse od 1968 - ZTKO Celje, od-
bor za družbene dejavnosti
občine Celje in NT&RC - odlo-
čili, da bodo o najboljših gla-
sovali tudi bralci Novega ted-
nika
Kandidati na najboljše so
izključno športniki, ki tekmu-
jejo za celjske klube in nasto-
pajo v absolutnih konkuren-
cah ter izjemoma tudi mladin-
ci, ki so v mednarodnem meri-
lu dosegli odmevne rezultate.
Letos sta to atletinji Renata
Strašek (4. mesto na mladin-
skem EP, naslov balkanske pr-
vakinje, 2. mesto na evrop-
skem pokalu, kandidatinja za
OI 92) in Tina Lenko (3. mesto
na evropskem pokalu), med
športnicami pa v najožji krog
kandidatij za naslov najboljše
sodita še Biserka Petak (3. me-
sto na prvenstvu Jugoslavije in
dobitnica lovorike Zlati ke-
gelj) ter Marika Kardinar (naj-
boljša igralka 1. zvezne lige).
Med posamezniki so letošnji
najvidnejši predstavniki celj-
skega športa atleti Miro Kocu-
van (slovenski prvak v teku na
400 metrov z ovirami, 6. mesto
na evropskem pokalu skupine
B in kandidat za 01 92), Stane
Rozman (5. mesto na evrop-
skem pokalu skupine B, 2. me-
sto na prvenstvu Jugoslavije
v maratonu), Gregor Cankar
(slovenski pr\'ak v skoku v da-
ljavo, kandidat za MSP 92),
kolesarji Sandi Šmerc (jugo-
slovanski prvak v cestni vož-
nji, 2. mesto na prvenstvu
v gorski vožnji in 87. mesto na
SP). Valter Bonča (jugoslovan-
ski prvak v gorski vožnji in 32.
mesto na (SP) ter Marko Baloh
(jugoslovanski prvak v vožnji
na kronometer in udeleženec
SP)...
V ekipnih športih so se letos
izkazali rokometaši Celja Pi-
vovarne Laško (uvrstitev v I.
zvezno ligo), kolesarji Menca
(za 6 sekund izboljšan jugoslo-
vanski rekord v vožnji na dir-
kališču), Namiznoteniški
igralci Ingrada, ki so osvojili
naslov slovenskih prvakov,
med dekleti pa so v ospredju
svetovne kegljaške prvakinje
Emo Celje, odbojkarice YU
STIPA (5. mesto v II. ZOL)...
Odmevnih uvrstitev je bilo
še nekaj, zato je vsem pri gla-
sovanju lahko v pomoč letni
pregled dosežkov, ki ga objav-
ljamo v tej številki Novega
tednika. Seveda pa moramo
upoštevati, da so bili nekateri
športniki zaradi vojne in raz-
druževanja z jugoslovanskimi
športnimi zvezami prikrajšani
za nastop na velikih tekmova-
njih; tako bi moral Kocuvan
nastopiti na sredozemskih
igrah, a je nastop odpovedal,
podobnih primerov pa je še
nekaj.
Kupon Športnik Celja 91
Moški:	Ženske:
1.__1. _^_
2. __2. _
3. __3. _
Moška ekipa:	Ženska ekipa:
1. _ 1. _
Kupone do vključno 6. januarja 1992 pošljite na naslov: NT&RC, Trg V.
kongresa 3 a, Celje, s pripisom Športnik Celja 91.
21. stran i
27. december '91 I
Zdrs celjskega športa
Celjski športniki so tudi leto 1991 zaznamovali z nekaterimi odmevnimi uspehi, toda nepri-
merno več je bilo razočaranj in polomov. Namesto analiz in komentarjev smo prvič pripravili
letni pregled rezultatov, ki so odsev dela v posameznih okoljih, čeprav so nekateri športniki
najprej zaradi vojne v Sloveniji in potem še zaradi procesa razdruževanja ostali prikrajšani za
nastope na velikih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Neke VTste Panorama 91 bo tudi
dragocen del marsikaterega športnega arhiva, za vse naše sodelavce pa tudi zahvala za njihov
celoletni trud in vabilo za še bolj pristno sodelovanje v olimpijskem letu 1992!
Akrobatsko
smučanje
Prvenstvo
Jugoslavije
Krvvaec: 1. Peternel, 18.
Močnik (oba Mont).
Atletika
Svetovno prvenstvo
Veterani - 5000m: 9. Skof,
višina: 2. Vi vod; veteranke
- kopje: 21. Urbančič-Bezjak,
800m: 9. Slamnik (vsi Ce).
Evropsko prvenstvo
Mladinke - kopje: 4. Strašek
(KI) 54,20.
Evropski pokal
člani (skupina B)
10.000 m: 5. Rozman
29:58,78, 400 m ovire: 6. Kocu-
van 51:27; mladinke - 400 m:
3. Lenko 57,07, kopje: 2. Stra-
šek 52,66.
Balkansko prvenstvo
Mladinke - kopje: 1. Strašek
(KI) 56,40; kros - ml. člani
(8000m): 3. Hrapič 24:59,7;
ml. mladinke (2000m): 8. Ste-
blovnik (oba Vel) 6:14,5.
Prvenstvo
Jugoslavije
Moški - maraton: 2. Rozman
2:18,32, hoja na lOkm: 3. Ko-
lar (oba KI) 45:41,41.
Prvenstvo Slovenije
Moški - 400m: 2. Kocuvan
(Ki) 48,41, 1500m: 1. Hrapič
(Vel) 4:02,99, 110m ovire: 3.
Božiček (KI) 15,39, 400 m ovi-
re: 1. Kocuvan 51,60, 3000 m
zapreke: 3. Ivšek (Vel) 9:28,15,
daljava: 1. Cankar 734, kopje:
3. Uplaznik 61,94, palica: 1.
Kranjc470,4x 100m:2.Kladi-
var 3:21,26; ženske: 200 m: 1.
Lenko 25, 28, 400 m: 3. Lenko
(vsi KI) 58,25, 800 m: 1. Ste-
blovnik 2:11,77, 1500m: 3.
Mraz 11:06,51, lO.OOOm: 3.
Rožič (vse Vel) 40:07,95, kro-
gla: 2. Jazbinšek 11,87, disk: 3.
Seles 36,33, kopje: 2. Jazbin-
šek (obe KI) 53.94, 4 X 100 m: 2.
Kladivar 50,21.
Kros - moški: 1. Rozman,
ženske: 3. Jazbin.šek (oba KI),
ml. člani: 1. Hrapič, st. mla-
dinke: 1. Mraz, ml. mladinke:
1. Bizjak, 2. Cesar (vsi Vel);
ekipno: 1. Velenje, 3. Kladivar.
Dvoransko prvenstvo: mo-
ški: - 60 m: 3. Kocuvan 7,17,
60 m ovire: 2. Kocuvan 8,26, 3.-
Božiček 8,68, višina: 3. Roz-
man 195, daljava: 1. Kocuvan
729, 3. Rozman 697, palica: 1.
Klanje 460; ženske - višina: 2.
Čalasan 162, troskok: 3. Čala-
san (vsi KI) 11,04.
Balinanje
Območna liga
Trebeliško 18, RLV, Velenje
14, Vegrad 10, Šampion 85,
Žalec 2. Pokalni prvak: Šam-
pion 85.
Hokej
n. ZHL
Jesenice II 17, Cinkarna 13,
Olimpija II 13. Zagreb 9, Tri-
glav 7, Ina 1. Finale končnice:
Cinkarna-Jesenice II 2:1 (1:2,
5:0 bb, 4:1).
Jadralno
letalstvo
Prvenstvo Slovenije
4. Mirnik 2027, 5. Kočevar
2016, 6. Rojnik 2014, 9. Pogla-
jen 1980, 14. Peperko 1699, 16.
Pelikan (vsi Ce) 1550, 20. Ver-
dev (Vel) 1266, 22. Galeša
1179, 24. Polutnik (oba Ce)
1129, 28. Jandrok 917, 32. Ač-
ko (oba Vel) 429.
Judo
Prvenstvo Slovenije
Ekipno: Impol, Olimpija 18,
Drava 16, Gorišnica, Ivo Reya
14, M. Sobota 8, Železničar 6,
Golovec 5, Branik, Koper 4,
Bežigrad 3; II. liga: 2. Ivo Reva
II... 7. Ostrožno.
Posamezno: moški - do
71 kg: 5. Džakovič (Ostr), do
78 kg: 5. Sadžak (IR), do 86 kg:
5. Knafelc (Ost), nad 95 kg: 3.
Anderle (IR), po pasovih:
oranžni - nad 71 kg: 1. Potoč-
nik (Vel), modri - do 71 kg: 2.
Beltram, rjavi - do 71 kg: 3.
Seles (oba IR); ženske - do
61 kg: 2. Ki-melj, do 66kg: 2.
Spegelj.
Karate
Prvenstvo
Jugoslavije
Titograd - superlahka: 3.
CimpeiTOan (Žal).
Prvenstvo Slovenije
Ljubljana - superlahka: 3.
Cimperman (Žal) in Novako-
vič (Ce), lahka: 3. Stisovič
(Petr); ekipno: Emona 13,
Ljubljana 12, Žalec, Velenje 8,
Šiška, Celje-Rogaška 4, Pe-
tro vče 2.
Kegljanje
Svetovni pokal
ženske: 1. Emo 2599 (1676
polno + 923 čiščenje; Tkalčič
437, Samec 411, Kardinar 440,
Grobelnik 419, Šeško 452, Pe-
tak 440), 2. BKV Elore (Madž)
2599 (1757 + 842).
Prvenstvo
Jugoslavije
I. zvezna liga - ženske: Emo
44, SCT 32, Rijeka 30, Jedin-
stvo, Avtohrvatska, Ki-istal 26,
Tekstilac 20, Adiia, Poštar 16,
Ina 12, Varteks 10, Zenica 4.
Posamezno: 3. Petak 899, 8.
Mikac 885, 9. Tkalčič 872;
mladinke: 7. Verdnik 814, 9.
Filipčič 809; kadetinje - dvoji-
ce: 1. Verdnik-Ledinek 1607,
6. Grivič-Krneta 1520.
Prvenstvo Slovenije
I. liga - moški: Tekstina 30,
Pioletarec 24, Brest, Gorica
22, Triglav, Hmezad 20, SCT
16, Hidro, Kočevje 12, Slovan
2; ženske: Konstruktor 26,
Emo II 22, Gorica, Triglav, Fu-
žinar Tekstina 20, Rudar 18,
Korotan 14, Kočevje 11, Izola
9.
Moški - dvojica: 10. Jakupo-
vič-Gmajner (Hmez) 3417.
Ženske: 1. Tkalčič 1723, 2.
Mikac 1700, 3. Gobec 1680, 4.
Grobelnik 1680, 5. Petak 1661.
9. Šeško 1641, 12. Ledinek
1622, 20. Razlag 1552; dvojice:
1. Gobec-Petak 1732, 2. Mi-
kac-Tkalčič 1699, 3. Šeško-
Grobelnik 1645, 5. Lesjak-Zu-
panc 1644.
Kolesarstvo
Svetovno prvenstvo
Ekipno (100 km): 14. Jugo-
slavija (Baloh, Ugrenovič)
2:00:46,7; posamezno: 32.
Bonča, 87. Šmerc.
Prvenstvo
Jugoslavije
Cestna vožnja (170,8 km): 1.
Šmerc, 5. Bonča; ekipno
(100 km): 4. Merx (Bonča,
Ugrenovič, Šmerc, Baloh);
gorska vožnja: 1. Bonča, 3.
Šmerc, kronometer: 1. Baloh.
dirkahšče - 1000 m: 2. Rovš-
ček 1:11,52; zasledovalna vož-
nja na 4000 m: 2. Ugrenovič
5:06,62, ekipno (4000 m): 1.
Merx (Baloh, Ugrenovič, Me-
lanšek, Rovšček) 4:40,65.
Konjeništvo
Prvenstvo
Jugoslavije
člani: 3. Lipnik, 5. Laufer,
8. Pevec, ekipno: 1. Gotovlje;
mladinci: 2. Novak, ekipno: 2.
Gotovlje; mladi konji: 6. Janič
(vsi Got).
Košarka
I. B ZKL
Ženske: Bečej, Bosna 31,
Apis, K.Afrodita, Topolčanka
36, Spartak 34, Rijeka 33,
Radnik 31, UM Radnik 30,
Slavija 29, Albatros 26, Vupik
22.
Slovenska liga
Moški: Helios, Koper 38,
Slovan 37, Jezica 36, Celje 35,
Medvode 34, Ilirija, Elektra
33, Comet 32, Rogaška 29, Bi-
strica 27, Rudar 24; ženske:
Odeja 31, Kranj 30, Ilirija 27,
Ježica ml., Induplati 25, Cimos
22, Slovan, .lesenicc 19, Comet
17.
II. slovenska liga
Moški - super liga: Olimpija
ml., Podbočje 18, Idrija 16,
Polzela 14, Kokra, Alpos 12;
predtekmovanje - vzhod: Pol-
zela 27, Alpos 25, Miklavž 24,
SI. Gradec 21, Pomurje, Mari-
bor mL, Ruše 19, Ptuj 15; cen-
ter: Olimpija mL, Podbočje,
Zlatorog 25, Borovnica 23,
Novoles 19, Trebnje, Zagorje
18^^ Litija 15.
Ženske - super liga: Metka
12,	Labod 10, Pomurje 8, Šen-
tvid 6; B liga: Šmarje, Maribor
7, Litija 4; predtekmovanje
- vzhod: Metka 15, Pomurje
13,	Šmarje, Maribor 12, Hrast-
nik 8; kvalifikacije za SKL:
Metka-Jesenice 77:81 (72:72,
36:33).
Namizni tenis
Slovenska liga
Ingrad, Radgona 34, Mela-
min 24„Fužinar 20, N. Gorica
18, Petovia 16, Jesenice 12, Se-
medela 10, Kemičar 8, Piran 2.
Nogomet
Slovenska liga
Rudar (V) 41, Slovan 38, Svo-
boda, Ljubljana 34, Nafta,
I. Kladivar 33, Domžale 31,
Naklo, Steklar, Vozila 29, Mu-
ra 28, Rudar (T) 27, Jadran,
Medvode 26, Elkan 24,
P. Hmezad 16. Pokalno tekmo-
vanje: Koper-Rudar (V) 3:1,
1. Kladivar izpadel v osmini fi-
nala.
Mladinci: Slovan, Olimpija
51, Koper, Železničar 42,
I.	Kladivar 40, Izola 32, Rudar
(V) 29, Rudar (T) 28, Svoboda
25, Ilirija, Slavija, Aluminij
22, Ljubljana, Dravinja 21,
Mura 19, Britof 11. Pokalno
tekmovanje: Dravinja izpadla
v polfinalu. Rudar v osmini fi-
nala. Kadeti: Rudar (V)-Olim-
pija 0:5, pionirji: I. Kladivar-
-Triglav 2:0.
II.	slovenska liga
Beltinka 40, Dravinja 39,
Železničar 35, Turnišče 34,
Impol 32, Središče 28, Rače 25,
Kovinar, Pohorje 24, Pekre 21,
Partizan (SG) 19, Ojstrica
7, Središče 12, Boč 8. Kvalifi-
kacije za SNL: Dravinja-Pri-
morje 0:1, 2:2.
MNZ Celje
ERA Šmartno 22, Kovinar
21, Rudar (S) 13, Celulozar 10,
Elkroj 8, Papirničar 6, Hrast-
nik 4, Odred 1. Kvalifikacije
za II. SNL: E. Šmartno^Veržej
1:0, 0:3. Pokalno tekmovanje
- finale: Rudar (V)-I. Kladivar
3:2, mladinci: Dravinja-Rudar
(V) 1:0.
Odbojka
II. zvezna liga
ženske: Pula, Jedinstvo 30,
Bled 24, Igman 18, Celje 16,
Jedinstvo, Kočevje 14, P. Ta-
bor, Gorica 12, Poreč 10.
Slovenska liga
Moški: Granit 42, Topolšica
32, Ljutomer 30, Bled 28, Bre-
zovica 26, Tehnomobil II 24,
Šempeter 18, Izola 16, Vizura
14, Mislinja, Mežica 12, Po-
murje 10; ženske: Koper, Krim
38, Ljubno 34, Paloma II 26,
T. Kajuh 24, Pionir 20, Rogoza,
Fužinar 18, Mežica, Mislinja
16, P. Tabor II 14, Kamnica 2.
Plavanje
Svetovno prvenstvo
Perth: maraton (25 km)
-	ženske: 17. Mijoč (Vel)
6:40:14,53.
Prvenstvo
Jugoslavije
Zimsko prvenstvo (25-metr-
ski bazen): moški - 100 m prs-
no: 2. Vračun 1:04,95, 200m
prsno: 3. Vračun 2:21,31;
200m mešano: Jurak 2:10,07,
400 m mešano: 3. Tešovič
4:35,16.
Prvenstvo Slovenije
Ženske - 100m prsno: 2.
Anderle 1:18,66, 200m prsno:
2. Anderle 2:50,50, 4xl00m
mešano: 2. Neptun (Tanko,
Kranjc, Glavan, Anderle)
4:50,71.
Zimsko prvenstvo: moški
-	100m prosto: 3. Jurak 54,88,
400 m prosto: 3. Jurak 4a09,08,
1500 m prosto: 2. Tešovič
16:09,37, lOm prsno: 1. Vra-
čun 1:06,04: 200m prsno: 1.
Vračun 2:24,24 400m mešano:
1. Jurak 4:39,01, 2. Tešovič
4:39,79; ženske - 100m hrbt-.
no: 2. Tanko 1:07,18, 200m
hrbtno: 2. Tanko 2:25,28 100m
delfin: 2. Tanko 1:07,98.
Rokomet
II. zvezna liga
Moški: Celje Pivovarna La-
ško 42, Partizan 38, Velenje
36, Slovan 34, SI. Gradec 27,
Moslavina 25, Mehanika 24,
Splitex 23, Borac 22, Usnjar,
Jugoturbina 18, Metalac 17,
Djakovo, Ajdovščina 16. Kva-
lifikacije: CPL-Mornar 20:19
(10:8), CPL-Vardar 23:21
(14:9), CPL-Partizan 27:28
(18:17); vrstni red: Partizan,
CPL, Mornar 4, Vardar 0.
Prvenstvo Slovenije
Ženske - vzhod: N. Mesto
22, Drava 20, Velenje B 14, Era
Šmartno 11, Lisca 8, Žalec 7,
Radeče 0; Pokalno tekmova-
nje: polfinale - moški: SI. Gra-
dec-CPL 29:28 (16:10), žen-
ske: Velenje-Olimpija 18:33
(9:16).
Streljanje
Svetovno prvenstvo
Stavanger: članice - ekipno:
3. Jugoslavija (Šekarič, Skoko,
Maček); posamezno: 10. Ma-
ček 379.
Evropsko prvenstvo
Manchester:	mladinke
-standardna zračna pištola: 4.
Maček 376.
Balkansko prvenstvo
Atene: mladinke - stan-
dardna zračna pištola: 1. Ma-
ček 382.
Prvenstvo
Jugoslavije
Zračno orožje: pištola, čla-
ni: 8. Tkalec 662,9 (569), ekip-
no: 5. Mrož 1680; članice: Ma-
ček 484,4 (383), 15. Kufner
361; ekipno: 3. D.Poženel
(Maček, Kufner, Lavrinc)
1096; mladinke: 1. Maček 373;
ekipno: 5. D.Poženel 1044, 10.
Mrož 963; puška, člani: 12. Ce-
lje (Seršen, Malec, Jeram)
1102.
Sah
Prvenstvo Slovenije
I. liga - vzhod: Kovinar
9 (36), Ptuj 9 (33), Žalec 4 (20),
Celje 3 (24,5); O. liga - vzhod:
4. Konjice 8 (20,5), 6. Moss Ce-
lje 7 (19,5), 7. Velenje 7 (18,5),
9. Šentjur 6 (17,5).
Tenis
Prvenstvo Slovenije
člani: Doberšek izpadel
v četrtfinalu, Furlan in Braj-
kovič (vsi Zl. Ce) v 2. kolu,
Pinter, Krušič (oba Ko), Gro-
sman. Končan, Topčič, Dovšak
(vsi ŠTK) v 1. kolu. Do 18 let
-	finale: Doberšek-Urh (Tr)
6:4, 2:6, 7:6, Topčič izpadel
v polfinalu, Furlan v četrtfina-
lu. Do 16 let - finale: Dober-
šek-Šenk (SI) 6:3, 6:2, Jurenec
(Zl) izpadel v 2. kolu, Dovšak
in Grosman v 1. kolu.
Ekipno: I. liga - vzhod: ŠTK
Velenje 10. Zlatarna Celje 8,
Maribor 6, Bistrica 4, Radgona
2, Ptuj 0; končnica - finale:
Medvode-ŠTK 2:0 (5:4, 5:4),
polfinale: Medvode-Zlatama
6:3; II. liga - vzhod: Konjice
10, Ravne, Rudar (T), SI. Gra-
dec 6, Rače 2, Brežice 0; III.
liga - C: Žalec 10, Rečica ob
Savinji 8, Izlake 6, Sevnica 4,
Mežica 2, Radeče 0; m. liga
-	D: Ptuj 10, Hoče 8, M. Sobota
6, Ljutomer 4, Kidričevo 2,
Rogaška 2.
Slovenski pokal - moški: 7.
Doberšek (oba Zl), 10. Furlan,
13. Topčič, 18. Dovšak, 22.
Grossman (vsi ŠTK), 26. Kru-
šič (Konj), 29. Jurenec (Zl), 32.
Gorinšek (Ko), 38. Cizej (Zl),
40. Camloh, 51. Končan (ŠTK),
59. Krušič (Žal), 60. Letner,
63. G. Pinter (oba Ko), 67.
Ven^st (Ce), 68. Širca, 83.
S. Pinter (oba Ko), 91. Zupane
(Žal) itd.; ženske: 8. Radano-
vič, 12. Bibianko (obe ŠTK),
20. Brajkovič (Zl).
Umetnostno
drsanje
Prvenstvo
Jugoslavije
Zagreb - mladinke: 5. Eber-
linc; pionirji: 1. Špoljar.
Prvenstvo Slovenije
Celje - mladinke: 2. Eber-
linc; pionirji B: 1. Špoljar, pi-
onirke A: 9. Hutinski; pionirke
B: 9. Zečevič; pionirke C: 2
Kranjc, 5. Pevnik, 7. Bratec,
13. Kolar, 18. Štefanec.
Vaterpolo
Slovenska liga
D.Gorjanc 19, Neptun 15,
Vodovodni stolp 10, Kokra,
Žustema 8, Kamnik 0; zimsko
prvenstvo: 5. Neptun.
mx
22. stran i
27. december '91 I
REVIZIJA RUMENEGA CE
Molotov coctail party
Različni show manevri
pred božičem in tik po no-
vem letu so kot nalašč
ustvarjeni za blokiranje ce-
loletnih računov oz. za raz-
glasitev takšnih ali drugač-
nih bilanc. Najbolj zanimivi
so vsekakor tisti, ki izmerijo
tlak na političnem barome-
tru. Letos je tako Lojze Pe-
terle obvisel kot nega tivec in
hkrati pozitivec sezone (Val
202), čeprav je po javnom-
ncnjskih raziskavah šele še-
sti med priljubljenimi. Lovo-
riko negativca si je premier
prislužil tudi v Rumenem
CE.
Od kod potemtakem toliko
pozitivnih glasov v omenjeni
akciji Vala 202? Stvar je pre-
prosta in malce zaudarja: ko
sc je že videlo, in ko je Peter-
le v parlamentu že sam na-
povedal, da bo zmagal med
nepriljubljenimi, se je
v ofenzivo vključil strankar-
ski aparat. Ogledal sem si
namreč pisma in dopisnice,
ki so si podobne kot jajce
jajcu. Večina je natipkanih
na isti pisalni stroj, le podpi-
si so različni. Prccej pa je
tudi takšnih, ki jih je pisala
ena roka. To je to. In je Pe-
terle postal pozitivna oseb-
nost leta. Na zaključni prire-
ditvi ga potem ni bilo. Dr-
žavniške obveznosti, pač.
Nekaj dni pred tem sem
v parlament poslal kolegico,
ki je pred kamero provocira-
la predsta\niike strank: kaj
bi pod božično drevesce (po-
leg molotovke) postavili na-
sprotni stranki? Prinesla je
zanimive odgovore: Vane
Gošnik bi narodnjakom po-
daril Grosa in Božička, na-
rodni demokrat Anton To-
mažič bi demokratom posta-
vil ogledalo, da bi se dobro
ogledali, Vitomir Gros ne bi
liberalnim demokratom pri-
voščil ničesar, medtem ko bi
liberalni demokrat Janez
Kopač liberalcem poklonil
Kardeljevo knjigo Smeri
razvoja... Peterle je hudo-
mušno priznal, da se stranke
sicer grizejo, nobeni pa ne bi
postavil kaj grdega.
Bi pa lahko Peterle zmolil
kakšen Očenaš za poslušalce
Rumenega CE. In na koncu
pristavil tisto o kelihu, ki naj
gre mimo njega. Za to je več
kot dovolj razlogov. Namreč,
kar nekaj poslušalk bi mu
pod božično drevesce posta-
vile nabite pištole, bombe in
podobne hladne prigrizke.
Najbolj potrebna bi mu cclo
nastavila svoje mednožje (da
bi še kaj postrani zaslužila,
kot je rekla). Med bolj per-
verzne poslušalke sodi tudi
gospa, ki bi strankarskim
veljakom poklonila »en ve-
lik, trd, umetni penis« (za
nategovanje, je razložila
svojo željo). Sicer pa je bilo
večina želja pod parlamen-
tarno novoletno jelko bolj
papirnate narave: od raču-
nov za elektriko, različnih
položnic, do deset božjih za-
povedi in seveda izpiskov
premajhnih plač in penzij.
Le redki lojalni rojaki bi pod
večstrankarsko jelko prile-
pili priznanje za uspešno
opravljena velika dejanja.
Želje so eno, grožnje dru-
go. Vstopamo leto, ko bQdo
prve še naprej pobožne, dru-
ge pa čedalje bolj agresivne.
Politični terorizem je navse-
zadnje del tistega, kamor si
tako želimo priti. Ko bomo
kupovali sezonske karte za
Evropo, se nam bo zdel po-
pust neverjeten. Zato, ker še
točno ne vemo, kaj je v ta
popust všteto. In želje bodo
kmalu postale grožnje pod
zoglenelo jelko 92'.
Piše Bojan Krajnc
Mladi Čveicači na obisicu RC
Odkar smo povsem prenovili radijsko tehniko in prostore, smo še posebej tarča šolskih
ekskurzij. Radi jih sprejmemo, čeprav nam včasih dodatno »zgostijo« programsko in običajno
gnečo. Ampak je že tako: videti, se pravi verjeti. To velja tudi za Čvekače - člane novinarskega
krožka in radia 4. osnovne šole v Celju, ki so radijskemu šefu Mitji Umniku »kradli« čas, on pa
jim je z rokami »pripovedoval« radijske zgode in nezgode.
Radio Celje v letu 1992
Aktualnost In kontaktnost ostajata temeUnI usmeritvi
Ni moj namen, da na veliko izpisu-
jem zasluge našega medija v minulem
letu, v letu preizkušenj in preizkušanj,
zato povsem na kratko: zadovoljni
smo s profesionalno opravljenimi na-
logami medija in s svojimi osebnimi,
človeškimi odzivanji na preizkušnje in
izzive, ki jih nikoli nismo mogli simu-
lirati v tako imenovanih NNNP akci-
jah in vajah. Sicer pa končno in sprot-
no oceno dajejo naši poslušalci. Razi-
skave o tem, kaj si o radiu in njegovem
funkcioniranju mislijo, so nas tudi
utrdile v prepričanju, da smo na pravi
poti. To pot torej nadaljujemo v letu
1992.
Največjo novost ponujamo z jutra-
njim programom RC, ki ga uspešno
preizkušamo že od 2. decembra naprej.
S tem programom imamo še veliko na-
črtov, pa ne samo v količinskem smi-
slu, da bi ga uveljavili tudi ob sobotah,
morda celo ob nedeljah, ampak zlasti
v strukturi njegove vsebinske zasnove.
Kakšnih posebnih velikih premikov
v programski shemi ne načrtujemo, saj
smo radijsko shemo prenavljali v vsem
letu 1991, še posebej od marca do sep-
tembra. Prepričani smo, da imamo še
nekaj rezerve v spodbujanju individu-
alne novinarske ustvarjalnosti in v or-
ganizaciji dela.
Tehnično bazo ima RC dobro, po-
trebno jo je delno še kompletirati,
predvsem pa se z vsemi silami angaži-
rati pri iskanju in uresničitvi boljše
slišnosti RC. Koliko nam bo pri tem šla
na roke nova zakonodaja, je mogoče le
ugibati. Vsekakor bomo pri tem uspeš-
ni, če bomo v poslovno-tržnem smislu
interesantni za naše naročnike, ki jih
je v grobem mogoče deliti na tiste
v javni sferi (oblast, država) in tiste iz
komercialne naravnanosti (tržni po-
slovni partnerji). Na kratko še o neka-
terih novostih v programski shemi RC
v letu 1992.
Čestitke in pozdrave poslušalcev,
kot ste verjetno že opazili, vse bolj
uvrščamo v nedeljski popoldanski pas
oddajanja. To predvsem z namenom,
da v popoldanskem času damo več
prostora in časa moderatorski kon-
taktnosti in komunikaciji s poslušalci.
V spored RC bomo vrnili otroške od-
daje, vendar ne tako pogosto, kot so
bile prej. Poslej bodo na sporedu ob
sobotah. Oblikuje se že skupina mla-
dih, ki bo pod mentorstvom starejših
iz radijske hiše ustvarjala te oddaje.
Dnevno informativno uredništvo
RC, ki se je izjemoma uveljavilo prav
v minulem letu, ponuja dve novi infor-
mativni oddaji: poročila še ob 12.00 in
ob 18.30 vesti iz BBC v slovenščini.
Prvih in drugih ne bo več kot za nekaj
minut, kajti naš slogan v informativ-
nih oddajah ostaja: kratko in jedrnato.
Skupno bo RC ponudil v kompletnem
progi-amskem mnenju deset informa-
tivnih oddaj, ob tem pa bomo prenaša-
li tri oddaje Radia Slovenija - drugo
jutranjo kroniko. Danes do 13.00 in
Dogodke in odmeve ob 15.30.
Resno razmišljamo, da bi se spopad-
li, zaenkrat morda le občasno, z večer-
no-nočnim sporedom. Večerno-nočni
čas je primeren za specifično definira-
ne 1'adijske sheme, pri čemer bi še zla-
sti lahko izpopolnili svoj medijski
imidž z glasbo, posebnimi lestvicami,
satelitskimi programi, prenosi in po-
dobnim. V takšnem terminu bi lahko
dali tudi oddaje za ciljsko publiko, ki
jo trenutno nekako puščamo ob strani
in jo delno ali celo zelo zanemarjamo.
Pri tem mislim predvsem na najstnike
in na tiste, ki lahko in radi prisluhnejo
nočnemu kontaktu. Prav tako je ta ter-
min primeren za novinarsko »pokriva-
nje« dogodkov, ki jih je mogoče zdru-
ževati v slogu »v živo« in kar smo že
počeli: tu mislim na kulturne, športne
in glasbene dogodke ter prenose.
MITJA UMNIK
ŠKRATKI
V minulem tednu so naši
škratki dobili še dva nova
škratka, oziroma dve novi
palčici. Najprej je prvoro-
jenko Lauro rodila napove-
dovalka Sandra Čater, konec
tedna pa seji je (tudi s prvo-
rojenko) pridružila še Urška
Sclišnik. Obema mladima
mamicama škratki čestitajo,
obenem pa upajo, da bosta
hčerki stopili po maminih,
radijskih stopinjah.
Našo redakcijo bo dedek
Mraz obiskal v četrtek. Ra-
dijci pa so tako neučakani,
da so svoja pisma za dedka
Mraza (oziroma sporočila
s svojimi največjimi željami)
že napisali. Pisemca so pre-
stregli škratki in sedaj jih,
prav nesramno, javno objav-
ljajo.
Največja želja radijskega
urednika Mitje Umnika je,
da bi po radiu lahko poslušal
čimveč mladih. Še posebej
pa si Mitja želi, da bi dedek
Mraz na delovno mesto spet
kmalu vrnil Mitjevo desno
roko, urednico radijskega
programa Nado Kumer.
Nataša Gerkeš je dedku
Mrazu sporočila, da želi, da
bi nekoč nekdo izumil mi-
krofon, ob katerem sploh ne
bi bilo treba zapreti ust. Po-
dobne želje ima tudi Mateja
Podjed.
Tatjana Cvirn, urednica
'dnevno informativne redak-
cije želi, da bi za to redakcijo
z novim letom začel kdo tudi
kaj pisati. Urednik jutranje-
ga programa, Frančck Pun-
gerčič pa, da bi mu dedek
Mraz, vsaj za eno jutro, pri-
nesel malo daljši spanec.
Kaj pa radijski tehniki? Vsi
skupaj najbolj želijo, da bi se
ključavnica, ki odpira vrata
v radijski trakt nekoč tako
zaskočila, da vrat sploh ne bi
bilo več mogoče odpreti. Ta-
ko bi lahko vsaj enkrat v mi-
ru delali...
Kulturno društvo Gomllsko
vabi na tradicionalni
NOVOLETNI PLES,
ki bo 1. januarja 1992 ob 20. uri v Domu krajanov na
Gomllskem.
Zabaval vas bo ALFI NIPIČ s svojimi muzikanti.
INFORMACIJE na tel.: 726-086
PREDPRODAJA VSTOPNIC v Domu krajanov
na Gomllskem vsak dan od 19. do 20. ure oz. po
tel. 726-223 (prav tako od 19. do 20. ure)
PRISRČNO VABLJENI!
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
OBJAVLJA
brezplačno oddajo prostorov
BRIGADIRSKEGA DOMA »JOŽE PERČIČ«
v Šentvidu/Planini.
Objekt ima 366 m^ koristne površine. K objektu pa pripada še
4777 m^ funkcionalnega zemljišča.
Prostori se oddajajo pod sledečimi pogoji:
1.	Objekt se lahko uporablja za opravljanje proizvodne ali kakš-
ne druge pridobitne dejavnosti, primerne temu prostoru in okolju.
2.	Najemnik objekta bo upravičen do neplačevanja najemnine
- za vsakega na novo zaposlenega delavca šest mesecev.
3.	Najemnik lahko za opravljanje svoje dejavnosti koristi vse
prostore, phpadajoče funkcionalno zemljišče ter telefonski prik-
ljuček.
Z najemnikom se bo podpisala posebna pogodba, ki bo urejala
vlaganja najemnika v prostor ter ostale pogodbene obveznosti
med pogodbenimi strankami.
Vaše pisne ponudbe pričakujemo do 24. 1. 1992 na naslov:
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE ŠENTJUR PRI CEUU,
Titov trg 10.
Za ogled objekta in ostale informacije se obračajte na telefon:
(063) 741-375.
ZAHVAUUJEMO SE
POSLOVNIM
PARTNERJEM ZA
IZKAZANO ZAUPANJE
V LETU 1991 IN VAM
ŽELIMO SREČNO IN
USPEŠNO 1992.
DEJAVNOSTI ZADRUGE:
•	prodaja uslug in izdelkov ter
kooperacija
•	izvoz - uvoz
•	financiranje
•	zapiranje finančnih tokov
•	hranilno kreditna služba
•	knjigovodske in biro storitve
•	prodajna razstava obrti.
SKUPAJ SMO VREDNI VEČ!
23. stran i
27. december '91 I
ODMEVI
Sprenevedanje
žalske vlade
žalska vlada ter njeni in-
špektorji ponovno dokazujejo
nesposobnost v zvezi s proiz-
vodnjo kalcijevega klorida
(CACL 3), last Cestnega po-
djetja Celje. Kritikam v časo-
pisu na račun vlade se pridnj-
žujemo tudi krajani V. Pire-
šice.
Veliko je bilo sestankov, pi-
sanja, opozoril, da proizvod-
nja CaC3 ni sprejemljiva za
naš že tako ekološko obreme-
njeni kraj. Opozarjali smo na
slabe izkušnje s Cestnim po-
djetjem Celje, v zvezi s smra-
dom in hrupom. Krajani smo
žrtve neke umazane igre na ra-
čun našega zdravja. Veliko-
krat smo z dobrim namenom
opozarjali, prosili, da nam po-
magajo pri reševanju naših te-
žav, nikoli nismo bili deležni
pomoči na sedežu Žalske obči-
ne, kar danes' ocenjujemo za
zelo enostransko dejanje. Naše
ekološke težave se čedalje bolj
poglabljajo v propad. Nespo-
sobnost je vlada že dokazala
z Juteksom na Ložnici, sedaj je
na vrsti druga s Cestnim po-
djetjem v V. Pirešici. Kdaj bo-
do odgovorni ljudje za takšna
dejanja odgovarjali, se sprašu-
jemo krajani. Ali je res Žalska
občina tista, ki sprejema samo
umazano tehnologijo, za vsako
ceno? Človek izgublja zaupa-
nje vanjo. Iz preteklih izkušenj
vemo, da se je postavil nov
obrat, za ekološko reševanje
problemov pa je zmanjkalo
denarja. Vsa naša prizadeva-
nja okoli CaCL3 so očitno
v žalski vladi prišla na gluha
ušesa. Po dolgih letih prereka-
nja ta kemična proizvodnja
deluje. Po zagotovilih občin-
skega inšpektorja pa se oprav-
ljajo meritve. Do sedaj je bilo
toliko meritev, da mirno lahko
trdimo, da gre za izigravanje
krajanov. Dopoldne je preko-
meren hrup in smrad pri as-
faltni bazi, dodatno se poveču-
je prekomeren ropot s proiz-
vodnjo CaC13, ki traja 24 ur
na dan. Opozorili smo občin-
skega inšpektorja, da je pri
novi bazi močan hrup, vendar
omenjeni kljub naši prošnji ni
po nekaj mesecih utegnil pre-
veriti. Želimo samo dobro za
nas in za naše otroke, tu niso
prisotna nikakršna izigrava-
nja. Mi smo še vedno odločno
proti proizvodnji CaC13.
V lažjo razsodbo vam dajemo
uradni podatek, da v zrak uide
vsako uro 1010kg/C02 aU
551m^/h C02, poleg močne
koncentracije C02 iz naših
kurišč. Na samem pogonu je
vidna zelo močna oksidacija
-	rja. Čeprav je inštitut Jožef
Štefan opozoril na preveliko
koncentracijo C02 v zraku, to
očitno žalsko vlado ne skrbi.
Obeta se še ena ekološka kata-
strofa.
Društvo za varstvo okolja
V. Pirešica - Galicija
FRANC PODPEČAN
Vodni stolp
-	drugič
Vodni stolp ni samo problem
stanovalcev treh ulic, ki ga ob-
krožajo, oziroma se vanj ste-
kajo, pač pa je to problem
Celja.
Res je, da se »ščije« okrog
stolpa, da se »kozla« tudi. To
poskuša najemnik rešiti z iz-
gradnjo WC-ja, kar je vseka-
kor nujno in se tega povsem
zavedam. Kje in na kakšen na-
čin, pa je potrebno smotrno
preudariti skupaj s predstav-
niki stanovalcev, mestnih ve-
ljakov in novalcev, mestnih
veljakov in najemnikov.
Glasba v Vodnem stolpu ni
tako moteča, da bi se o tem
sploh lahko pogovarjali, vpitja
pa tudi ni toliko, da bi zaradi
tega razmišljali o nesmiselni
ideji, da se Vodni stolp zapre.
V pismu so pa tudi neresni-
ce, namreč da policija ni inter-
venirala. Osebno sem bil priča
dvem intervencijam! To lahko
potrdijo tudi mnogi ostali obi-
skovalci.
Zdaj pa prehajam na tisto,
kar me resnično jezi. Pišejo
o neki kulturi, o civilizaciji in
»kaj jaz vem čem še«; pišejo
o veselju ob pridobitvah novih
kulturnih prostorov. Kakšna
hinavščina in konec koncev
nekultura! Kultura je tudi, da
zapišete tisto kar mislite, torej
jasno in neposredno: želimo,
da zaprete vodni stolp, ne pa,
da klobasate o vaši kulturi in
veselju spričo novih kulturnih
pridobitev. Tisto, kar si želite,
je spanje in ne kultura. In to si
želi ali pa tako deluje, bodisi
načrtno ali nenačrtno (kar bi
za vas ne rekel), večina Ce-
ljanov.
Če se Vodni stolp zapre, po-
tem bo to, po Atriju in verjetno
v bodočnosti še bivšemu domu
JNA, še eden nov objekt, kjer
bo onemogočena kakršnakoli
dejavnost, naj bo to kulturna
ali zabavna, ker je to nekako
tudi medsebojno prežeto,
združeno v svojem namenu, ki
je druženje, komunikacija,
sprostitev ljudi in ne spanje.
Če naj bi Vodni stolp nemo-
teno deloval (predvsem bo nje-
gova čudovita prostorska lo-
kacija uporabna in upraviču-
joča svoje kulturno poslanstvo
v poletnih mesecih), mora ime-
ti omogočeno kontinuirano
delovanje in seveda rešeno sa-
nitarno vprašanje (čeprav ob-
staja WC v gostišču Špital). Ne
nazadnje pa je delovanje po-
trebno zaradi stalnega nadzo-
ra nad ohranitvijo zgradbe in
svojega dobičkonosništva, ki
ga ohranja živega med mešča-
ni, ne pa tako kot prej, in kot
bi spet nekateri želeli, ko smo
ga kazali samo turistom in se
ob tem ponosno malomeščan-
sko hahljali.
Pameten dialog bo pogladil
nesporazume in rešil Vodni
stolp (za katerega gre!) ponov-
ne pozabe in nekoristnosti.
M. H.
Zakasnela
objava
v današnji, tj. 50. številki ča-
sopisa NT/RC z dne 19. 12. 91.
ste objavili v nabriki »Prejeli
smo« moj prispevek »Odprto
pismo županu občine Žalec«,
v katerem je govora o poplav-
nih razmerah v Vrb ju pri
Žalcu.
Žal vam moram priznati, da
se ob tem počutim zelo nepri-
jetno. Prispevek sem oddal
osebno v vašem uredništvu (in
tudi v poslovalnici DELA)
v torek, 26. novembra dopold-
ne. Medtem, ko ga je DELO
objavilo že naslednji dan, ga vi
objavljate danes, torej s trite-
densko kasnitvijo. Ob polnem
spoštovanju uredniške pravi-
ce, da članek objavi ali pa ne,
sem bil po 14 dneh prepričan,
da je romal v koš in sem se
s tem hočeš-nočeš sprijaznil.
Medtem so bili namreč že
odzivi na objavo v DELU, tudi
obrisi nekakšnega ukrepanja
so že zaznavni in tako je aktu-
alnost, ali če hočete - doba
užitnosti čakajočega prispev-
ka že potekla. Današnja obja-
va nosi zato s seboj dokaj mu-
čen pečat pogrevanja za vsako
ceno, kar pa sploh ni bil moj
namen.
Vljudno vas prosim, da tole
pismo objavite v isti rubriki.
Ob tem se opravičujem g. žu-
panu kot tudi drugim prizade-
tim za neprijeten vtis, nastal
z neprimernim časovnim raz-
mikom objave, vam pa se za-
hvaljujem za razumevanje.
SREČKO KRAJNC
Vrbje 66
Uredništvo:
Pisma bralcev (razen nepod-
pisanih) ne romajo v koš. Žal
pa kljub vse večjemu prostoru
v časopisu, ki ga namenjamo
objavi pisem, vseh ne moremo
objaviti sproti. Na žalost.
PREJELI
SMO
Managerke
Slovenije
predlagajo
Managerke Slovenije so na
svojem srečanju 11. 12. 1991
v Cankarjevem domu v Ljub-
ljani obravnavale program go-
spodarske in socialne politike
Republike Slovenije v letu
1992, ki ga je pripravilo mini-
strstvo za planiranje ter izho-
dišča za proračun Republike
Slovenije za leto 1992, ki ga je
pripravilo Ministrstvo za fi-
nance.
Ocena materialov ni nega-
tivna. Vse usmeritve in predvi-
devanja podpiramo, vendar
kritično gledamo na pomanj-
kanje operativnih rešitev, ki bi
gospodarstvo v kratkem času
pripeljala iz agonije v kateri se
nahajamo.
1.	Slovenija potrebuje sta-
bilizacijsko in razvojno politi-
ko, ki bo zagoto\ila gospodar-
sko rast in mednarodno kon-
kurenčnost. Postaviti si mora
ambiciozne cilje, tvegati sedaj
in začeti z akcijo takoj.
Managerke Slovenije zato
pozivamo vse ustvarjalne Slo-
venke in Slovence, da se pri-
družijo zahtevam vladi, da
vlada v svojih programih po-
dredi vse ukrepe ekonomske
politike za rast proizvodnje.
2.	Managerke Slovenije ob-
sojamo reakcije posameznih
članov vlade, ki v zadnjem ča-
su nastopajo tako kot, da se ne
borimo za preživetje in samo-
stojno Slovenijo ampak le za
ambicije posameznikov in
strank. Strnimo energijo za
dobrobit Slovencev, ki si želi-
mo v Evropo.
3.	Pri obravnavi nekaterih
vladnih predlogov tudi ugo-
tavljamo, da so strokovno pre-
malo dodelane. Nerazumljivo
nam je, da vlada ne vključi vse
strokovne potenciale ne glede
na strankarsko pripadnost.
Kdo lahko realizira postavlje-
ne cilje? Naš slovenski mana-
gement. Zato mora tudi sode-
lovati pri oblikovanju ciljev!
Zakaj dovolimo, da nam tuji
strokovnjaki kreirajo našo po-
litiko? Managerke mislimo, da
so tuji strokovnjaki lahko le
svetovalci.
4.	Kritično ocenjujemo
predlog proračuna za leto
1992. Res je, da je nižji od pre-
teklih let, vendar se postavlja
vprašanje, če je bil v preteklih
letih v realnih okvirjih, saj še
vedno predstavlja 42,8% delež
v družbenem proizvodu. Rav-
no tako smo ugotovile, da so iz
dosedanjega proračuna izpad-
le pomembne postavke, ki se
bodo finansirale na di-ug na-
čin??? Razporeditev sredstev
med ministrstva govori, da se
sredstva delijo po sistemu
»močnejšega«. Ugotavljamo
tudi, da se nakupi za potrebe
posameznih ministrstev vršijo
iz tujine namesto pri enako-
vrednih domačih proizvajal-
cih. Zato zahtevamo odprto in
tekočo kontrolo koriščenja
proračuna. 70% proračuna je
namenjeno za porabo izven
gospodarstva, kar govori, da
so potrebne nujne racionaliza-
cije stroškov.
Posebej opozarjamo poslan-
ke in poslance na postavko
v bilanci prihodkov od prodaje
premoženja. Potrebno je točno
opredeliti namen koriščenja.
Mišljenja smo, da je te prihod-
ke potrebno uporabiti za že to-
likokrat zahtevani program
razvoja gospodarstva.
5.	Da bi delno ublažili kri-
tičen gospodarski položaj ma-
nagerke Slovenije predlagamo
nekatere hitre ukrepe, ki bi
zaustavili nenehen padec pro-
izvodnje:
-	večji del kreditne aktiv-
nosti Banke Slovenije je po-
trebno usmeriti mimo poslov-
nih bank neposredno v zdrava
izvozno usmerjena podjetja.
Temu primerno je tudi zagoto-
viti ustrezno politiko obrest-
nih mer ter zagotoviti realen
tečaj SLT.
-	Za zaustavitev padca pro-
izvodnje je potrebno zagotovi-
ti nekaj spodbujevalcev za po-
novni ciklus investicij: poceni
kapital iz sredstev proračuna,,
znižanje uvoznih carin in da-
jatev ter dmgih ugodnih po-
gojev.
-	Takoj je potrebno kaj sto-
riti za nelikvidnost podjetij.
Zaradi nelikvidnosti se ustav-
lja proizvodnja celo tam kjer
obstajajo tržne možnosti za
prodajo. Predlagamo, da se
sprejme možnost plačila pri-
spevkov in davkov z obvezni-
cami podjetij, ki bodo krite
s hipoteko na zaloge in si. Vla-
da naj nameni del sredstev od
davkov in prispevkov za iz-
vozno gospodarstvo. Banke se
morajo intenzivneje vključiti
v izterjavo.
-	Vlada Slovenije mora so-
delovati pri povrnitvi škode
zaradi zaplembe premoženja
slovenskih podjetij v drugih
republikah. Banka Slovenije
naj ponudi bankam odkup de-
la terjatev podjetij na trgih
bivše Jugoslavije z ugodnejši-
mi pogoji in daljšim odplačil-
nim rokom.
-	Vlada z Gospodarsko
zbornico Slovenije naj sodelu-
je pri promociji ponudbe kva-
litetnih slovenskih izdelkov in
proizvajalcev, ki so se že uve-
ljavili v Evropi. S konkurenč-
no fiskalno in kreditno politi-
ko privabimo kupce in turiste
iz Evrope.
-	Podpiramo predloge GZS,
da se hitro izpelje sanacija
bank, uredi lastninjenje in pri-
lagodi zakon o zunanjetrgo-
vinskem poslovanju sloven-
skim razmeram ter zadrži
v največji možni meri trg bivše
Jugoslavije.
Na zaključku smo manager-
ke Slovenije ugotovile, da je
v vladi, skupščini in delovnih
telesih skupščine, ki kreirajo
gospodarsko politiko vse manj
žensk. V demokratičnih drža-
vah so zelo prisotne in zaželje-
ne. Njihova vloga je pomemb-
na, največkrat odločujoča. Tu-
di slovenske managerke želi-
mo ne samo sodelovati, želimo
tudi videti in meriti rezultate
našega dela.
Predsednica sekcije
poslovodnih delavk
ANA BERGLEZ-VOLK,
dipl.oec.
Kdo je kriv za
poplave?
Krajani Vrb j a pri Žalcu smo
upravičeno ogorčeni nad tisti-
mi, ki neodgovorno na črno
zasipajo potoke Lave. O po-
plavah, ki zaradi tega nasto-
pajo v Vrbju, je bilo že veliko
napisanega, tudi v Novem ted-
niku.
Lani je na primer Srečko
Krajnc v članku »Vode odte-
kajo, skrbi pa ne« opozoril na
malomaren, nestrokoven in
nehuman odnos lastnikov,
upravljalcev in nadzornih or-
ganov. Krivi so, da so vaški
vodotoki, ki so desetletja od-
vajali presežne vode, propadli
in ponekod celo izginili. Zato
pa imamo ob vsakem nalivu
v kleteh podtalno vodo.
V	naši krajevni skupnosti
smo imeli že veliko sestankov
s predstavniki Nivoja in žal-
skih inšpekcijskih služb. Kar
smo se dogovorili, je ostalo na
papirju. Vaščani pa smo pre-
brali, da za poplave ni kriva
narava, ampak človek. Tudi
v Vrbju so bile posledice lan-
skega deževja veliko težje, kot
bi bile lahko. Kdo je za to kriv?
Še bodo poplave. Občutek
pa imamo, da hočejo načrto-
valci razvoja nekatera območ-
ja že vnaprej žrtvovati. Čudi-
mo se, da ne ukr^ajo pristojni
v občini Žalec. Čudili smo se,
ko so sodbo na Temeljnem so-
dišču v Žalcu dobili tisti, ki so
brez soglasij zasipali potoke
Lave, izgubila pa jo je skupaj
z obtožencem vsa vas, vseh 93
poplavljencev. Še vedno se
sprašujemo, kdo je izdal so-
glasje, da sta si g. Lešnik in
g. D. Herle lahko na zasutem
potoku uredila vrtove in po-
stavila barake. Potok Lava je
še vedno skupno družbeno
premoženje in ga ni mogoče ne
kupiti ne zasuti. Zakaj pa so se
lahko pravil držali Savinjski
magazin, Pavla Peško in magi-
ster Milan Žolnir ter pustili
prosti pretok potoka Lave?
Zanimivo je, da smo krajani
na katastru občine Žalec po
mapni kopiji in računalniški
obdelavi dobili pojasnilo, da
potoki Lave še obstojajo! Na
terenskem ogledu po lanski
katastrofalni poplavi pa je tu-
di Nivo Celje ugotovil, da des-
ni krak Lave pri trgovini, ra-
zen krajšega odseka, ne obsto-
ja več, ker so ga graditelji za-
suli in si na njem uredili vrto-
ve. Očitno so te naredili posa-
mezniki zaradi slabega nadzo-
ra, nespoštovanja pogojev za
izdajo soglasij in dovoljenj.
Svoje je prispevalo tudi divje
odlagališče. Zanima nas in
pričakujemo javni odgovor od
Janka Lešnika in Darje Herle.
Verjetno bi bil potreben tudi
oc^ovor Temeljnega sodišča
v Žalcu, ki je po našem mnenju
kršilo določila zakona in žalilo
našega dopisnika J. G. zaradi
članka »Tudi v Vrbju smo pla-
vali«, ki je bil objavljen tudi
v Novem tedniku.
V	Vrbju smo ugotovili več
kot 20 črnih zasipanj, pa nas
nihče ni resno vzel. Kdo bo
preveril dejansko stanje? Pri-
čakujemo odgovor žalskih in-
špekcijskih služb, župana in
občinskega katastra. Svoje naj
reče še Nivo Celje. Resnici mo-
ramo priti do dna.
Krajani
KS Vrbje pri Žalcu
VEZAVA TOLARSKIH
SREDSTEV PO DNEVIH
Želite najugodneje naložiti svoje prihranke?
Banka vam nudi posebno ugodne pogoje za vezavo tolarskih sredstev do
dne, ko jih boste potrebovali za plačilo stanovanja ali za drug namen.
Tolarski depoziti z dobo vezave med 30 in 90 dnevi
Tolarski depozit lahko vežete za poljubno število dni med 30 In 90 dnevi, po
stimulativnih obrestnih merah. Depoziti se mesečno revalorizirajo (decembra
1991 po R = 18,7%) in dodatno še obrestujejo po ugodnih realnih letnih obrestnih
merah, ki znašajo pri zneskih:
-	do 50.000,00 SLT	R + 3% letno
-	od 50.000,00 do 100.000,00 SLT	R + 4% letno
-	nad 100.000,00 SLT	R + 5% letno
Minimalni znesek vezave je 5.000,00 tolarjev.
Tolarski depoziti z dobo vezave od 10 do največ 29 dni
Tolarski depozit lahko varčevalec veže najmanj 10 in največ 29 dni. Sredstva se
ne glede na znesek vezave in dobo vezave revalorizirajo po veljavni mesečni
stopnji (R) in obrestujejo po realni letni obrestni meri, ki znaša:
-	pri depozitih vezanih za dobo
od 10 do vključno 19 dni	R + 0% letno
-	pri depozitih vezanih za dobo
od 20 do vključno 29 dni	R + 1 % letno
Minimalni znesek vezave je 30.000,00 tolarjev.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje d, d,, Celje
vam želi SREČNO NOVO LETO
ste živeli na luni,
gospod Fulfs?
Življenje in usoda nekilanjih celjskih podjetnikov, ki so jim zaplenili premoženje
Na delu cestišča v Gaberjah, kjer danes
poteka magistrata vzhod-zahod oziroma
v soseščini nekdanje stare Zlatarne, je pred
mnogimi desetletji obratovala Prva jugoslo-
vanska žična industrija. Podjetje, znano
pod imenom Fuksovo, je bilo leta 1945 za-
plenjeno. Od nekdanjega obrata je ostalo le
skromno stanovanje, nekaj strojev v Libeli.
In ostala so pretresljiva pričevanja, vtisnje-
na v spominu vnukinje nekdanjih lastnikov
Bebe Fuks, poročene Račič.
Leta razcveta in pogube
v trgovinskem registru bivšega okrožne-
ga sodišča v Celju je zapisano, da je bila 13.
junija 1922 ustanovljena prva jugoslovan-
ska žična industrija, družba z omejeno za-
vezo. Podjetje je bilo namenjeno predelavi
žic za železne konstrukcije, nakupovanju in
jemanju zemljišč v zakup, ustanovitvi skla-
dišč in prodajališč, nakupu za obratovanje
potrebnih surovin in prodaji izdelanega
blaga. Leta 1939 se je podjetje preimenova-
lo v pn'o jugoslovansko kovinsko industri-
jo, družbo z omejeno zavezo, ki je prvotno
dejavnost razširilo še na predelavo ploče-
vine.
Beba Račič
Lastnica tega podjetja je bila
Frančiška Fuks, sicer žena
dimnikarskega mojstra
Franca Fuksa. Okoli deset
delavcev je zaposlovalo to
podjetje in tedaj sodilo med
uspešna podjetja v Celju.
Tudi med vojno delo v tej
sredini ni zamrlo, kot se po
pripovedovanju staršev in
starih staršev spominja Beba
Fuks, so normalno izpolnje-
vali naročila in med drugim
delali tudi transportne tra-
kove za partizansko vojsko.
Leta 1945 so Fuksovi dobili
sporočilo: »Obdolženka
Frančiška Fuks, rojena Pele,
pismena, nemške narodno-
sti, jugoslovanska državljan-
ka, lastnica prve jugoslovan-
ske kovinske industrije, se-
daj neznanega bivališča, je
kriva, da je kot lastnica v ča-
su okupacije v svojem po-
djetju izdelovala za nemške
vojaške potrebe ušesa za
krampe ter priprave, potreb-
ne rudnikom, sladkornim to-
varnam ter mlinom v Nemči-
ji in na Hrvaškem. Svoje po-
djetje je dala na razpolago
sovražniku oziroma izdelo-
vala predmete, ki so krepili
gospodarsko moč in vojni
potencial sovražnika. S tem
je zakrivila kaznivo dejanje
in se kaznuje z odvzemom
prostosti ter prisilnim delom
za dobo enega leta, izgubo
političnih in državljanskih
pravic za dobo treh let ter
zaplembo vsega imetja v ko-
rist države.«
Devet let za zidovi
Bebina stara starša, Franči-
ška in Franc Fuks, sta nekoč
živela v stanovanjski hiši
v današnji Kocbekovi ulici.
Ob bombandiranju leta 1945
je bilo stanovanje porušeno,
zato sta stara starša odšla
v Gradec, vodenje podjetja
pa sta prepustila Bebinemu
očetu Francu Fuksu. Ta je
podjetje vodil dobrih šest ali
sedem mesecev. Iz pripovedi
staršev se Beba spominja:
»Nekega jutra je eden izmed
uslužbencev prosil očeta, naj
mu posodi tisoč dinarjev. Šla
sta v pisarno po denar in ta-
krat je uslužbenec zaprl vra-
ta. Ni trajalo dolgo, prišli so
in ga aretirali ter odpeljali
v celjske zapore. Po približ-
no mesecu dni je očetu uspe-
lo pobegniti, vendar so ga ta-
koj zatem ujeli v bližini Sa-
vinje, pri Splavarju. Pretepli
so ga in zatem peljali čez ce-
lo mesto ponovno v zapor.
V tem času je moja mati,«
nadaljuje Beba, »urejala
stvari, prišla je tudi oprostil-
na sodba z vrho\Tiega sodiš-
ča v Ljubljani, iz katere je
bilo razvidno, da ni nič za-
krivil. Kljub temu očeta niso
spustili, temveč so ga odpe-
ljali na Teharje.«
Franc Fuks ml. Podjetje je vo-
dil le nekaj mesecev.
Na Teharjah je Franc Fuks
ostal osem ali devet mesecev.
Kasneje je pripovedoval, da
so od tam vsak večer vozili
transporti, ljudem so govori-
li, da gredo na boljše, vendar
se nikoli več nihče ni vrnil.
Tudi Franc je bil na sezna-
mu, določenem za transport,
a mu je noč pred tem uspelo
pobegniti. In takrat se pri
Fuksovih začenjajo preiska-
ve, ki jim ni bilo konca vse
do velike poplave v začetku
petdesetih let. »Stara sem
bila kakšna štiri leta,« je
obujala spomine Beba. »V
stanovanje je prišel miličnik,
dal pištolo na mizo in spra-
ševal, kje je oče. Materi je
grozil, da jo bo posilil m
ustrelil. Nekako ji je uspelo
oditi v drugo sobo in skozi
okno oditi v tovarno po po-
moč. Končalo sc je srečno,
vendar so se takšni prizori
stalno ponavljali.«
Po zaplembi so Bebini
starši ob tovarni iz skladišča
uredili zasilno stanovanje,
kamor se je po pobegu s Te-
harij vrnil tudi Bebin oče.
Kljub oprostilni sodbi iz vr-
hovnega sodišča ni verjel, da
lahko živi normalno in da se
lahko svobodno giblje med
ljudmi. »V stanovanju,« pri-
poveduje Beba, »smo imeli
majhno shrambo, tam je bila
omara, v kateri je bilo kak-
šen kvadratni meter prosto-
ra. In v to omaro se je oče
zatekel ob vsaki preiskavi.«
Pri dveh majhnih otrocih je
mater vedno skrbelo, da bo
kdo nehote povedal, kje ima-
jo očeta. Zato so se zatekli
k svojevi-stni rešitvi. »Ob
kakšnem obisku pa tudi pre-
iskavah si je oče dal na glavo
mto in vedno sva ga z bra-
tom klicala teta. Ljudje so
kasneje govorili, da se je pre-
oblačil v žensko. Toda vse-
skozi se je obnašal povsem
normalno, bil normalno
ostrižen, vendar smo ga za-
radi varnosti vseskozi klicali
teta.«
»Bebini spomini nanj so
kljub vsemu izredno lepi.
»Oče se je v celoti posvetil
nama z bratom, se z nama
igral, kasneje naju je učil,
prebiral pravljice, kuhal in
pospravljal, da je nekako za-
polnil svoj čas. Sosedje so
sčasoma spoznali našo uso-
do, vendar očeta nikakor ni-
smo mogli prepričati, da bi
zaživel normalno življenje in
da bi šel med ljudi. Družino
je preživljala mati, ki je do-
bila zaposlitev v Libeli. Ta
tovarna je namreč po za-
plembi dobila del strojev in
opreme iz našega bivšega
podjetja, kasneje pa je dobi-
la zaposlitev v banki, kjer je
ostala do upokojitve.«
In še nečesa se Beba danes
spominja: »Velikokrat sem
slišala očitke, da smo doma
govorili nemško. Naj se ne
sliši kot izgovor, vendar sa-
ma ne znam nemško, niti ni-
smo doma govorili v kakš-
nem drugem jeziku kot v slo-
venskem. Spominjam pa se,
da sem imela v osnovni šoli
veliko težav zaradi svojega
priimka. Podpisovala sem se
tako, kot je bilo zapisano
v rojstnem listu, namesto
Fuchs sem morala priimek
spremeniti v Fuks. To me ni
motilo, hočem samo poveda-
ti, kakšne psihične pritiske
smo doživljali že kot otroci.«
V	Bebinem spominu ostaja
še vrsta drugih trpkih spo-
minov. Fuksovi so imeli po-
sestvo tudi na Frankolovem.
Lastnica tega posestva je bi-
la Bebina teta Margareta, ki
je umrla leta 1944, stara ko-
maj 27 let. Tudi to premože-
nje je bilo odvzeto, vendar so
v obrazložitvi Ipta 1949 zapi-
sali, da se odvzema premože-
nje Margareti Fuks, nezna-
nega prebivališča. »Odvzeli
so torej premoženje človeku,
ki je bil pokopan že pet let,«
danes komaj verjame Beba.
Odrešilna poplava
V	svojih spominih se je so-
govornica spet vrnila k oče-
tu. »Celih devet let je preži-
vel za zidovi našega stanova-
nja. Nikoli ni videl sonca in
nikoli nismo mogli poklicati
zdravnika. »Povsem drugače
se je življenje zavrtelo po ve-
liki poplavi na začetku pet-
desetih let. Beba se je takole
spominja: »Sredi noči nas je
oče zbudil in v tistem trenut-
ku smo že doživeli pravi hu-
dournik. Na dvorišče ni bilo
več mogoče, ker je voda zali-
la vrata. Oče je takrat posa-
dil brata na visoko peč, mene
na vrh omare, ki jo je podpi-
rala mama, da se vse skupaj
ni podrlo. Celo noč je potem
oče stal do vratu v vodi in
klical na pomoč. Nihče nas
ni slišal, potem smo začeli
moliti, prepričani, da se bo-
mo vsi skupaj utopili. K sreči
je proti jutru nehalo deževati
in takrat so nas rešili vojaki
z gumijastimi čolni.« Toda
oče spet ni hotel iz svojega
skrivališča. Mati in oba otro-
ka so se zatekli na železniško
postajo, kjer je bil rdeči križ.
»Tam nas je spoznal gospod
Berk in nam ponudil stano-
vanje, za kar sem tej družini
še danes neskončno hvalež-
na,« pripoveduje Beba. A kaj
se bo zgodilo z očetom? »Z
izgovorom, da moramo po
nekaj stvari, smo se prebijali
do stanovanja. Tam je bila
takrat skupina novinarjev in
tam smo zagledali očeta.
V rokah je imel kletko s ka-
narčkom, edino, kar nam je
še ostalo po tej poplavi.«
Fuksovi so potem odšli
vsak na svojo stran. Otroka
v kolonijo v Mozirje in na
morje, mati v bolnišnico,
očeta so odpeljali k tetam
v Gotovlje. »Tam je oče spet
počasi zaživel normalno,« se
spominja Beba. Spet je začel
hoditi med ljudi, pomagal na
tra\Tiiku, se pogovarjal
s krajani. A ne za dolgo. Med
sprehodom je nekdo prepoz-
nal bivšega tovarnarja in
zgodba se je začela ponavlja-
ti. »Sredi noči so ga aretirali
in odpeljali na zaslišanje.
Oče je povedal, da je bil vsa
ta leta doma. Na zaslišanju
so mu govorili, da je vendar
bila oprostilna sodba in da
se nima ničesar bati. Če je
vsa ta leta živel na luni, so ga
spraševali.« Po zaslišanju so
Franca Fuksa izpustili, toda
že čez nekaj minut so prišli
uradni možje in ga odpeljali
v celjski zapor. Obrazloži-
tev: Franc Fuks ni bil prijav-
ljen, nima osebnih doku-
mentov, zato sledi 30 dne\Tia
zaporna kazen. »Ne morem
vam opisati, kakšen človek
je postal moj oče,« pripove-
duje Beba. »Vedno je bil ure-
jen moški, v teh tridesetih
dneh pa se ni bril, ni hotel
jesti, govoril je samo o tem,
da se bo ubil. Nikoli ni rekel,
da so grdo ravnali z njim,
nasprotno, še pazili so, da si
ne bi česa storil. Toda potem,
ko se je vrnil po 30 dneh spet
domov, je bil čisto drugačen
človek.«
Pomagal je maršal
Naslednja leta so počasi
celila rane. Še kakašnih šest
mesecev je trajalo, da je
Franc Fuks spet stopil med
ljudi in začel razmišljati
o tem, da bi začel znova. Kot
strojni tehnik je poskušal
z obratovalnico kovinske ga-
lanterije, vendar ni dobil do-
voljenja, ker ni imel moralno
političnih kvalifikacij. Mati
je takrat začela spet svojo
pot od Poncija do Pilata in se
na koncu s prošnjo za obrtno
dovoljenje obrnila na marša-
lat v Beogradu. Njihovo pri-
poročilo je le zaleglo, čeprav
je moral v Berlinu izšolani
strojni tehnik prej opraviti
še ključavničarski izpit. »Po-
časi smo si potem opomogli,«
se spominja Beba. Vse do le-
tošnjega leta in do njune
smrti sta starša živela v Ga-
berjah, v nekoč njunem za-
silnem stanovanju, za kate-
rega pa je bilo vsa leta treba
plačevati najemnino. Prosto-
re tovarne so okoli leta 1976
porušili, del njihovih strojev
pa še danes obratuje v Li-
beli.
Beba Fuks, poročena Ra-
čič, živi danes z možem Lju-
bom in dvema sinovoma
v bloku na Zelenici, brat živi
v Švici. O tem, da bo dobila
nazaj vsaj del nekdanjega
premoženja, ne razmišlja ve-
liko. »Prošnjo za vrnitev je še
v času svojega življenja vlo-
žil oče. Ne zaradi material-
nega bogastva, temveč zara-
di čustvene navezanosti na
vse tisto, kar je ustvarjal sam
in kar so ustvarjali starši.
Midva z možem živiva od ti-
stega, kar sva sama ustvari-
la.« Da stvari iz preteklosti
bolijo, pa je bilo'v besedah te
izredno prijetne sogovornice
velikokrat čutiti.
IRENA BAŠA
Frančiška Fuks je bila lastnica pr\ e jugoslovanske žične indu-
strije i- Celju, njen mož Franc Fuks st. pa dimnikarski mojster.
Prva jugoslovanska žična industrija ob rušenju leta 1976.
24.	stran
25.	stran
itel Posta nekoč
nikdar več?
ostali brez hotela In stanovanja
Mdjetij in obe nacionalizaciji v letih
[ vse to je uničilo zasebno podjetni-
jji, ocenjujejo zgodovinarji. Največja
^la storjena v tistih nacionaliziranih
jr je zamrla prejšnja dejavnost. Eden
(rov je nekdanji hotel Pošta v Ašker-
{Iju, ki ga je pred vojno vodila Marija
ipomoči sina Ludvika. Z drugo naci-
>jim odvzeli do takrat uspešen hotel,
ie izselili še iz stanovanja v Aškerče-
repustili lastni iznajdljivosti. Ludvik
ipaj z ostalimi dediči danes zahteva,
mejo tisto, kar jim je bilo po krivici
IBŠanje pa je, če bo zaradi načrtov
ometa skozi Celje hotel Pošta še kdaj
nekdanjega blišča.
I na tiste čase je veliko, vendar se
ponovno razburjati,« pravi danes
Kik Rebeušek, znani celjski upokoje-
turistični zanesenjak. Prav njegovo
pnje za turizem ima korenine v dru-
iji. Sam bi bil namreč že tretja gene-
kov hotela Pošta in temu je posvetil
votno izobraževanje. Po končani višji
istinski šoli na Dunaju je opravljal
m od švicarskih zdravilišč in se nato
lči hotel kot poslovodja in materin
t) vojni se je sicer moral zaposliti, da
obila živilske nakaznice, še vedno pa
I hotel z restavracijo. Do leta 1948 je
ijših pretresov zanje ne bo, potem pa
i čez noč prišlo do druge nacionaliza-
podjetij.
Hrtali iz pogodbe
le obeta nič dobrega, so lahko Rebeu-
ie konec leta 1947. Profesor Rebeušek
iminja tistega časa: »Poklicali so me
na občino in mi rekli, naj prostovoljno predamo
hotel za potrebe vojske. Ker tega nisem hotel, so
mi zagrozili, da bo šlo zgrda, če ne gre zlepa in da
ne bomo dobili več nakaznic za vino. Kmalu za
tem je sledil sklep, da dobi hotel v najem vojska.
Z njimi smo sklenili najemno pogodbo, vendar
najemnine nismo nikoli videli. Vojska se je vselila
v hotel, s tem pa smo se znašli v zelo težavnem
položaju. Družina se je namreč hranila v hotelu,
zato stanovanje ni imelo kuhinje, štedilnika, lon-
cev. V pogodbo smo vnesli člen, da bi iz hotelske
kuhinje dobivali vsaj juho, ki bi jo plačali, pa so
nam ta člen črtali.«
Nekaj mesecev kasneje, konec aprila 1948, je
sledila druga nacionalizacija. »Poslušali smo
opoldanska poročila na radiu, kjer so razglasili
zakon in ko so to objavili, so že bili na vratih.
Zahtevali so ključe blagajne in opravili popis in-
ventarja,« se spominja profesor Rebeušek. Z zako-
nom je bila predvidena odškodnina, ki naj bi jo
opredelili podzakonski akti, ti pa niso nikoli izšli.
Podjetje je prejelo iz blagajne v skladu z zakonom
30 odstotkov denarja, ki so ga našli ob prevzemu,
pa še tega so si Rebeuškovi izborili po številnih
prošnjah. Ostalo bi morali dobiti, ko bi ugotovili,
da je podjetje poslovalo pozitivno, o čemer ni bilo
dvoma, pa vendar tega denarja niso nikoli prejeli.
Samo razlaščena lastnica je dobivala podporo iz
nacionaliziranega premoženja. Sklep o povišanju
podpore je prišel mesec dni po njeni smrti.
Vojski, ki je prevzela hotel Pošta, pa očitno ni
bilo všeč, da so v hiši tudi civilisti. Zato so Rebeu-
škovi leto dni po nacionalizaciji doživeli še izseli-
tev iz lastnega stanovanja. »Spominjam se, da je
bila sobota. Sam sem bil v službi, ko me je prišel
iskat dijak, ki je stanoval pri nas, češ da je vojska
vse zablokirala in da nosi pohištvo na cesto. Odhi-
tel sem domov in res je bil pločnik Aškerčeve poln
naših omar. Mamo so ob tem zastražili, da bi
kasneje lahko pričala, da niso ničesar ukradli. Ker
nismo imeli kam, so nas zasilno namestili v eni od
sob stanovanja v pritličju Aškerčeve 4,« pripove-
duje Ludvik Rebeušek.
Rad bi, da hotei spet zaživi
Profesor Rebeušek se danes vsega tega spominja
z bolečino, hkrati pa čuti dolžnost, da mora druži-
ni ponovno pridobiti izgubljeno lastnino. Najbolj
ga boli, da se je z nacionalizacijo hotela prekinila
njegova dolgoletna uspešna dejavnost. Hotel s 33
sobami in nekaj več kot 50 posteljami je pomenil
vir dohodka za celotno družino, vir za financira-
nje šolanja enega od sinov na medicini, vir za
pomoč starim staršem Rebeuškov in Juvančičev.
K hotelu je sodila še mesarija, hlevi in garaže, bili
so lastniki tudi sosednje stavbe v Aškerčevi 4.
Vsaka generacija lastnikov je nekaj dodala, mo-
dernizirala. Polovica hotela je imela v tistih časih
toplo in mrzlo vodo, eni prvih so bili, ki so imeli
neonski napis hotela... Fasada na stavbi je izpred
petdesetih let, le da je njena današnja podoba
žalostna. Dolgotrajno zanemarjanje stavbe je pu-
stilo svoje sledove. Tudi notranji izgled je verjetno
sedaj povsem drugačen, kot se ga spominja profe-
sor Rebeušek. Zato je tudi nekoliko v dvomih, ko
govori o željah dedičev. »Ne vem, kakšno je stanje
v stavbi, če je tako žalostno kot na zunaj, bo težko
uresničiti mojo željo, da bi obnovili nekdanjo de-
javnost. Vprašanje pa je tudi, kako bo z našimi
željami zaradi načrtov o rušitvi celega vzhodnega
dela Aškerčeve ulice. Prav zaradi tega sem julija
pisal izvršnemu svetu v Celju in opozoril na dedi-
če in na moratorij pri rušenju takšnih stavb. V od-
govoru so mi napisali, da načrtovana garažna hiša
ne bo prizadela hotela Pošta, sicer pa se po naved-
bah izvršnega sveta stanovalci pritožujejo zaradi
neznosnih bivalnih razmer, kar po mojem ni nič
čudnega, saj so objekte pustili propadati vsa leta.«
S tem so se stiki izvršnega sveta in dedičev
hotela Pošta končali, kar se zdi profesorju Rebeu-
šku čudno. Večina podjetij je namreč še pred spre-
jemom zakona o denacionalizaciji navezala stike
z bivšimi lastniki, da bi prišlo do čim ugodnejšega
dogovora. Morda pa bo nadaljnji razvoj dogodkov
za Rebeuškove vsaj obliž na rano preteklih krivic,
pa čeprav je malo verjetno, da bi hotel Pošta še
kdaj odprl vrata gostom. TATJANA CVIRN
Bstarejša Zagrebčanka je naše gore list
b mladostna muza pesnika Domjaniča živi že 106. leto življenja
letoma sem izvedel za najstarejšo
L s celjskimi koreninami, ki je že štela
rto let. Nameraval sem jo obiskati,
jem prišlo nekaj vmes. Pred dnevi sem
poiskati. »Gospa Štefanija Moguš je
i so povedali v domu upokojencev
^ebu.
fa dama, ki ji gre že več let čast naj-
febčanke, je 27. novembra praznovala
pi dan. Delno si jo lahko »polastimo«
verjetno našo najstarejšo rojakinjo,
i dom upokojencev v Novem Zagre-
jen od središča velemesta ob Savi.
lominja le še zaklon za branilce, za
jka in prostranim križiščem. Gospa
lobi v »stacionaru« (bolniškem delu),
pj z dvema stalnima stanovalkama,
približno deset let, v bolniškem delu
^j mesecev. »Zdravje? S tem nisem
Itežav. Nikdar nisem bila bolna, tako,
tiasploh)«. Pa vendar je gospa Štefa-
adnje čase skoraj izključno v postelji
ter sliši precej slabo. Še vedno pa je
lozavestna, preudarna, pikra, hudo-
da recitira in pripoveduje anekdote,
doživeti takšno starost«, potiho pri-
tovalka na invalidskem vozičku, »to-
še deset, dvajset«.
Franca Jožefa
Celju je bila nazadnje z možem, ko
li na Okrešelj. »Po letnicah me nikar
jaz štejem moj čas po desetletjih!«
okrat, ko se katere ne spomni. Do
šli z avtomobilom, naprej peš in to
ki je imel eno nogo le do kolena.
) se vso pot, lepo je bilo. Ta go.spod
10 nogo, se je v neki hiši, kjer smo
f naprej umival, potem pa se je ogla-
e dekle, ki je povedalo: Prosili so, če
o manj prali, ker teče voda po mleku,
fveda še lesen« začne z anekdoto 105-
tnica.
iominja svoje lepe mladosti v Celju,
16, kjer so imeli njeni starši tovarno
fabrik«. Pri Dolinarjevih so imeli kar
^ominjam se še svojega pi-vega šolske-
bil tudi čas, ko so se začela odkritejša
"ed Slovenci in Nemci. Dva letnika
ala pri šolskih sestrah, kjer je bila
fia slovenska šola«. V Celju je bilo
^ živahno družabno življenje. »Dolg-
^e sploh nisem poznala. Imela sem
'bo in po enem od gostovanj ,Celjske-
ga pevskega društva' v Zagrebu, sem se v to mesto
nato poročila. Takrat so bili ,Hrvatiči' nori na
Slovenke. V Zagiebu smo bili 29. junija in za
menoj sta se poročili še dve Slovenki. ,Alles war
ausverkauft', kar razprodaja je bila«. Pripoveduje
o njihovem dirigentu, skladatelju dr. Antonu
Schwabu in nato o treh letih šolanja v Ljubljani,
v kloštru na Nunskem trgu.
Svojo visoko starost poudari s tem, da je nekoč
v Celju v živo videla cesarja Franca Jožefa. No,
v Zagrebu je nato videvala tudi dmge vladarje, ki
so nam krojili usodo tega stoletja. Najprej kralja
Aleksandra, pa pozneje Tita, ki je mimo njene hiše
na vogalu ,elitne' Novakove in Langove ulice, od-
hajal na Sljeme.
Njeno iepoto je opevai pesnii(
Štefanija Dolinar, od leta 1906 žena bančnega
uradnika Vladimirja Moguša, je bila veliko prisot-
na v zagrebških družabnih krogih, ter je spoznala
med drugimi več književnikov. Vem za to resnično
zgodbo, zato jo spomnim na znamenitega pesnika
Dragutina Domjaniča, preiskovalnega sodnika in
doktorja prava, predsednika PEN-a in Matice hr-
vaške, rednega člana JAZU in med drugim še
sodelavca Ljubljanskega zvona. Nekatere njegove
pesmi so celo ponarodele in so prevedene v 8.
slovanskih, germanskih in romanskih jezikov.
»On me je imel v časti, pisal mi je. Jaz pa... Ni
bil lep po zunanjih merilih. Bil je manjše postave,
ne lepega obraza. To ni bilo tako važno... Ne, ne
bom vam vse^a povedala... Ne, ne«. In katere
pesmi je posvetil sedaj srebrnolasi dami? Njene
poteze še odkrivajo njeno nekdanjo mladostno
lepoto in osebni šarm. »Tu nekje še imam nekaj
pesmi, če je vmes kakšna Domjaničeva, ne vem.
Tudi od njega sem imela zelo lepe, vendar nisem
pričakovala, da me bo po sto letih kdo vprašal
zanje... Zelo me je imel v časti... Nekega dne sem
zavrgla vse, za kar sem menila, da ni več pomemb-
no zame«.
Zagreb je vzljubila. »Tu je bil drugačen milje,
družba, življenje. Takrat smo bili v Celju še malo
,provincleriš', vendar smo gravitirali v vse smeri«.
V redno službo ji ni bilo treba nikoli in za zabavo,
ne iz potrebe - tako pripoveduje - je veliko preva-
jala iz nemščine in v nemščino ter dajala instruk-
cije. Zato obvlada nemščino boljše od slovenščine.
Z možem sta živela prijetno življenje in sta za
zabavo med dnagim zahajala v opero in gledališče
(»Kdo bi u Zagrebu živil, pa ne bi v teatar?«).
Vedno je rada zahajala v dnižbo in na Domjaniče-
vi ulici 11 je nato obiskovala svojo prijateljico...
»Otišli ste nam kot pomlad, pustila Zagreb
v solzah ves in če tukaj nekdo ima rad, kaj marate
za to«, se končno spomni Domjaničevih verzov,
sprva pa o Domjaniču ni želela veliko slišati. To je
vendar napisano v slovenskem jeziku, podvomim.
»Seveda, da bi ga čim boljše razumela«.
Gospa Štefanija Moguš, rojena Dolinar, v 106.
letu življenja.
Najstarejša, 105-letna Zagrebčanka je rojena
Celjanka. Kot Dolinarjeva je v Celju še v živo
videla takratnega vladarja, cesarja Franca Jožefa.
Po gostovanju »Celjskega pevskega društva« v Za-
grebu, leta 1906, se je poročila v hrvaško prestol-
nico in od takrat živi tam. Vedno je imela rada
umetnost ter še te dni recitirala Gregorčičevo Člo-
veka nikar. S svojo posebno mladostno lepoto je
kot muza služila znamenitemu hrvaškemu pesni-
ku Dragutinu Domjaniču. Nato je, še ne dolgo
tega, v Domjaničevi ulici 11, v središču Zagreba,
obiskovala prijateljico. Ženska, ki preživlja že
tretjo vojno...
Še vedno recitira
Rada ima poezijo, zlasti slovensko, pove sosta-
novalka. Nato gospa Štefanija Moguš recitira še
verz Prešernove »Vrbe«, Gregorčičevega »Človeka
nikar« pa kar vso kitico. Spomnite me še kakšnega
naslova, me vzpodbudi in omenim preprosti,
Slomškovo »En hribček bom kupil«. »Takšnih pe-
smi nisem nikoli cenila, ne, ne«, zamahne z roko.
»Le resne, nobene o hribčkih in podobnem«. Nato
se za vzdušje spomni še anekdote, ko je nekdo
njenemu 3-letnemu nečaku dejal, kako zelo je
podoben svojemu očetu. »Kako ne bi bil«, se je
oglasil deček, »saj me je on naredil«. In danes je ta
nečak starejši gospod,- ki živi v New Vorku, pove
gospa Moguš.
Zakon Moguševih je minil brez otrok. Leta
1956, tik pred zlato poroko, je soprog umrl. V spo-
minu so ostala številna potovanja po Sloveniji:
»Lepo nama je bilo, vedno smo kam šli. Potem sem
možu poočitala: Vso Slovenijo sem ti pokazala, jaz
pa še nisem videla skoraj nič Hrvaške. Nato sva
začela odhajati na dopuste v Fiumo (Reko) ali
v Split, ter sva od tam odhajala na izlete«. Bilo je
tudi neprijetnih dogodkov, seveda.
Sedanja vojna na Hrvaškem je že tretja vojna
gospe Moguš, vendar pa zanjo ne ve. »Tega se ne
zaveda«, pojasni sostanovalka. V 105. letu jeseni
življenja bivša Celjanka slabo vidi in slabo sliši,
zato ji današnje dogajanje ni posebno jasno, pa če
tudi ena od sostanovalk pravkar gleda novice
s fronte. Le zakaj bi gospe Moguš o tem pripove-
dovali in ji pojasnjevali?
Mar ni zanjo lepše razmišljati o Celju, sedanjo-
sti in preteklosti, kako so se nekoč kopali ob
Savinji. Na Dolinarjevem travniku, v Liscah, so si
postavili vrtno hišico, tja pa so potem prihajali
tudi iz Zagreba.
V Celju je ostala brez sorodnikov. »Umrli so mi
,kuzina, kužen', (sestrična in bratranec), prej že
stric, Tomaž Grah, učitelj v Šentjurju, veseljak in
šaljivec. Le v Ljubljani še imam nečake«. Ti so
povečini ali zdravniki ali profesorji. Nečaki, pra-
nečaki in prapranečaki.
Med poslavljanjem me poavbi naj se še oglasim.
»Pridite znova, sem nekoč rekla tujki od daleč.
Pridem znova, je rekla. Toda jaz še zmerom ča-
kam. Tukaj je še ni bilo, morda nekoč pride. Rekla
sem, naj pohiti, nimam veliko časa«. Gospa Moguš
je to povedala v tekočem nemškem jeziku, pravza-
prav recitirala. Nisem je več vpraševal ali so to
besede iz katerega izmed odlomkov iz literarnih
del, ki jih še zna na pamet ali pa so to povsem
njene besede.	BRANE JERANKO
26. stran i
27. december '91 I
Gospodu Jožetu
Zupančiču
Ob vsem spoštovanju do Vas
in Vašega dela, pokončne drže
pri vodenju sej Zbora združe-
nega dela in ob vseh krivicah,
ki z desne in leve, za nameček
pa še s strani slovenske vlade
letijo na Vas in poslance tega
zbora Vas prosim, da mojega
javnega protesta ne razumete
kot dodatnega olja na ogenj
v že tako pregreti politični
sceni naše mlade države.
Preprosto namreč ne razu-
mem, kako ste pristali na to,
da so Vam podtaknili odloči-
tev, da boste na podlagi »neke-
ga dogovora« kršili II. odsta-
vek 76. amandmaja k Ustavi
Republike Slovenije in onemo-
gočili na seji Zbora združene-
ga dela 17. in 18. decembra
predstavniku Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije (slučajno
sem to bil jaz) predstavitev
stališč in predlogov Svobod-
nih sindikatov Slovenije do
razvojnega socialnega progra-
ma in k zakonom o zdravstve-
nem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju ter pokojninsko-
invalidskem zavarovanju.
Zaradi spoštovanja do Vas
ne želim razgrinjati Vaših ar-
gumentov zakaj mi niste omo-
gočili predstavitve odnosa sin-
dikatov do tako, za delavsko
usodo pomembnih dokumen-
tov. Želim Vam povedati zgolj
to, da tak odnos ni skladen
z načeli spoštovanja ustavnega
reda in politične demokracije.
Ustavo, kakršna je že, je pač
treba spoštovati. Vem, da za
takšno ustavo niste »krivi Vi«,
za vsebino amandmaja, ki ste
ga kršili, smo krivi Svobodni
sindikati Slovenije. Vem tudi
to, da nimate ničesar pri naši
sindikalni folklori, vendar pa
je ta tu in z nami in času je
treba dati čas.
Spoštovani predsednik, me-
nim, da ne bi bilo prav, da se
kot demokrat pridružujete ti-
stim, ki preprosto pravijo, da
se pot sindikata konča pred
skupščinskimi vrati, še poseb-
no zato ne, ker se bo pred temi
vrati, kakor danes kaže, še
marsikaj dogajalo.
Še manj pa razumem, da
eden od socialnih partnerjev
ne more aktivno sodelovati pri
snovanju pogojev in elementov
socialnega oziroma nacional-
nega konsenza o gospodarsko
razvojnem in socialnem pro-
gramu in o urejanju plač s ko-
lektivnimi pogodbami.
V tem primeru, spoštovani
predsednik, ne gre za spor med
Vami in nekim predstavnikom
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, ampak za načela
demokracije in spoštovanje
pravnega reda oziroma vpliva
sindikatov pri sprejemanju
politike in zakonodaje, ki za-
devajo ekonomsko-socialna
vprašanja delavcev in njihovih
družin.
RAJKO LESJAK,
sekretar ZSSS
Darilo Milfiavža,
Božičlca in
dedlia Mraza
Na eni izmed savinjskih šol.
Peti razred. V tem primeru je
Miklavž Gašper, Božiček Miha
in Mraz Boltežar. Rekli bi, po
novem: sveti trije kralji. In ti
sveti kralji imajo vsak svojo
izvoljenko: Anko, Betko in
Cvetko. Gašper, Miha in Bol-
težar so kmečki sinovi, njih iz-
voljenke so edinke proletar-
skih družin, ki stanujejo
v istem solidarnostnem bloku.
Lansko leto so še kupili pra-
šiča, uživali v domačih koli-
nah. Letos pa je nemogoče, saj
so vsi trije očetje, vse tri mate-
re na čakanju. Socialna pod-
pora je ali pa je ni. Kakor si
pač občinarji OD delijo. In ko-
liko pride prihodka od treh
podjetij, ki še za silo obratu-
jejo.
Kakšna in kolikšna so letos
Miklavževa, Božičkova, Mra-
zova darila, nam je znano. Ne-
katerim za koš, nmogim otro-
ški cekrček. Brez tega ali one-
ga darila pa najbrž ni ostal
noben otrok.
Najhuje je bilo, in je še za
mnoge učence, ko so v razredu
govorili o kolinah. Gasparije-
va slika »Koline« je romala iz
razreda v razred. Gasparijeve
slike so po šolah od pi-vega ra-
zreda do osmega zaradi ra-
zumljivosti, jasnem in barvi-
tem prikazu visoko cenjene.
Koline pa so zares nekaj svete-
ga, posebno v proletarskih
družinah. Na kmetijah je to
nekaj čisto drugega, saj jih
imajo tudi po petkrat v letu.
No, tako je pri Gašperjevih,
Mihovih, Boltežarjevih. Zato
so Gašper, Miha in Boltežar
sklenili:
-	Vsak svojo bomo s prašič-
jimi dobrotami obdarili!
Dogovorili so se - njihovi
starši so v to privolili - da bo
v velikem paketu vse, kar pač
za koline mora biti. V sredo,
18.12., nekako blizu 13. ure, to
je dan in čas, ko so starši stali
pred socialnimi vrati, so se
oblekli v dedke Mraze, ne
v Miklavža in ne v Božička.
Oblekli so se prav čedno in tu-
di koški so bili lepo okrašeni.
Ljudje so se zazirali v tri sred-
nje velike možiclje, vendar jim
nihče ni ponagajal, tako da so
mirno in varno potrkali na
vrata, položili zajetne pakete
na mizo in vsak svojo izvoljen-
ko glasno pozdravili.
-	Prišel je med vas dobri
stari dedek Mraz. Srečno tebi,
srečno tvojim 1992!
In so odšli.
Seveda so jih dekleta takoj
prepoznala. Starši, ki so se
praznih rok vrnili, so se doma-
čih kolin razveselili. Škoda,
velika škoda, da ni bilo foto-
grafa pri roki. Še dobro da je
to plemenito dejanje prišlo
v javnost in smo vse skupaj na
papir spravili.
Posnemajte jih še vi iz dru-
gih šol, jaz pa želim vsem os-
novnošolcem	SREČNO,
ZDRAVO IN USPEHOV POL-
NO leto 1992!
DRAGO KUMER
Sporočilo za
javnost
v pripravi na sejo celjske
skupščine, v četrtek, 19. 12.
1991, se je oblikoval politični
fenomen, ki ga je potrebno
razgrniti in tako informirati
javnost.
Na zadnji seji skupščine so
poslanci LDS, Social-demo-
kratske stranke. Krščanskih
demokratov in SDP naslovili
na celjski izvršni svet hude
očitke in kritiko na njegovo
neaktivnost, kar je ustrezno
razvidno iz magnetograma
seje.
Ob mnogih dosedanjih očit-
kih celjski vladi, o neučinkovi-
tosti in zlorabah, da je popol-
noma neaktivna pri nalogah,
za katere je bila izvoljena in
da so ostale njene programske
usmeritve le črka na papirju,
hkrati ob tem pa prihaja do
čudnih zapletov pri odvajanju
občinskega denarja v Štajer-
sko banko, premierovega
brezkompromisnega forsira-
nja gradnje garažne hiše
v Aškerčevi ulici in zato forsi-
ranja ustreznega zazidalnega
načrta, porušenja parkirnega
režima v Celju, visokih podi-a-
žitev ogrevanja in plina v Ce-
lju, da ne naštevam naprej, iz-
stopa dejstvo, da so se pričeli
za.sebni interesi brezkompro-
misno podajati kot splošni.
Na podlagi povedanega so
poslanci oblikovali komisijo,
ki naj argumentirane očitke
celjski vladi razišče, hkrati pa
so poslanci LDS podali zahte-
vo po glasovanju o zaupnici
celjskemu izvršnemu svetu.
Kljub temu, da je bila ta zah-
teva dana že na prejšnji seji
skupščine (torej pravočasno),
da je opremljena z ustreznim
številom podpisov poslancev
LDS in SDP - kot pač zahteva
poslovnik, je glasovanje o za-
upnici uvrščeno na dnevni red
kot predzadnja (19.) točka
dnevnega reda četrtkove seje.
Ob predlaganem dnevnem re-
du je g. župan na vabilu celo
zapisal, da so pomembnejše
točke dane že na začetek seje,
ker to narekujejo težave
s sklepčnostjo ob koncu sej.
»Tema dneva«, kot je glaso-
vanje o zaupnici poimenoval
podpredsednik celjske skup-
ščine, dr. Demšar, je tako
kljub temu, da je bila podana
pravočasno, odrinjena na ko-
nec seje, ker pa se špekulira
celo z nesklepčnostjo, tudi od-
pihnjena iz toka odločanja.
Takšno manipuliranje z le-
galno in ligitimno pobudo po-
slancev v celjski skupščini, ko
večinski glasovalni stroj aro-
gantno zavrne vse argumente,
pomeni povsem očiten poizkus
izigravanja demokratičnih
pravil in politične kulture
v občini. Namen tega je v obči-
ni Celje vzdrževati preživeli
monopol liderjev DEMOSA, ki
na ta način ščitijo svoje osebne
pozicije, pridobljene v politič-
ni in podjetniški sferi.
ZA SDP CELJE:
ŽELJKO CIGLER
Uredništvo:
Pismo smo prejeli 17. de-
cembra. Zaradi obilice pisem
ni bila mogoča objava v prvi
naslednji številki Novega ted-
nika. Pisma, vezana na dogod-
ke, skušamo praviloma objav-
ljati prednostno, žal pa to ni
vselej mogoče. Avtorje pisem
prosimo za razumevanje.
Prireditev Pomoč
Sloveniji
Rada bi se zahvalila vsem
članom kluba Planika iz Ra-
dolfzella za lep večer. Vsi so
pridno delali, organizacija je
bila super, zato je ta prireditev
tudi tako dobro izpadla. V ku-
hinji so pripravljali dobra do-
mača jedila. Za dobro kapljico
so tudi poskrbeli. Tombola je
bila zelo bogata, saj je čevlje
ročno izdelal že upokojeni
čevljar Viktor Vrabec. Poznan
je vse tja do Švice, saj našim
Slovencem izdeluje čevlje po
meri. Njegova žena Marica
Vrabec pa je spekla velik kruh,
ki je bil na licitaciji za PO-
MOČ SLOVENIJI. Za kruh
smo dobili 270 DEM.
Dvorana je bila nabito pol-
na, za veselo razpoloženje in
ples pa so skrbeli Štajerskih
7 iz domovine. Tudi njim hvala
za čudovito glasbo. Igrali so
super, super, super... Naredili
so takšno vzdušje, da se je ple-
salo celo po mizah.
Ne smem pa pozabiti tudi na
goste iz domovine, upam, da so
se dobro počutili med nami.
MAKSIMILJANA JURJEVEC
Obvestilo
izgnancem
Društvo izgnancev Sloveni-
je, ustanovljeno 9. junija 1991
na gradu Brestanica, vabi vse
izgnance, ki so bili med II. sve-
tovno vojno izgnani v nemška
taborišča, v Srbijo, v Bosno,
na Hn^aško ali so bili kot otro-
ci ukradeni slovenskim star-
šem, vse, ki so pobegnili pred
izgonom, kot tudi ožje svojce
vseh navedenih, da postanejo
člani društva.
Da bi omogočili vpis je do-
govorjeno z občinami na ob-
močju, ki je bilo leta 1941 pod
nemško okupacijo (Spodnja
Štajerska, Štajerska in Go-
renjska), da lahko izgnanci iz-
polnijo pristopno izjavo v času
od 15. januarja do 15. februar-
ja 1992 na naslednjih mestih:
-	na sedežu krajevnega urada,
kjer pa tega ni, pa na sedežu
krajevne skupnosti,
-	kjer na sedežu občine ni
krajevnega urada bo pristopna
izjava v sprejemni pisarni ob-
činske uprave.
Izgnanci, ki živijo na ob-
močju mesta Ljubljane lahko
izpolnijo pristopno izjavo na
sedežu republiškega odbora
ZB NOV.
Pristopne izjave bodo na
razpolago tudi v župnijskih
uradih zgoraj navedenega ob-
močja.
Vse izgnance, ki pristopne
izjave doslej še niso izpolnili
vabimo, da se temu vabilu od-
zovejo in postanejo člani dru-
štva. Organizirani kot društvo
si bomo lažje prizadevali za
dosego moralnega zadoščenja
in materialne odškodnine in
izgnanstvo iztrgali pozabi.
Društvo izgnancev
Slovenije
Želje iz
zdomstva
Vsem sodelavcem uredni-
štva NT&RC želimo blago-
slovljen božič, sreče, mina in
milosti polno Novo leto, ki naj
bo varno za vas, vašo domovi-
no in vaš dom, pred kugo so-
vraštva, ki neizprosno razsaja
med vašimi narodi.
Vse čase je bilo in tudi danes
je med ljudmi mnogo krivic,
ubojev in zločinov zaradi de-
narja, zaradi ozemlja, ki so na-
rodnostno, versko ali rasno
mešana. Zaradi nasilja nad
manjšinami, zaradi pohlepa
po oblasti, zaradi podpihova-
nja sovraštva.
Močnejši napada slabšega,
bogati izkorišča revnega, veli-
ki se spravlja nad malega,
oboroženi grozi golorokemu.
Tragični dogodki zadnjih
mesecev, ki smo jim tudi v tu-
jini priče, kar se dogaja pri
vas, zlasti na Hrv^aškem in
v drugih delih nekdanje skup-
ne države, nas navdajajo
z grozo. Te strahotne sile zla in
sovraštva so se strgale iz verig
in groze, da bodo uničile in
pomendrale vse, kar se jim
upira, tudi nedolžne in nemoč-
ne ljudi ter njihovo premo-
ženje.
Želimo vam, da se vam ne bi
pripetilo kaj podobnega, ohra-
nite edinost, medsebojno za-
upanje, spoštovanje različno-
sti in podprite tiste, ki želijo iti
naprej. Za slovenski narod bi
bilo zelo tragično, če bi ostali
na pol poti in ne bi dosegli
cilja, ki ste si ga zastavili.
V tem duhu želim vsem roja-
kom: »Veselite se ljudje, veseli
čas v deželo gre!« Naj vam Bog
v težavah, ki vas še čakajo, po-
dari uspeha in mirnih let. Vaš
zvesti bralec.
RUDI STEPISCHNIK
Dortmund
Želje za srečo
Leto, ki je za nami je bilo
polno presenečenj - slabih in
dobrih, porazov in zmag. Ob-
dobje, ki je pred nami je še
zmeraj nepredvidljivo, čeprav
so mnogi cilji že doseženi.
Uspehi, ki so doseženi nam do-
kazujejo, da smo na pravi poti.
Svojo državo si gradimo tudi
zaradi boljšega standarda, če-
prav so rezultati v sedanjosti
nasprotni.
Neodvisni Sindikati Slove-
nije želimo svojim članom in
prebivalcem Slovenije prijet-
no praznovanje Božiča in sreč-
no Novo leto 92, političnim
strankam in drugim organiza-
cijam pa uskladitev in uresni-
čitev ciljev, ki so namenjeni za
dobrobit ljudi.
Predsednik
predsedstva NSS:
RASTKO PLOHL
Proti
preimenovanju
Prušnikove ulice
v celjski občini in tudi di-u-
god v naši republiki se nove
stranke prizadevajo za spre-
membo imen zlasti tistih ulic
in trgov, ki nosijo imena bivših
partizanov ali partizanskih
enot. Spremeniti nameravajo
imena 6 ulic v Vojniku, ki ima-
jo imena znanih oseb iz narod-
noosvobodilne vojne. Novo
ime nameravajo dati tudi
Prušnikovi ulici v Vojniku.
Člane Združenja borcev
NOV v Vojniku to zelo vzne-
mirja in žali. S spreminjanjem
imen teh ulic se ne strinjamo
in bomo svoj protest sporočili
občini Celje.
Zelo bi nas bilo sram, če bi
nam vzeli Prušnikovo ime,
kajti on osebno je podpisal le-
ta 1975 Listino o pobratenju
Zveze koroških partizanov iz
Celovca z Združenjem borcev
NOV Vojnik. Imenovanje ulice
po Karlu Prušniku-Gašperju
smo v Vojniku opravili sveča-
no, s kulturnim programom in
ob sodelovanju pevskega zbo-
ra Edinost iz Pliberka dne 22.
in 23. maja 1982.
S tem našim protestom bo-
mo seznanili Komisijo za med-
narodne odnose pri Skupščini
republike Slovenije. Predlaga-
mo, da tudi Zveza koroških
partizanov protestira zoper
namero o preimenovanju
Prušnikove ulice. Smatramo,
da lahko tako dejanje samo
škodi dobrim sosedskim odno-
som, slovenski manjšini na
Koroškem in ugledu Republi-
ke Slovenije. Koristilo pa ne bi
nikomur, kvečjemu neona-
cizmu.
ZB NOV Vojnik
predsednik
JURIJ BOJANOVIČ
Nehumano do
bolnikov
z luskavico
v imenu več kot tridesetti-
soč bolnikov z luskavico smo
se danes, dne 16. 11. 1991 ob
10. uri v Celju zbrali na pro-
testnem zborovanju predstav-
niki Društva psoriatikov Slo-
venije, ki druži, išče in varuje
prostor pod soncem svojim
članom in nečlanom - psori-
atikom. To je edinstvena vse-
bina delovanja društva, saj gre
za številne bolnike, ki jih vsa-
kodnevno ogroža in pesti kro-
nična, več ali manj dedno po-
gojena, nenalezljiva in neoz-
dravljiva kožna bolezen, ki bi-
stveno posega v dnevni način
življenja prizadetega.
Takšen človek potrebuje
precej časa za nego in zdrav-
ljenje, potrebuje veliko sred-
stev za zdravila oziroma
zdravljenje ter za perilo in
oblačila, ne more opravljati
vsakršnega dela, je »zaznamo-
van« v dmžbi, Id se ga izo-
giblje,...
Pri tem pa se večina odgo- ,
vomih za zdravje in dostojno
življenje državljanov Republi-
ke Slovenije in zdravi grdo
sprenevedajo, da obstajamo in
imamo težave ali pa imajo mi-
lo rečeno neodgovoren, nehu-
man odnos do nas.
Bili bi zadovoljni, da nas ni.
Tako ne bi bilo problemov.
Tudi mi smo soustvarjalci Dr-
žave Slovenije in njihovi dr-
žavljani. Kaj je več od zdravja
odnosno kvalitete življenja ...?
Politika gotovo ne.
Tako enoglasno protestira-
mo, da luskavica kot bolezen
v osnutku nove zdravstvene
zakonodaje ni uvrščena v sku-
pino bolezni nacionalnega
programa z določenimi ugod-
nostmi in oproščena plačila
participacije kot doslej.
Kako se bomo negovali in
zdravili, saj nas veliko kmalu
ne bo imelo dovolj sredstev ni-
ti za golo preživetje. Kje je tu
osnovna enakost pogojev za
življenje, human odnos in
dolžna srb za bolne ljudi
v svobodni, samostojni dr-
žavi ...
Tega gotovo nismo predvi-
devali, ko smo enoglasno in
navdušeno glasovali za NOVO,
obljubljeno deželo.
Zavedamo se predvsem eko-
nomske krize.
Kljub temu smo prepričani,
da je obvezno v večji meri tudi
v bodoče skrbeti za nas bolne
PRIREDITVE
V	kulturnem domu Štore bo danes ob 18. uri tradicionalni
novoletni koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev pod
vodstvom prof. Franca Zupanca.
V	hotelu Dobrna bo danes ob 15. uri Novoletni dobrodelni
koncert za Hrvaško, s Terezo Kesovijo, ob 19. uri pa bo
v dvorani Zdraviliškega doma koncert Simfoničnega orkestra
iz Celja.
Pred Kulturnim domom v Slovenskih Konjicah bo danes ob
16. uri prikaz kmečkih običajev s Tepanja ter ob 18. uri
risanka. Jutri, v soboto, bo v avli doma lutkovna predstava
učenccv OŠ Ob Dravinji ter ob 18. uri spet risanka, v nedeljo
ob 16. uri bodo mladinci igrali Golievo igro »Petrčkove
poslednje sanje«, ob 17.30 pa bodo zaključili z risanko.
V	cerkvi svetega Mihaela Šoštanj bo v soboto ob 19. uri
Božični koncert Ljubljanskega okteta ob spremljavi orgel.
V	frankolovski šoli bo v soboto ob 18. uri Božični koncert
Moškega pevskega zbora PD »Anton Bezenšek« Frankolovo
pod vodstvom prof. Marjana Lebiča ter Moškega pevskega
zbora KUD »France Prešeren« Vojnik, pod vodstvom Mire
Kodrun.
V	Zdraviliški dvorani Dobrna bo v nedeljo ob 19.30 novo-
letni koncert revijskega tamburaškega orkestra Akord iz
Celja, pod vodstvom Matjaža Bi-ežnika.
V	Kristalni dvorani Rogaška Slatina bo v ponedeljek ob 20.
uri Novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra (dirigent
Nenad Firšt).
V	SLG Celje bo v ponedeljek ob 19.30 novoletna predstava
Shafferjeve »Črne komedije« (za izven).
V	domu kulture Velenje bo v soboto 4. januarja, ob 19.30
Praznični koncert Godbe Milice s solisti (pripovedovalec Jože
Humer, baletni ansambel in tenorist Jurij Reja).
V	cerkvi svetega Duha v ccljski Novi vasi bo v ponedeljek 6.
januarja, ob 19. uri, Božični koncert Moškega pevskega zbora
PD »Anton Bezenšek« Frankolovo, pod vodstvom prof. Mar-
jana Lebiča.
V	Pokrajinskem muzeju Celje vabijo na odmevno razstavo
»Antično steklo Arg>'runtuma«, iz arheološkega muzeja
Zadar. Odprta je vsak dan od 9. do 12. ter ob sredah tudi od
14. do 16. ure.
V	Osrednji knjižnici Celje sta na ogled razstavi »Imeli smo
ljudi«, o delu profesorjev Janka Orožna in dr. Pavla Strmška
ter »Zadarskih razglednic«, gi-adiva o vojni tragediji enega
najlepših in kulturno najbogatejših dalmatinskih mest.
V	Likovnem salonu in Muzeju novejše zgodovine Celje je
mednarodni salon fotografij, »Celje - Ekologija 91«.
V	galeriji Dober dan, v Šempetru, je na ogled razstava
»Grafična delavnica Biljane Unkovske«.
V	prodajalni Kos v Žalcu, je razstava olj Dušana Naglica.
V	avtosalonu Kos, Ločica pri Polzeli, razstavljajo kera-
mične reliefe Vlada Novaka.
V Muzeju grafičnih umetnosti Rogaška Slatina predstavljajo
flamske in holandske mojstre gi-afike, razstava pa je na ogled
ob torkih, četrtkih in sobotah (od 10. do 12. ter od 16. do 18.
ure).
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina si lahko
ogledate likovno razstavo Vinka Hlebša ter božično-novo-
letno predstavitev cvetličarjev šmarske občine.
V	galeriji velenjske knjižnice razstavlja akademski slikar
Kiar Meško.
V Laškem dvorcu v Laškem, vabijo na ogled risb akadem-
skega slikarja Tomaža Kržišnika.
27. stran i
27. december '91 I
reveže, za čimbolj izenačene
pogoje z zdravimi...
Zato ZAHTEVAMO, da je
luskavica tudi v novi zdrav-
stveni zakonodaji sestavni del
obveznega nacionalnega pro-
grama z oprostitvijo plačila
partiacipacije pri izvajanju
vseh oblik zdravljenja in upo-
števana pri zagotavljanju ena-
kih osnovnih socialnovarstve-
nih pogojev vseh državljanov
Republike Slovenije.
Če slučajno ne veste, kako
izgledamo in kakšne težave
imamo, smo se vam pripravlje-
ni javno pokazati, tudi v repu-
bliški skupščini, in vas sezna-
niti z našimi včasih skoraj ne-
premostljivimi težavami in
ogromnimi stroški za njihovo
reševanje.
Prepričani smo, da je mogo-
če naši zahtevi ugoditi oziro-
ma ohraniti že veljavno kljub
veliki krizi. Potrebno je le
globlje razmisliti, kaj je več od
zdravja, kvalitete življenja. Te
sodijo namreč med osnovne
kazalce stanja in kakovosti
družbe oziroma učinkovitosti
države. Mar niste sposobni te-
ga doumeti ali namerno pove-
čati večjo pozornost uresniče-
vanju drugih svojih po-
gledov ...
V primeru, da naše zahteve
ne boste upoštevali, bomo mo-
rali ...
DRUŠTVO PSORIATIKOV
SLOVENIJE
Odprto pismo
ustavni Icomisiii
Glede na dejstvo, da imajo
že vse napredne države sveta
zakone proti mučenju živali je
poudariti, da naša nova drža-
va Slovenija takšnega še ved-
no nima. Zato ponovno pred-
lagam in prosim Ustavno ko-
misijo, da dopolni delovni os-
nutek Ustave z dne 28. okto-
bra 1991. z naslednjim be.se-
dilom:
Zagotavlja se varstvo živali
/ pred mučenjem. To področje
ureja poseben zakon proti mu-
čenju živali
Ne glede na to, koliko smo
živalim emocionalno privrže-
ni, svoj predlog utemeljujem
z naslednjim:
Za sprejem Zakona proti
mučenju živali se borimo že
desetletja. To zahtevo je pod-
prlo najmanj pettisoč podpis-
nikov zbirnih listi in številnih
-individualnih pisem. Zbirne
'pole s podpisi sem že 27. sep-
tembra 1989. izročila na
Skupščini republike Slovenije.
Republika Srbija je že 6. ja-
nuarja 1989. v svoji najnovejši
Ustavi sprejela takšno določi-
lo. Potemtakem bi za nas bila
nepopravljiva sramota, da na-
ša Ustava ne bi imela tega
amandmaja. Trideset let de-
lam na projektu varstva živali
pred mučenjem, zato iz lastnih
izkušenj trdim, da ima Slove-
nija to gibanje - v odnosu do
drugih republik - najbolj raz-
vito, ki pa navzlic temu še ved-
no ni uzakonjeno tako, kot
v dmgih evropskih državah.
Med drugim pa smo bili mi
tisti, ki smo šli 1971. leta usta-
navljat v Beograd srbsko in
beograjsko Di-uštvo za zaštitu
životinja....
Svetovna zveza za varstvo
živali v Londonu (WSPA) je že
26. marca 1991. naslovila svoj
apel dr. Bučarju predsedniku
Ustavne komisije naj se v novi
slovenski Ustavi sprejme
amandma, ki bo zagotavljal
varstvo živali pred mučenjem.
WFPA hkrati opozarja, da če
hočemo priti v EVROPO 92,
bomo morali vzporedno s tem
sprejemati tudi ustrezne za-
konske predpise o humanem
ravnanju z živalmi.
Nekdanja, tedaj še tkzv. so-
cialistična Republika Sloveni-
ja je v svoji Ustavi - amandma
LXVII. (Ur. 1. SRS 32 od 2. K).
1989.) sprejela besedilo: VAR-
STVO ŽIVALI PRED MUČE-
NJEM. Zato bi bila nepoprav-
ljiva sramota, da enakega be-
sedila naša nova, napredna in
demokratična Slovenija ne bi
sprejela v Ustavo.
Poudarjam, da sem v nepre-
trganem stiku z vodstvom
Svetovne zveze za varstvo ži-
vali v Londonu in Amsterda-
mu tudi gled? reševanja živali
na kriznih območjih Hi-vaške.
Pred seboj imam kopije inter-
ventnih dopisov, ki jih je
WSPA poslala Kadijeviču,
Kostiču, Tudjmanu, lordu
Carringtonu in v ZDA Noima-
nu Schwarzkopfu, Thomasu
W. Kellvju in Richardu B. Che-
nevu, vsem z namenom poma-
gati trpeči, ranjeni in begajoči
živali na vojnem področju Hr-
vaške, kakor je WFPA tudi že
poslala svoje predstavnike. To
navajam zato, da si člani
Ustavne komisije in naša slo-
venska vlada ustvari sliko, ka-
ko daleč sega interes WSPA,
da se prepreči mučenje živali.
Ponovno in poslednjič pred-
lagam in prosim slovenski
parlament oziroma Ustavno
komisijo, naj vendar že sprej-
me amandma kot navedeno
v pr\'em odstavku te vloge kot
dopolnitev člena 18., člena 69
ali pa še bolje: doda naj se nov
člen.
LEA EVA MULLER
Titova 23,
Ljubljana
Bojifot pisnili
nalog
Po srečanju sindikalnih za-
upnikov SVIZ ljubljanskega
območja z ministrom za šol-
stvo in njegovimi sodelavci
v Cankarjevem domu 5. t. m. je
postalo jasno le to, da še vedno
ni jasno, ali bodo učitelji slo-
venščine, matematike in tujih
jezikov s svojim bojkotom pis-
nih izdelkov dosegli zmanjša-
nje učne obveze, s čimer bi bilo
njihovo delo vrednoteno in
priznano. Tako še vedno ob-
staja možnost, da bodo vsi
učenci vseh slovenskih šol
v teh predmetih ostali neoce-
njeni.
Znano je, da javno nihče no-
če priznati, kdo je zakuhal ves
Zaplet z normativi, ki učite-
ljem ključnih predmetov ne
priznavajo debel mesec dela.
Zavod za šolstvo trdi, da oni
niso za ukinitev diferencirane
učne obveze, ministrstvo za
šolstvo trdi isto, pred kratkim
pa se je za zmanjšanje učne
obveze pri teh predmetih zav-
zel tudi Strokovni svet ter
skupščinski odbor za vzgojo,
šolstvo in šport. Vsi priznava-
jo, da imajo ti učitelji ogromno
dela s popravljanjem nalog, pa
vseeno zgleda, da ne bo priz-
nano in da bi ga morali učitelji
opraviti zastonj.
V svojih javnih nastopih so
se vsi izvijali, češ da so se nor-
mativi spremenili v labirintu
dru^ teles, ki pomagajo naši
vladi pri vladanju. Zgleda, kot
da o bistvenih šolskih vpraša-
njih odloča Komisija za druž-
bene dejavnosti ter Zakono-
dajna komisija, kajti ministr-
stvo za šolstvo je izumilo si-
stem, da njegove odloke pod-
pisuje slovenska vlada. Tako
se lahko gie ministrstvo skri-
valnice in ni nikoli krivo za
neumnosti, ki jih povzročajo
v šolstvu nepremišljeni pred-
pisi. Zgleda, da sploh nima
vpliva na svoj resor.
Počasi pa le prihaja na dan,
zakaj se noče tem učiteljem
zmanjšati delovna obveza.
Svetovalci ministra so šele se-
daj ugotovili, kako ogromno
delo opravljajo učitelji teh
predmetov, ko popravljajo na-
loge. Slovensko šolstvo bi po-
trebovalo nekaj stotnij učite-
ljev več, če bi to delo vrednoti-
li s polovico dosedanjega fon-
da delovnih ur! Maks Vester je
opozoril na to v radijski oddaji
Studio ob sedemnajstih v po-
nedeljek 2. t. m., Ivan Bitenc
pa se je pohvalil na omenje-
nem srečanju v Cankarjevem
domu, da je to zračunal. Ker je
to delo tako obsežno in tako
otipljivo jasno, da ga ni mogo-
če negirati, so ti svetovalci
očitno našli salamonsko reši-
tev: učitelji naj ga pač opravi-
jo zastonj, ker bi preveč stalo,
če bi plačali tolikšne delovne
obveze.
Kmečka pamet bi ravnala
tako: česar si ne morem pri-
voščiti, pač ne bom naročil.
Logika strokovnjakov za šol-
stvo na višji stopnji pa ravna
tako: česar ne morem plačati,
bodo napravili zastonj, (kar je
po kmečki logiki zelo blizu
pojma goljufija.)
Ob takšnem ravnanju teh
svetovalcev, se človek ne more
načuditi, kako lahko učitelj,
čim zleze izza katedra na ne-
kakšen foteljček, pozabi, kaj je
zahtevalo od njega v šoli
izredne napore in izumlja
predpise, normative, pravila
itd, s katerimi čimbolj škoduje
včerajšnjim kolegom, pa tudi
celotnemu področju, za kate-
rega funkcioniranje naj bi
skrbel.
Dokler smo imeli samo-
upravne interesne skupnosti,
so ti ljudje šolam pač razdelili
denar, ki ga je oblast namenila
šolstvu in se nanjo izgovarjali,
da pač niso dali več. Podobne
skrivalnice očitno potrebujejo
še sedaj. Potem so se šolniki
samoupravno skregali in si
v okviru dodeljenega denarja
priznali različne obremenitve.
Sedaj pa oblast šolam ne do-
pušča takšne »svobode« in šele
sedaj spoznavajo ti svetovalci
in strokovnjaki za šolstvo, ko-
liko dela učitelji opravijo za
tistih nekaj fičingov. Podira se
jim iluzija, da bodo s centra-
lizmom prihranili kaj šolskega
denarja.
Seveda je v šolstvu mogoče
varčevati tudi na drugačne na-
čine: lahko se ukinjajo nepo-
trebni predmeti in s tem
zmanjša obremenjenost učen-
cev, lahko se zaostrijo kriteriji
za šolanje neuspešnih učencev
in se bolj posveti sposobnejšim
in obeta vnejšim, lahko se
racionalizira mreža šol, ven-
dar bomo mi financirali tudi
privatne (zaenkrat le Cerkve-
ne) šole itd.
Pa ne, najenostavneje je
zahtevati od učitelja, naj pač
dela to, ono, tretje, četrto,...
zastonj.
ZOLTAN JAN
Pozabljena
učiteljica
Ko sem pred nekaj dnevi
obiskala svoje domače na Celj-
skem pokopališču, sem obstala
ob grobu, kjer križ in kamen
ne stoji, venčan ni s cvetovi in
luč nobena ne brli. Na lesenem
podrtem križu se le še malo
vidi ime Tiler Marija. Ob gro-
bu te stisne, saj tu leži visoko-
spoštovana profesorica glasbe
Marija Tiler, ki je vse svoje
življenje darovala na Celjskem
učiteljišču dijakom in se je
z njimi veselila njihovih
uspehov.
Dobro vem, da jih je po sve-
tu veliko, ki so jo poznali in
vem, da bi jim ne bilo vseeno,
če bi vedeli, da se je nihče ne
spomne več.
Gospa profesor je živela
v Jenkovi ulici št. 16 v svoji
hiši sama. Sicer pa je njen so-
prog sodnik v pokoju pokopan
na celjskem pokopališču, pa bi
ji bili lahko privoščili, da bi jo
bili položili v grob zraven nje-
ga, da ne bi bila tako zapušče-
na. Če so jo vsi pozabili - goto-
vo je na Celjskem učiteljišču
zapustila toliko dobrega, da bi
se jo lahko vsaj za Dan mrtvih
spomnili.
Tolaži me misel, da jo je
Ljubi Bog sprejel z dobroduš-
nim srcem, kakršnega je imela
sama.
OLGA ŠKOBERNE
Obtožujem!
Svet v katerem živimo je su-
rov, žal pa tudi upati ni, da bo
kmalu boljši! Realnost obna-
šanja kaže na to, da bo Zemlja
še dolgo umazana - pa ne sa-
mo v ekološkem smislu; tudi
v človeških odnosih. Nikar mi
ne očitajte pesimizma, čeprav
bi se vanj z lahkoto zatekla,
ker mi po petintridesetih letih
odgovornega odnosa do dela,
ni potrebno zavidati, da sem
upokojenka.
Zakaj sploh gie?
Za indolenco in površnost
medija in družbe. Pri prvem za
oboje - pri družbi kot celoti pa
še mnogo več!
MLADI KRŠČANSKI DE-
MOKRATI V CELJU so z vsem
mladostnim zanosom pripra-
vili Miklavževanje v hali Go-
lovec. Hala je bila nabito jkjI-
na z obiskovalci - preko 5.000
ljudi; manjkali pa so tisti, ki bi
o tem dogodku lahko napisali
dobro misel ali pa s posnetkom
posredovali vsaj nezamerljivo
notico, da se je v Celju dogaja-
lo tudi to.
Nabita hala Golovec tokrat
ni gostila »eminentnih osebno-
sti in zvezdnikov« - v dvorani
so bili povprečni sloji staršev
in otrok, katerim so mladi
KRŠČANSKI DEMOKRATI
za trenutek pričarali malo sanj
in večno željo po dobroti.
Napori mladih, da so prire-
ditev organizirali in pripravili
iz težko iztrženih tolarčkov
pač niso vredni pozornosti; le
zakaj bi je bili?
Prireditev te vrste ne prina-
ša političnih točk, skrb in na-
por ni plačan pa tudi trkanje
na prsa; da je s tem obogaten
fond dobrodelnosti ni pričako-
van. Ničvreden entuziazem...
Kompletna ignoranca je za
to še najbolj primerna za rav-
nodušno zapiranje oči: da je
želja po Miklavžu prisotna; da
si ljudje želijo dobrote in otro-
ci daril, čeprav v najskromnej-
ši obliki.
Ko bi posamezniki v prete-
klosti ne hlastali v zapravlja-
nju vsega, kar je bilo doseglji-
vo, bi ta generacija otrok nor-
malno doživljala vse praznike.
Tudi po domovih, v družinah
bi začutili potrebo po intim-
nem doživljanju prazničnega
vzdušja.
Pa žal tudi za to ni več po-
sluha pa časa, ker morata oče
in mati, če se zavedata odgo-
vornosti do otrok; delati pod-
vojeno za preživetje. Prete-
klost nam je vse to vzela, saj je
poleg časa za intimno doživet-
je potrebno nekoliko duhovne
kulture in topline, odrekanja
samemu sebi. Ti segmenti po-
sebnosti pa so v našem času
nepotreben balast in ob dej-
stvu, da so mnogi na robu soci-
alne varnosti - še mnogi na
preveč lahak način razsipava-
jo preko mere in se še vedno
napajajo iz preostankov druž-
benega denarja in s poneum-
ljanjem vrednot, ki so daleč
pod povprečnostjo dobrega
okusa.
Zato nam ostaja Miklavž
skromen spomin na dobroto.
Prav zaradi te dobrote, ki je
skoraj ne poznamo več, pa bi
mladim lahko rekli hvala.
Združimo pamet in srce
-	naučimo se nekaj stipnosti,
da bomo lojalno prenesli dru-
gačnost, s katero se v vsakda-
njosti srečujemo.
Napolnimo vse časopisne
stolpce z odkritim in korekt-
nim bojem in iskanjem resnice
-	brez podtikanja na vero, na-
cionalno pripadjiost, sloj no in
intelektualno strukturo, in še
in še...
Poskrbimo, da monopolist
(Elektro, Plinarna, PTT, Ban-
ke in Delničarji) ne bodo brez-
glavo siromašili strukturo, ki
živi zgolj od dela svojih rok.
Rušite tretjerazredne strokov-
njake, predstavnike združb in
politike, ki se spoznajo samo
na slast vladanja - ne pa tudi
odgovornosti za narod in pro-
ces demokratizacije. Naučimo
se poštenosti, da se ne bomo
obtoževali.
Vsi skupaj bi celo morda na-
šli pot do dobrega, celo do idej,
kako prestrukturirati zavože-
no gospodarstvo in spet vsem
zagotoviti dober kos kruha za
pošteno opravljeno delo. Ne
ubijajte volje tudi s tem, ker
sami niste pripravljeni žrtvo-
vati svojega prostega časa za
skupno dobro.
Priznajmo: drug z drugim
smo; hoteli ali ne, povezani
kot členi v verigi... Nihče ne
more biti samemu sebi namen
in čas je najbolj neizprosen bič
- slej ali prej udari - pa da ne
bi bilo prehudo, se je vredno
učiti iz preteklih napak in ne-
umnosti ter dati zahvalo vsa-
komur - tudi mladim krščan-
skim demokratom.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Klic dobrote
Čestitam prirediteljem in
dobrosrčnim nastopajočim, ki
so pripravili koncert Klic do-
brote v hali Golovec. Samo
eno pripombo imam - koncert
je bil malo predolg. Izvajalce
bi morali omejiti na dve sklad-
bi, pa bi bilo ravno prav.
Ob nastopu »naše« Nele Er-
žišnik sem čutil, kako notranje
doživlja nesrečo svojega naro-
da. Hrvaška bolečina je tudi
naša. Tolaži me vedenje o tem,
kako so končali nekoč veliki
Napoleon, veliki Hitler, Mus-
solini.
Prireditev je bila res dobra.
Gledalci smo dobili za malo
denarja veliko muzike. Pogre-
šal pa sem tiste, ki še niso za
spravo, pa uživajo (pre)obilne
sadove svojega minulega po-
četja.
Je že hudič, če fajmoštri kaj
organizirajo - pa še uspe jim
ponavadi!
MANČEK,
Celje
28. stran i
27. december '91 I
29. stran i
27. december '91 I
•	Dedki so največji zaš-
čitniki svojih vnučkov. Ta-
ko je v ponedeljek, 16. de-
cembra dopoldne poklical
na policijsko postajo dedi,
ki je prijavil občanko Mili-
co, ki je tepla njegovega
vnučka. Dedek je seveda
prepričan, da je njegov
vnuček najbolj zlat fantek
na tem svetu. Milica pa
očitno ne ve, da se tujih
otrok ne sme tepsti. Zato
bo morala k sodniku za
prekrške.
•	Istega dne zvečer, so iz
restavracije Pri hrastu po-
klicali, ker je bil nek moža-
kar preveč živahen. Alojz J.
se je tam praznil z razbija-
njem kupic, a se je umiril,
čim se je zazrl v obličje po-
licista in odšel v neznano.
V gostišču so si oddahnili,
a le za kratek čas. Lojzek se
je spet vrnil in ponovil raz-
burljivi prizor. Svojo vlogo
je imiel potem priložnost
analizirati v policijski alko
treznilnici.
•	Isti ponedeljek, ob
22.10 uri je poklical nek
moški iz bloka na Ljub-
ljanski cesti. Povedal je, da
nekdo pretepa svojo ženo.
Pri tem ga je najbolj motilo
to, da sosedje zaradi hrupa
in vrišča ne morejo spati.
Zakonec, ki je tepel, je bil
Ifet J., ki pa policistom ni
hotel dati obljube, da bo
nehal. Ifeta so zato pridr-
žali, sosedje pa so lahko
mirno spali.
•	V restavraciji Pošta je
v torek popoldne eden od
gostov iskal špetir. Upo-
rabljal je vse mogoče meto-
de, da bi se vnel pravi sa-
loonski pretep. Ko je Rado-
van I. zaslutil, da se mu
približuje modra nevar-
nost, jo je hitro odkuril.
Zasluženi kazni pa s tem ni
ušel.
•	V sredo, 18. decembra
popoldne so poklicali iz bi-
feja kina Metropol. Tam je
Drago H. knockoutiral Ju-
rija I. Udarec je bil tako
močan, da so nezavestnega
Jurija odpeljali z rešilcem.
Pretepač Drago bo šel ali
k sodniku za prekrške ali
na sodišče. Odvisno od Ju-
retove poškodbe.
•	Petek, 20. decembra
popoldne. Klic s poškodbe-
nega oddelka celjske bol-
nišnice. Tja je namreč pri-
šel nek moški in zavil na-
ravnost v kopalnico in od-
prl pipo. Tonček je potem
povedal, da se je prišel
umit, ker mu je doma voda
zmrznila. Policisti mu hu-
dega niso storili in čedni
Tonček je šel domov.
M. A.
Hotel SAVINJA
BEZGOVŠEK - LAŠKO
vas vabi na
silvestrovanje
z bogatim menijem,
odlično glasbo DUO CAN-
CAN
Cena samo 1.500 SLT
Rezervacije na tel. 731-398
Vabljeni!
Nova podoba naše policije
Za večjo varnost In prijaznost
Zunanja podoba policistov
samostojne Slovenije ne mo-
re ostati enaka podobi, ki jo
imajo policisti v drugih re-
publikah bivše Jugoslavije.
Naša policija torej potrebuje
novo celostno podobo, v ka-
tero sodi poleg emblemov,
napisov, nazivov in podob-
nega tudi uniforma polici-
stov. Novo podobo slovenske
policije so predstavili v pe-
tek popoldne v Festivalni
dvorani v Ljubljani.
Oblikovanja celostne po-
dobe organov za notranje za-
deve se je lotila delo\Tia sku-
pina Ministrstva za notranje
zadeve, ki je upoštevala vr-
sto izhodišč, med drugim, da
je treba uniformo posodobiti
in jo narediti čim bolj pri-
vlačno ter praktično.
Spremenjen bo torej videz
policijskih uniform in tudi
policijskih vozil. Vse to bodo
izdelala različna slovenska
podjetja (Kroj, MTT, Merin-
ka, Rašica, Almira, Labod,
Aurea). Uniforme bodo
ohranile modro barvo,
opremljene pa bodo z novimi
simboli. Ministrstvo za no-
tranje zadeve bo okoli 5 tisoč
slovenskih policistov z novi-
mi uniformami in dodatno
opremo opremilo postopoma
v nekaj letih. Pri tem v mini-
strstvi! poudarjajo, da bodo
stroški za novo podobo mini-
malni. V tem času bo spre-
menjena podoba tudi vseh
patruljnih, intervencijskih
in terenskih vozil, za kar bo-
do poskrbeli v Tegradu, Av-
totehni, Petrolu, Cimosu,
Nissavtu, Autocommercu in
Tehnounionu.
Stara rešitev simbolov
s peterokrako rdečo zvezdo
prav tako ne more predstav-
ljati sodobne policijske or-
ganizacije. Novi znaki bodo
omogočali občanom, da bodo
ob srečanju z delavcem orga-
nov za notranje zadeve že po
znaku prepoznali, kateri
službi pripada.
Na vseh novostih se tam,
kjer je to potrebno, namesto
napisa »milica« uvaja napis
»policija«. Zakon o uporabi
pojma »policija« je še v po-
stopku priprave, zato do
sprejetja tega zakona for-
malno ne bi smeli uporablja-
ti novega naziva. Kljub temu
so se v Ministrstvu za notra-
nje zadeve, zaradi zmanjša-
nja stroškov, povezanih
z menjavo tega napisa, odlo-
čili to novost uvesti predčas-
no in postopno.
MARJELA AGREŽ
Foto: IGOR MALI
Pogin rib
V soboto, 21. decembra
okoli 8. ure, je prišlo do
izlitja dobrih 10 kubičnih
metrov kisle raztopine
v celjski Cinkarni.
Pri prečrpavanju raz-
topine iz razklopnega
stolpa v dekanter je zata-
jila varnostna nivojska
sonda, ki bi morala pre-
črpavanje ustaviti. Kljub
temu, da so delavci takoj
ukrepali, da bi kislino
nevtralizirali, je izteklo
najmanj 10 kubikov kisli-
ne. Ta je stekla v jašek
kanalizacije za meteorne
vode, od tam pa v Hudi-
njo, Voglajno in vse do
Savinje.
Na kraj te ekološke ne-
sreče so prisjjeli odgovor-
ni delavci Cinkarne ter
predstavniki pristojnih
inšpekcijskih služb. Vzeti
so bili vzorci voda in po-
ginulih rib. Preiskava,
vključno z ocenjevanjem
škode, je še v teku.
M. A.
mini KRIMICI
Vlom v avto
v noči na 16. december si je
neznanec ogledoval osebni av-
to, ki je bil parkiran pred sta-
novanjsko hišo na Plečnikovi
ulici v Celju. Odločitev je pad-
la, ko je v avtu zagledal mam-
ljiv avtoradio kasetofon, vre-
den okoli 20 tisoč tolarjev.
Založil se je
Tisti neznanec, ki je v noči
na 16. december vlomil v Cen-
trovo prodajalno Logarska
v Celju, se je za lep čas založil
s prehrambenimi izdelki, ki so
se mu ponujali na prodajnih
policah in hladilnih vitrinah.
Zaloga je bila vredna okoli 20
tisočakov.
Tat brez štedilnika
Tisti neznanec, ki je v dneh
ali nočeh do 17. decembra vlo-
mil v stanovanjsko hišo v Lo-
ški gori na Konjiškem, je iz
hiše odnesel Gorenjev kombi-
niran štedilnik, vreden pri-
bližno 5 tisoč tolarjev. Malo si
bo kuhal na plin in malo na
elektriko.
Težave pred
inventuro
Štefan S., avtomehanik iz
Šmarja je policiji prijavil, da
je v noči na 17. december nez-
nanec vlomil v njegovo delav-
nico in mu ukradel vseh vrst
rezervnih delov v skupni vred-
nosti okoli 300 tisoč tolarjev.
Dvojni navdih
v trgovini Kmetijske zadru-
ge Šmarje v Kozjem so bili
v noči na 18. december okra-
deni. Nekdo, ki je to noč vlo-
mil v prodajalno, je odnesel vi-
deorekorder in motorno žago.
Kakšna kombinacija! Vredna
je dobrih 60 tisoč tolarjev.
Tat z lepotico dneva
v noči na 19. december je
neznanec vlomil v skladišče
prodajalne Savinjski magazin
v Žalcu. Ker se je odločil za
nekaj ličnih steklenic sladko-
žgane pijače Belle de Jour je
zelo verjetno, da jih bo za
praznike razdelil med ženski
svet.
Kar s celo blagajno
v noči na 21. december je
nekdo vlomil v prodajalno za-
sebnega podjetja Megrad
v Šmarju. Da bi si olajšal delo
in prihranil čas, je odnesel kar
celo blagajno, v kateri so bile
vse vrste deviz in domačega
denarja. Vrednost ukradenega
denarja znašla okoli 100 tisoč
nemških mark.
Pištola se je sprožila
v petek, 20. decembra zve-
čer se je Vlado Š. iz Žalca vrnil
domov in z alkoholnim navdi-
hom začel svojemu sinu razka-
zovati pištolo. Pri tem se je
pištola nesrečno sprožila, na-
boj pa je zadel sinovo nogo.
Zaradi kaznivega dejanja lah-
ke telesne poškodbe in zaradi
nedovoljenega posedovanja
orožja bo moral oče na sodišče
in k sodniku za prekrške.
Spodletela kraja
V"noči na 22. december je
neznanec vlomil v garažo sta-
novanjske hiše v Bračičevi uli-
ci v Slovenskih Konjicah. Iz
garaže je odpeljal poltovomi
avto, a je imel pri tem hudo
smolo. Po dvajsetih metrih
vožnje se je na dvorišču zaletel
v oviro in tam avto pustil.
Prijava z napako
IMP iz Slovenskih Konjic je
konjiški policijski postaji po-
slala prijavo, da jim je neznani
storilec neznanega dne v okto-
bru iz pisarne ukradel kom-
pleten PC računalnik, vreden
okoli 200 tisoč tolarjev. Glede
na to, da so izginotje računal-
nika opazili šele po dveh me-
secih, je mogoče razmišljati
v dve smeri: da je imel ukrade-
ni računalnik na sebi debelo
plast prahu ali pa da se je nez-
nanega dne, v času dveh mese-
cev, prostovoljno preselil na
neko drugo lokacijo in bi ga
inventura lahko izdala.
Nož na vrat
Do zdaj še neidentificirani
ženski sta 20. decembra zvečer
napadli občanko Nado iz Ce-
lja. Pred trdim obličjem spla-
varja na Savinjskem nabrežju
v Celju ji je ena ženska pritis-
nila na vrat noževo konico,
med tem pa je druga segla po
Nadini torbici. Roparici sta
zbežali s 600 tolarji in s koz-
metiko, vredno okoli 2 tisoč
tolarjev.
PROMETNE NfIGODE
Otrok pred avto
Na mestni ulici v Žalcu se je
v sredo, 18. decembra ob 14.10
uri pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Osemletni otrok, P. B. iz
Žalca je v bližini avtobusnega
postajališča nenadoma preč-
kal vozišče, 50 metrov stran od
označenega prehoda za pešce.
Takrat je iz smeri Šempetra
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, Boris Kejžar (41) iz
Podlubnika. Voznik je zaviral,
vendar trčenja ni mogel pre-
prečiti. Pri tem je otroka odbi-
lo na pokrov motorja, od tam
pa na vozišče, kjer je obležal
s hudimi telesnimi poškod-
bami.
Trčenje na Sloveniki
Na cesti, rezervirani za mo-
torna vozila, pred predorom
Golo rebro, se je v četrtek, 19.
decembra ob 3.50 uri pripetila
prometna nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana. Materialna ško-
da znaša okoli 5 milijonov 200
tisoč tolarjev.
Srečko Mastnak (32) iz Celja
je vozil osebni avto po cesti,
rezervirani za motoma vozila.
Peljal je za neznanim vozni-
kom tovornjaka iz smeri Tepa-
nja proti Dramljam. Ko sta
oba voznika pripeljala iz pre-
dora Golo rebro, je voznik
Mastnak pričel prehitevati to-
vorni avtomobil. V trenutku,
ko sta vozili vozili vzporedno,
je iz smeri Dramelj pripeljal
voznik vlečnega vozila s pri-
klopnikom-cisterno, ki je bila
napolnjena s tehnično mastjo
živalskega izvora. To vozilo je
upravljal Slavko Kosec (37) iz
Ljubljane. Vozili sta trčili, pri
tem pa je vlečno vozilo s ci-
sterno prevrnilo na levo bočno
stran, Mastnakovo vozilo pa je
odbilo nazaj in je trčilo v ob-
cestno ograjo in tam obstalo.
Pri prevračanju se je cisterna
tako poškodovala, da je iz nje
stekla vsa tehnična mast, ki se
je zlila v predor. V nesreči se je
hudo telesno poškodoval voz-
nik Mastnak, ki se zdravi
v celjski bolnišnici.
Pešec umrl
v bolnišnici
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v petek, 20. decembra ob
19.05 uri pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana in ki je
kasneje v bolnišnici poškod-
bam podlegla.
Voznik osebnega avtomobi-
la, Matej Jevšenak (25) iz Ce-
lja, je vozil iz centra mesta
v smeri Medloga. Pri stavbi
Ljubljanska 16 mu je z desne
strani, izven prehoda za pešce,
nenadoma prečkal vozišče pe-
šec Rudi Kandolf (57) iz Celja.
Pri trčenju je pešca zbilo po
vozišču, kjer je obležal s hudi-
mi poškodbami. V celjski bol-
nišnici je ob 21. uri umrl.
Nezgoda v Stranicah
Na magistralni cesti v Stra-
nicah se je v petek, 20. decem-
bra ob 17.45 uri pripetila nez-
goda, v kateri je bil en udele-
ženec hudo telesno poškodo-
van. Gmotna škoda znaša pri-
bližno 90 tisoč tolarjev.
Franc Vranič (40) iz Celja je
vozil osebni avto iz Celja proti
Slovenskim Konjicam. Izven
naselja Stranice ga je v blagem
desnem ovinku zaneslo na na-
sprotni vozni pas (na cesti je
bila snežna brozga). V tem tre-
nutku je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 40-letni Pavel Pe-
tek, iz Celja. V trčenju se je
hudo telesno poškodoval voz-
nik Petek.
V križišču ga je
zanašalo
v soboto, 21. decembra se je
ob 12.30 uri pripetila nezgoda
na Kidričevi cesti v Celju. Ena
oseba je bila huje in ena lažje
telesno poškodovana. Materi-
alna škoda znaša okoli 92.500
tolarjev.
Matej Demšar (19) je vozil
osebni avto iz smeri Čopove
ulice proti križišču z Maribor-
sko cesto v Celju. V križišču ga
je začelo zanašati, tako da je
trčil v robnik kolesarske steze,
zapeljal čez stezo in pločnik
ter nato trčil v zaščitno ograjo.
Voznik Demšar se je v nezgodi
lažje telesno poškodoval, hude
poškodbe pa je utrpela njego-
va sopotnica, 18-letna Simona
Žnidarec iz Celja.
M. A.
Umrl pod
hrastom
v torek, 17. decembra
opoldne je Janez Kunej (36)
iz Črešnjevcev v gozdu
Franca D. podiral drevesa.
Ko je z motorno žago po-
diral debelejši hrast, ga je
zažagal tako, da je drevo
predčasno padlo, Kuneju
pa ni uspelo dovolj hitro
odskočiti in se umakniti.
Deblo ga je tako hudo po-
škodovalo, da je na kraju
nesreče umrl.
30. stran i
27. december '91 I
31. stran i
27. december '91 I
Oh potici vesela pesem
Novolelni ViHeomeh že tretjič v Vinski gori
čeprav je bila za organiza-
cijo zaključnega snemanja
novoletnega televizijskega
Videomeha bila v ognju
Murska Sobota, pa se je eki-
pa ljubljanske televizije vse-
eno že tretjič ustavila v Vin-
ski gori.
Tam se lahko pohvalijo, da
imajo za organizacijo takšne
prireditve izredno primerno
dvorano, ki sprejme okoli
petsto ljudi, to pa je ravno
dovolj za prijetno počutje in
razpoloženje. Tudi tokrat so
se domačini izkazali kot iz-
vrstni organizatorji, saj so za
vse poskrbeli tako, da ni bilo
nobenih napak. Vse je teklo,
kot po maslu in kot se za
takšno »nobl« prireditev
spodobi.
Turistično društvo s svoji-
mi člani je poprijelo za delo,
svoje so dodali še televizijci.
in tako je bil za nastopajoče
pripravljen idealen prostor,
kjer so lahko pokazali vse,
kar znajo. Izbor nastopajo-
čih je opravil Boris Kopitar
po lastnem okusu in presoji.
Videli smo vrsto najboljših
domačih ansamblov, žal pa
so nekateri iz prve garniture
tudi manjkali (kot Bratje iz
Oplotnice, Edvin Fliser,
morda Kmetec in Štirje ko-
vači, CIK in Klaužar). Za
humor so tokrat poskrbeli
novomeška Modra' kronika
in Vinko Šimek. Da ni vse za
vsako priložnost, smo videli
tudi tokrat. Žal humor ni bil
enakovreden glasbi, kjer pa
smo slišali vrsto povsem no-
vih melodij, ki so jih ansam-
bli pripravili kot nalašč za to
prireditev. Tudi zaradi tega
je bilo lepo in prijetno. Med
novimi melodijami izstopajo
Robija Zupana, Lojzeta Sla-
ka in Marele oz. Milana Fer-
leža.
V programu so nastopili:
Alpski kvintet, Lojze Slak,
Slovenski muzikantje, Vinko
Šimek, Miro Kline, Robi Zu-
pan, Marela Intcrnacional,
Fantje vseh vetrov, Slovenija,
Nagelj (ta je po drugem nasto-
pu igral še na novoletnem ple-
su), Modra kronika in Krt.
Obe zabavi prireditvi za
lepše slovo od starega leta na
programu slovenskega radia
in televizije sta bili posneti
na Celjskem - radijska v Go-
tovljah, televizijska v Vinski
gori. Prvi odziv na terenu je
bil dober, kakšen pa bo tele-
vizijski in radijski pa je stvar
tistih, katerim je oboje na-
menjeno. Izdelek je sicer lep,
vendar žal vse preveč spomi-
nja na prejšnje.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Novoletno razpoloženje muzikantov, ki so sodelovali na letošnjem Video menu v vinski gori.
V spomin
utihnila je
trobenta
Letošnje leto se je za
Franca Koširja, človeka, ki
ga brez dvoma pozna veli-
ka večina Slovencev in
mnogo ljudi na tujem, za-
čelo neobetajoče. Po prvih
nastopih v januarju in del-
no februarju (bil je tudi
v dvorani Golovec), se je
zaradi bolezni moral uma-
kniti v bolnišnico, od koder
je odšel na rehabilitacijo
v zdravilišče Rogaška Sla-
tina. Nemimi duh pa ni dal
miru in Franci je delal ter
nastopal, vsi, ki smo ga po-
slušali in vedeli, kaj se
z njim dogaja, smo ga ob-
čudovali, kako je vse to
zmogel.
Aprila je sprejel naše va-
bilo in se udeležil izleta 100
kmečkih žensk na morje.
Z ženo Tatjano, amatersko
gledališko igralko in svo-
jim velikim prijateljem Al-
fijem Nipičem, je pripravil
nekaj točk, ki so nas spra-
vile v smeh. Od četrtka
zvečer našega Francija ni
več. Konec, je z njegovimi
nastopi. Tako tudi spomla-
di z Alfijem ne bosta poto-
vala na snemanje v Luk-
semburg. Francije bil zvest
glasbi dobrih štirideset let.
Začel je v godbi na pihala,
igral pri Adamiču in od
tam odšel k Avseniku, ter
z njim ostal do konca. Nav-
duševal je s trobento, hu-
mornim petjem in dovtipi,
neponovljivim sukanjem
klobuka. Če so bili vsi
v njegovi okolici slabe vo-
Ije, jih je Franci razvedril.
Oktobra je dopolnil 60
let. Z njim smo izgubili člo-
veka, ki nam je razdajal
glasbo in humor. Nekaj
njegovega dela je ostalo na
kasetah. Hvaležni smo mu
za to, ker nam bodo lep
spomin nanj.
TONE VRABL
VIDEOMEH
Najbolj zaposleni so bili
v zadnjem vikendu Slovenski
muzikantje. V petek popoldne
so imeli vajo v Vinski gori,
zvečer so nastopili na novolet-
ni oddaji v Gotovljah pri Žal-
cu (ta bo na programu Radia
Slovenija v silvesterski noči),
v soboto dopoldne so bili spet
na vaji v Vinski gori, kjer so
popoldne še dvakrat nastopili.
Njim to ne dela težav, saj so
tako več na odru in v avtu, kot
doma. Pravi glasbeni popot-
niki !
* * *
Med po svoje razočaranimi
je bil na novoletnem Videome-
hu v Vinski gori Miro Kline, ki
je svoje slabo počutje takole
pojasnil: »Zlatega petelina za
sodelovanje na Lojtrci so po-
delili samo Alfiju, na vse osta-
le, ki smo bili mesečni zmago-
valci in smo tudi tu nastopili,
so pa pozabili. Takšen o^os
radijcev ni v redu. Najprej ni-
so uspeli organizirati finala
v Celju, zdaj pa še to.« Za
ublažitev ogorčenja naj Miru
povemo, da bo lahko za nagra-
do zaigral v enem izmed Vide-
omehov prihodnje leto. Če bo
seveda svojo obljubo Boris
Kopitar uresničil...
* * *
Prave navijače je v dvorani
v Vinski gori imel samo an-
sambel Robija Zupana z Vran-
skega, ki je na večerno priredi-
tev prišel s transparentom.
Robi se je oddolžil s prijetno
novo vižo, ki jo bomo kmalu
uvrstili na našo lestvico.
* * *
Alfi Nipič s svojimi muzi-
kanti je bil v Vinski gori dva-
krat deležen posebne pozorno-
sti. Prvič, ker so on in vsi nje-
govi člani nastopili v novih
uniformah izdelanih pri pri-
vatniku na Ptuju in drugič, ko
ie dobil radijskega zlatega pe-
telina kot zmagovalci letošnje
lojtrce domačih. Njegova
Ostal bom muzikant je naj vi-
ža v Sloveniji za letos.
* * *
Boris Kopitar, voditelj vse
bolj popularnega Videomeha,
je tudi tokrat imel vse niti
v svojih rokah. Izbral je an-
samble, napisal scenarij, po-
magal pri sceni, vodil program
in ob koncu celo zapel z an-
samblom Marela Internaci-
onal Sanje novega leta. Prijet-
no skladbo je napisal Milan
Ferlež, tekst pa Ivan Sivec.
Boris se je tokrat izkazal tudi
kot pravi menedžer, saj je do-
bil pokrovitelja in z njim prvič
pošteno plačal vse nastopajo-
če. Ti so pred dvema nastopo-
ma morali opraviti še dve vaji.
* * *
Tokrat je za posebno prese-
nečenje poskrbel ansambel
Slovenija, ki je nastopil z go-
stom, svetovnim popotnikom
Davidom s Škotske. Ta bo
z njimi nastopil tudi na kaseti.
Veseli Škot je nastopil s tradi-
cionalnimi dudami in oblečen
v belo majico s slovenskim gr-
bom in škotsko krilo, na du-
dah pa sta bili obešeni sloven-
ska in škotska zastava.
* * *
Če bo Vinko Šimek tudi na
silvestrovanju v hotelu Pre-
bold pripovedoval podobne
šale, kot jih je v Vinski gori, se
tamkajšnjim gostom ne obeta
prav hecen večer. Razen nove-
ga kombinezona je Vinko po-
kazal bolj malo izvirnosti. Do-
ber je v »rimi«, to pa je tudi
vse. Sploh pa so si v Preboldu
zamislih gala zasedbo. Ob
V.Šimeku bodo nastopih še
Edvin Flisar, Celjski instru-
mentalni kvintet in drugi. Ko-
liko so kaj odšteh organiza-
torji?
DEŽURSTVO ZA DOKUMENTE
Občinski sekretariat za notranje zadeve Celje
organizira za božično-novoletne praznike, v dneh
27., 28., 30. decembra 1991 ter 2. in 3.
januarja 1992, ob rednem delovnem času še
dežurno službo v podaljšanem
delovnem času.
v navedenih dneh bodo delali zaradi potreb urejanja
potnih listin in državljanstva od 7. do 18. ure nepreki-
njeno.
Med 15. in 18. uro bodo delali izključno za potrebe
zdomcev in izseljencev glede urejanja potnih listin in
državljanstva.
31. decembra 1991 in 4. januarja 1992 bodo delali za
potrebe zdomcev in izseljencev med 7. in 16. uro.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	DONT CRY - GUNS 'N'ROSES	(4)
2.	SHOW MUST GO ON - OUEEN	(5)
3.	LOVE TO HATE YOU - ERASURE	(6)
4.	CALLING ELVIS - DIRE STRAITS	(10)
5.	WHEN A MAN LOVES A VVOMAN - MICHAEL BOLTON	(4)
6.	NO SON OF MINE - GENESIS	(3)
7.	BLACK OR VVHITE - MICHAEL JACKSON	(2)
8.	GET OFF - PRINCE AND THE NEW POVVER GENERATION (7)
9.	SLAVE TO THE GRIND - SKID ROW	(8)
10. MORE THAN VVORDS - EXTREME	(9)
DomaČe zabavne melodije:
1.	PRIZNAJ - BOŽIDAR VOLFAND-WOLF	(6)
2.	KO BOŠ NEKOC POZABILA ME - DON JUAN	(4)
3.	MANJA-ZMAJI	(7)
4.	PASJI DNEVI - ADI SMOLAR	(6)
5.	UUBI ME - ŠANK ROČK	(9)
6.	URA STRASTI - BAZAR	(3)
7.	SEDEM DNI - POP DESIGN	(10)
8.	VEDNO KO GREŠ - ANDREJA MAKOTER	(2)
9.	LIZIKA, KJE JE TVOJ FLOKI PONOČI
- ALEKSANDER JEŽ	(8)
10. TI-DUO REGINA	(1)
Narodnozabavne melodije:
1.	MOJ ABRAHAM - FANTJE TREH DOLIN	(5)
2.	SREČNO OČE - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(8)
3.	SLOVENSKA PESEM - SIMON LEGNAR	(10)
4.	OČE, VOŠČIMO TI - ALFI NIPIČ	(6)
5.	LJUBEZNI V SLOVO - PUGELJ	(4)
6.	ŠNOPČEK - MODRA KRONIKA	(7)
7.	KUHAR - OBZORJE	(3)
8.	ODKAR SPOZNAL SEM TEBE - SPOMIN	(6)
9.	SANJE NOVEGA LETA - MARELA (pojeta Boris Kopitar
in Julija Bartol)	(i)
10. VSE ŽIVLJENJE SAME ŽELJE - AVSENIK	(1)
MICHAEL JACKSON - DANGEROUS
GENESIS - WE CAN T DANCE
DO YOU REMEMBER od 1956 do 1975 (20 CD plošč s pos-
netki najbolj priljubljenih skladb svetovno znanih izvajalcev od
Fats Domina, Jerry Lee Levvisa do Kennyja Rogersa, Roya
Orbisona, Dionne Wanwick, Gladys Knight, skupine Marme-
lade itd.)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
MARTIKA'S KITCHEN - MARTIKA
CREAM - PRINCE
Predlogi za lestvico domačih zabavnih
melodij:
VEM, DA DANES BO SREČEN DAN - TOMAŽ DOMICELJ
NOCOJ - HELENA BLAGNE
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
MLADOST, MLADOST - PTUJSKIH 7
SLOVO OD DOMA - KMETEC
Nagrajenca: Liljana Jevšinek, Nušičeva 2a, Celje
Simon Košir, Glinsko 7, Škofja vas
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelodUa
Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavniti melodij---
izvajalec------
lestvica domačih zabavnih melodij--
izvajalec___—--
lestvica narodnozabavnih melodij-—-
izvajalec_____—-
ime in priimek__—---
naslov -----———
WM
32. stran i
27. december '91 I
33. stran i
27. december '91 I
34. stran i
27. december '91 I
Vera Lynn - britanski siavčelc
PISMO IZ
LONDONA
Vsako leto je tako
Enajsti november. Dvorana
londonskega Roval Albert
Halla je skoraj polna, publika
pa je drugačna kot na običaj-
nih koncertih. Sivolasi vetera-
ni sedijo na udobnih sedežih in
nemirno čakajo, kdaj se bo za-
čelo. Luči ugasnejo, na oder
stopi ne več mlada gospa. Ne-
kam skromno se zahvali za bu-
ren aplavz in začne peti prvo
pesem. Gospodje v dvorani po-
jejo z njo.
Takšen je vsako leto na spo-
minski dan nastop Vere Lvnn,
pevke, ki je med drugo svetov-
no vojno postala ljubljenka
Britancev. Njen glas je voja-
kom dvigal moralo, ko so za-
puščali družine in odhajali na
fronto, njen glas so poslušali
po radiu daleč od doma, ona je
bila tisti sončni žarek, ki jih je
obiskoval in šel v najhujših ča-
sih celo do britanskih vojakov
v Burmi. Od takrat je preteklo
že mnogo let, toda Vera Lvnn
se leto za letom ob istem času
s svojo vedno bolj sivolaso pu-
bliko spominja težkih časov,
v katerih je njej sami in njeni
generaciji minevala mladost.
Vsako leto odpoje pesmi, ki so
vojake bodrile na fronti, in kot
pravijo poslušalci, postaja
zdaj že 74-letna gospa na odru
z vsako pesmijo mlajša. Po-
novno snidenje vojnih vetera-
nov ter obujanje spominov na
zmage in padle tovariše bi ne
bilo, kar je, če ju ne bi sprem-
ljal glas gospe Vere Lynn, ki že
67 let navdušuje britansko ob-
činstvo.
Kdo je Vera Lynn
Ko je bila stara sedem let, jo
je oče, vodovodni inštalater,
postavil na oder majhne, zaka-
jene koncertne dvorane. Sosed
ji je obljubil medaljo lokalne-
ga nogometnega društva, če bo
dobro pela. Nagrada se ji je
zdela privlačna in tako je na-
stopila in navdušila občinstvo.
Od takrat dalje poje, najraje
preproste sentimentalne bala-
de. V šoli ji ni šlo preveč dobro
in s štirinajstimi leti se je za-
poslila v bližnji tovarni ter ta-
koj naslednji dan odpovedala
službo. S petjem je v tednu dni
zaslužila več, kot bi ji prineslo
celomesečno šivanje gumbov
v tovarni.
Pela je v varietejih in kon-
certnih dvoranah, tik pred
vojno so njene nastope že pre-
našali tudi po radiu. Ko je iz-
bruhnila di-uga svetovna voj-
na, je v svoji radijski oddaji,
namenjeni britanskim voja-
kom po vsem svetu, pela. brala
njihova pisma in jim poročala,
kako je doma. Bila je neke vr-
ste britanski medvojni »Mar-
jan Kralj« in poslušali so jo
milijoni rojakov. Pela je vse
noči, ko so na London padale
bombe in se zjutraj mimo ru-
ševin vračala domov. Tako je
tudi dobro vedela, kako se go-
di di-užinam britanskih voja-
kov, junakov, ki jih je kasneje
obiskala na fronti, jirrf prina-
šala novice z doma in jim pela
pesmi kot White Cliffs (Bele
pečine) in We'll meet again
(Spet se bova videla). Po vojni
se je za nekaj časa umaknila
v privatno življenje; hotela je
ostati doma in skrbeti za hčer-
ko in moža, toda v gramofon-
ski družbi Decca so jo kmalu
prisilili, da izpolni pogodbo in
posname še nekaj plošč. Tako
se je spet znašla v glasbenem
svetu, V petdesetih letih, ko se
je začela televizija, je vodila
eno prvih glasbenih oddaj in
čeprav sprva ni verjela v moč
novega medija, je vztrajala in
kot je izjavila sama, se ji je
sčasoma tudi priljubil. Postala
je ena izmed temeljnih organi-
zatorjev BBC-jevega televizij-
skega razvedrilnega pro-
grama.
Spoznala in pela je že vsem
članom britanske kraljeve
družine. Še posebej dobro se
razume s kraljico materjo in ji
je lani tudi pela za 90. rojstni
dan, pa tudi sicer se šušlja, da
se ženski večkrat dobita na
kosilu v prostorih, kjer živi
stara monarhinja. Po obedu jo
kraljica mati vedno poprosi,
naj ji malo zapoje in Vera
Lynn je nikdar ne razočara ter
tudi nikdar ne razkrije, kaj si
misli sama pri sebi, ko se ji pri
petju pridioiži poleg častivred-
ne gostiteljice tudi vsa slu-
žinčad.
V nenehnem gibanju
Vera Lvnn je ostala kljub je-
seni življenja živahna gospa:
še vedno sama skrbi za velik
vrt in slika. In čeprav je pred
nedavnim praznovala zlato
poroko, je za Britance še ved-
no predvsem »slavček naših
vojakov«. Tudi sama se v mi-
slih in besedah rada vrača
v čas med drugo svetovno voj-
no, ko se njene pesmi hrabrile
na milijone obupanih ljudi.
Vedno je znala izkoristiti tre-
nutek, ko so publiki prijale
njene sentimentalne pesmi.
Z rojaki je preživela in prepela
kar štiri vojne - drugo svetov-
no, korejsko, falklandsko in
zalivsko. Ko se je ob koncu
lanskega leta stopnjevala na-
petost pred izbi-uhom zalivske
vojne, si je eden izmed tukajš-
njih moderatorjev privoščil
tudi šalo na njen račun: »Vem,
da bo vojna,« je izjavil, »zad-
njič sem se peljal mimo hiše,
kjer živi Vera Lvnn in sem sli-
šal, kako grgi-a«. In vendar je
v tem tudi zrno resnice: Vera
Lvnn je svojemu narodu vedno
stala ob strani.
Piše Mojca Belak
Vera Lvnn nekoč.
... in danes.
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
4. nadaljevanje
S prvim mislim predvsem na
dejstvo, da je Maseru, tako
kot večina glavnih mest
v nerazvitih državah, mo-
derno, čeprav majhno mesto
z blagovnicami, bankami
z avtomati, knjižnico in šola-
mi, s kinoteko, računalniški-
mi inžiniringi, luksuznimi
hoteli in športnimi igrišči,
medtem ko ljudje na vaseh
kljub cerkvi in šolam živijo
na tradicionalen način: so
pač kmetje, ki obdelujejo
skupno zemljo, pasejo živi-
no, verujejo v moč vračev in
poglavarjev, molijo za dež,
ko ga ni, in proti njemu, ko
je, in se hkrati soočajo s pro-
blemom, ki jim ga je naprtila
modema družba. To je pro-
blem mož, ki delajo v južno-
afriških rudnikih. Večina za
delo sposobnih mož namreč
dela v rudnikih zlata in di-
amantov v Južni Afriki, in
družine jih vidijo le ob kon-
cu leta. Življenje osnovne ce-
lice družbe, družine, je zato
okrnjeno in predstavlja velik
problem za razvoj države, ki
sodi med trideset najmanj
razvitih na svetu.
Drugi velik problem vi-
dim, kot že rečeno, v neu-
streznem delovanju vlade in
njenih inštitucij.f Nobena
vlada nae svetu ni »čista« in
nepravilnosti v njenih delo-
vanjih so tema dnevne poli-
tike, a nepravilnosti v delo-
vanju vlad nerazvitih držav
imajo nedvomno globlje po-
sledice, to pa zato, ker so te
prve poklicane, da bi prispe-
vale k razvoju družbe. Tako
sem bil v osmih mesecih, kar
sem bival v Lesotu, priča za-
menjavi kralja, ki ga je voja-
ški diktator Lekhanea str-
moglavil štiri leta po tem, ko
je prevzel oblast nad državo,
že pet mesecev po tem pa je
general Ramaema pahnil
Lekhaneo z njegovega stolč-
ka. Te zdrahe seveda onemo-
gočajo normalno delovanje
vlade, kljub temu pa niso
glavni problem. Prvotni pro-
blem je v tem, da delovanje
vlade sledi evropskim vzo-
rom, in je zato docela ne-
učinkovito. Tako vlada
spodbuja razvoj projektov,
ki v deželo brez vmesnih raz-
vojnih stopenj prinaša vr-
hunsko tehnologijo. Telefon-
ski sistem je eden najmoder-
nejših na svetu, a brez linije
lahko ostaneš tudi več dni.
V	gorah gradijo s pomočjo
svetovnih agencij mogočne
elektrarne in v njih vidijo
velik vir novih delovnih
mest, medtem ko bo po vsak
razervni del treba najmanj
v Južni Afriko, vodilni de-
lavci pa bodo ostali tujci.
Isto velja za avtomobile, pa
računalnike in kmetijsko
mehanizacijo, ki jo je srečati
na deželi, kjer razpada, ker
z njo nihče ne zna rokovati.
Spominjam se članka, ki
sem ga prebral v enem od
južnoafriških časnikov.
V	njem avtor poroča o pro-
jektu, ki sta ga zasnovala an-
gleška zakonca v enem od
bantustanov. Bistvo projek-
ta je bilo v ustvarjanju pogo-
jev za uspešno kmetovanje
z golimi sredstvi, ki jih nudi
narava. V tem sta uspela in
z domačini ustvarila komu-
no, ki se je preskrbovala
v zelo skromnih razmerah
brez tuje pomoči: možje so
zgradili preproste namakal-
ne sisteme, otroci so izmeno-
ma pasli živino na različnih
področjih, tako da si je trava
na popašenem medtem opo-
mogla, žene so izdelovale na-
kit in ostale izdelke domače
obrti,-ki so jih potem proda-
jale na trgu. Več let je mini-
lo, preden so domačini dobili
zaupanje v ta projekt. Zak-
ljučil je tako, da so mladci
v vaških bojih uničili vse na-
prave in umorih bela prišle-
ka, ki sta si projekt zamislila
in ga ob pomoči poglavarjev
vodila, kljub temu pa doka-
zuje, da je mogoče sprožiti
proces razvoja nerazvitih
dežel prav od kraja, ne da bi
s tem bistveno krnili tradici-
onalno življenje, temveč ga
brez konfliktov razvili. Bo-
jim se, da so takšni poizkusi,
čeprav pravilni, iluzomi
v svetu, ki je s svojim razvo-
jem nepripravljen za kakr-
šenkoli pogled nazaj. Pro-
blem nerazvitih držav je ka-
kor glavobol, za katerega ve-
mo, da bi učinkovito prešel
le, če bi se več gibali, zdravo
jedli, omejili pitje in kajenje.
a ga kljub temu ublažimo
s tableto aspirina in nanj po-
zabimo. Že vnaprej vemo, da
se bo glavobol spet pojavil,
in spet in spet, vsakič huje,
mi pa si še kar zapiramo oči
in goltamo aspirin, dokler
navsezadnje ne obležimo.
Velik kapital dežele leži
v razvoju turizma. Z mirnimi
gorami, kjer pozimi zapade
tudi sneg, prečudovitimi do-
linami z rekami, ki si izdol-
^bejo globoke in vratolomne
soteske, pa s premnogimi
slapovi, ki v njih bazenih
lahko plavaš, z zmerno kli-
mo in brez nevarnosti za
kakšne tropske bolezni, ima
Lesoto čudovite pogoje za
razvoj turizma. Večkrat sem
peljal učence naše šole na
gorske pohode v osrednje go-
re in jih tudi pospremil. Pre-
živeli smo čudovite dneve
v razgibanih, a nenevarnih
gorah, plavali in čofotali pod
visokimi slapovi, polnimi to-
ple vode, kamor le malokdaj
zabrede civiliziran človek,
spali na prostem pod širokim
nebom, polnim nam nezna-
nih južnih zvezd in še in še.
Nadaljevanje prihodnjič
35. stran i
27. december '91 I
36. stran i
27. december '91 I
Silvestrska večerja
PREDJED: KALAMARI ZA SLADOKUSCE
POPEČENI KRUHOVI TRIKOTNIKI
REBULA
GLAVNA JED: KREPKA JUHA S ŠERIJEM
DUNAJSKI OCVRT PIŠČANEC
SVEŽA ZELENA SOLATA
RENSKI RIZLING
^ ^ ^
CIGANSKI GOLAZ
KRUHOVI CMOKI
ČRNO VINO
* * *
OCVRTE ŽOGICE
ČRNA KAVA
Kalamari za
sladokusce
Za 6 oseb potrebujemo
6 srednje velikih kalamarov,
žlico sesekljanega peteršilja,
žlico sveže ali posušene bazili-
ke, sesekljano polovico srednje
velike čebule, en strok sesek-
ljanega česna, en zrezan para-
dižnik ali eno žlico paradižni-
kove mezge, 1 del olivnega
olja, en kozarec suhega belega
vina, sol in poper.
Kalamare najprej olupimo,
očistimo, operemo in posuši-
mo, odstranimo jim oči in us-
njati del ust in notranji hru-
stanec. Lovke odiežemo in jih
drobno sesekljamo in pomeša-
mo s peteršiljem, baziliko, če-
bulo in paradižnikom začini-
mo z oljem, sveže mletim po-
prom in soljo ter s to zmesjo
napolnimo kalamare. Da na-
dev ne bi lezel ven in da se ne
bi raztresel. odprtine zašijemo
z belo nitjo ali pa jih spnemo
z zobotrebcem. Polnjene kala-
mare položimo v ognjevarno
posodo, jih poškropimo
z oljem in jih v vroči pečici
pečemo pol ure. Med pečenjem
jih polivamo z belim vinom in
jih še malo posolimo in popo-
pramo. Postrežemo jih hladne,
kalamare okrasimo s seseklja-
nim peteršiljem krožnik pa
s solatnimi listi. Zraven ponu-
dimo na maslu opečene kruho-
ve trikotnike in rebulo.
Krepka juha
s šerijem
Za to potrebujemo 125 g
mletega govejega mesa brez
žil, en beljak, nekaj žlic mrzle
vode, 100 g na lističe nareza-
nega korenja, pol popečene če-
bule, pol litra goveje juhe brez
maščobe, 5cl šerija. Kuhamo
60 minut.
Meso dobro premešamo
z vodo, beljakom in korenjem.
Potem počasi dolivamo ohlaje-
no govejo juho in počasi segre-
vamo do vrelišča. Dodamo po-
pečeno čebulo, začinimo in
pustimo na plošči da se prepo-
ji, toliko da ne zavre. Precedi-
mo skozi gosto tkan prtič, soli-
mo, še enkrat segrejemo in ju-
ho dopolnimo s šerijem. Moč-
na juha mora biti čista in zlato
rumena. Postrežemo čim bolj
loplo v pogretih skodelicah.
Dunajski ocvrti
piščanec
Za 10 oseb potrebujemo
5 malih piščancev, vsak po
1000 g, sesekljan zelen peter-
šilj, limonin sok, moko, 5 jajc,
.500 g kruhovih drobtin, maš-
čobo za cvretje in za oblogo
limonine rezine, peteršilj.
Cvremo 1.5 minut.
Piščance razrežemo na 4 de-
le, jim odstranimo kožo, ven-
dar pustimo kosti. Operemo
jih, posušimo, solimo in zači-
nimo s sesekljanim peterši-
ljem, pokapamo z limoninim
sokom, potresemo z moko in
jih povaljamo v rahlo stepenih
jajcih in nato še v drobtinah.
V ne preveč vroči maščobi jih
počasi rumeno ocvremo in na-
to pustimo, da se maščoba do-
bro odteče. Postavimo jih na
pladenj s papirjem in obloži-
mo z limoninimi rezinami in
ocvrtim peteršiljem. Za doda-
tek obroku lahko ocvremo tudi
jetra in predhodno blanširane
želodčke.
Ciganski golaž
Za ciganski golaž potrebuje-
mo en kg bočnika ali kakega
drugega kosa go\ejcga mesa,
en kg čebule, žlico rdeče pa-
prike, sol, kuniino, česen, kis,
paradižnikovo mezgo in jušno
kocko.
Čebulo narežemo in počasi
dušimo, da postane rjavkasta.
Potresemo jo s papriko, zalije-
mo z malo kisa, dodamo na
primerne koščke narezano me-
so, jušno kocko in pražimo na
majhnem ognju, dokler ni
mehko. Ciganski golaž je naj-
boljši, če ga dušimo v lastnem
soku, če se nam pa le prehitro
posuši, ga večkrat zalijemo
z zajemalko juhe. Ciganski go-
laž moramo kuhati toliko časa,
da se vsa čebula razpusti in
v omaki ni najti nobenih košč-
kov čebule.
Kruhovi cmoki
Potrebujemo pol kg ženielj,
narezanih na majhne koščke,
5 jajc, približno pol litra mle-
ka, maslo, muškatni orešček,
sol, poper.
Jajca zmešamo z mlekom,
soljo, poprom in naribanim
muškatnim oreščkom. S to te-
kočino prelijemo kruhove koc-
ke in pustimo, da se prepojijo.
Maso zavijemo v prtič, prema-
zan z maslom, zavežemo in ku-
hamo v slani vodi. Preden ser-
viramo, odvijemo prtič, razre-
žemo maso na rezine in te pre-
mažemo z raztopljenim ma-
slom.
Ocvrte žogice
Potrebujemo 80 g surovega
masla, 75 g sladkorja, nariba-
no lupinico pol limone, ščep
soli, 4 jajca, 400 g moke, žličko
pecilnega praška, 100 g slad-
korja, 2 žlički zmletega cimeta
in 1 liter olja za cvrenje.
Surovo maslo penasto ume-
šamo s sladkorjem.■ Tej zmesi
primešamo limonino lupinico,
sol in diiigo za drugo jajca.
Moko presejemo s pecilnim
praškom in jo po žlicah doda-
jamo testu. Olje v fritezi segre-
jemo na 180 stopinj. Z žlička-
mi, ki ju pomakamo v moko,
zajamemo testo in oblikujemo
žogice. Vsakokrat jih spustimo
v vročo maščobo po osem.
Cvremo 5 do 6 minut, da so
zlato rjave. Med cvrenjem jih
na polovici časa obrnemo s pe-
novko. S penovko jih pobere-
mo ven ter zložimo na cedilo,
da se maščoba odteče. Sladkor
zmeljemo in pomešamo s ci-
metom in s tem potresemo še
tople žogice.
MODNI KLEPET
. Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Modo za leto 1991; vse pisa-
nje v zvezi z njo, z današnjo
številko Novega tednika zak-
ljučujemo. Prav tako pa tudi
Modni klepet v obliki, kakršne
ste bili vajeni doslej.
V letu 1992 bo Modni klepet
ostal sicer na isti časopisni
strani, naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik bo še na-
prej svetovala, odgovarjala na
vaša vprašanja in pisala o mo-
di, drobno popestritev pa smo
pripravili za vas, drage bralke
in bralci. Namesto nagradnega
kupona, ki smo ga doslej ob-
javljali v vsaki številki Novega
tednika in je služil za žrebanje
ob koncu meseca, bomo v letu
1992 dali priložnost tistim, ki
radi sodelujete v nagradnih
igrah. Vlasta Cah-Žerovnik bo
vsak teden zastavljala vpraša-
nja, tesno povezano z modo,
a seveda ne preveč težka, pra-
vilne odgo\'ore pa bomo ob
koncu meseca uvrstili v škatlo
za žrebanje. Seveda pa to ne
pomeni, da smo se povsem
odrekli vašim pobudam, pred-
logom in vprašanjem, saj jih
bomo veseli tudi vnaprej.
Nagrade ostajajo tudi v letu
1992 takšne, kot smo jih bili
vajeni doslej. Izžrebanec ozi-
roma izžrebanka ob koncu
meseca bo še naprej nagrajen
z unikatnim, ročno pletenim
puloverjem, tisti, ki boste pra-
vilno odgovarjali na radijska
vprašanja, pa svilenim, ročno
poslikanim žalom.
V decembna (nagrada bo
v tajništvu našega uredništva
sicer šele sredi januarja, saj
mora naši modni svetovalki le
ostati nekaj časa za delo) smo
izžrebali Petro Pilih, Cesta II/
19, Velenje, na radijsko na-
gradno vprašanje pa je minulo
soboto pravilno odgovorila
Ksenija Koštomaj, Ulica Fran-
kolovskih žrtev 15, Celje. Is-
krene čestitke nagrajenkama,
vsem skupaj pa seveda Srečno
92!	Uredništvo
Perje za siivestrovo
No, drage stalne in prilož-
nostne šivankarice - še vedno
nimate pojma, kaj boste imele
oblečeno v najbolj bleščeči
noči?
Hja, prav veliko časa za raz-
mišlpnje vam res ni več osta-
lo. Ce vas nobena od idej iz
prejšnjih modnih klepetov ni
ogrela, pa vas bo morda tale,
zadnja v letošnjem letu. Brez
dvoma je st^šansko oboževa-
na med »modofili«, pa tudi či-
sto vsakdanjimi smrtniki, ime-
nuje pa se - perje!
Perje kot dodatek, kot okras
morda že odsluženi obleki, je
ta hip v svetu mode pojem vr-
hunske elegance z rahlim ero-
tičnim in skrivnostnim nadi-
hom. Prav nič ne bom dolgove-
zila o tem, kaj vse lahko v zad-
njem trenutku s perjem polep-
šate; morda pa si za približno
orientacijo le za hipec oglejte
skico!
Seveda je možnosti vsaj še
dvestokrat toliko, pomembno
je le, da si nabavite primerno
perje, ki je še lepše, predvsem
pa cenejše, če je umetno! Mod-
na so nežno božajoča peresa
afriškega marabuja, azijskega
noja, prav tako pa tudi perje
manj »uglednih« jastrebov, fa-
zanov, petelinov, puhastih ka-
narčkov ... V nekateinh speci-
aliziranih trgovinah se ta
modni dodatek lahko kupi
v vseh mogočih barvah, nani-
zan na ozek trak - s tem je
prijazno poenostavljen tudi si-
stem pritrjevanja na oblačilo!
Pravzapiav je prijazna, sproš-
čena, pogumna, prefinjena in
vznemirljiva kar vsa sedanja
moda - to nam bo tudi v pri-
hodnjem letu brez dvoma ne-
štetokrat dokazala. Pa SREČ-
NO v letu 1992!
VLASTA
Poslovno-turistični center Jelen
staro trško jedro v Slovenskih Konjicah počasi dobiva novo
podobo in nov utrip. Te dni so odprli poslovno-turistični center
Jelen, kmalu bo zaživela stavba na nasprotni strani nekdanje
Partizanske ceste oziroma bodočega Starega trga.
Za celovito obnovo spomeniško zaščitene stavbe so v podjetju
Jelen porabili 900 tisoč nemškifi mark. S tem denarjem so
uredili 14 lokalov in pivnico, prvo v Slovenskih Konjicah. Ta bo
tudi ostala Jelenu, medtem ko so ostale lokale odprodali ali dali
v najem. Na ta način so tudi zagotovili več kot polovico potreb-
nega denarja.
Foto: EDI MASNEC
TENIS
CENTER
ZUPANC
Šešče pri Preboldu
vabi na igranje tenisa
pod odiičnimi pogoji
v posebnem tenis
šotoru:
-	tenisit
-	optimalna temperatura
-	indirektna svetloba
Pridite, poglejte in se odločite.
Informacije-telefon: 063/701-
544
Kupon
za modni nasvet
ime in priimek ...........................
Točen naslov: ..................
Starost: ............................Višina ...........
Teža: ..................... Konfekcijska št
Barva las: ........................ Barva oči
Najljubše barve; ........................
DE LO" vedno v središču dogajanj
37. stran i
27. december '91 I
38. stran i
27. december '91 I
39. stran i
27. december '91 I
40. stran i
27. december '91 I
41. stran i
27. december '91 I
42. stran i
27. december '91 I
43. stran i
27. december '91 I
44. stran i
27. december '91 I
45. stran i
27. december '91 I
DEŽURSTVA TRGOVIN
Občinski sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj občine
Celje je pripravil pregled dežurnih trgovin, bank in pošte
v času novoletnih praznikov.
V	torek, 31. decembra bodo vse trgovine poslovale skladno
z odlokom o poslovnem času, to je trgovine z živili do 14. ure,
ostale pa do 12. ure. Banke bodo poslovale do 12. ure, medtem
ko bo pošta dežurna od 12. ure dalje.
V	sredo, 1. januarja bodo zaprte vse prodajalne, banke in
tržnica. Dežurala bo pošta v Celju. Poleg tega bodo odprte
zasebne prodajalne z živili, ki tudi sicer poslujejo ob sobotah,
nedeljah in praznikih.
V	četrtek, 2. januarja bodo zaprte vse prodajalne in banke,
odprta pa bo celjska tržnica od 7. do 12. ure ter pošta v Celju.
Prav tako bodo odprte skoraj vse zasebne prodajalne z živili.
Vse dni bo non stop posloval bankomat LB SB Celje v Vodni-
kovi ulici.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male
živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do
10. ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem
času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne.
Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do 29. decembra bo dežural Marjan Lešnik, dipl. vet. iz
Ljubija, tel. 831-219, od 30. decembra do 5. januarja bo dežural Ciril
Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-410, od 6. januarja dalje pa bo
dežural Drago Zagožen, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski veterinar-
ski postaji je ledni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan,
od 15. do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. 26.
decembra dežura Marjan Drešček, dipl. vet., Ul. M. Zidanška 20, tel.
741-660. od 27. decembra do 2. januarja bo dežural Gregor Bezen-
šek, dipl. vet. iz Ul. D. Kvedra 6a, tel. 741-264, od 3. januarja dalje
pa bo dežural Franci Zapušek, dipl. vet. iz Ul. V. Orožna 8d, tel.:
741-935.
CENA MALIH OGLASOV
-	do 10 besed	200 din
-	vsaka nadaljnja beseda	20 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali
oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga
naročite najkasneje do ponedeljka do 16.30. ure.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro,
v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati
pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in na-
vedbo šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Ob
naročilu morate predložiti zadnje potrdilo o plačani
naročnini.
GREMO V KINO
KINO ŽALEC
28.	12.: DOBRI FANTJE
-	ameriški film
29.	12.: OREL SMRTI - ameri-
ški film
2.	1.: Z MADONO V POSTELJI
-	ameri.ski film
KINO PKEBOLU
27.	12.: OREL SMRTI - ameri-
ški film
1. 1: Z MADONO V POSTELJI
-	ameriški film
KINO POLZELA
28.	12.: OREL SMRTI - ameri-
ški film
KINO ZDKAMUŠCE
ROGAŠKA SLATINA
26. m 27. 12.: BREZ IZHODA
-	ameriški film
28. in 29. 12.: CAJ V SAHARI
-	ameriški film
KINO VELENJE
26.	12.: sokol in snežni
Človek - ameriški film
27.	12.: V POSTELJI Z MA-
DONNO - ameriški film
3., 4. m 5. L: MLADOLETNI
VOHUN - ameriški film
Nočni kino
26.. 27. 12. SEKS :i0()0 - ameri-
ški film
3.	m 4. L; SEKSUALNE FAN-
TAZIJE - ameriški film
KINO DOM KULTURE
30.	12.: SOKOL IN SNEŽNI
ČLOVEK - ameriški film
6. L: MLADOLETNI VOHUN
-	ameriški film
30. 12.: V POSTELJI Z MA-
DONNO - ameriški film
5.	1.: SEKSUALNE FANTA-
ZIJE - ameriški film
6.	1.: MLADOLETNI VOHUN
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
7.	1.: MLADOLETNI VOHUN
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
29. 12.: SEKS 3000 - ameriški
film
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni enoti
Celje, dne 23. 12. 1991.
Pniasnila n rv-mniih 7a <:klpnit(?\/ dfilovnpna ra^moria rl/ihiln L-anHlHaii nri nmani/ariiflh ali Hal/tHoiol/^ih
Delovna organizacija
Zavod za živinorejo in veter. Celje
KONUS Koterm, do. o. S. Konjice
KONUS Konum, do. o. S. Konjice
I. osrK)vna šola Celje
Center za socialno delo Žalec
Finomehanika Celje
Finomehanika Celje
Dom upokojencev Šmarje
Zavod M. Pintar, Dobrna
Toper »2000« Celje
ŠKET Jože V. Pirešica 36 c Žalec
Poklic
dipl. živinorejec
dipl. ekonomist ali ekonomist
dipl, ekonomist ali ekonomist
pred. učit. razred, pouka
socialni delavec ali pravnik
elektrotehnik-elektron.
mehanik elektronik
bolničar
varuhinja
prodajalec
pomožni delavec
Delovno mesto
svetov, za ekonomiko
samostojni referent ZT
samostojni referent ZT
pred. učitelj razred, pouka
socialni delavec
elektrotehnik
mehanik elektronik
bolničar
varuhinja
prodajalec
pomožni delavec
46. stran i
27. december '91 I
47. stran i
27. december '91 I
stran 4
127. december
Življenje na Tračnicah
Naše politično, gospodarsko in vsakdanje življenje spremljajo,
marsikdaj pa kar odločilno krojijo, tudi drobni dogodki, lokalne
zdrahe, govorice... Kdor jih ne pozna, ne razume svojega časa.
Politik, ki jih ne prizna, konča skupaj s tem drobižem na smetišču
zgodovine!
Naše območje ni nobena izjema: ponaša se z bogato zakladnico
tovrstne folklore. Ta se je v zadnjem letu še obogatila. Delček smo je
skozi vse leto skušali ujeti v naši zelo brani rubriki Tračnice.
Marsikoga smo namočili, še več smo jih nehote prezrli ali izpustili
zaradi pomanjkanja prostora. Gneča je bila huda! Nekatere
»junake« je naša rubrika čisto iztirila, pametnejši nam niso zame-
rili, ker so pač pametni. Nekaterim seje celo fino zdelo, da so »prišli
noter«... In glejte! Prav nekaj tistih, ki so bili hudi, ker smo jih
položili na Tračnice, je že povozil politični brzec. Pa ne zaradi nas!
Strojevodja Čas je neizprosen!
Za osvežitev spomina na tisto, kar vas je v letu 91 zabavalo ali
jezilo, smo za silvestrsko številko NT pripravili izbor nekaterih med
letom objavljenih Tračnic.
Na presenečenje nas samih je nastala kronika celjskega območja
v letu 91. Kar berite!
JANUAR... se začne v duhu
pravkar izdane knjige zgodovi-
narja Cvirna »Kri v luft, čreve na
plot!« Za to poskrbi oče savinj-
skega naroda.
... Zdaj je že jasno, da si je go-
stilniški pretep žalskega župana
Milana Dobnika zaslužil naziv
»naj« pretepa januarja 91! Po-
trebna pa bo rekonstrukcija, kajti
ni še znano, kdo je koga: župan
gostilničarja ah »vunbacitelj«
IDobnika, ali pa so župana s salo-
narčki premiltastile brhke obisko-
valke ...
Kot bomba trešči vest o odstopu
prvega moža Gorenja. Ga je res
miniral Demos? Kdo bo na-
slednik?
... Slišati je, da marsikdo ni za-
dovoljen s kandidatom za novega
predsednika PO Koncema Mitjo
Jenkom. Nekateri, med njimi tudi
veliki Gorenjevec Ivan Atelšek, bi
na tem mestu raje videli Milana
Podpečana, sedanjega predstavni-
ka Gorenja v Avstriji...
FEBRUAR... zima pritisne,
v Celju čedalje bolj smrdi (tudi) po
žveplu!
... Kako ukrepa predsednik
celjske vlade Mirko Krajnc, ko je
zrak v Celju čezmerno onesnažen?
Gre na dopust na Sri Lanko!...
Javnost zažene vik in krik zara-
di domnevnega Černobila v celjski
bolnišnici.
... Tri medicinske sestre na od-
delku za endokrinologijo in nefro-
logi jo z nuklearnim laboratorijem
še nimajo otrok, čeprav so poroče-
ne. Nekatere je zaskrbelo, da je za
to krivo sevanje, ki so mu izpo-
stavljene. Strokovnjaki to zanika-
jo, dr.Fazarinc pa tudi zavrača
krivdo: »name se ni nobena obrni-
la!« Le kaj je s tem mislil?!...
Pust mozirski za en dan prevza-
me oblast v občini. Izkoristi ne-
previdnost izvršnika Alfreda Bo-
žiča, ki se mod tem ukvarja s pun-
cami v Elkroju...
MAREC... pust je mimo, stran-
karski direndaj pa šele dosega vr-
hunec!
... Celjska skupščina se bo to-
krat sestala na Veliki petek. Če se
bodo poslanci pri malici še lahko
odpovedali mesu, pa se verjetno
ne bodo mogli medsebojnemu žrt-
ju v razpravi. Kljub strogemu
postu...
... Celjskim poslancem se na
zadnji seji ni prikazala Marija,'
pač pa sam podpredsednik skupš-
čine Maks Bastl. Po vztrajnih
prošnjah opozicij^da bi ga ven-
darle radi kdaj videli tudi v občin-
skih skupščinskih klopeh, je
končno prišel in takoj nadoknadil
zamujeno: njegov govor je trajal
najmanj pol ure...
APRIL ...se je začel tako kot se
sika: radio Celje je objavil prvoa-
prilsko o odstopu celjskega župa-
na Rojca.
... Zupan je burno reagiral in
pripomnil, da ni nič čudnega, če
novinarji objavljajo takšne
»klamfe«, saj za kaj pametnega
tako niso sposobni. Lahko bi kdaj
napisali kakšen poglobljen pri-
spevek o njegovem delu in delu
skupščine. Ni problema! Napisali
ga bomo takoj ko se bodo omenje-
ni izkazali s kakšno pametno
stvarjo...
Po Savinjski vrši o Avgijevem
hle\n v Hmczadovem Export-Im-
portu. Vodstvo firme se ob pomoči
Kmečke zveze opere. Zato pa kot
zrele hruške padajo drugi direk-
torji!
... Zlobni jeziki trdijo, da je mo-
ral Konusov Generalni Jure Po-
kom odstopiti na zahtevo Neod-
visnih sindikatov. Pokom to zani-
ka: ni odstopil, niti ga niso razre-
šili. Generalni direktor pa tudi ne
bo več, da veste! Kaže, da bo vrši-
lec te dolžnosti sedanji predsednik
konjiškega IS Rudi Petan, človek,
ki zelo glasno poudarja, da se po-
litika ne sme vmešavati v gospo-
'darstvo...
MAJ... mesec ljubezni. Nika-
kršne harmonije pa ni v celjski
podružnici Svetovnega slovenske-
ga kongresa!
...V primerjavi z odžaganim
predsednikom podružnice Petrom
Kavalarjem so celo mačke s sed-
mimi življenji navadne smrtnice.
Peter je trden kot skala, da bo šel
do konca: pritožil se bo na samo
zasedanje SSK in dokazal, da so
vsi drugi nesposobni in barabe, on
pa po krivici odstavljen. Uboga
Spomenka Hribar že pakira
»kufre«...
Vse kaj drugega kot ljubezen in
sloga preveva tudi odnose v šent-
jurskem občinskem vrhu!
... Župan Franc Kovač ima slab
spomin. Ondan smo ga slišali, ka-
ko je na lokalnem radiu na vse
pretege hvalil pristop šentjurske
vlade k Štajerski banki. Le nekaj
dni pozneje je v skupščini izjavil,
da je moral o tem pristopu izvede-
ti iz medijev. Je kriva skleroza ali
pa morda alergija na premierja
Ladislava Grdino?...
JUNIJ... vsi smo »čist' otceple-
nii< v pričakovanju dneva D. Ob
prebiranju navodil za sajenje lip
naši vrli veljaki celo pozabijo na
stare špetire. No, skoraj vsi...
... Na zadnji seji celjske skupš-
čine ni bilo poslanca in ministra
Drevenška. Zlobneži so že pohiteli
z natolcevanjem, da g. Silvester
tokrat za spremembo ni zamenjal
stranke ampak kar občino. Neka-
teri Demosovi veljaki, ki so nased-
li tem govoricam, so menda že dali
za zahvalno mašo...
V splošni odcepitveni evforiji je
ohranila trezno glavo in budnost
le mlada slovenska vojska, ki
pridno čisti puške. Za parado ali
pa za...
...Ko je komandant zahodno-
štajerske TO Viki Krajnc slišal, da
JLA prikazuje tiho okupacijo Slo-
venije kot rutinsko in redno voja-
ško vajo, je mobilizacijo svojih te-
ritorialcev takoj prekrstil v - šolo
v naravi...
Potem je počilo!
JULIJ... okupatorjevi goseni-
čarji in granate so za nekaj tednov
pregnali lokalne strelce na kozle
v zaklonišča ali na položaje. Ker
Trač-nice niso rubrika »Se pom-
nite tovariši*, smo tudi mi začasno
umolknili. Pa ne za dolgo! Seli-
škar bi lahko napisal nove Mule,
toliko štosov se je porodilo v tež-
kih urah!
... Vse kaže, da v celjski vojaš-
nici deluje močna podružnica Plo-
hlovega sindikata, pred katerimi
ni varen noben direktor. Kako si
drugače razlagati to, da v kasarni
kar naprej menjajo koman-
danta ...
... Šmarski teritorialci niso za-
dovoljni, ker jim komandirajo
z območnega štaba v sosednjih
Konjicah. Hočejo imeti svoj štab.
Se je že začelo! Če bo šlo tako
naprej, bomo kmalu imeli občin-
ske armade. Viki Krajnc pa bo po-
stal vrhovni poveljnik združenih
lokalnih sil...
AVGUST... nekateri si že upa-
jo na morje, drugi še ne, ker se
bojijo, da jim bo kdo zasedel stol-
ček, med tem ko bodo odsotni.
Šentjurskemu županu Kovaču ne
pomaga niti to, da je bil doma!
... Junakom naše rubrike svetu-
jemo, kam naj gredo na dopust:
Šmarskemu županu Francu Po-
točniku Brione, da bo bolje naštu-
diral brionsko deklaracijo, zele-
nemu Jožefu Jarhu Burundi, kjer
menda še nimajo ministra za oko-
lje, Silvestru Drevenšku Madaga-
skar, kjer so kameleoni...
Savinjčani obirajo hmelj in di-
rektorja mlekarne. V Arji vasi se
še cedita med in mleko, toda komu
in kako dolgo še?
SEPTEMBER... republiški vel-
možje in njihovi lokalni apostoli
se komajda uspevajo kazati na
vseh številnih veselicah, narodo-
pisnih in drugih prireditvah. Naj-
več se jih gnete na Pivu in cvetju,
v Andražu gostijo Cirila Zlobca,
na Ljubečni pa tudi čisto taprave-
ga Krokodila! Obilno izbiro tra-
čev ponuja celjski obrtni sejem.
... Slovenski obrtniki so tokrat
obširno razpravljali o nemogočih
razmerah v našem obrtništvu in
pripravili kopico zahtev, ki naj jih
uresniči vlada. V Celju pa so poleg
razstave svojih izdelkov pripravili
tudi pravo parado svojih najso-
dobnejših avtomobilov, ki prav
tako zgovorno pričajo o razmerah
v obrti...
Celjski župan je edini regijski
politik, ki ga je toliko v hlačah, da
obišče hrvaško bojišče v Sisku.
Doma pa prav tako skrbno nadzo-
ruje pomoč beguncem.
... Župan Roječ očita občinske-
mu Rdečemu križu, da je preveč'
birokratski pri dodeljevanju po-
moči beguncem. Nam pa se zdi, da
gre županu v nos nekaj čisto dru-
gega: recimo to, da je Rdeči križ
preveč rdeč...
OKTOBER... listje odpada
z dreves. Nekaj podobnega grozi
občinskim vladam. Najprej se za-
trese v Šmarju, kjer župan Potoč-
nik grdo naskoči premiera Arali-
co. Poslanci pa ne ubogajo svojega
predsednika, ki je zato užaljen.
Potem pa zaropota knežjem me-
stu, kjer se opozicija prav »po ga-
bersko« loti premiera Krajnca oz.
njegovega podjetniškega duha.
... Dobro obveščeni so se ob
sok o doneč ih izjavah premi
Krajnca, da pomeni nesprej
zazidalnih načrtov za magisti
Jug zaustavitev razvoja Ci
zgolj nasmihali. Dobro nan
vedo, da to pomeni predvsem
žave v nadaljnjem razvoju pre
erovega zasebnega podjetja...
... Celjski liberalni demok
bodo zahtevali, da v skupš
uvedejo tajno glasovanje. Pret
gamo najcenejšo tehnično reši
v trenutku, ko bodo poslanci d
nili roke, naj v dvorani ugasi
luči. Kot dodaten prevent
ukrep pa naj predsedniku izvn
ga sveta s poslovnikom prcpo
vstop v dvorano z baterijsko .
tilko...
NOVEMBER... vroče je
Celjska vlada je občanom po
rila z dražjim plinom in og.
njem ter s pozivom na nabi
d račja. Zgražali so se celo Zi
čeprav polno zaposleni z no
tunkanjem v bazenu Gol
Premier Krajnc se je moral
gnevom poslancev in meši
zateči na varno, v divja ai
prostranstva!
... Tokrat je izbral safari v
niji, kjer namesto kozlov st
slone. Ob tem upa, da se bo c
dila jeza stanovalcev in opoz.
Pa se moti! Čakajo ga v zased
V lastno zasedo, ki jo je
nastavil premieru Aralici, je f
šmarski župan Potočnik. Poi
je odstop, poslanci pa so ga
resno. Na svojem fevdu pa še
no vedri in oblači Potočnikom
njiški sosed Jože Baraga.
... Na zadnjem zaset
skupščine je povedal, da se r.
teljica konjiške šole s prih
nim programom bori za šol
levinja - pa nc za otroke, te
za svoj stolček...
DECEMBER... safari t
opozicije na premiera Kraj.
uspel. »Šmarjakom* tudi 1$
ni prinesel novega župana,
stvo Kovinotehne dokazuje
tudi lastninjenje po net)
Markovičevi zakonodaji m
Politični brzec drvi naprej,
mesa na tračnicah!