Št. 31. V Trstu, \ sredo 4. avgusta 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „EDINOST" izhnjii vsak i s ed> ; cena za vje leto j« « «1.1 «0 kr , za poln leta 1 gld. »» kr., ta <*etrt leta I flld. 10 kr. — Za oziunila, kakor tndi za poulunio« so plujiiji) zu navadno trlstopno vrsto : IS kr. St) ne tuka 1 krat, 11, f« oe tiska 3 krat, 10 f« se tiska j k>at. /.a ve^jo Črke po prostoru. Pri vaSkratein lUkanji je i-ena v primeri manjln. Naročnina in v.v drii(o naj tt po*ilja 11 pravniftvu V,a drlU putr, Cirr HimcM .V. 10 A, I pitno). — Srfranklrana pitma m «•» spr«J«m»Jo. ilokoplul lir.-z povlin.» vr. lnosti s.- no v, flujo. — 1'o.ii n vno It - viJke ne dobi raju |>o 10 kr. v .koli ', : Na Opdnali, na I* 1 — ku, v Harkoll, v Tlazovici, v Sk.ltiji in M. M iK'IhIimi! ■/••. Slovencem na Primorskem 1 Bliža se 50. rojstni dan našega presvitlega cesarja. Kakor vedno, smo gotovi, tla bodo tudi letos Primorski Slovenci kazali svojo udanost do cesarske obitelji in lotos še posebno, ko prestopi nas presvitli cesar v (Ml, leto svojega delopolnega živenja. Društvo « Edinost» jo sklenolo, da povabi vse srenjo v okolici, na Krasu in v Istri, da na predvečer cesarjevega rojstnega dne zažigajo velike krese na vseh holmcili in visokih gorah, da streljajo in sploh na vse mogoče načine vidno kažejo veselje nad važnim dogodkom. — Te naše krese bodo videli tudi naši sosedje Italijani in prav njim naj bodo v dokaz in znamenje, da tukaj prebiva zvesti slovanski rod, kateri nikoli ne dopusti, da bi se teh dežel niti en palec odtrgal od naše Avstrije. Ti kresi naj svare one italijanske politikarje, ki morda še ne poznajo tukajšnjih dežel in ki morda še ne vedo, da tukaj nemajo opravila le z malo peščico renegatov, tudi ne sc samo Avstrijo, ampak z ogromnim elementom, ki sc zove Slovanstvo. Kakor naše društvo, prav tako je menda društvo «Sloga» v Gorici priporočilo vsem srenjam na Goriško - Italijanski meji in onim ob Ćavnti, da se vdeleže te pomenljive in velevažne slavnosti; posebno pa je želeti, da 17. zvečer točno ob 8'/3 uri gor6 kresi na vseh vlsočinah v Brdih in na Čavnu. Prav tako prosimo uljudno naše vrle Podnanosce, da sivi Nanos prav dobro rasvetle. Akopram je zadela Istro uže zopet druga božja Šiba, vkljub temu pa vemo, da bodo ondotni rodoljubi na vse kriplje delali, da se tudi istrsko ljudstvo pridruži tej lepi demonstraciji. V tržaški okolici se kresi prižgo točno oh 8'/a uri zvečer in važno je, da se vsi natanjčno drže te ure, kajti veliko bolj imposantna je demonstracija, ako se vrši po natanjčnem dogovoru in prav v istem času povsod. Kedor hoče še kaj več pozvedeti, obrne naj se na predsednico društva »Edinost«. Odbor društva „Edinosti". -— 0» ... .- Deželni zbori. OoriSki de žilni zbor. 7. in zadnja seja, dne /. julija. [Konec), Na vrsto pride proračun deželnega zaloga za 1. 1880; predlagajo se ti le zneski: A. PotrebUine: I. Stroški za deželni zbor..........gl. 2283:— II. Glavni oskrbništveni stroški................» 20.712.— III. Stroški, ki jih prizadeva nepremakljivo de- želno premoženje......................» 2155.— IV. Za kmetijstvo in obrtnijo..................■ 1042,— V. Za javno varnost..........................» 14.616,— VI. Zdravstveni stroški............■ 4382.— VII. Za dobrodelne zavode...........» 98.91G.— Mi nema Primorska skladateljev?*) (Spisuje Janko Leban, učitelj v Lokvi). (Dalje). Gospod prof. Leveč, spominjajoč se dragih naših 1. 1879. umrlih, pisal je v letošnji .Slov. Narod« prvem listu mej drugim to le: V cvetu svojega 33 letnega života umrl je 30. maja jako nadarjeni c. kr. vadniški učitelj Avgust Leban v Gorici, izvrsten odgojevalec, dober pisatelj, velčak v godbi, skladatelj mnogih slovenskih pesnij. — Jaz ne bodcin razsojeval Avgusta Lebana niti kot odgojevalca niti kot pisatelja, pač pa mi ga je — rešu-jočemu dano si pitanje — popisovati kot skladatelja — kot primorskega glasbenika. A ta moja nalogu nij nikakor lehka; kajti, prvič so človek, popisujoč svojega ljubljenca teško ubrani nekega mladostnega ognja, drugič me vežejo na rajncega skladatelja družinske vezi. Držal se pa bom većinom izjav visoko-včenih glasbenik avtoritet: prof. l)r. Hanslicka, prof. Kuhača, rajncega ToraČovskega, kapelnika Magmu«ja, skladatelja Antona *) Gl«j 20. 1. «Eil.n VIII. V namen javnega uka in občne omike ... » 18.149.— IX. Podpore za skladovne ceste................» 8000.— X. Za vojaške potrebe..........................» 936.— XI. Deželni dolg............... . 2593.— XII. Razni stroški..............................» 2500.— XIII. Izredni stroški............................... 5tMK).— XIV. Predplače proti povrnitvi..................- 15.5tH>.— Skupaj gl. 196,784.— B. Založba. I. Dohodki, kijih daje deželno premoženje. . gl. 22.340.— II. Povrnitev bolnišničnih stroškov in drugih predplač in diugi javni dohodki. ... » 63.003.— III. Drugi dohodki.............. » 581,— Skupaj nI. 85.984,— ('lese primerjajo potrebščino"založbi, pokaže se primanj kljaja gl. 110.799: — l>a se ta založi, predlaga odsek, naj se naloži: 1. doklada 12% k neposrednjlin davkom z vojnim pri-kladom vred; 2. doklada po 20% na užitnino vina, moSta in mesa, od državo odločeno; 3. davščina 1 goldinarja za vsak hektoliter na drobno potočencga piva, 4 Ako bi ne zadostovali potirjanl dohodki, da se pokrijejo deželni stroški, pooblaščen naj bo deželni odbor, da si izposodi primeren znesek denara in v ta namen s pravico prepisanja zastavi obligacijo Stv 12.139 od 1. avgusta 1H0II /,a gl. 281.000 zodinjenega državnega dolga z obrestmi v bankovcih. Dalje predlaga odsek, naj sklene zbor: I. Zastran načina, po katerem se ima pobirati davščina od vina, zlasti zastran oseb, od katerih in pogojev, pod katerimi se Ima terjati, gledć kontrolne oblasti organov, knjim je pobiranje izročeno in glede kaznovnja prestopkov veljajo enaka pravila, kakor za pobiranje vinsko užitnino. II. Potrdi so vso to, kar jo učinil deželni odbor v namen, da bi se sprejemala v prihodnjo najemne pogdbe za pobiranje deželno užitnine ta le določba: »Najemnik oziroma pogodbeno društvo sta dolžna na zahtevo deželnega odbora pobirati bodi sama, bodi po svojih opravnikih, h krati z državno užitnino in vsak mesec odrajtavati deželni denarnici užitninske davščine, postavno naloženo na račun deželo in to, kakor spozna deželni odbor, bodi v primeri onim zneskom ki jih imajo najemniki po pogodbi odrajtavati erarju, ali pa v primeri dejansko potirjane užitnine: oboje se računi za dobo postavnega obstoja deželnih doklad na podlogi dotičnega odstotka Ako bi pa vlada no privolila v to določbo, pooblaščen je deželni odbor, priskrbeti za pobiranje deželnih užltninaklh doklad bodi po posebnih najemnih pogodbah, pogodbenih družbah, ali po drugačnem primernem načinu. III. Deželnemu odboru je naročeno, naj obračuni s tržaškim magistratom zaradi bolnišničnih troškov dolžnih do konca leta 1879, da se pogodi ž njim za plačilo dotičnega dolga v treh FOrsterja itd. ki so sodili mojega brata skladbe, in tako, upam, utegnem se izognoti morebitnemu očitanju, da govorim o Avg. Lebanu preveličevalno-hiperbollčno, in to le zato, ker mi je bil — brat. Le o nekem večom in zadnjem glasbenem delu preminolega brata dovolim si izraziti svoje čisto subjektivno men jen je. Avgust Leban se je rodil 5. sept. 1847. 1, v Kanalu na Goriškem, kjer mu je oče učitelje val. Da si oče sam ni muzika-ličen, kazal je vendar Avgust uže zgodaj Izvenredno veselje do glasbe; morda ga je k temu res zbudilo marljivo poslušanje, kako so drugi kanalski učitelji igrali na glasoviru, vsaj pravijo, tla je — komaj shodivši — zmerom nadlegoval, «naj zagodejo, naj zagodejo!« — Izvršivšega narodno šolo v Kanalu, pošlje ga oče v Gorico, kjer vstopi na gimnazijo, na katerej je bil vsa leta drugi mej odličnimi dijaki. Menda kot učenec II. latinske šolo je moral stopili v malo semenišče, ker oče je tako hotel, sladko upajoč, da bode Avgust kedaj « gospod », Tu se je začel učiti sam muzike in dospel je bil istinito daleč, ker prirojen mu jo bil velik talent, osobito za glasbo. Takratni vodja malemu semenišču g. H., spoznavši njegovo nadarjenost, pošiljal ga je kasneje (menda v 7. šoli) s tremi drugimi semeniščniki h g. I. Schreiberji, generulbasa sc učit. Gospod Sc..reiber,*) vlansko *) Sehreiberjevo yeslo je bilo: «IIarinonie \vur ste U mehi Leban, ubt_-r indii Ldben nkht hiuner llurinoiile«. /Vi. enakih letnih odplačilih od I. I8H1 naprej. Ako bi pa ne zadostovali v ta namen navadni dohodki, pooblaščen jc deželni odbor, da sklene primerno posojilo ter zastavi \ to svrho s pravico prepisa obligacijo zedinjenega državnega dolga Siv. 12.139 od L avgusta 1809 za 231.000 gl. z obrestmi vred v bankovcih. IV. Pooblasti se deželni odbor, da izplača lf>0n gl. letno podpore c. k. kmetijskemu društvu v Gorici le tedaj, ako so dogovori ž njim zastran poprave poslopij na društveni kmetiji koja rabi zdaj slovenski oddelek deželne kmetijske šole, tako, da bo poravnava ugajala deželnim interesom. 1 Po /Lih debatah obveljajo naposled vsi odseko\i predlog i In potrdi se llnaučna postava za leto 1X80. Zastran uravnavo spodnje Soče sklene zbor a. Naručuje se deželnemu odboru, naj dožone poz ved bo in obravnave z vis. vlado v namen, da bodo določeno, kateri in v kakem razmerji med seboj so dolžni skladati stroške potrebne za obrambo Sočnih bregov; b, naročeno je istomu odboru, naj sestavi, če bo treba, o tej zadevi poseben predlog postave, ter ga predloži v prihodnji sesiji. Načrt postavo zastran razdelitve občinskih zemljišč go-renjevaških v kanalski županiji izroči sc deželnemu odboru v razpravo z naroČilom, naj poroča o njem v prihodnji sesiji. Proračun deželnega zaloga za 1. 1881 se potrdi s temi številkami: A. Potrebščine. L T roški za deželni zbor..........gl. 2283,— II. Glavni oskrbništveni troski........» 20.025.— III. Troški, ki jih prizadevajo deželna posestva » 2053.— IV. Za poljedelstvo in obrtnijo......... 1042.— V. Za javno varnost.............. 15.835,— VI. Zdravstveni troški.............» 0410,— VIL Za dobrodelno zavode...........» 95.837.— VIII. Za poduk in splošno omiko........ » 22.505.— IX. Podporo za skladovne ceste........ » 8,000,— X. Za vojaško priprepe in druge vojaške po- trebščino ............... » 900.— XI. Deželni dolg............... . 2.593.— XII. Bazni troški............... » 3.000.— XIII. Izredni troški............... . 4.300.— XIV. Predplače, ki se Imajo povrnoti...... » 10.500,— Skupaj gl. 195.985.— B. Založba. L Dohodki, ki jih dajo dež. premoženje. ... » 19.050,— II. Povračila bolnišničnih troškov, drugih predplač itd................. 03,153.— III. Drugi dohodki..............» 628.— Skupaj gl. K2.K3L— Da so založi deficit, znašajoč I13.15i gld. naloži zbor za I. 1881. L doklado po 12% ni skupni znesek vseh neposrednjih leto umrli organist v stolni cerkvi goriški, bil je gotovo najboljši poznatelj generulbasa v Gorici; on se je močno čudil, kako je rajnki Avgust v najkračem času vrlo napredoval. Izvršivšega sedmo šolo je Avgusta prijela huda prsna bolezen, bruhnol je bil kri iz sebe, in njegovo stanje je bilo žalostno. Zato stopi iz semenišča ter gre k roditeljem, ki so bivali takrat uže v Gorici, da bi popolnem okreval. Ker je Še vedno bolehal, ni mogel obiskovati osme šole; a proti koncu Šolskega leta vendar toliko okreva, da t,rre z drugimi sošolci delat maturo, katero prav dobro dostano. To je bilo 1. 1867. Zdaj naj bi šel — v veliko semenišče. Ali Avgust ni imol veselja do — duhovskoga stanu. On, ki jc po petletnem vzdihovanji po prostosti v malem semenišči zdaj stoprv (šele) svobodno dihal; on naj bi se zdaj zaklepal v veliko semenišče, Izvolil si stan, ki mu ni prijal? Ni ga bilo moči po ni kakem spraviti v teologijo, in celo laskava obečanja od neke strani, da ga pošljejo na Dunaj, da bode »dohtar sv. pisma«, ni ga dovčlo do tega. Ker se ni bilo njegovo zdravje še povsem utrdilo in mu materijalne okoliščino niso dopuščale, da bi šel v Beč, da bi študiral filologijo, do katere je imel izredno veselje in nadarjenost, sklono da so posveti narodnemu učiteljsku. V enem letu doženc učiteljišče v Gorici, službuje potem tri letu učitelj v Sovodnjah pri Gorici in potem menda tri mesoce v Ajdovščini. Pa uže decembra meseca 1872. 1. pokliče naučno mini- državnih davkov; — 2. doklado po 20% na užitnino vina, mošta in mesa; — 3. doklado po 50*/, državnega davka od v*eh žganih pijač, ki se razprodajo v deželi; - 4. davščino 1 gl. od vsacega hektolitra nadrobno potoćenega piva. Dalje ponovi zbor vso tiste sklepe ki so obveljali pri razpravi deželnega budgeta za 1.1880 zastran pobiranja davnine od piva, zastran tega, kako ima v bodoče zavarovan biti deželni zalog, da bo lahko na podlogi dotičnih pogodb zahteval od najemnikov erarske užitnlne, naj plačujejo deželno doklado v primeri pogojene erarske uiitnine, zastran letnega doneska, ki se plačuje e. k. krnel. društvu v Gorici in zaradi primernega posojila, ako ne bi zadostovali proračnnjeui dohodki v založbo vseh deželnih potrebščin. Slednjič se je pooblastil deželni odbor, da sine dogovorno s c. k. namestnišlvom primerno povekšati odstotek sklenenih doklad k neposrednjim davkom, ako ho skupni znesek nepo-srednjih državnih davkov v letu l«xi vsled vpeljave novega zemljlščnega davka manjši od zneska vseh neposrednjih davkov z vojnim prikladom vred v letu 1HXij. Vsled prošnje mnogih posestnikov iz Hrd, da bi deželni zbor posredoval pri visoki vlaili v namen, da se odpust zem-ljiŠčni davki v primeri škode, ki jo je naredila zadnja huda zima v vinogradih pokončavši mnogo tri, — naroči zbor deželnemu odboru, naj poda v tein zmislu peticijo vis. vladi pa tako, da bo v korist vinogradnikom vse dežele. Kranjski d ti ti ni zbor, 10. seja, dne 7. julija. Na vrsti je načrt postave o odkupu duhovenske blre. Poročevalec dr. Peti predlaga, naj se o postavi začne splošni razgovor. Prvi se zoper to postavo oglasi poročevalec manjšine gosp. O. Detelja, ki omenja, da so narodni udje gospodarskega odseka bili uže v odseku odločno zoper postavo, in to iz štirih vzrokov: 1. je postava nepotrebna, 2, škodljiva kmetom in duhovščini, 3. nepremišljena In krivična v jurlstlčnem obziru, naredi veliko stroškov deželnemu zakladu. — On predlaga, naj se prestopi na dnevni red. Vit. Garlboldi so poganja za postavo. Poslanec g. Klim, pa jo krepko pobija. Dr. Schrev govori skoro tri četrt ure, praznim klopem. Poslanec Svetec zavrača večino razloge in dokazuje, kako breme bo ta nova postava kmetu. Potem se ustmeno glasuje o Deteljinem predlogu za prestop na dnevni red. Za predlog glasuje vseh 10 narodnih poslancev, proti predlogu pa 111 nemčurskih in tako pade Deteljin predlog ter preide se v nadrobno prerešetanje postave. Na to izreče poslanec fjosp. h'lun, da se narodni poslanci nadrobnejega posvetovanja ne bodo vdeležili. Nemškutarji potem sprejmo postavo brez vseh prememb. Dvanajsta »tja, H). julija. V enajstej seji, ki je bila tajna, uredilo so sc plače deželnim uradnikom. V dvanajsti seji pri točki, kako dolgove iztirjevati od občin in skladnih družb, poprime besedo dr. Vošnjak ter pravi da narodna stranka želi, da bi vsi razni zastopi delali v lepem sporazumljenji z vlado ter da morajo narodni poslanci odločno upreti se temu, kar se po dunajskih nemških listih piše, češ, da mi napadamo ves uradniški stan. Pri teli besedah nastane na nemSkutarskl strani velik ropot in deželni glavar vit. Kaltenegger opomni govornika, da se ima držati stvari. Dr. Vošnjak pa se ne da motiti ter nadaljuje: "Mi grajamo le liste uradnike, ki se bolj pečajo s politično agitacijo pri volitvah in sploh s politiko, nego pa s svojim uradniškim poslom. Mislimo pa, da nismo daleč več. od tistega časa, da bodo vendar enkrat uradniki nad strankami stali, in da se bode tudi nehalo z neresničnimi novicami po časnikih trditi, da mi narodnjaki vso uradniško napadamo. S tem se hoče le lmjskati proti narodni stranki, ki spoštuje uradnike, kteri spolnjujejo svojo dolžnost, a glas povzdiga zoper tiste, ki se pečajo s politično agitacijo pri volitvah. Med govorom je bil na nemškutarski strani vedno velik nemir in Kaltenegger je tudi ropotal ter hotel ustaviti govornika. Deželni predsednik, gospod \Vinkler, pritrdi, da so nemškutarji po svojih časnikih zahtevali, da bi on bil zadnjič branil sterstvo petindvajsetletnega Avgusta za učitelja na e. kr. vadnico v Gorico, kjer je ostal do svojo smrti. V Gorici je poučeval tudi slovenščino na učiteljišči. O vzrokih njegove rano smrti bi jaz napisal lehko cel podlistek, in to na podlogi dve poli obsegajočega lista, ki mi ga je pisal slavni zdravnik specialist za organe dihanja, g. Dr. Karel Iltfflnger, kateri je rajneega lečil polu leta. Pa, da ne jemljem preveč prostora «Edinosti«, povem le, da je Avgust umrl za sulico v jabolku in plutih (Kehlkopf und Lungemehtindsucht kakor trdi g. Hoflinger), lo je strašna bolezen, katero si je revež nakopal gotovo s tem, da je dotične svoje organe preveč inal-tratoval, kar se je godilo s preobllim petjem, s preveliko gorečnostjo v predavanjih v šoli itd. «Da se je Avgust odpovedal uže 1871. 1. učiteljstvu ter se umaknol na kmete«, tako piše g. Dr. Hoflinger, «onda bi ga bilo še mogoče oteti, tako pa je bila njegova osoda uže odločena.« Po času sicer, a gotovo je mladi moi šel hladni inogili naproti; eno leto pred njegovo smrtijo ga je prijela bila tolika zagrljenost, da je moral popustiti poučevanje, bil je vse leto doma, kjer jo dosti bral, pisal, uglas-bljal. Nazadnje mu glas popolnem upeša in le navajenec je mogel razumeti njega žubor. Vendar še deset dnij pred svojo smrtijo je sedel pri harmoniju ter igral svoje kompozicije. Plučni mrtud (Lungenliihmung) naredi nazadnje konec njegovemu uradništvo. Na njega pa ni vsa dotična debati napravila v tiska, kakor da bi ce bilo napadalo vse uradništvo. »Stozi 10 let uže, pravi gnsp. deželni predsednik, delujoč v purlamentaričnih skupščinah sem mnogokrat slišal dosti ostreje napadati vladne organe, nego se je to tukaj godilo včeraj, ne da bi bila vlada čutila se prisiljeno braniti jih. Vlada ne more deželnim poslancem braniti posamezne čine nekterih posameznih vladnih or-organov kritizirati, o kterih bode vlada preiskavala, ali so resnični, ali ne, in stori potem svojo dolžnost. Vlada pa nikakor noče omejevati svobode parlamentaričnega govora, kajti njej more le ugajali, če čuje iz ust narodovih zastopnikov, ki so za to najbolj poklicani, razgovor o raznih činih, za klere more vlada potem skrbeti, da se pojiravijo.« Te besede predsednikove nemškutarji poslušajo vsi zeleni, a ne črhnejo besedice. Postave sc potom sprejmo vse tri brez daljega razgovoia. Ne vrsto pride poročilo u enkelni komisiji, ktero ima sklicali deželni odbor iz zastopnikov vlade, kmetijske družbe, deželnega šolskega sveta, učiteljev, strokovnjakov itd,, da bi sc povzdignolo kmetijstvo na Kranjskem po popotnih učiteljih in poduku po šolali. Pri tem se oglasi dr. Uleivveis in rede, da je ministerstvo kmetijstva za letos dovolilo ilUO gld. podpore za popotnega učitelja kmetijstva, teleti bi bilo, da se tudi na učiteljski pripravnici kmalu nastavi učitelj v kmetijstvu strokovnjak, ki bi v tem predmetu bolje podučeval, nego sedanji učitelj, ki je potrjen le za podučevanje v naravoslovji. Ta učitelj bi o počitnicah lahko hodil po kmetih ter podučeval o raznih strokah kmetijstva. Slednjič nasvetuje, naj hi se v proračun postavilo 600 gobi. za tacega učitelja. Poslanec gosp. Detelja želi, da bi se tej komisiji podalo tudi vprašanje, bi li ue bilo dobro napraviti v Ljubljani posebne kmetijske solo? Ljubljana je pa za tako šolo kakor nalašč, ker učenci lahko vidijo, kako se obdeluje trojna različna zemlja, namreč ob Savi, kjer je pesek, potem glinasto polje in močvirje. Oba ta nasveta prav krepko podpira dr. Poklukar, poročevalec Dcžman pa se temu ustavlja, ker so boji za nemčurstvo, kteremu bi taka šola morala mnogo škodovati. O obeh predlogih so potem glasuje ustineno. Predlog poslanca g. Deteljo obvelja s 24 proti 0 glasom. Dr. Hlehveisov nasvet pa vržejo noinčurjl. Poslanec gosp. Grasselli poroča o vredbi oskrbovanja In zdravniške službe v norišnici na Studenci, poročilo se sprejme tako, kakor finančni odsek nasvetuje. Pri poročilu gospodarskega odseka o cestnih zadevali se Izreče grof Thurn odločno zoper to, da bi se okrajna glavarstva še huje vtikala v opravila okrajnih cestnih odborov, ker to nasprotuje samostalnosti občin In teh odborov. PoBlanec gosp, Navratil se poteza za most čez Vinico, za kterega Kranjska ne ho imela dati več ko 14.000 gld., vse drugo plača Hrvatska. Most je tam silno potreben in bo koristen zato, ker se ž njim pot na Hrvatsko izdatno skrajša. — Zbornica vsemu temu pritrdi, Poslanec gosp. Detelja poroča o gozdarskih in živino-zdravstvenih zadevah. Za Notranjsko je žo nastavljen gozdni komisar, toraj naj bi vlada tacega poslala tudi še na Dolenjsko. Tudi naj so prosi vlada, da v Ćrnomlji in v Krškem nastavi živinozdravnika, ali vsaj onega z Novega mesta v Črnomelj premesti. Poslanec Navratil se poteza za zivinozdravnika v Metliki ali vsaj v Ćrnomlji, ker je tam vedno živinska kuga, poslanec Pakiž pa pravi, kako je živinozdravnik v Kočevji potreben in da naj lam ostane. Gospod Itobič toži, kako delajo gozdni čuvaj na Gorenjskem, kjer so pred njimi uže pašniki v nevarnosti, ker hočejo vse, kjer kak štor najdejo, razglasiti za gozd in postaviti pod gozdno postavo — živinoreji na veliko škodo, kajti po takih gorskih senožetlh se potem ne sme več ne pasti, ne stelja grabiti. Poklukar ob kratkem poudarja, da se na Gorenjskem vedno prepirajo, kaj je gozd in kaj paša, in da so kmetom vedno krivica godi; zato se obrača do vlade s prošnjo, naj bi branila pravice kmetov do pašnikov. mlademu živenju, 30. maja 1879. — po tridnevnem hudem boji sč smrtijo. Te životoplsne črtico naj zadostujejo; a sedaj mi je do tega, da ga vpišem kot skladatelja. Kedaj jo Avgust jel uglasbljatl, nij mi natanko znano. Toliko pa gotovo vem, da je kot gimnazijalec za časa svojega bivanja v malem semenišči bil onda pevovodja, in da so uže takrat peli nekatere njegovo kompozicije. Te njegove najmlajše kompozicije, katere je zložil kot dijak, nemajo posebne glasbene vrednosti, skromne poskušnjo so, ki kažejo talent razvijajočega se glasbenika. Sem pripada njegova: »Cerkvica*, »Trdovratni * itd., kompozicije, katere je rajnki brat sam uničil, pa so se vendar v prepisih tu pa tam ohranile. Karakteristično od teh mlajših njegovih kompozicij je, da veje v njih — italijanski duh, česar sc ne bomo čudili, ako pomislimo, kako zelo mu je v tej prvi dobi prijala literatura in muzika italijanska; rajnki je poznal prav dobro najbolje pisatelje in glasbenike Italijanske. Ko je prišel iz semenišča in je v goriškem gledišči bila kaka italijanska opera — moral se je je vdeležlti; pa tudi zaprt v malem semenišči je našel kadkad z nekaterimi unetimi tovariši pot k takovim produkcijam. Ta veliki nagib do italijanske literature in glasbe sam priznava v pismu do neke osobe, pišoč od besede do besede; lu ijuanto al punto di nazionalita io sono Dopisi« tz Istre. 26. julija. Večkrat sem premišljeval žalostne naše kmečke okoljščine. t u žn ostjo opazoval često revščino slovenskega kmeta in njega boje za obstanek, h sreča mi ni bila tako mila, da bi oveuiu iznašel lek, ki bi mahoma spravil ga iz zadrege i nadlog. — Prokletstvo božje ni z^inolo, i vsak dan se britkejse kažejo posledice svetopisemskega pregovora: «V polu svojega obraza si bodeš služil vsakdanji kruh!« Ta izrek tiče se pa posebno kmeta, kajti nikodo ne poli toliko pota za vsakdanji kruh, kakor kmet. — Ne straši lSe žuljev, solnčnih žarkov i zagorelega obraza, i vendar ves njegov trud ne zda niti toliko, da bi mogel preživiti se, nego Če količkaj slaba letina pritisne, mora delati dolgove in stradati. Kar nam ne nadleguje vsako leto suša i druge elementarne nesreče, rode se še vsak dan novi sovražniki kmetijstva. Pred časom nas je poljubila krompirjeva i sviloprejkna bolezen, grojzdna plesnjoba in na Kranjskem je lani uže davila goveja kuga, danes se pa borimo uže sč strašno trtno ušjo, ki preti našemu vinarstvu. Trtna uš (filoksera) je v Istri nov sovražnik, za kterega človek pred malo leti še vedel ni, pa do danes je tudi pokončevalno sredstvo še skrito i neznano. Ta nevšečni gost razsaja po piranskih vinogradih, I slava vladi, koja se res trudi kolikor mogoče, da bi se ta šiba božja odstranila. Kakor smo iz preiskav spoznali, je bolezen omejena. — Zanesla se je gotovo iz Francoskega po uvažanju trt iz tamošnjih krajev, i ker ima trtna uš lastnost zelo naglo množite se i širiti, kdo more trditi, da bi je tudi mi GoriČani v malo letih ne dobili. (>. gospodje, koji so obiskali 19. i 20. t. m. Piran, prepričali so se osebno, da preti nam Primorcem velika nesreča. Piranski vinogradi merijo 1200 oralov, i dajali so povprečno vsako leto 300 tisoč čistega dohodka. Od teli je uže 80 oralov okuženih, in ako bi se brzo ne pomoglo, verjetno je, da bi ta mrčes vse vinograde vničil v 8—10 letih. Filoksera se je pokazala tudi v Izoli v nekem vinogradu s 1040 trsi, kojega so pa razdejali, t. j. trto porezali, koren i zemljo pa desinfokcirali z ogljenčevim žveplecem, i katramom polili. Poslan od si. c. k. namestništva tija, da preiščem Izolsko okolico, našel sem, da je vinograd, ležeči v bližini razdejanega, uže okužen i pa 300 metrov od tu zapazil sem trto, koja je bila uže napadena od filoksere. — Kar se je s prvim bolnim vinogradom zgodilo, enaka osoda doleti druzega, kajti če se tako ne postopa, ne more se ubraniti raz^irjevanje. Tudi piranski okuženi vinogradi bodo vničeni, i v to svrho je napravljeno uže 80.000 k I gr. oglj. žvepleca. Število vseh trt, koje imajo biti porezane, znaša 100.000. Prehodil sem zadnje dni več občin, ter imel opraviti z ljudmi slovanske i talijanske narodnosti, a tužnim srcem moram priznavati, da so Slovenci v vsakem obziru zaostali za Italijani. Slovenec ni tako omikan, tudi ne obdeljuje svojih polja tako pravilno ter uspehom kakor Italijan, prvi je bolj ponižna ovčica, strah se mu bere na licu, nasprotno jo zadnji bolj zaveden, ohol i prodrzen. -—Prašam: Kaj je krivo, da je isterski naš Slovenec za druzlml Slovani ter skup živečimi Italijani v omiki zaostal? Jaz menim, da je Iskati vzroka le v tem, ker nema potrebnih šol; dasi on tako poštenim denarjem davek plačuje kakor Italijan, pa vendar nema one lepe prilike obiskovati šole, kakor otroci družili narodnosti. — Kde naj si torej potrebne omike pridobi? Ali ni to v nebo upijoč greh, da se to nekedaj žilavo i Čvrsto slovensko ljudstvo prepušča samemu sebi i naravi, da se zanemarja i prezira, ali niso i ti sinovi velike Avstrije? S preziranjem l nemarnostjo se pripravlja te Slovence za italijanskih slavofagov jarem. Ali ne zna to ljudstvo vsled poita-lljančenja kakor je zdaj zvesto svojemu caru i državi, prav tako postati nevarno, kakor so nevarni italijanski rogovileži? Moče li morda vlada to ? Ali je to kazen, ker se po njih krepkih žilah pretaka slovanska krv ? Ti ne veš, borči ljudstvo, kaj se s teboj godi, ki se strahom se uklanjaš malikom, ker se ne zavedaš svojih pravic. — Od daleč zagledaš dolge hlače, ali beriško kapo, klobuk snameš, in tega ne veš, ko tacega, koji živi ob tvojih žuljih z «buon uno Slavo, e diro, uno Slavo piuttosto fanatico. Ma cio nulla meno io rispetto le altre nazionalita. Ed e appunto la letteratura italiana, la mušica itallana, che tanto mi va a genlo, sicehe gli Slavi mi rimproverano essere le mie composizioni musicali pe-netrate da spirito piuttosto italiano che slavo. Eppure non me ne vergognol____« Najboljše, v slovanskem duhu zapete in dovršene njegove skladbe iz njegove prve dobe so: «DijaUa», »Navdušenje*, »Molitev**) i druge. Prvo dve je sam prof. Kuhač vrlo pohvalil, a za poslednjo je mnogo hvale imel rajnki Tovačovski. *) Nuj pu nikilo ne misli, da je to ona «Molitev», katero pojd> v tržaški okolici, in sum jo sam uZe slikal peti v Rojanu, v Trstu, pri sv. Ivanu 1 «Molitev», katero poj o v tržaški okolici, nema muzikatične vrednosti In nastala je tako-le: Enkrat je semenlškl vodja kaznoval nekatere gojonce, mej njimi tudi mojega brata, s vesdnevnlm postom. Kuj narede uporni dijaki ? g. P. zloži hitro pesen: « kedar sem sit mislim, da ne bom nikoli več lačen », Avgust jo brž uglosbi in zdaj zaćri semenlškl zbor pod mojega brata vodstvom: Kedar sem sit.... Nekdo je potem tej pesni podtaknol druge besede («Molitve»), in kot tako jo sedaj pojo v tržaškej okolici 1 Pit. (Dalje prih.) giorno» pozdravljaj da samega pobe sramoti*. i co vredne?! kažeš pride\ka »sciavo«?! Gorje otročičem brez roditeljev, gnrje tudi naredil brrz voditeljev! T" ljudstvo nema braniteljev, nema zagovornikov. Ita-litansko se mu vraduje, za italijansko se v javnosti smatra. Tu je ledina, slovenski možje, koja raka obdelovanja, tu je mesto, slovanski prvali i vi, ki ste poklicani, katerim so zmožnosti podarjene, da si nabirate lavorovili vem-ev t Skoraj kamor greš, opaziš, mili pobratim, da je Italijan bolje duševno i materijalno podkovan, nego Slovenec, Želeti bi bilo, da bi gospodje, kojim v srcu še tli iskrica za narod, njega obstanek, napredek i blagostanje, ter jim je mar omika sob rat a, da na-brusijo uma svitle meče, ter dvignejo pozabljeno ljudstvo iz tininc. i mu pokažo pot napredka. — Taki možje bi zaslužni bili, narod bi jih lavorikoj venčal i potomci bi buditeljem slavo peli 1 Al. Št reke!j, 1% iMris dne 30. julija. Šolsko leto se bliža večeru in počitka si želi učiteljstvo in šolska mladina po desetmesečnem trudu. Mnogo se pričakuje vsako leto od novih moči, ktere imajo stopiti v aktivno delovanje v raznih poklicih. Da bi bili naši upi spolnjeni, da se upapolua mladina oklene tesno svojega naroda, da se mu daruje, ker je iz njega izšla in bo le v njem nahajala zadovoljnost in za vsako požrto-valnost nedvomljivo hvaležnost. Vsak stan je Časten in plodo-nosen, ako so tisti, ki vrse njegove dolžnosti, na svečniku luč, ki razvetljuje tmino zemeljskih zmot. Zalibog, da je še mnogo takih krajev po Slovenskem, sosebno tu v Istri, v katerih robuje ljudstvo tlačiteljem, katerim je vsak dušni razvoj njihovega tlačana pušica, frfrajoča iz nenasičenega oderuštva in pašestva. Da se iz tega dušnega spanja tudi naš Istran probudi, poklicano je nedvomljivo učiteljstvo sploh, ker ono iina nalogo širiti pojmo o pravom, narodu plodonosnom napredku, buditi ljubezen do najsvetejših svetinj, ki so vera, narod i jozik. To pa moro doseči le oni učitelj, ki Ima v resnici pravo a ne sebično ljubezen do naroda, le tisti učitelj, ki si ve pridobiti ljubezen in zaupanje mladine, kteri si no stavi kamenitoga spominka, ampak ki si zapisuje z ncizbrizljivimi pismen-kami hvaležnost v srca narodu, ker se trudi za njegovo blagosti Težaven je ta stan ali časton, ker je poklican — brusiti uma svitle meče. Zatoraj krepko na častno dolo, vi novi, mladi vinogradniki, tu je obširno polje, ki Čaka umnega, skrbnega in vestnega obdelovanja. Mladi in stari združimo dušne svoje moči •Šola« in drugi pedagogični časopisi, okrajne in krajne bukvar-nice, konference naj nam bodo posredovalni pripomočki k vspe-šnemu razvijanju našega praporja, da z šolstvom, pravim vzrejevalnim Šolstvom Izkopljemo narod iz teme na svltll dan povsod, kodar mu luči treba. Poilffrati, 1. avg. 1880. Včeraj popoludne je uničila toča vse pridelke. Segala jo črez Materijsko, Podgradsko i baje tudi Jelšansko županijo (kakor tudi črez sosednji Bistriški okraj). Po noči se jc vsula še dvakrat. Silen vihar je ruval po Ćićariji drevesa i razkrival hiše. Škode je baje tudi na živini. Natnnjčnejih poročil ?e nij. M Kra*a, 31. julija. (Okrajna učiteljska konferenca v Tomaji). Učitelji sežanskega okraja smo imoli včeraj okrajno učiteljsko konferenco v Tomaji. Zbralo se nas je blizu 22, mej temi 3 učiteljice. Preko 9. uro zjutraj otvori konferenco g. Fran Vo~ dopivec, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Prisrčno pozdravlja zbrane učitelje, posebno prostovoljno došle učiteljo iz komen-skega okraja, razjasnjuje pomen teh konferenc in na to preide se na dnevni red. Tomajski učitelj g. Beningar je poučeval to-majsko šolsko mladezen niže skupine od 9—11. u. zj. Na lo jo sledila kritika poslušajočih kolegov. Smem reči, da je g. Beningar učitelj, ki je svojemu stanu na čast; kritika o njega učenji bila je dovelj ugodna. Pri tem so so največ debate udeležili gospodje učitelji: Golob, Cvek, Leban Anton, Koriti, Leban Janko. Po končanem «debatovanji • nam jo g. nadzornik razlagal, kako učiti geometrično oblikoslovje v ljudskih šolah; a pri .posebnih predlogih« je Učitelj Anton Leban kazal in priporočal Lapajno-tove pisanke in risanko. Preko treh popoludno je bila konferenca končana in g. Beningar nas je povabil k obedu, ki ga je Jako dobro priredila njega prijazna gospa. Gospod Beningar poprosi besede in govori lep govor proslavljajoč navzočnega okraj, nadzornika g. Vodoplvca. On vidi neko srečo v tem, da Imamo primorski učitelji narodnega okr. nadzornika, s katerim se prijateljski moremo meniti v milej naščlni; obžaluje pa govornik naše brate na Kranjskem, ki imajo po večem neinšku-tarske nadzornike, ki sovražo narodno mišljenje itd. In opisavši prav primerno še drugo vrline našega okraj, nadzornika, napije mu g. govornik. Gromovito odobrovanje nastane in ko se hrup poleže, zahvaljuje se g. Vodopivec - ves ganen - za napltnico, rekši, da mu je zmerom bilo največje veselje občevati z narodnimi učitolji, katere za svoje prijatelje smatra itd. Različne na-pitnice so so po tem šo vršile: g. Beningar ja z nova napil deželnemu šolskemu nadzorniku g. A nt. Klodiču, vitez Subla-doskemu, na kar se učitelj Janko Leban v Imenu nonavzočnega gospoda srčno zahvaljuje povdarjajoč g. Klodičeve zasluge. Gosp PetriČ, bivši učitelj na Kranjskem, napil je domoljubnosti in' kolegijalnosti primorskih učiteljev; gosp. Janko Leban, g, direktorju J, Rerelantejn in prof. Kleinmagrjii na Koprskem učite- ljišči, ki nam odgoj ujeta vrlo narodne učitelje, gosp. A.iton L»lan direktorju Rnjokoeicu, Beningar, glavarja itd. — In tako so švigale napitnice in pr« dobri kaplji. i smo se čutili \si srečni in veseli, kakor pravi bratje. Lepo ubrano petje in sviranje na glasoviru nas je pa prijetno kratkočasilo. — Koncem ^e je nekaj govorilo o napravi učiteljskega društva, v koji namen se zber6 učitelji sežanskega okraja septembra v Sežani v posvetovanje. Razšli smo sc preko polu osine, m znam, da ta dan, ki je družil «utile duici«, ostane vsakemu vdele/ritiu v prijetnem spominu na veke. (i rud i mir. Kritični politični pregled. Domača dežele. Vlada prihodnjemu državnemu zboru predloži načrt narodnostnega zakona, da se izvrši člen 19 državnih osnovnih zakonov, i da se konec stori bojem glede jezikove enakopravnosti. Na Gališkem se delajo velike priprave za sprejem cesarja. Deželni namestnik grof Potočki je prišel na Dunaj, da predloži kabinetni pisarnici sprejemni načrt deželnega zbora komisije v potrjen je. Tuje dežele. Na Nemškem so čedalje hujši Časi, Bismark je z vojaškim zakonom i druzimi trdimi naredbaml dospel do tega, da je ljudstvo v mnozih krajih prišlo uže na beraško palico, ni dela ni zaslužka ni, zatoraj ludi živeža ne. Tako stanje pa povsod provzročuje socijalizem. tedaj tudi po ......čiji, kodar jc dosti netila zanj. Nemčija ho nekidan potrese kakor ognjena gora, ko začne iz sebe metati, da hi nje lava le družili dežel ne poplavila. Ker je črnogorski zastopnik zapustil Carigrad, prevzel je črnogorsko zastopstvo ruski poslanec. Črnogorci so 24. min. meseca napali Albance pri Črnanici, ubili so jim 40 mož in živino odvedli. Knez pa toga napada ni odobril, zato je ukazal, naj se živina nazaj da. Sklical pa jc vso črnogorsko vojsko pod orožje. Albanska liga je turškej vladi poročila, da se vseli vojaških ladij vseh velevlastij ne boji, i da jej ni pedi albanske zemljo ne odvzemo. Da je turška vlada glede grškega prašanja odbila zahteve velevslastij, to smo uže zadnjič poročili, naj pristavimo danes še lo, da je v odgovoru rekla, da Janine, Larise, Mezova in ča-murlijskega okraja Grkom ne more odstopiti; po tem lakom pa bi Grki jako malo dobili. Lasniki pripovedujejo, da vlade pripravljajo ultimatum turškej vladi, ono zahtevajo, naj se sklepi berolinskega dogovora v gotovem času izvrše, če no, pojde skupno vojno brodovje v turška morja. Iz Carigrada pa so poroča, da ko sultan tega brodovja nič ne boji, ker so zanaša, da ne hode sloge i da se pojdejo ladlje lo sprehajat; ako pa bi se tudi lotile ozbiljnoga dela, zanaša se na Dardanele, ki so dosti utrjene, da ladijam pol proti Carigradu zahranijo. MinisterskI svet v Belgradu je 29. min. meseca sklenol, sklicati vojsko pod orožje. Zdi se tedaj, da hoče Srbija pomoči Crnejgori v uže započetoj vojni zoper Arnavte i Turke. Tam doli na spodnjej Savi i Balkanu iu ob skaderskem jezeru se zbirajo črni oblaki, ki se pogubonosno drve na Carigrad. Moj Bolgari i Rumuni raste razpor. Določilo se je namreč, da Rumunlja pride v posestev ozemlja Arah Tablja, a da mora napraviti most čez Donavo, tega pa Rumunija nečo storiti, zato i ker iz Dobruče napadajo Turki Holgare, vstal je prepir, ki utegne krvavo nastopke imeti, Rumunljl pa se bolgarska Do-bruča vzeti. Iz Rima poročajo pisma, da sv. Oče pripravlja pastirski list, v katerem bo poudarjal blagodejni upliv katoliške cerkve na slovanske narode od dobo sv. Cirila i Metoda do današnjega dne. — Da bi ta list bil bela golobica, ki bi prinesla olični brst ter združila pravoslavne Slovane s katoliki I To bi bil človeštva največji triumf. General Skobelev srečno vojuje zoper Turkinene. V Avfganistanu se Angležem zopet hudo godi. Nauagloma je namreč generala Burrova napadel Kjuh Khan z 12.000 možmi in 30 kanoni ter ga uničil. To je velik udarec; angleški vlada jc sklenola, naj se takoj pomoč v Indijo pošlje. -- DOMAČE STVARI. Cesarjev SO. rojstni (lan. Poroča se, da pride kraljičina Štefanija, prestolnega nastopnika Rudolfa zaročnlca, dne IG. in 17. t. m. v Ischl našemu cesarju srečo vosit. Spremljala jo bode nje mati, morebiti tudi očo. — Da bi prišla na dunajski dvor, tega stroga dvorna etiketa ne dopušča, dokler ni poročena, zunaj na deželi pa so to lahko zgodi. Povišana .šolnina. Z razpisom od 17. julija t. 1. je njegova prevzvišenost, gospod minister za bogočastje in poduk določil, da so ima povišati šolnina od šolskega leta 18S0—81 počenšl na državnih ljudskih šolah v Trstu od 3 na "» gold. za vsak semester. Kar se pa tiče popolnega ali polovičnega oproščenja od te šolnine, ostanejo nepremenjene dosedanje določbe. C. k. deželno namestništvo. V Trstu, dne 23. julija 1880. Tnl»or |tri |*osiojni. L avgusta so se pri Postojni pričelo velike vojaške vaje. „Šola** tako sldve planilo goriških učiteljev, pedagogi-čen list. ki j.- pričel izhajati v Gorici 3. julija t. k in bode izhajal 4. krat (reci: Štirikrat I) v letu. Vsak list stane 25 kr. Prvi list, na 32 straneh, prinaša te le sestavke: Program liti* (spisal g. C. menda učitelj Ccrnec, urednik listu'; Kako naj se uči pi-•"Vt * posebnim ozirom ni perroltinikt? 'Spisal učit. Ambrož Poniž : O Utanji Spisal učit Fr. Tomšič.; Značaj osel kot spuovne taje. Spisal učit. t ernec ; Misli o učnih ,iačrtih Spisal učit. A nt. Leban ; O stanji hlstea na OoriUem letu t H! H-!); Naznanila. — Do sedaj ni še — kolikor jaz vera — nobcu list pisal kritike o gori-ki »Soli«; noben slovenski časopis jej nema — graje in pedagogični list »Učiteljski Tovariš* menda »Šole« niti ne omenja; zato utegnejo novoporejeni »Soli« veljati res besede Scbiller-jeve; „Frei von Tudol ju »«ln, ist der ni*lrigstn Grad und der hOehste« Donu nur d le Ohnmacht fulirt odar dti se ne imel ničesa več učiti. Živonje naše nij praznik, dragi sohralje, slovenski učitelji, učiti so nam torej jo, neumorno so nam jo učiti mllozvukega materinega jezika I Da misli »Sola« le »obstoječe« dobro prehavljati, žal mi je, po tem takem nam skoro lista nij treba, saj lehko v originalu beremo izvrstne pedagogične spise, kakor 11. pr. v Ohlerji, Kohru, Herrmannu itd. Človek mora biti uže nekaj pogumnejši, skusiti mora časih tudi kaj izvirnega napisati. Tudi nam ne manjka moči, ki bi kaj dobrega, lepega lehko spisalo; škoda le, da se to moči predaleč pošiljajo od Gorice, — tudi bi bilo pač treba, da bi »Šola« večkrat izhajala na loto; le Štirikrat, to je res premalo! Konečno nasvetujem, naj hi se rokopisi pred tiskanem izročili kakemu učitelju v popravo, ki jo temeljito podkovan v slovenščini, kakor sta mej ubogo pičlim Številom g. Fran Za-krajhk, učitelj v Temnici, g. Valentin Kumar, učitelj v Gorici. Enemu teh učiteljev, jezikoslovno temeljito izobraženemu, naj se dakle poveri poprava goriške »Šolo.« — Napisal sem to vrstico, ne da iti »zbadal«, timveč koristil stvari s pravičnimi opazkami. Iu nadejajo se, da moje besede 110 ostanejo glas vpijočega v puščavi, kličem srčno: Na zdar\ Laški lisi „IMrillu" dokazuje, da imajo Čozoti po starej navadi i pogodbah z Avstrijo pravico, ribe loviti na avstrijskem obrežji i naj bo italijanska vlada previdna, če so uvede kaj novega o tej zadevi. »Dlritto« hvali avstrijske oblasti, ker so pokazale, da spoštujejo obstoječo dogovore, llodoljlllli v ttržanl napravijo veselico dno 8, avgusta s tem le sporedom: 1. Potjo: »Hrvaticam« pl. Zaje. — 2. Govor. — 3. Petje: »V sladkih sanjah« A. Uajdrih, — 4. Deklamacija Boris. Miran. — B. Petje: »Nek dušman vidi«l 1). Jenko. — 0. Igra: Dijaki. — 7. Petje: »V veseli družbi« Avg. Leban. — Po besedi »Ples« — Pri besedi svira godba. — Pričetek ob 7'/, url. — Vstopnina k besedi 20 kr. Vstopnina k plesu za gospodo 1 gl. Bankol so napravili zadnjo nedeljo ljubljanski meščani na čast državnemu poslancu vitezu Schneidu v zahvalo za izvrstno vedenje v poslanskej zbornici. Seslo seje okoli 100 najodličniših volilcev vseh stanov. lian* kraus, oče lažnjivih telegramov iz Ljubljane v dunajske časnike, ubegnol je nagloma iz Ljubljano, »Slovenski Narod« pravi: • bei Naclit und Nebel», »Slovenec« pa, da ga je slana vzela — meseca julija. Nekaj posebnoga uže mora hiti, ker pošteni ljudje so poslove, prodno se preselijo. Saznjnnllo* Podpisani odbor pozicija vse čestite uie kateri še niso svojih knjižic prrgledovalcem računov v pregled oddali, da jih nemudoma v društveno dvorano prinesejo v pregled. Tudi se poživljajo vse Slovenke, naj se vpišejo v društvo, ker se z novim letom ustanovi tudi za ženske poseben oddelek delniškega društva. Vsak ud naj nabira ženske ude da začne konci tega leta močno žensko druMvo v podporo delovati. Odbor delniškega druitva. ki jo razpisuje • slo ensko literarno društvo na DunajU. »Slovensko literarno društvo na Dunaji. je v svojej zadnjej rednej seji dne H. julija t. |. sklenolo slavili spomin ti sočletnice, kar je bil uveden slovanski jezik pri službi božjej, s tem, da se razpiše nagrada 00 (šestdesetih) goldinarjev a. v. za najboljši spis. ki bi rešil ta le vprašanja o slovanskih pismih. A. O la golica in cirilica. a) Postanek in inejsobojne razmere plagolice in cirilice. b) Kje se je rabila, kje se še rabi in kako se je spremenila cirilica pri posameznih slovanskih narodih. c) Kje se je rabila, kje se še rabi glagolica in ali bi ustrezala denašnjim potrebam ? B. Cirilica in latinica. n) Zgodovina latinice pri Slovanih. b) Katera, cirilica ali latinica, je bolj prikladna slovanskim jezikom ? r) Kako naj se cirilica prikroji za slovenski jezik ? Kdor reši povoljno vsa la vprašanja, ali zadnji dve, oziraje se na prve Štiri točke, temu se ima podeliti omenjena nagrada. Rokopisi naj se blagovoljno pošiljajo vsaj do konca januarja 1881 brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listu, po naslovu: Slovensko literarno društvo na Dunaji, Wlen, IV., Wiedner-Hatiptstrass8 10, III. Stlege, 43. Prisojena nagrada se Izplača o velikoj noči leta 1881, Na D u naj i, dne 28. julija 1880. Odbor. V'kuj niftlo MntlMlki'. V enej najnovejših statistik avstro-ogersko monarhije, potrjenej vis. ministerstvom za uk in bogočastje, nahajam te le številke: Trst z okolico, pokrajina tržaška, ima 139.500 prebivalcev. Od teh je 52 odstotkov Slovencev, 86 odstotkov Italijanov, 8 odstotkov Nemcev, \ odstotke Judov. Trsi s predmestji, brez okolice, ima 10.7000 prebivalcev. Trst sam za se, brez predmestij, ima 80000 prebivalcev. V tržaški pokrajini je tedaj Slovencev 72.540 — nadpolo-vična večina vseli prebivalcev pokrajine; Italijanov 50.220 — malo več od ene tretjine vseli prebivalcev; Nemcev 11.100 — niti ena dvanajstimi vseli prebivalcev; Judov 5580 — kakova dvajset in četrtina vseh prebivalcev. Imajo Trst s predmestji 107.000 ljudi, ima jih okolica i)2.500, in sicer samih Slovencev. Odšteje li se te od vseh Slovencev v tržaški pokrajini, vdobi sc število 40.040, kojo nam predstavlja Število Slovencev v Trstu s predmestji. Tukaj je tedaj 40.000 Slovencev proti 50.000 Italijanov — teh samo 10.000 več od prvih. S tem pa ni rečeno, da imajo večino vsega prebivalstva. So še Nemci in .ludi, koji imajo nad 16000 ljudi. Italijani imajo manjšino od 0(«H) v Trstu s predmestji. Imaje Trst sam za se 80.000 prebivalcev, odpada na predmestja 27.000. Ako bi vsi ti prebivalci predmestij Slovenci bili, bilo bi jih še v samem mestu 18.040 — ena šestina vseh prebivalcev mesta Trsta. Italijani bili bi vsi v mestu, in bi jih bila nadpolovična veČina vseh prebivalcev: 50.000 Italijanov proti .'10.000 Ne-Italijanov. Ako hi mesto samo bilo brez predmestij n brez okolice, potem bi se moglo govoriti, ne sicer o italijanskem mestu, ampak o mestu, v kojem so Italijani v večini. Mesto Trst s predmestji, no lo da se ne more imenovati italijansko, nego ono nema niti večine italijanske. Z isto pravico( s kojo bi se imenovalo Trst s predmestji in z okolico italijanskim, moglo bi sc imenovati Trst s predmestji slovenskim, ker tam je velika sicer, ali vendar manjšina Italijanov, kakor je tu velika sicer ali vendar manjšina Slovencev. Z isto pravico, s kojo bi se imenoval Trst sam za se italijanskim, moglo bi se imenovati Trst s predmestji in s okolico slovenskim: kakor je nadpolovična večina vseh prebivalcev mesta Trsta italijanska, tako je nadpolovična večina prebivalcev tržaške pokrajino slovenska. Te vrstice sem napisal povodom tukaj in ne, in vsega onega, kar je za tem prišlo bodi si v Iržaškej zbornici, bodi si v novinah uradnih, poluuradnih ali neuradnih. Mnoge sklepe, koje bi se moglo v različnih ozirih na temelju teh številk napraviti, pripuščam samim častitim bralcem. IfcVvilifp. V soboto in nedeljo zvečer jo toča v mnogih krajih veliko škodo napravila, posebno pa v Istri. Okoli Doline, Kopra in Še v mnogih drugih krajih Istre je neki vse pobila, Je-li Istra resnično obsojena, da mora na vek tužna ostati ? I Sploh so letos nevihte tako goste, da uže več let jih ne pamtimo toliko; tudi na Kranjskem in Hrvatskem je toča nekatere kraje popolnoma opustošila. Kranjski deželni načelnik, gosp. Wlnkler se je odpovedal državnemu poslanstvu, da mu bode lažje krajnskej deželi vse svoje moči posvetiti. ttloveiifeki ČAKiilkl v Ljubljani imajo zopet hude čase. V enem tednu sta bila »Narod« i .Slovenec« po dvakrat zaplenena, mej tem pa »Tagblatt« i »Laibacher Zeitung« grdita i hujskata slovensko prebivalstvo i raznašata grde laži po svetu. Nadejamo se, da so to poslednji boji. Ilr. klale, izvrstni dalmatinski rodoljub i boritelj za narodne svetinje, biva zdaj v tržiških toplicah pri Trstu. %lov*tvo i ktUi£pvno*tl. Thkarnlca gesp. Krajca v Novem mestu, katera si je pridobila dobro ime z izdavanjem Valvazorjeve kronike, začela je na svitlo dajati spise Krištof Smida s podobami. Prvi zvezek je uže na svitlcm in obsega Smidov životopis, potem povest »Ljudevit Hrastar spoznava Boga« z 14 podobami in »Oolobček«, poslovenil P. II. .-\iiiner prav po domače luko, kakor Smidove povesti zahtevajo. Smldove povesti so u/e j m » vsem izobraženem svetu priljubljene, mladini posebno koristne, zato jo Kmjčevo početje vse hvale vredno i mi le svojo dolino^l -polnujemo, ko te povesti živo priporočamo. Prvi zvezek ima 80 strani, tiskan je prav lično in velja 70 kr. Miu^i zvezek pride uie v malo dneh na svil lo. *lilžl»«'ill j,«'/.11». C. k. sod v Pazinu tiska oglas za tinjansko občino v italijanskem jeziku; c. k. sod na Voloskem Uska svoje oglase za Brnčiče i Rrnase v italijanskem jeziku; c. k. deželni sod v Trstu tisku svoje oglase za Hoste i Studeno itialijanski, za Pasjak, Sušak. NovokraČino nemški. Prvosednik okrajnega šolskega sveta razpisuje službo podučiteljice v Kan-fanaru v italijanskem jeziku v tržaškem uradnem listu. Hrvaški i slovenski jezik v hrvaškej i slovenskoj Istri je uradom tuj jezik! Te^ko pričakujemo zakona o jezikovoj enakopravnosti, kateri vlada pripravlja za prihodnji državni zbor, da se odpravijo krivice, po katerih hočejo uradi slovansko ljudstvo na Primorskem polaŠČlti i ponemčiti. Dopisnic«' (mil za (Mljrovor. Z dnem 1. avgusta t. I. so sc uvedlo dopisnice s plačanim odgovorom za notranje občenje Avstro-Ogerske, za občenjo z Hosno in Hercegovino in za občenjo z Nemčijo. Dopisnica Ima dva lista; prvi list služi za prvotno objavljenje, drugi pa za odgovor prejemnikov. Kadar se kdo posluži take dopisnice, mora pisati na drugo stran prvega lista ter se morata oba lista skupaj držati; kdor odgovarja na tako dopisnico, mora prvi list proč odtrgati na drugi list pa pisati. Dopisnica velja 4 krajcarje. Dopisnico z odgovorom more dotičnik poslali samo v oni poštni okraj, od koder je prišla cela dopisnica. Dopisnice se lahko rekomandujejo, ----tVf - Molba. , »Jugoslavenski Imenik bllina« velezaslužnoga našega Dr. D. Suleka, kao što jo i opet sjajno dokazao veliko bogatstvo našega jezika, tako jo dobro došao i jezikoslovcu a i svakomu, koji sc biljem bavi, da je pako tako dokazale su vrlo povoljne ocjene spomenutog djela. Nema dvojbe, da narod naš ima može biti jednako množivo imena za životinje, a i to je blago šio ga valja sakupiti, tim više sada, od kada oživotvorenjem akademijo znanosti i sveučilišta nastala je sve to veča potreba, da se jednom ustanovi znanstvena terminologija i nomenklatura za zoologiju, kao što i za drugo znanosti. Podpisani je već drugom piilikom izjavio svojo mnienje o načinu sakupljanja i sastavljanja krvatske zoologičke nomenklature; («Had» knjiga XXXVI, str. 80—87,) nu prije nego če se nomenklatura ustanoviti, treba po mogućnosti sakupiti sve narodno blago te ruke. Mnogo su dobra već sabrali Stulić, Vuk, Pačić i drugi leksikografi; ali ovi su često krivo tumačili imena živolinjA, a još češće jednostavno dodalijdotlčnomu imenu životinje vrlo nedostatan tumač «vrst ptice«, »vrst ribe« Itd. A nemožemo više tražiti od pukoga jezikoslovca, pošto samo zoolog može biti dovoljno vje-t označivanju životinja, Mnogo više gradjo imamo od Erjavca, Ettingera, Fabera, F revera, Pančića, Sabljara, Suleka, Torbara, Vodopića, Vukasovića itd,, ali i to nije sustavno uredjeno ni ustanovljeno, zato vrlo često neskladno, i to nije ni iz daleka sve, što ima u našem narodu. Podpisani so već više godina bavi sakupljanjem imena životinja te ih kani kritički izraditi i izdavati. Nu pošto on nemožo svuda dospjeli, to se ovim putem obraća na sve rodoljube s molbom, da bi ga u tom poslu podupirali, priobćivši mu imena Životinja i stavljajuč se s njim u savez, osobito kad bi trebalo sigurnošću ustanoviti, na koju životinjsku vrst spada dolično ime. Umoljavam si. uredničva svih slovenskih i srbskih novina, da bi za volju same stvari pretiskali ovu molbu. U Zagrebu 20. srpnja 1880. S. Brusina. ---- Tržno poročilo. V obče zdaj kupčija bolj miruje; vse pričakuje boljše kupčije v jeseni. Kaca. — Imetniki se držo trdno pri starih cenah in vse kaže da utegnejo cene kave Rio prej poskočiti, nego pasti, kajti tudi iz Amerike dohajajo poročila o boljših cenah. — Fine sorte, posebno Cevlon, so bolj zanemarjeno; a tudi iz Cejlona so došla poročila, da jo tam letina slaba, kar utegne uplivati na to, da se cene zvišajo. Olje. — Fino namizno olje prodaja se uže več časa po nespremenjenih cenah in vtegne še več Časa ostali pri sedanjih cenah. Jedilno olje kupuje se za malenkost ceneje, ker v Dalmaciji in v Levanti kaže oljka prav dobro. Bombažno olje pa jo poskočilo in se prodaja po primerno visokih cenah, ker je prašanje po tem blagu veliko. Sadje. — Ker se v kratkem pričakuje raznovrstno novo sadje, zdaj kupčija o tem blagu popolnoma miruje. lliž. — Italijanski riz prodaja se po trdnih cenah, mej tem ko je indjsko blago na Angleškem nekoliko poskočilo. Mast in Speh, — Oboje to blago je zdatno poskočilo in cene rastejo od dne do dn6 na Angleškem in tukaj. Ker je prašanje posebno po špelm še vedno veliko je skoro gotovo, da bodo cene še poskočile. Petrolije. — Amerikanci so tudi letos poskusili malo igro s tem blagom, kajli kar nakrat poskočilo jo v tem času, ko je prašanje majmanje od I'. 10 na f. 18. To je bilo najbrže zarad tega, da bi prodajalci v Ameriki dosegli boljše ceno pri pogodbah za kesneje dobe; a to, se jim menda nij posebno posrečilo, Denes imamo uže zopet niže cene in ker so došle to dni 8 indije s petrolijem v Trst, je to blago zopet padlo za f. 1, in utegne v kratkem pasti do f. 11. D j,nati pridelki. — Z fižolom. mnsIomr slivami in dru-;imi pridelki zdaj nij čisto nobene kupčije. Rudečega fižola za I esneje proviđenje, lo jo za november, december prodali so nekateri tukajšnji trgovci več vagonov po f. 10—10'/,; a denes lirjnjo uze višo ceno, namreč f. 11. Žito. — P enica nova se tukaj e precej kupuje po f. ll lort K., cene koruze pa vedno padajo; denes stane lepa odeška koruza f. 7 do f. 7.10. v alatka f. ;..",(> do f. 7.40, za kosnejo dobo pa -<> kupuje :'c ceneje, kar kaže. da se pričakuje dobra letin i. Dunajska Borsa dne J. avgusta ftnolni drž. dolg v bankovcih.......71 gU. 75 kr. Knotni državni dolg v srebru.......72 ^ » 73 » Zlata renta........... . . . 86 »35 » 1860, državui zajem......130 » — ■ Delnice narodne banke.....! . ! ! 824 » __> Kreditne delnice.........! ! . 274 « lu « Dondon 10 lir sterlin....... ! . 117 • 9