Lstffi ¥8., štev. 278 LJubljana, nedeSja 29. novembra 1925 FoStnlna pavSallrana. Cena 3 Din ca Izhaja ob 4. gjwtr»J. mm Stane mesečno Din 15 —; M inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Urednižtvo i Dnevna redakcija: MikloSičeva cesta itev. 16/I. — Telefon itev. ja. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Rnaflovi ul, it. 5/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko llpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon 5t. 36. Isaeratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 493 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem tek. zavodu: Ljubljana St. 11.841 - Praha čtslo 7S.i4o, Wien,Nr. 105.141. Elita naših umetnikov nastopi 1. decembra zvečer v cUnionu» na novinarskem koncertu in družabnem večeru. LJubljana, 28. novembra. Evropski svet pretresajo krize. Dan na dan nam jih javljajo vesti, zdaj iz Francije, zdaj iz Poljske, iz Španije. Češkoslovaške, od vseh strani. Širom Evrope še vedno vre in se čisti, stare napetosti se izravnavajo, a pričenjajo nove in povzročajo konflikte, ki pretijo, da ustavijo razvoj in napredek. Tu imamo države, v katerih se bori stari liberalni meščanski demokratizem z modernim absolutizmom, ki nastopa v novi obliki, v formi organizirane inteligenčne diktature, kakor bi se mogel imenovati fašizem. Nastopil je v najizrazitejši obliki v Italijf in je s svojo brezobzironstjo zelo zlahka zmaeal nad nepripravljenim, naravnost presenečenim in okornim demokratizmom. Ta se nahaja komaj v svojih zadnjih obrambenih bojih, če vzamemo resno poskuse za atentat na Mussolinlja in delo framasonske emigracije. Manj izrazit in manj uspešen je fašizem v Španiji in Grčiji, kier nastopa v obliki vojaške diktature. Tu se mu demokratični sloji upirajo trdovratneje, dasi se dosedaj tie more trditi, da tudi uspešneje. Vendar pričajo ponovne vesti o kritični politični situaciji, da pride v obeh državah še do hudih notranjih stresljajev, preden nastopi politično ravnovesje. Francija se zvija v drugačnih krčih. Tam stresa državni organizem strašna finančna kriza, ki navdaja s skrbjo najboljše državnike. Ob problemu, kako najti izhod iz finančne krize, se odpira veliko nasprotje med socialističnim naziranjem v gospodarskih vprašanjih in med gospodarsko-političnimi nazori pristašev obstoječega družabnega reda. Težko da bi se Francija mogla izogniti odgovoru na to kardlnalno sedanje vprašanje; zakaj sedaj, ko se temu izogiba, pada iz krize v krizo. Nova Bri-andova vlada, kakor vse kaže, še ne pomenja nobene odločitve. Prav tako je finančne prirode kriza, ki se je pravkar rešila v Poljski. Ta slovanska republika, ki se Je zgradila v zelo težkih okolnostih, ima reševati še osnovne probleme ekonomske ter finančne eksistence, zakaj tu gre še za valutno vprašanje. Tu delujejo tedaj še vedno neposredno posledice vojne dobe v svoji prvotni obsežnosti. Na Nemškem je pretila ves zadnji čas kriza radi Locarna. ki ga nI hotela priznati skrajna parlamentarna desnica ter tudi stopila iz vlade. Pri tem gre nedvomno za velike stvari; gre za to, da se omili, če ne popolnoma odstrani stari oholi nemški duh. da prizna Nemčija iskreno to stanje, ki ga ie ustvaril izid velike svetovne vojne. Locarno zahteva, da seže Nemčija iskreno v roke svojim zapadnim sosedom in da zavrže misel ter nado na vsakršno nasilno revanžno politiko. In Nemčiia pre-boleva krizo; parlament je spreiel Locarno. Upati je. da bo novi duh zmagoval med Nemci ter iskreno pristal na medsebojno pomirjenie Evrope, a prezreti ne smemo znamenj, ki pravijo, da se pripravlja nemška reakcija na nove obupne čine ... In imamo naposled češkoslovaško, kjer je nastopila kriza v zvezi z volitvami, v katerih je vladajoča koalicija sicer v trlavnem obdržala svoje pozicije, a ki so vendar pokazale tudi nekatere neprijetne po;ave. Med te moramo vsekakor šteti porast slovaškega separatizma in internacijonalnega komunizma, ki sta občutno skrčila vrste, stoječe za petko. Oboje pa sta tipični otroški bolezni mlade države, ki jih bo nedvomno srečno prebolela. Ako primeriamo sedaj z navedenim našo kraljevino, vidimo, da je v enem oziru položaj gotovo mnogo ugodnejši. Mi smo sedai vendarle že v toliko kon-solidiranem stanju, da se nam hudih kriz ni bati. Tudi nas tlačijo gospodarske težave, ali vendarle niso tako hude, da bi se ob njih spreminjale vlade. Imamo silne neprilike z davčnim sistemom. ali kakor je ta neznosen, vendar je njega izboljšanje le stvar uprave in nje pravičnosti ter uvidevnosti; problem ne sega tako globoko kakor na primer v Franciji ali Poljski. Problem separatizma je povsem omiljen in sivarno likvidiran in demokratizma ter pariametarizma ne ogroža bližina Italije in Grčiie. Notranja konsolidacija je pri nas zares že izdatno napredovala: primera med navedenimi evropskimi državami in našo nas p*otrjuje v tem. Ni s tem rečeno, da si ne želimo temeljite reforme v mnogih stvareh, toda to spada po našem trdnem prepričanju v normalen razvoj napredujoče mlade države in pride na vrsto prej ali slej. Taka konstatacija nas navdaja z optimizmom za bodočnost, osobito danes, na predvečer sedme obletnice našega narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Prvi govor Stj. Radiča v Narodni skupščini Izzivalni napadi na protivnike. — Neobičajno oster odgovor g. Svet. Pribičeviča. — Hrupni prizoru — Narodna skupščina zboruje tudi danes ves dan. je napadel dr. Trumbiča, češ, da je ukradel mandat. Svetozar Pribičevič pa je bil Tiszin sluga. Radičevci so sprejeli govor svojega voditelja z živahnim aplavzom. Dr. Trumbič. v osebni zadevi, je izvajal, da so se baš radičevci izneverili programu in ne njegova stranka. Besedo je dobil nato Svetozar Pribičevič. Ko je začel govoriti so radičevci zagr.ali ve lik hrup. Pribičevič je silno ostro reagiral na Radičeve psovke, da je bil Ttszin sluga in da je agent Italije. Predvsem je ugotovil, da so vse Radičeve navedbe o njegovih od-nošajih s Tiszo neresnične. Začetkom vojne ni bil Radič aretiran, ampak on. Takrat je prinese! zagrebški «Obzor» vest, da so trije bratje Pribičeviči v zaporu, da so jth v senci bajonetov prepeljali v Budimpešto in da so jih množice, ki jih je bil Radič naščuva! na vodno proti Srbiji opljuvale. Ako bi bi! tmel govornik res kake zveze s Tiszo, bi se mu to ne modo pripetiti. Pribičevič poudarja, da m hotel govoriti o preteklosti. Toda g. Radič ga je izzva! in zato mora pač omeniti, da je pokazal Ljubi Jova-noviču in Marku Trifkoviču. ko se je sedanja vlada predstavila zbornici, izvod Radi-čevega «Doma», v katerem je sedanji minister prosvete napisal, da je pokojni kralj Peter «djubre= (gnoj). Silen krik pri radi-čevcih. Kar se tiče pripombe g. Radača, da sem agesnt Italije, moraim reči, da sem pred par dnevi, ko sem čita! govor, ki ga je Ime! v Ljubljani, sttmil, da je g. Radič sam italijanski agent tn da je naročen, da tako Izzivalno govori, da bi s tem izzval intervencijo Italije proti naši državi Da je to mogoče, vidim iz članka grofa Sforze, kjer se govori o denarju, ki so ga dali Italijani za separatistično gibanje na Hrvatskem. Konstati-rasn. da g. Radič doslej še ci odgovori! na ta članek grofa Sforze. Silesi hrup pri radi-čeveth. Besedo je nato dobil Ismed beg Kapeta-novič. ki je govoril v imenu muslimanske organizacije. S tem je bila seja končana. Tbomica bo zborovala mtri, v nedeljo ves dan. V debati sra priglašena še po- slanec Veljkovič in Kraft. Smatra se, da bo zbornica še dopoldne mogla preiti k podrobni debati. Težka situacija radi dvanajstin Splošna nezadovoljnost z drakoničnimi odredbami novega dva-najstinskega zakona. — Ultimat um vojvodinskih radikalov. — Zaostritev odnošajev v parlamentu. Beograd, 28. nov., p. Včerajšnji in današnji dan vladi nista prinesla lavorik in objektivno se mora ugotoviti, da so prvi nastopi g. Radiča v parlamentu bili prav ponesrečeni. -Zlasti njegov spopad s Svetozarjem Pribičevičem se mnogo komentira. G. Pribičevič se je včeraj omejil na sicer ostro, toda stvar no kritiko Radičevih sedanjih nastopov in je razočaral vse one, ki so želeli, da bi se po nepotrebnem razpravljale stare stvari. G. Radič tega očividno ni znal ceniti in je kritiziral Pribičevičevo lojalnost z izzivanjem, ki ni ostalo brez najostrejšega odgovora. Tako se je razmerje v zbornici po nepotrebnem zaostrilo, kar mora biti vladi zelo neprijetno posebno sedaj, ko vzbujajo drako-nične določbe dvanajstin silen odpor celo v vrstah njene lastne večine. Tekom dneva so imeli gg. Pašič. dr. Stojadinovič in dr. Slavko Miletfč za vojvodinske radikale ter predsednik finančnega odbora Radonjič sestanke, na katerih je na intervencijo ministrskega predsednika pristal dr. Stojadinovič na to, da napravi izvestne konce, sije zahtevam vojvodinskih radikalov. Zopet s policijo nad dragin o Vlada pripravlja nov drakomčen zakon o pobijanju draginje, zato pa znižuje davka v»rosii eksistenčni minimum za polovico! Ostro stališče SDS proti tem načrtom. Beograd, 28. novembra, r. Današnji dopoldanski sestanek Narodne skupščine ni v ničemer siičil včerajšnjemu; poteke! je vrlo mirno in monotono. Po prečrtanem zapisniku je bilo sporočeno, da je poslanec dr. Pr-vislav Grisogono stavi! prometnemu ministru vprašanje o regulaciji Neretve. Nato ie skupščina prešla na dnevni red: nadaljevanje naoelne debate o avanajstinali. Posl dr. Slavko Šečerov (dav.) je ostro kritiziral sistem finansiranja dvanajstin. Zahteva znižanje davkov za Vojvodino. Zagovarja princip štednje in smatra, da bi v to svrho bilo treba reducirati šest ministrstev. Na popoldanski seji je ob veliki pozornosti zbornice dobil besedo prosvetni minister Stjepan Radič. Govoril je nad poldrugo uro in je s svojimi izvajanji izzval mnoge živahne incidente. Najprej je g. Radič reke!, da so predleže-če dvanajstine zadnje, ki j?n je vlada predlo žila zboTiilci. Potem je prešel na derrrokraci io in na robstvo naroda. Dotaknil se je tudi egipčanskih piramid, grozovitosti. ki jih uga trjajo vzhodni narodi, o Konfuciju in prišel končno do klasične Grčije. Radič je obrazložil napredek bele rase vse do velike fran coske revolucije. Rekel je, da mora biti vsak demokrat sposoben in neustrašen revolucijo nar. (Čeda Kokanovič: »In potem iti v luknjo...«) Da, tudi iti v luknjo, iz nje Pa na ministrsko stofico! Radič je potem na doi-gc in široko govoril o francoski revoluci i. Svetozar Pribičevič ga }e vprašal, ali spada vse to k programu prosvetnega ministra. Radič je odgovoril, da ja to le uvod v politiko narodnega sporazuma, ki je sinteza vseh idej, ki jih danes predstavlja homogena večina parlamenta in homogena vlada Potem je prešel govornik na radikalno stran ko hi očrta; njen razvoj. Deial je, da je on rešil Hrvate Franka in Habsburžanov. (Dr. Žanič (hrv. fed.): Hrvatje niso bili nikdar Habsburžani. Vaše besede g. Radič so laž in žalitev hrvatskega naroda. Baš Vi ste peli pesmi Habsburžanom! Nato je nastal v zbor niči velik hrup, ki ga je predsednik jedva tnoge! pomiriti.) Radič ;e potem » na dolgo in široko razkladal svoje misli o sporazumu, o Ženevi, govoril o svojem vstopu v vlado hi povsem onem, kr je reke! Albert Thomas o sporazumu: in vsi veliki Francozi. Končno Popoldne so vojvodinski radikali formulirali svoje zahteve v vprašanju raznih davščin v Vojvodini. Izjavili so finančnemu ministru, da napravijo iz svojih zahtev vprašanje. Zapretili so celo, da bodo glasovali, ako se finančni minister ne ukloni, proti dvanajsti-nam. Dr. Stojadinovič je obljubil, da ukine 15 odst. bolničarske davščine, razen tega pa tudi doklado na dohodari-no. Videlo se bo. kaj bo s poračunava-njem invalidske in komorske davščine od dohodarine. Popoldne od 3. do 5. je imel sejo ra-dikalski poslanski klub, na kateri so govorili Aleksa Žujevič. Vasa Franičevič in Svetozar Stankovič proti proračunskim dvanajstinam, češ, da so finančna pooblastila zelo huda, da niso popularna in da niso dobra za prebivalstvo. Seja radikalskega kluba se jutri nadaljuje. V zvezi z nesoglasjem v radikalni stranki zaradi dvanajstin in spora z vojvodinskimi poslanci, ie bil finančni minister dr. Stojadinovič zvečer na dvoru in je o vsem tem poroča! kralju. Redukcija ljubljanske univerze? Radič namerava izvesti redukcijo na naših univerzah ter pustiti v Ljubljani le montanistično fakulteto. — Sklicanje posebne konference v Zagreb. Beograd, 28. novembra, p. Danes je bila v ministrstvu za socijalno politiko anketa pod predsedstvom ministra Si-monoviča. ki je razpravljala o narašča joči draginij. Minister Simonovič sioii na stališču, da je treba uveljaviti nov zakon o pobijanju draginje. Naraščajoče cene so utemeljene na želji producen tov ter trgovcev na debelo in drobno, da bi čim prej obogateli. Treba je storiti korake za pobijanje brezvestne špekulacije z državno intervencijo, kakor se je to zgodilo na Francoskem, kjer so uvedli naravnost drakonične kazni. Kot najvažnejše življenske potrebščine smatra minister moko. meso, mleko iti sočivie. čiiih ceno je treba na vsak način znižati. Do zaključka danes ni prišlo in se bo debata o tem nadaljevala. V zvezi z anketo o pobijanju dragmie je imel o tej stvari razpravo tudi klub samostojnih demokratskih poslancev. Ugotovil ie. da javnost ne odobrava načina pobijanja draginje, kakor si ga zamišlja minister za sociialno politiko. Praksa ie že pokazala. Ja se draginja s policijo ne da pregnati. Poslanci samostojno - demokratskega kluba se čudijo, da ie mogla vlada znpretiti s koraki, ki jih namerava storiti ravno proti kmetom in njihovim proizvodom ter proti solidni trgovini. Klub se je odločne izreke! nrr.t* členu 163. finančnega zakona za redn: proračun 1926/27.. po katerem se eksi--tenčn< minimum za dobedarino v S'oveniii in Dalmaciji zniža cd 3000 na 2500 Din. To določbo smatraio poslanci za izzivanje najrevnejših slojev, katerim se zopet oteži življenje. na drugi strani pa se jim nudi kamen protidraginjskega zakona . . . Političen proces v Pečuju Pečuj, 28. novembra, s. Danes se je pri. čela razprava proti onim osebam, ki so ob. tožene radi udeležbe pri gibanju za časa ju« goslovnske zasedbe mesta. Obtoženih je 64 oseb, med njim' tudi Bela Binder, vojni mi. nister Karolyijeve vlade, ki pa ni prišel na razpravo. Beograd, 23. novembra, p. V radikalnih krogih se živahno razpravlja o raznih reformah, ki jih namerava novi prosvetni minister Radič uvesti v svojem resortu. Med reformami se nahaja tudi redukcija univerz. Po Radičevetn načrtu naj bi se v najkrajšem času sklicala konferenca strokovnjakov pod njegovim predsedstvom v Zagrebu, ki se je naj bi udeležili zastopniki vseh fakultet v državi. Na tem sestanku misli razložiti Radič svoje misli o načrtu, po katerem naj bi ostala beograjska univerza s fakultetami za pravoslovje, m odraslo vje, žlvlno-zdravništvo In pravoslavna teološka fakulteta. v Zagrebu pravoslavna, raodroiovna. gospodarska, medicinska in katoliška teolo« ška fakulteta v Ljubljani pa fakulteta za montanisMko. Zamišljena je tudi uadaijna redukcija srednjih šol. Radikali sedaj iščejo primerno osebo, ki naj bi kot državni podtajnik vršna njihovo kontrolo v prosvetnem resortu. Kot najresnejši kandidat na to mesto velja še vedno posl. Kobasica. Značilno je, da se je danes tudi cVreime* spustilo v Radiča. češ, da je pričel ovirati poslovanje svojega rosorta. Očita mu ceic, da se da vsak dan v svoji ministrski pisarni brlti in frizirati. Obupna borba uradništva za svoje pravice Apel centralne organizacije državnih nameščencev na javnost naj vsaj ona podpira njihove upravičene zahteve. vili žfvlienskih vprašanj. Državni nameščen ci so danes v položaju, ki Je postal že nevzdržen. Komunike opozarja na kvarne po- Beograd, 28. novembra, p. Glavni odbor Zveze državnih nameščencev je izdal danes komunike, v katerem ugotavlja, da so na sestanku od 26. do 28. novembra razpravlja li zastopniki poedmih uradniških OTganizacij o gmotnem stanju državnih nameščencev ln o kcrakžh, !ci jih je trefoa storiti, da se zašči tijo njihove pravice. O ski epih so bili obveščeni ministri in vsi poslanski klub:. Zahteve državnih nameščencev so zaane. Komunike navaja nadalje, da neugodni položaj v katerem se nahaja državno uradništvo, silno neugodno učinkuje na javnost, zlasti pa neprestano zavlačevanje rešitve iiithc- siedice, ako država nemudoma ne ugodi njihovim zahtevani. V najkrajšem času se skliče izredni kongres uradniških organizacij, ki naj definitivno sklene korake sa zavarovani e pravic državnih nameščencev. Končalo naglasa komunike, d3 so Mi na kon ferenci storjeni sklepi za učvrstitev uradniških organizacij. Konferenca se obrača do javnosti s prošnjo, naj podpira upravičene zahteve državnih nameščencev. Definitivna sestava Briandove vlade Končnoveijavno izpopolnjen Briandov koncentracijski kabinet zmerne republikanske levice. — Vlada poda v sredo svoj program v zbornici. Pariz, 28. novembra, s. Prvotno določena lista Briandovega kabineta se je končnoveijavno izpremenila nastopno: Ministrski predsednik in vnanji minister Briand (socijalistični republikanec); pravosodni minister Renault (levičarski demokrat); notranji minister Chautemps (radikal); finančni minister Loucheur (levičarski radikal); vo!ni minister Palnlevč (socijalistični republikanec) ; mornariški minister Leygues (levičarski republikanec); prosvetni minister Daladler (radikal); minister za javna dela de Monzle (radikal); trgovinski minister Datiiel VIncent (levičarski radikal); minister za kolonije Perrier (radikal); poljedelski minister Durand (radikal); minister za pokojnine Jourdaln (levičarski radikal); delovni minister Duraiour (radikal). Državni podtajniki so: v ministrskem predsedništva Laval (ne-strankar), v finančnem ministrstvu Pavel Morol (levičarski radikal), v vojnem ministrstvu Ossola (radikal), zrakoplovstvo Laurent Eynac (levičarski radikal), trgovina in Industrija Danielou (levičarski radikal), osvobojeno ozemlje. Chauvin (radikal, teles na izobrazba Benaret (socijalistični republikanec) In vrhovni komisar za najemnine Lo vassenr (socijalistični republikanec). Med člani nove vlade so štirje senatorji ia sioor Rnauit, de Motrrie, Durand in Perrier ter 17 poslancev. Ministrski predsednik Briand ie popoldne predstavil novo vlado predsedniku Doumer-guea. Jutri večer se vrši seja kabineta, na kateri bo določeno besedilo vladne Izjave. Nova vlada se bo v sredo popoldne predstavila zbornici. Pariz, 28. novembra, s. Sociialistična republikanska frakcija senata in zbornice sta imeli včeraj sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da sta frakciji prepričani, da mora stranka nadaljevati politiko, ki jo ie uved Ia 1. 1924. Stranka objavlja vsled tega svoj sklep, da bo nemudoma sklicala stranke, ki tvorijo kartel, da se na'de podlaga za rešitev konflikta, ki škoduje ne samo demokraciji, temveč vsej državi. -3SS- INSERATI ZA MIKLAVŽA imajo v «Jutru» največji uspeh, zlasti ako oglašuješ vse prve dneve meseca decembra. Posebno ugodno priliko za Miklav ževo oglaševanje nudi praznična številka Jutra" ki izide v torek, 1. decembra, ker izide za tem prva številka «Jutra» šele v četrtek zjutraj. i cestni red še le od 1 januarja Uspešna intervencija dr. Žerjava. Beogr?d. 23. novembra, p. Z ozirom na določbo finančnega zakona, s katerim se razširja na vso državo veljavnost prvega odstavka člena 2. uredbe o cestnem redu v Srbiji (voziti na desno. izogibati se na levo) je intervenira! poslanec dr. Žerjav pri ministru gradjevšn. naj bi ta določba stopila v velir.vo šele z novim letom in ne s 1. decembrom. kakor ie bilo nameravano. Kot raz!-g je navedel, da oblastva in občine, pa tudi javnost še ne bodo mogle pravočasno vsega ukreniti. Minister gradjevin Uztmovič je pristal na to zahtevo in bo na predlog poslanca drja. Žerjava izpremenil dotični člen v proračunskih dvanaistinah. da se razširjajo določbe gori navedenega srbiianskega zakona na vso državo z veljavnostjo od 1. januarja 1926. Novi veliki čelnik Orjune Splif, 28. novembra, n. Na poslednji seji direktorija glavnega odbora Orjune v Spli. tu je bil soglasno izvoljen za novega veli. kega čelnika inženjer Marko Kranjec v Ljubljani. Ukinjenje avtonomije delavske zavarovalnice? Beograd, 28. novembra, r. V ministrstvu za sociialno politiko se pripravlja nov osnutek zakona o zavarovanju delavcev. Z novim zakonom naj bi se ukinila avtonomija uradov za zavarova-S nje delavcev. Celotno institucijo pre-j vzame država v lastno upravo. i General Mitrovič obsojen ! Beograd, 28. novembra, p. Vojaško : sodišče za častnike je danes proglasilo razsodbo v razpravi zoper obtoženega diviziiskegn generala Živojina Mitrovi-ča. povelinika osiješke divizije. General Mitrovič je bi! zaradi prve in druge ločno izrekel proti členu 163 fina.ične-pora glede ostalih točk pa oproščen Sejm sprejel locarnske pogodbe Varšava, 27. novembra, d. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je sprejel locarnske pogodbe. Proti sprejetju so glasovali zastopniki krščanske narodne in radikalne kmečke stranke. Ministrski predsednik Skrzynski je poudarjal, da bi odklonitev locarnskih pogodb pomenila izolacijo Poljske, dočim pomeni sprejem najmanj pet do desetletno mirovno dobo. Vladna kriza na Španskem Pariz, 28. novembra, s. -Journal de Pariš* poroča iz Madrida, da je pričakovati sestave vlade, ki bo v večini obstojala iz civilnih oseb. Primo de Rive-ra bo ostal šef vlade in bo obenem prevzel vojno ministrstvo. Preskrbite si v Matični knjigarni eravočasno vstoonice za NOVINARSKI KONCERT Stjepan Radič prvič v Narodni skupščini Beograd, 27. novembra. Narodna skupščina ie imela danes svoje senzacijo. PrviJ se je v njej pojavi! roditelj nekdanje HRSS in današnje HSS zos*. Stjepan Radič. Pravico, da zavzame mesto v našem parlamentu je imel gosp. Radič od leta 1920.. ko je bil prvič izvoljen n poslanca, toda odklanjaj jo ie. ker je zanikal pravo Narodne skupščine kot reprezentantinje našega naroda. Po letošnjih volitvah ga je zadela roka Obznane in mandat, ki ga preje ni hotel izvrševati, mu je bil odvz#t. Sedaj mu je imenovanje za ministra omogočilo, da se pojavi v Narodni skupSčini. ne sicer kot njen Slan. pač oa kot zastopnik vlade. Naravno Je. da le njegov prihod vzbujal mnogo pozornosti. Komaj so zazvonili zvonci, je bila dvora iia že polna in vse te gledalo proti mi-»istrski sobi odkoder se ie skrbno obrit in počesan ter v elegantni črni obleki pojavil novi minister v spremstvo svojega ožjega kolege ministra Superine. Da ne izzovejo incidentov, so radičevci opustih vsak pozdrav. Tiho in z izrazom očitnega zadovoljstva se ie gosp. Radič vsede! v ministrsko klop. Prihaja gosp. Spaho ter mu z ironično prisrčnostjo čestita. približa se mo gosp. Jovanovič in fazgovarja i njim. a že pričenja seja. Gita se akaz o imenovanju gosp. Radiča za ministra, začujejo se poedini 2i-vJo-klici . . . Pozornost se kmalu obrne drugam. Fmančfli minister govori svoj ekspozč k bndžetskim dvanajstinam za december - marc. Po niegovem govora se zbornica raz-jraie. Prvi ie dobil besedo biv5i navdušeni radičevee posl. Mato J a ga t i d. ki ie sedai član Tnumbičevega federalističnega khiba in hud sovražnik svoiega nekdanjega mojstra. Okrog govornika zgrnejo poste gruče poslancev, vse čnti. da pričenja prvi duel t Radičem. Posl. Jagatič je sprva stvaren in ostro kritizira vladino financilsko Politiko. A gosp. Radič postaje nervozen in se razburja. On udari prvi: Jagatič. ne kriči! Položi mandat, ker ni Tvoj! — Oho. oho. odgovarja opozicija. Vi ste a Jagatiču rekli, da je pravi Llovd Oeorge! Buren smeh. Jagatič: VI gr>sp. Radič m vsi Vaši ste izirubili zaupanje hrvatskega naroda! Posl. Zanič (fed.) pritrjuje. St. Radič: Bodi tiho. pa boš minister čez leto dni! Posl. I*gatič sc sklicuje na financijske zahteve cije . . . Koja vara narod in laže. kriči gosp. Radič. Burni protesti pri obzidji. Sedaj postaja posl. Jagatič Se bolj agresiven In kliče radičevee na odgovor, da nfco ničesar mogli doseči za poplavljene kraje. StJ. Radič se Uuto brani »Vlada bo že storila svoje! Mi nočemo naroda varati.« A i. ai. se roga opoziciji, jagatič nato nzpravtja o radičevskem političnem preobratu ter pravi: Vi ste osvojili program gosp. Pribičeviča! Zato nas tako napada, zavrača Radič. Jagatič poživlja Radiča. da nai priredi na Hrvatskem javrro skupščino, pa bo vk3el. kal mo noreče narod. »Sklical jih bom enkrat sto 1« na vsaki bo po 10.000 ljudi!» se hvali gosp. Radič ter pristavlia: Stranke v vladi ne sklicuie-J» skupRčin. to delalo stranke v opoziciji. Velikanski smeh in buria protestov pri federalistlh. Ko posl. Jagatič očita rad'čeveem. da povsem zanemarjajo interese hrvatskih kralev. odgovaria gosp. Radič: Delamo državno, ne lokalno politiko. V tem tonu gre naprej. Zbornica se izvrstno zabava ln poslanec Jagatič postala vedno bol i knraj-žen. *Zaradi nesrečne luknie v Prpiče-vi paiačl. smo dobili sporazuma — izziva proti Radičn »Ti si pri nas loijo-niral.s mu ogorčeno očitajo radičevci ;'n posl. Per.iar kriči: Sedai boste Vi, federalisti. §ii v luknjo! V zapore morda. Ifato repiicira posl. Bazala. v luknjo nikdar! Končno izstreli gosp. Jagatič še eno težko baterijo, dr.lžeč gosp. Radiča. da hoče hrvatski narod poora-voslsvfti — kar mu prinese še poseben aplavz pri klerikalcih. Medtem Je bila že davm> orošla ena in predsednik je seio zaključil. Popoldanska seja je bila še bolje obiskana. Vedelo se ie, da oride na vrst? poslanec Svet. Pribičevič in pričakova- ' k) se ie ostrega soooada med Pribičevi-čem in Radičem. Vsi ministri so navzoči, IzvzemSi gosp. Ninčiča Govor zem-ljoradniSVega poslanca Vuiiča. ki je napada! posebno tudi ministra agrarne reforme Pavla Radiča. ni vzbudi! mnogo interesa. Ponolna tiš-na pa ie nastala. ko ie dobil bt^edo poslanec Svetozar Pribičevič. Dvoboj med Priblčevičem in Radičem P«iL Pribičevič je v početku svojega go« vera kritiziral, da vlada celo leto operira a proračunskimi dvanajstinam!. Izrazil je mnenje, da hi zadostoval proračun 8 mili« jard in ne 18 milijard. VeČina sitna tol«ko moralne in politične moči da bi vlado pri« »ili!a k gospodarskim reformam. Vlada vse to rt in ustvarja o tem tako, ne, zakličc Radič. Parlamentarne vlade se ne silijo. nego one »odijo. ker jih je po« stavil narod! (Buren smeh pri opoziciji, odo bra vanj« pri radikalih ia radičevcih.) Eoo izmed povečanj, o katerih mislim predvsem govoriti. |e nsdaltr^tl Pr.bičcvič, je po>*ečarj« izdatkov t* «oi%ko ., To 90 izdatki u narodno »hrano ne voj* nI fadatkt, vpada krileč z rokam« St Radič. Ml nismo vojalka dria v« r.ego narodna I — Opozicija se »meje. medtem ko radikali in radičevci krepko ploskajo. Ker Je g. minister prosvete r dosedanjih svojih kampanjah stalno grmel proti voj« ski... Ni resi Proti militarizmu vzklika St Ra« dič. .... smatram, gospoda, da je bilo to pot večanje vojske opravičeno. V polslufbenem glasilu vlsde, je nadaljeval Pribičevič, v »Domu*, sem najel kot utemeliitev za po« večanj« vojaških izdatkov trditev, da te to vrši zaradi zadržanja Italije. Tudi zaradi zadržanja Italije, kliče g. Ra« dič. Meni Je žal, ker ni tukaj zunanjega mini« stra, ker bi želel. da demantira to trditev. Ja« sem tu! se jezi Radič Ali ste Vi na« rodni poslanec ali agent Itaf'ie? Upam, miru o nadaljuje Pribičevič, da se to povečanje naših vojnih izdatkov ne tiče trttj te niti druge države, nego da je samo rovzročeno z defekti našega dosedanjega oboroževanja. To js bedarija, se jezi g. Radid, ker naša vojska ni defektna, temveč je močna voj« skal Sv. Pribičevič obžaluje, da St. Radič v svojem resoru preganja uradnike, ki imajo vse potrebne kvalifikacije. Ostro protestira proti novi krivici na uredništvu. Ni je drs žave niti zakonodaje v Evropi, kjer se zah» teva več kot deset let za pridobitev pravice do pokojnine. Treba bi bilo določiti 25 let, Ijtrto kliče g Radič. Kar vi govorite, je obupno korte* širanje. Oglejte si razstavo fcl |o priredi v nedeljo v vseh njenih prostorih tvrdka A. Šinkovec assl. R. Soss Ljubljana, Mestni trs št. 19. Burni protesti pri radikalih. Protestira, da se ne razpišejo oblastne iD občinske volitve. ! To vprašanje je vlada že rešila, trdi Ra« j dič. ! Pribičevič zehteoa od vlad. naj pove. ali misli vidovdansko ustavo izvesti do konca. Nato je ostro kritiziral prosvetno politiko St. Radiča. ki je dejal, da nikakor noče tr« peti, da bi učitelji in profesorji obiskovali j javne shode. Dejal sem. da ne smejo na niih govoriti ali predsedovati, se brani g. Radič. Tega. gospoda, minister prosvete ne mo. re zabraniti in dvomim, da bi kak profe« Sv. Pribičevič jc zatem govoril o odnoša« j ^ alj u{Ueli v tem gjcdu luSaJ mi, j:h napram Italiji ter omenjal incidente v I „}strai Trstu. Opozoril je. da se vidi iz »Doma,, j Kdor ^ ri, tj ipOTazunlu in dr, da je bila v Trstu zazgan* naša zastava. j ^ do odstav,jen, „kiika ostro Vprašuje vlado, kakšne zahteve je postavi« Radid/Mcd opozicijo nastane na f prvo bu* rcn smeh in ironično odobravanje, nato pa bučni in ogorčeni protesti. Gospoda, vzklika Pribičevič. Posečanje javnih shodov Je nstavno pravo profesorjev, učiteljev in vseh državljanov. Oni minister pa. ki bi se drznil prepovedati obiskovanje javnih shodov, bo odletei hitro s tega me* sta. Končno g. Pribičevič ostro kritizira ne» delavnost in nesposobnost vlade, ki še ni ničesar pripravila. Kolikor smo dobili za« fconskih predlogov, izvirajo vsi od bivše v!#de. Prosim, naf se ml pove, kateri ze« konski predlog obstoji, ki ga Je Izdelala sedanja vtada, naj se nam pove, kdaj ho nri šel na dnevni redi Ta vlada se Je doslej proslavila le s potovanji, govorancanri na shodih in sličnimi ekskurzijami. Mala praktična darila zs šolo in dom S^gS nih cenah trgovina Jos, Rojina. Ljubljana Film Hol fn lepota je že na potu. Elitni Kino Matica la glede na zadoščenje italijanski vladi in kaj Je storila italijanska vlada, da nam da zadoščenje za sežig naše zastave. To ie novinska vest, izjavlja medtem do» Si minister dr. Ninčič. Sv. Pribičevič: G. minister pirosvetc je podal 25. novembra izjavo v ^ljubljenem mestu Ljubljani«, kakor ga naziva g. Radič, in ta »ljubljena Ljubljana« ie bila pozori* šče, na katerem je g. minister prosvete — prosim, da mi ne zameri izraza — odigral piilitiinn komedijo. Umetnost »pati« vendar v moj rcsorl —-vzklikne smr«joč se Radič. To replika izzo« vo v zbornici gromovit krohot. Tudi g. Pa* šič se smeje od srca. Politična komedija je v tem, ker je g. mi« nister prosvete na tej ljubljanski tribuni po dal kategorične izjave... Zelo premišljene in pametne! kliče Radič. , .... na naslov kraljevine Italije, ki jih je j takoj naslednji dan na ne ravno diplomat« j ski način preklical v beograjskih listih. To ni res, trdi Radič. Gromovit smeh pri | opoziciji. Krohot na galerijah. Opozicija • kliče Radiču; VI ste minister komedij in [ demantijev! j Sv. Pribičevič primerja Radičev govor v j Ljubljani z njegovim pisenjem v cDonra» ; o Mussoliniju, ki ga ie nazval Radič za na» j silnika in največjega vojnega hujskača na j Balkanu. Ni res, demantira Radič. Izvolite čitatl, a | nikar ne komentirajte. Čez nekaj dni Je g. minister prosvete ne« [ ——------- na doma izurcmenil svoje mnenje o Musso* i Erik * ® i • C ® VS iini*u- ; Po ificne Mejke Izpopolnil mišljenje; vzklika Radič. Buren j 1 villlVliV smeh. V neki izjavi pravi, nadaljuje g. P ribiče« vič, da je vedno ime! visoko mnenje o šefu italijanske vlade___ To drži. Treba je da veste, da jc Musso« lini pametna glava. Ko bi gledal ta parla« ment, t. j. to levico (kaže na opozicijo), bi rekel, ker ie rekel za parlament v Italiji. O, o, o, čudna avijatika! ss smeje crpo* žici j a Radiču. Ta govor, naglaša Pribičevič, v LJubljani, ki je «ljubljena» posebno zadnji čas od g. Radiča... Jaz jo ljubim, vzklika Radič, in vem, kaj ti ti storil ž njo in da si 80 učiteljev pre* gnal iz nje!! .... ta govor, gospodi, vsebuje gotova mesta, ki so takega značaja, da moramo vprašati, ali se vlada popolnoma strinja s stališčem, ki ga ie minister prosvete izrazil. Ako je minister prosvete mogel v Ljubljani izjaviti, da bomo mi potoni Zveze narodov . zahtevali reintegracijo Slovenije ... i Tega nisem rekel, vpad* živahno Radič. Kot minister ostajam šc' stranke '•» vJaki .n celo bogoslovci demonstrirali. zac;sjem seveda tajništvo SLS niče- - . , i " MUlIJtlU OHCUd lUjlliOlvu JLO lllk-S- . .,Ako * !nmi6t" ,f08el. rec,'' oe nam,H ! sar ne ve. tudi .Slovenec« ničesar več rilo za ?-.«der m Solun. Ki daje izgubil j ne ve dasj je u y nede!jo poro:a! z 5 tuiia elemen« , velikanskim navdušenjem o demonstra- ..... . . j cijah in pisal, da je »zavedno sloven- r m , vprašajte novinarje m I sko Drebivalstvo Ljubljane ministru po i t *te! V; uieccte kamenje pod noge va,ai„ ri, „ <;irt„»„ii„ c«,« slov tov. Te j-videti vladi v zunanji politiki. .... potem je dolžnost opozicije, da vidi, ali je vlada v tem vprašanju solidarna s svoiim članom. Vi bi Iiotesi biti v vladi! kliče Radia Pribičevič dokazuje, da Radič kot aktiv« ni minister oi mogel govoriti tako o zuna« nji politiki naše države: Mussolini, Kemal paša, Cankov, čičerin ... Bog je g. Radiča ustvari! takega, da ne pazi na svoje besede, a vendar je imel kot član vlade dolžnost, da ne poda izjav, ki so dovedle končno do i ervencije tuje države. To ni rcbl vzklika srdit g. Radič. Smatram da po tej besedi ne boste več smeli priti v Slovenijo, in poskrbel bom tudi isto za Hrvatsko. Narodni poslanec, ne sme biti agent tuje države. (Burni protesti pri opo« žici ji) Pribičevič ostaja hladen in mirno nada* Ijrje: Ksdar govori član kraljeve vlade o vj- -ašanfh zunanje politike, mora paziti, kaj govori, a ko je enkrat govoril, potem zahteva čast države, da pri svojem govoru__ tudi ostane. Mislim, da je ponižanje za vso # našo državo demanti. ki gs je poda! g. Ra« SaHIO Z8 2 0111 dič. ko j« videL kakšne odmeve so izzvale ..... njegove izjave. (Odobravanje.) ^ v LiuHi.no najbolj« Harry P.el.film Zatem je g. Prib-čevič govoril o ustavi j »Zigano. ali -Hajduk od Monte To J« ona ustava, ki s« jo prej nazivali ra< ! Diavola» ^ dščevci aprokleta Pribičevičev« ustava*, i Elitni KiliO Matica. kazalo, da se je prišel v Slovenijo samo po nepotrebnem blamlrat.» Menda ni prišteval »Slovenec« tudi samostolne j demokrate med »zavedno slovensko j prebivalstvo Ljubljane«, saj vedno niše, j da so izdajalci slovenstva. Poročal je ! tudi. da so demonstranti kričali: »Doli Radič! Doli izdajalec hrvatskesa naro- j da! Zivio dr. Korošec!« Niti z besedico j ni omenil, da bi vpili »Živio Pribičevič!« \ Šele v torek, ko so listi poročali, da so j demonstracije priredili klerikalci in da j so slabo izpadle, jc začel «Slovenec» ! trditi, da so demonstrirali tudi samo- ' stojni demonkrati in da so vpili pred ! univerzo »Živio dr. Žerjav, živio Pri- i bičevič!« Kakor smo že pojasnili, so se I na univerzi vršile volitve v reprezen- j tanco slušateljev in so ob tej priliki ! javno pokazali veselje nad svojo zmaeo napredni akademiki. Navajamo vse to. j da pokažemo klerikalno lažnivost naši javnosti in ne. da bi s svojimi odkritji omehčali Radičevo srce. kakor piše Elitni Wm matica predvaja danes film, ki je posnet v Ljubljani »b priliki Eadsčevega zborovanja, Brezdvomno ga bo hotel vsak Ljubljančan videti. »Slovenec«. Za nas je s tem zadeva končana. Pozum. ki so ea klerikalci pokazali ob demonstracijah, in poznejša izvijanja »Slovenca« dovolj jasno osvetljujejo klerikalno moralo. Več nismo hoteli doseči s svojimi ugotovitvami in nas to popolnoma zadovoljuje. Vsekakor pa se morajo klerikalci Radiča zelo bati. ker je »Slovenec« zatajil lastne ljudi, predno je peetlin trikrat zapel. -f Mariborski radičevci. — Zadnji »Kmetijski list« objavlja, da tvorijo v Mariboru sledeči gospodje odbor radi-čeve stranke: predsednik dr. Rihard Faninger. advokat: podpredsednik pisatelj in pesnik Rudolf Bende; tajnik Skrabar; odborniki: odvetniški kandidat dr. !g:o Rosina. inženjer Lukman. dr. Rajar. Fras, Štefan Kerec, gostilničar Lipovšek, inženjer Vederniak in Franc Švikaršič, bivši tajnik SLS v Murski Soboti. + Državni uslužbenci In vlada. Finančni minister je vstavil v zakonski predlog proračunskih dvanajstin določbo. po kateri dobe državni uradniki, ki ne doslužijo do I. decembra 10 let, pravico do pokojnine šele po 15 letih. Uradnik bo v bodoče lahko služboval najvestneiše 15 let v državni službi ln bo med tem časom na podlasri uradniškega zakona lahko tudi napredoval, vendar pa bo ostal na cesti brez kruha. ako bo medtem upokojen ln mu bo manikal le en dan do polneea števila let. Ta določba ni niti demokratična niti socijalno pravična. Da je moarel gospod Stj. Radič še povrh izjaviti, da bi se naj uradniku priznala pokojnina šele po 25 letih, to je pač dokaz skrajnega reakcijonarstva v pojmovanju o dolžnostih države napram lastnim uslužbencem. Po novi določbi bodo v bodoče državni uslužbenci neprimerno na slabšem kakor pa privatni nameščenci, ki si n. pr. v Sloveniji pridobe pri Pokojninskem zavodu po 10 letih že pravico do pokojnine in celotne nezgodne rente. Omeniti je tudi treba, da imajo uradniki pravico do pokojnine po 10 službenih letih v vseh evropskih državah. Razen tega razveljavlja finančni minister | uradniški zakon z navadno določbo v • zakonu o proračunskih dvanajstinah. ki j je po naravi samo začasen zakon. Med. i tem ko vlada na tak način postopa z ; uradniškimi pravicami, pa zahteva fi- i nančni minister, da sme sprejemati v I svoj resor ljudi, ki so bili v privatni i službi in da se naj jim leta v privatni službi priznajo za pokojnino, kakor da bi bil! v državni službi. Če se ta določba dovolj »širokogrudno« interpretira, potem bi mogel novi prosvetni minister n. pr. svoji tajnici Kospe Radič-Vandekar všteti njena .zakonska leta v državno službo . . . Uradniki nsjostrej-še protestiramo proti novim določbam, ki so za nas baš v trenutku, ko se potegujemo za najnujnejše remedure, pra- vi udarec s kolom! Uradnik. -f Stric In nečak. V zadnji številki »Hrvatskega Seljaškega Naroda« je ob. javil bivši poslanec Ivan Radič, nečak St. Radiča, izjavo, v kateri pravi, da se nikakor in v nobenem slučaju ne more strinjati s političnim delom St. Radiča, ker je prevarantsko fn izdajalsko za chrvatski republikanski seljaški narod«. Ivan Radič se je pod svojo izjavo podpisal kot član stlavnesa odbora HRSS. -f Hrvatski kstonški dnevnik. *Naša Straža» poroča, da so se hrvatski katoliki zavedli potrebe katoliškega dnevnika. da pa Hrvatski pučki stranki ne- I prijazna duhovščina ln bivši politični 1 voditelji brez stranice (Rittig in druorO zahtevajo, naj bo ta dnevnik strosro nadstrankarski in da se ne sme zavzemati za politiko pučke stranke. S . tem ie dana nevarnost pravi »Naša j Straža«, da pride ta bodoči dnevnik v svobodomiselne roke, kakor je prišel cObzor«, k? sra je ustanovi! škof Stross-mayer! Torei niso zadostno jamstvo za obrambo interesov katoliške cerkve katoliški duhovniki sami. niti nestrankarski katoliški list. samo klerikalna stranka, ki nima na Hrvatskem niti enega noslanca. iih more braniti v polni meri. To se pravi, da so Interesi katoliške cerkve odvisni od ene same politične stranke in da jo nihče drusi braniti ne more. Ako je to res. potem je katoliška cerkev res v nevarnosti -f O konfliktu med hrvatskimi radikali poroča zagrebški radičevski »Večer«. V posebni depeši javlja, da je v beograjskih radikalnih krogih zavladala skrb radi ostrih nasprotij med radikali na Hrvatskem in v Slavoniji. Skupina, ki jo vodi dr. Elegovič, je nezadovoljna Zagonetno umorstvo v Colombi Vam razjasni senzacijonalni film "Polet okoli sveta*. Danes start ob H 11., 3.. .'-s.i. 6., H 8. in 9. uri v kinu cDVOR.-! Srečke dri razrsdne loterije za 11. koio I. razred se dobe v menjalnici Rei-eher A Turk v Ljubljani, Prešernova ulica 44 7291-j Norveško ribje oi je (Dorsch) in emulzijo garantirano pristno, med -cinzlno. priporoča ieksrna Bahovec, L:ub9jana, (pri čevljarskem rrostu . n ia ii posebno za one, ki potrebujejo poUK v krojnem risanju In prikrojevanju oblek ie, da se udeleže tečaja, ki ga priredi Roza Medved, kone. učllišče. Ljubi; ana, Me*tni trg St. 24. Pouk na enostaven ra takoj zapo-padliiv način. Udeleženkam se hrana iu stanovanje na željo preskrb:. 7268-a Podgane, stonlca in ščurka zaiaite patol, stsnol, gamadir QOIO RATOL. Zagreb, 4ioni6tca 21. Ijvtrno solingensito Brstje znamke britve, Škarje, razirnn apz-raia, čopns in k 2h in Jake nože, Jed Ine orodja itd. S763-« „Jeklo" Stari trg Ua attaa&BSBfliaaaBcaH Denar, ali funt mesa! zahteva razjarjeni Shylock v Shakespeare** vem »BENEŠKEM TRGOVCU«. _Elitni Kino Matica, s vodstvom radikalne stranke v Zagrebu. Ta skupina namerava 6. decembra, ko se v Zagrebu vrši veliki ra-dikalski zbor, sklicati svoje lastno zborovanje. ki naj bi dokazalo, da na Hrvatskem le manjšina radikalov sledi zagrebškemu vodstvu in dr. Urošu Tr-bojevidu. Naravno, da bi taka razdvojenost posebno dobro poslužila radičev-cem. ki jih v živo pali napoved radikalskega zbara v Zagrebu. Zato se navedena depeša lahko tolmači tudi kot pobožna želja, četudi razprtije med prečanskimi radikali niso več nikaka senzacija. Po svetu — Pred važnimi posvetovanji v Londo* rtu? Ob priliki podpisa locarnskih pogodb v Londonu »c bo po poročilu «Daily Tele° grapha« vršilo važno posvetovanje med cemško delegacijo io zastopniki zavezniških držav in sicer o civilnem in vojaškem reži« mu v Porcnju, o nemškem zrakoplovstvu io o splošni razorožitvi zavezniških držav. Briand in Vandervelde sta žc sporočila Chamberlainu, da sta pripravljena tudi ta tozadevna posvetovanj*. — člani delegacij, ki bodo podpisali io> carnskt pogodbe v Londonu so nastopni: za Francijo Briand in Berthelot, za Anglijo Chamberiain, za Belgijo Vandervelde in Rolin, za Italijo Scialoja in Giolitti, za Čo škoslovsško dr. Beneš, za Poljsko grof Skr« zynski in za Nemčijo dr. Luther. dr. Stre« semann, državni tajnik Schubert in ministr. ravnatelj dr. Gsuss. — Levičarski blok v Angliji. Kljub dc« mantiju s strani Macdonalda in Thomasa vzdržujejo londonski listi trditev, da so s« vršila pogajanja med dcsnico delavske strar. ke in liberalci v &vrho ustanovitve levičar« skega bloka po francoskem vzgledu. Poga« janja je vodil Llovd George. — O nevarnosti posebnih pogodb med državami je govori! te dni lord G rev ns zborovanju londonskih liberalccv. Rekel je, da morejo posebne pogodbe nasigurati mir za kakih deset let. da pa morajo končno pri vesti do podobnega napetega položaja, ka« kor je bil L 1914. Zato pozdravljajo angle« 5ki liberalci (ocarnske pogodbe. Zveza ra. rodov je izvršila o temi pogodbsmi veliko delo, ni pa mogla preprečiti dveh na6prot« nih si taborov v Evropi. Rusija noče ničesar slišati o vstopu v Zvezo narodov. Toda upa» ti je treba, da bo Rusija kmalu spoznala, da strem ijo locarnske pogodbe po izolaciji Rusije. — Pred norimi volifcemi na Grškem. It s« lijanski listi poročajo iz Aten, da se pogaj« Pangrlos z voditelji raznih političnih strank v svrho razpisa novih volitev. — Akcije proti italijanskim emigrantom. •4'opolo d! Roma» zahteva, naj &c določbe novega zakona proti emigrantom uporabijo predvsem proti bivScmu generalnemu tajni« ku klerikalne stranke Don Sturzu, proti biv« čemu min'strskercu predsedniku Nittijo io proti sindikalistu De Ambreju. — Novi poljski vojni minister. Iz Varša« ve poročajo, da Jc predsednik republike podpisal ukaz o imenovanju generala 2eli« Sowskega za vej. ministra. General Želi« gowski je deloval med svetovno vojno v ruski armadi. V času komunistične revolu« cije v Rusiji je zbral poljske oddelke ter seje ž njimi preko Kavkaza. Odese In Rumu« nile vrnil na Poljsko. — Turčija se noea odpovedati Mosulu. Po poročilih iz Angore. je vlada pod pred« sedstvom Kemal paše sklenila, da v mo^ul. akem vprašanju nikakor ne bo odjetijala ic da ne bo priznala nobenega raz»odiščnr£a sklepa Zveze namdpv. Venecija v spomladanskem solncu nam blešči v poinem sijaju v krasnem monu mentalnem filmu *BF.NESK1 TRGOVEC» po motivih nesmrtnega Shakespeare*. Eir ni Kino Matica. Slomšek (26. november — I25letnica njegovega rojstva.) !me Antona Martina Slomška ie med našim ljudstvom, posebno Štajerskim, tako domače, da je odvišna vsaka ti rada o veliavi njegovega dela. In v osta-!em našs kmečke hiše vestno čuvajo ir. .Medvedovo spominsko knjigo, ki io je ob stoletnici Slomškovega rojstva •vspcsiala Mohorjeva družba med sio-jnske obitelji. nudeč iim s tem dostoj-izčrpno in v posrečeiem domačem lozu sestavljeno biografijo o velikem 'avantinskem vladiki. Na Slomu onstran Ponikve ob južni železnici ie pred 125 leti tekla z belka >rvoro.ienemu sinu Antonu Martinu. S'»m je vzorno slovensko veleposestvo, ' rPor sta tudi Slomškova stariša bila .oni slovenski kmečki korenini. Pojin /Ivo je torej, da je ravno veličastje -tncsra doma poleg dobre vzgoje razbohotilo dušo mladega Slomška in ji cisnilo pečar ger.iialne domačnosti. Le ':ot tak ie Slomšek lahko dal Slovencem slovensko vzgoio in mu segel do ca z vezano in nevezano besedo, preprosto in zdravo kakor naš vsakdanji irni kruh. V Slomšku proslavljamo narodnega :i:-atelia in pesnika, prvega lavantin-skega knszoškofa - rodoljuba, prvega /čitelja slovenskega rodu v šoli in iz-en nje. Kako globoko ie padalo seme -gove vzgoie. dokazaie čvrsto vkore-Irtieni spomin na Slomška, orsteč zno-a in znova od rndu do rodu. Ni ie na -iovenskem popularne j5e osebnosti ka-or ie bil hi ostane Slomšek. Slornško-a dela so zbrana v čedno zbirko, a na njegovo domačijo na Slomu. ki jo je /s?, dr. Karlovšek pred 20 leti rešil iz iidmarkovskih krempljev ter io razvil vzorno ekonomvn. romaio od leta do 3ta mali ljudskošolski izletniki. Slom ostaia pravcata božia not šnlske m'a-. ne na Štajerskem. In to ie prav. kaiti avno mladina mora nnsitj in goiiti veke tradicije Antona Martina Slomška. Sokolska loterija na Taboru Žrebame z glavnim dobitkom 50.000 Din se vrši nepreklicno 15. decembra \ S. Opozarjamo, dn se ie srečkanie za-nsniln in b'!o preloženo od marca na december edino iz razloga, ker bi z : ;iehorn v marcu koma i pokrili stroške ra tiskovine. Naravno ie seveda, da so se srečke v nolni vezavi, pa nai nosijo / g «15. december® aii pa. če so brez tega žiga. Br. članstvo, prliatel.fi Tabora In So--olstva. povemo Vam. da doslej še ved-asoeh daleko ni zadovoljiv. V zadeni času se je pač pokazalo precejšnje . r/manfe. posebno od strani Sioven-/jv, ki žive izven Slovenije in od stra-I zavedni'] domačinov po naših irg'h i večijh stllh. Vabimo Vas vse. da • hiiefp to zanimanje za Taborsko 1o-,ri.'f» se v zad i jih dneh. Loči nas od rečkanja. ki se vrši pod nadzorstvom /,-žavne oblasti, le še dobrih 14 dni. Ni e !r:eri>e. ki bi imela tako jasen in kon-/emi namen kot je ta: velika rnonu-ncntalna zgradba v stanju dograjeva- Vabimo Vas. naročajte, kupujte, raz- rodaiaite! L.iubl.iančanie dobiio srečke vsaki trafiki i i v društveni pisarni So-~!a I. na Taboru vsak dan od 4—7. >?oldne. Vi ki vas išče sreča giavne-: dobitka izven Liubliane. pošljite pri-r.eren znesek na Sokola 1. v Liubliani - Tabor (srečka a 10 Din), da se Vam takoj dopošliejo srečke. Iz več krajev so skupno naročili v zadniem času po 20—50 srečk. — Storimo vse. da se v zadniih dneh izboljša neuspeh prejšnjih mesecev. Loterijski odbor Sokola L Nova skupščinska palača Prestolica naše države dobi po dolgih letih vendarle eno najveličastnejših in najmoderneiših parlamentarnih palač v Lvropi. Ponosna stavba bo dovršena sicer v najboljšem slučaju šele čez dve leti. vendar pa je delo dosedai že toliko napredovalo, da je gotova vsai zunanja slika. Stavba napravlia impozanten vtis. kakor da čaka samo še n3 svečano otvoritev in da se znotraj njenih zidov razvije srce našega državnega organizma. Toda ta dan ie še tako daleč, da mnogi člani sedanje skupščine ne bodo nikdar prekoračili praga nove palače. vsai ne v svoistvu. v katerem zahajalo v sedanie skromno poslopje parlamenta v ulici Miloša Velikega. Sedai se vrše fasadna dela. ki bodo končana v 15 dneh. Šele nato se bodo pričela nolrania dela. Kako se bodo ta razvijala, ne vč še nihče in to tembolj, ker so izgledi radi neodohrenih kreditov zelo slabi Pa čeprav bi bili krediti pravočasno odobreni in tudi zadostni, bi mogla končati vsa dela v najugodnejšem slučaiu v dveh letih. Za pnkritie vseh stroškov ie potrebno 50 milijonov Pin. Notraniost naše nove skupščine bo naravnost veličastna. V sredini palače se bo nahaiala velika slavnostna dvorana za skupščinske seie. Visoka bo 15 metrov in bo obsegala obe nadstropij zgradbe V dvorani bosta dve vrsti lož ter specnalne lože za diplomate ia novi-narie. Dvorana bo okrašena z umetniškimi in kiparskimi deli in velikim številom umetniških slik iz naše 2godovine. ki iih bodo izdelali umetniki iz vseh pokrajin naše države. Tudi nlafon bo okra šen z ogrommmi freskami in kiparskimi okraski. S plafona bo visel ogromen lestenec iž kristalov v vseh barvah V dvorani bo prostora za dvakrat toliko poslancev, kolikor tih ima sedania skupščina. Sedeži bodo pokriti z nailepš;mi izdelki pirotskih preprog Takoi poleg svečane dvorane se bo nahaiala prostra na dvorana, ena nailenšh v vsej zgradbi. določena za skurščinski bufet. Okrašena bo s preprogami, ogromnimi zrca- li ter palmami. Tz bufeia vodijo hod.iiki na levo in desno. Tu bodo dvorane za parlamentarne klube, poleg »iih pa man. še sobe. določene za pisarne voditeljev posameznih sknoin. Po proiektu dobi namreč vsaka skupina tudi zasebne manjše oddelke kot pisarne strankinega vodstva. V prvem nadstropju bodo prostori skupščinskega predsedništva in lokali za novinarje. V podzemskih prostorih bodo na enem krilu oddelki za skupščinsko biblioteko, arhiv in telefonsko centralo, na drugem pa oddelki za centralno kuriavo In električno centralo Nova skupščina bo imela namreč svoio električno centralo, da ne bi bila preveč obremenjena občinska. Posamezni skupščinski odbori ne bodo imeli sej v glavni dvorani, kakor ie to običaino do sedaj, temveč so za to d"l"čene posebne manjše dvorane v pritličju. Na krovu zgradbe bo mala terasa, s katere bodo imeli narodni poslanci kra sen razgled na prestolico in okolico. Tamkaj si bodo lahko tudi h'adili svoie politične strasti. Tehnična ureditev palače bo na naimoderneiši podlagi, tako da bo naša skungčina ena najmodernejših zgradb v Evropi. Čakali pa bomo seveda še dve leti in morda tudi več. kaiti no mneniti strokovnjakov perspektive niso ravno ugodne. Ze v kratkem bo namreč delo začasno zopet tistavlje no. ker niso votiranj potrebni krediti. Ljubliana v mmm .. : • ^... j . ■ .... ..- -Mk&mmm-^ ■:^mm^mm^. Ljubljana. 28. novembra. Ponoči je dobila Liub'iana in bržkone tudi široka dežela debelejšo belo obleko. Sneg je pričel na'etavati okrog 4. zjutraj in se ie vsinal ves dan nn zemPo v gostih drobnih kosmičih. Mesto in okolica imata že popolnoma zimsko lice. Blagor sneg ravno ne prina-a na zemljo, ustvarja pa vsekakor boliše razpoloženje, kakor dolgočasno deževje. Ljudie so bili ziutrai seveda silno presenečeni, kajti ravno včeraj smo imeii po prvem snegu še krasen soln-čen dan in tudi ponoči so misrotale zvezde na nebu še v polnem jasnem blesku. Nikdo ni slutil, da se je jesen morda za letos za vedno poslovila in se umaknila starki zimi. Vsakdo se je sicer radostno nasmeial snežni izpre-membi. poiavile pa so se obenem tudi težke skrbi, kaiti treba bo močnejših čevljev, toplejše obleke, perila in kuriva. Tramvaj se je neprestano ustavljal na progi in ni mogel nanrei. Vslej visokega snes>a so pozneie vprcg'i pred vozove pluge, da so odmetavali sneg s tračnic. Pred hišami so b;le ves dan živahno nn delu ionate. mladina na se je razposajeno podila po snegu in me- taia kepe na vse strani. Vlaki so prihajali v mesto od vseh strani z zamudami: osebni in brzovlaki 1 do 2 uri. tovorni 4 do 5 ur. Izvoščki so izpregli svoie kočije ter potegnili iz stai sani, konjem pa obesili pod vrat zvončke. Ze v nekaj dneh, ko se doslej še rahli sneg neko'iko vsede. bo oživel zooet Tivoli. Sanke, smuči in druge podobne priprave so že pripravljene. Se na nekai ne smemo pozabiti, na ptičji svet. Ubogi ptički so sedaj najbolj potrebni človeške pomoči, zato naj jim potrosi vsakdo, kar more pod kljunčke. Vesti iz Dolnje Lendave Od 11. do 13. t. m. sc je vršila za srez Dol. Lendava zaprisega vojaških obveznikov. Kljub neugodnemu vremenu so se. razen šest bolnih, odzvali vsi. Vseh zaprisežencev je bilo nad 5000. Zaprisego sta izvršila pod* polkovnik Ilič in vojaški referent srezkega poglavarstva Grabrovič,, politično oblast pa je zastopal srezki poglavar Kandrič. Katolik čane je zaprisegel kaplan Herman, cvangeli« čane administrator Hari, izraelite pa dr. Rus dolfer. Razpoloženje med obvezniki, posebno med slovenskimi, je bilo naravnost raza vescljivo. Po skupni zaprisegi je prosilo ljudstvo g. komandanta, naj za gra vojaška godba kolo. kar se je tudi zgodilo. Oficirji so zaplesali skupno s seljaki. Nato se je vr» šil obhod po trgu, katerega so se udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Razmere med kmetskim ljudstvom se v prid državne ideje vsekakor vedno bolj boljšajo. Dne 12. t. m. zvečer se je vršii v Dolnji Ler» davi koncert vojaške godbe iz Varaždina, ki je uspel kar najbolje. Velika eksplozija v Ljubljani U Popolnoma novo Ž Prvič v Jugoslaviji I Senzacijonelno S // CEZAR // veliki senzadjonelni francoski film v petih dejanjih V glavni vlogi popolnoma nova, neprenosljiva In brezkonknrenčna filmika zvezda CEZAR. Kdo je Cezar n kaj se sVriva pod tem imenom Vam razodene Hm poln senzacijonclnih scen. kakoršnih do sedaj v nobenem Hmu niste videli — laredni tiiMek za vsakega, a posebno za prijatelje športa — Za ljubitelje smeha in zabave pridno skibi ,.Hank-Man" Pi dite, zabavali *e boste! — Pr dite, nasmejali se boste! Predstave danes ob 3, 1 sS, 6 t;2S 9. — Izvrstni umflni^ki orkester sv rs pri vseh predstavah. - — Izven pngrama: Nainoveižl svotovnl dogodki v novem Pafhe-Journalu št. 3. ter film posnet v Ljubljani dne 22. nov. 19251 Prihod ministra Stjepana Radiča Utihli*no — Zboiovame v Narodnem domu — Narodne noše — Znamenitost mesta Ljubljane itd. Ta film bo vsled svoje aktualnosti gotovo privabil vsakega Ljubljančana v Elitni Kino Matica vodilni k no v Ljubljani Telefon 124. Sl.ka predstavila ruševino laboratorija tvrUKc za nn-a^aiin-iiit: oaiu»--> na Aleksandrovi cesti v Ljubljani neposredno po veliki eksploziji etra dne 27. novembra. Na tleh leži zidovje stene ter okno. ki je bilo pri eksploziji vržeio na dvorišče. General Mitrovič pred sodiščem Šest dni se že vrši pred beogralskim vojnim sodiščem razprava proti bivšemu divlziiskemu komandantu v Osiie-ku. generalu Zivanu Mitroviču. V javnosti se že ne smatra več kot zanimiv in nenavaden dogodek, temveč boli kot resen slučai. ki more vse prei. kakor koristiti ugledu naše vojske. Tak vtis je napravila razprava proti generalu Mitroviču posebno r3di teca. ker postaja vedno bolj jasno, da temelji pro- ces na precej nelepih motivih. Vest. da je zahtevalo vojno sodišče od vojnega ministra, da stavi pod obtožbo še 34 oficirjev, med niimi tudi brigadnega generala Paiiča. pa ie napravila naravnost težek in silno slab vtis v naši pre-stolici. Ses;i dan razprave se ie zagovarjal general Mitrovič radi uporablianja državnih vozov in konj za svoie osebne potrebe. Priznal ie očitke, iziavil ra. da se ie tako vedno prakt;ciralo tudi po vseh ostalih garniziiah. Tako ie deial tudi ovaditeli general Paiid. ki ie daj^J državne konje aa razpolago tudi Kje se nahaja morilec Henry Turner vara povc senzacija nad senzacijo «Polet okoli sveta». Danes ob >4 U.. 3., lA 5., 6., lA 8. in 9. uri Kino «DVOR». svoji soprogi in hčerkam. General Mitrovič ga je radi tega celo večkrat no-klicai na raport. Tembolj čndno ie zate. da je general Pa;ič tudi radi tega o"it. ka napravil ovadbo proti generalu Mitroviču. O vzrokih, zakai general Mitrovič ni premestil polkovnika Go-beekega, čeprav je predlagal njegovo premestitev komandant 41. polka, se je vršila razprava v tajni seji, in sicer z ozirom na državne interese in uglec vojske. Rojaki! Vsled znanih razmer so morale ed-pasti vse prireditve prilikom petletnice rapallskega dne. Ni nam bila dana možnost, da bi se spomnili ta dan trpečih bratov v Primorju z iavnimi manifestacijami, ki bi jih moralno podkrepile in jadale njih odpornost. Take n o-ralns podpore naši bratje zelo pogrešajo, nadomestimo io pa lahko z gmotno podporo, ki je nninejša in izdatneiša. Zato se obrača Jugoslovenska Matica kot zaščitnica vseh neosvobojen:h sinov na vse rojake v svobodni domovini s toplo prošnjo, da io podpirajo pri njenem plemenitem kulturnem delu in da zlasti gmotno podprejo vse njene akcije, ki stremijo r.a tem. da se po^ množijo niena sredstva. Cim večji bodo dohodki Matice, tem večja bc tudi njena pomoč bratom tam preko. V to svrho je Matica razpisala loterijo, koje dobitke tvorita dve motorni in 25 navadnih moških in ženskih koles. Žrebanje loteriie se bo vršilo dne 20. decembra. Rojaki! segaite po srečkah in dc-kažite. da tudi na ta način snanPesti-rate za neosvobojene brate. Vsak, W kupi srečke in ki bi mu pri žrebanju sreča ne bila mila, bo ime! vsaj polno zavest, da se je na ta način oddolži' svoji narodni časti in ponosu, da je s tem doprinese! svoj delež k gmotni podpori bratom onstran meja. SreCke a 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih traffkah. v Matični knjigarni. Tiskovni zadrugi in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelen-burgova ulica 7-11. Zahvala O priliki svojega petindvajsetega jubileja sem prejela toliko pismenih, brzojavnih ia osebnih čestitk, da mi je nemogoče se vsa« kemu posebej zahvaliti. Zato izrekam teci potom vsem, ki so se me spomnili, svojo najtoplejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujem upravi Narodne« ga gledališča, <*Udruženju gled. igralcev« in mestni občini ljubljanski za krasno cvetje ic dar, gospodu Vinku Bonu, vinskemu tr« govcu, za priznano dobro kapljico, cvetlu čaream Bajt, Korsika. šiču, očetu 4 otrok, ki je n2 nagovarjanji seljaka Ivana Pintariča irmoril posestnika JaKoba Srneca iz Malega M haljevca v Med> jimurju. Razprava je t-ijula več dni in so izpovedale številne priče naravnost never. jetne stvari o strašn h rodLVskih razmerah ubit?ga S-neca. V hiši je bil p-avi pekel. pos"bno, rdkar sc je vselil v h:;o kot zet še Ivan Pintarič. ki ie hotel postati get,p-.. dar in ie imel še ljubavno razmerje s svoio t "čo Marijo Srnečev.-;. Redi tega so se ra.-.' vija': -sprc5t?r>o prervri in pretep'. Jakob Srnec se je končno od'oč'1, da se reši pekla in ie šel drrgam v službo. Ubijalec Jurj Doho«:č je pri zaslišanju priznal, da se je robidi! z Ivanom PintaTi-dem, da mu Z2 -100 D\n ubije tasta, češ. da je p:janec, prenir!--vec in zflimvMrvec. Do= bil je v to svrho na račun 1250 Din. Od te« daj sta nbi pos-jvno nrei'la tm star..!-! Sr* neca. Hotela sta ga obesiti na d^evo, da h: izglrdalo. kakor da j? sam vzvrši! samomor, vendar se jima nikdar ni n-'dila primerna prilika. Konccm meseca m«ia pa je S-nec verdarle postal žrtev jcločirsk-^fa načeta. Dobošič gri jc pričakoval v zased', ko se jo vračal iz Lopatinea in ga ustrrPI s samo« kresom. Srnec se ie takoi c?;l na Ha in že čez nekai trenutkov ird"hnil. Ko ie hi! že mrtrv. mu je po^n«! Dob<->š-"<; še tri krogle v slavo. Aa so izstonih' možgani. Pri razpravi je D^bnSič primal svojo krivdo, zanikal pa odUčno. da Vri hila pri "mini so,,d;'Vžefis tudi Mara Smec. Ivan Pintarič je odkleni?! vsako odgovorn»*t za zločin, ee*. da je Dihn?ič s'cer rrs Irrimis nalni tip. ki te zmožen storiti za d-n»r vse, vepdir na je niceova volia tako »laf^a. da je bil čisto navadna igrgfa v rokah Pintsj r;ta. Na podlagi te izjave ie hi! .h-rij Do« hovič ' ot nenosredni izvršit"'i ttmara obso« ien v dosmrtno ječo. Ivan Pintarič na k»t "-ors>'ni krivec v smrt na vešn'1- doč'm je bila Mara Srnec 1-pt nrr!n!"-na To le po prevratu prva smrtna obsodba v Jakovo«. ■■■■■■■■■■■■sr« Samo ie danesi Jutri je prepozno. Največji najzanimivejši pustolovni film vseh časov „ Polet, okoli sveta** Veliki senzacijonalni pustolovni romani Najlepši velefilm svetat V glavnih vlogah lepa Ellen Richter, lepi Bruno Kastner in Anton Peintner. Maks Landa itd. Poleg krasne napetozanimive vsebine Vas popelje ta film v na t lepše krare svete in sicer iz Pariza v Genovo, Egipt, Aden, Ceylon, indijo, Britsko Indijo, Malajske otoke, Bunda otoke. Kino. San Francisko, New-Yotk. Azore itd Prekaša vsak drug filmi Danes ob pol 11 „ 3., pol 5., 6., pol 8. in 9 uri v »KINU DVOR Telefon 730. Cene navadnei Cene navadnei Mladini vstop dovoljen samo do 6. ure popoldne. tJBt'-1 WJ M8R8ESS!; Tragična smrt mladega dekleta G. Mirko Zabovnik, podčastnik v naši mornarici, nam je poslal obširno pojasnilo o duševnem razpoloženju gospice Schoner« jeve iz Trbovelj, ki je skočila v Žalcu v Sa« vinjo in našla v njenih hladnih valovih smrt Iz pisma je razvidno, da je dekle izvršilo svoj obupni korak v nerazumljivem, silno hipohondričnem razpoloženju. Usodepolne« ga dne se je ponovno izjavila, da je za njo vse končano. G. Zabovnik se je trudil na vse načine, da bi zvedel za vzroke njenega nerazumljivega vznemirjenja, vendar za« man. Nobena tolažba ni pomagala. Razgo« varjala sta se ve* čas popolnoma prijatelj« ski in tudi pri razstanku ni prišlo med obe« ma niti do najmanjšega konflikta. Razmer« je med obema je bilo ves čas, odkar sta se poznala, najboljše ln je zato razumljivo, da je g. Zabavnika vest o njeni tragični smrti silno presenetila in to tem bolj, ker mu je pri slovesu na postaji obljubila, da se od« pelje domov. Da pa bi nameraval izvršiti še on samomor, za to ni imel nobenega po« voda. Kaj je pravzaprav pognalo nesrečno dekle v smrt, ni nikomur mano. Ona sama se je napram g. Zabovniku Izrazila: «Če boš kaj slišal o meni, ne žaluj, ti nisi kriv, ti si nedolžen!« Toliko javnosti v pojasnilo, da ne bi morda kdo delal g. Zabovniku, ki je na nesrečnem slučaju popolnoma nedol« žen, kakih očitkov. Naši v Ameriki PoDtKSna moč Slovencev v Clevelandu. C h I c a z o, sredi novembra. V soboto dne 7. novembra se je po pre-čltanju vseh glasovnic pokazalo, da ie bi! pr! občinskih volitvah v Clevelandu izvoljen ro!ak John L. Mihelič. Kandidiral je v tretjem volilnem distriktu. kjer ie veliko število slovenskih volilcev In s slovenskimi glasovi je tudi zmagal. Izmed dvanajstih kandidatov, kateri so bili že prej v mestni zbornici, je bil on sam v celem distriktu. da je prodrl. Svoie mesto bo zasede! z novim letom. Izvolitev Miheliča Je prva pomembna zir.aga Slovencev v milijonskem mestu Clevelandu. Da se dosedaj niso mogli povspeti ln dobiti svojega zastopstva v občinski zbornici, je bila deloma kriva za Slovence škodljiva razdelba mesta v volilna okrožja. Slovenci niso namreč v Clevelan-dn naseljeni kompaktno In kot taki so po prejšnji razdelitvi v volilna okrožia bili deljeni. Nova razdelitev mesta v pet distrlktov je pa omogočila, da so sknrai vsi Slovenci Clevelan-da v enem distriktu in kot tak! so uspeli. Občinski svetovalec v enem mestu, katero šteje milijon prebivalcev, ni malopo-.nembna pozicija. Rojaki so se tega zavedal! in pred volitvami vprizorili obsežno kampanje za Izvolitev svojega kandidata. Lokalna klevelandska časopisna »Enakopravnost« in »Ameriška Domovina« sta pred volitvami vzlic preišnjem« nasprntstvu skupno delali propagando, čemur se ie v veliki meri tudi zahvaliti za pomemben uspeh. Izvolitev Slovenca v občinski svet ie veliko vplivala tudi na ameriško klevedand-sk® časopisje, ki je vse polno razprav o slovenskem skupnem nastopu pri zadniih volitvah, meriška javnost, ki se nič kaj ne ogreva za tujeze.nce. pa mora tudi v Clevelandu začeti upoštevati Slovence kot političen faktor, katerega pred zadnjimi volitvami rrf bilo. Zagonetna smrt slovenskega rolaka. V Clevelandu so na avenl'l Sv. Klare našli truplo šestdesetletnega rojaka Martina Stupca. Imel ie odrezani nogi In roki. glavo po vso razbito. Za zločinci nimajo nikakega sledu. Smrt rojaka z avtomobilom. ISletnl Josip Ivančič s je vozil s svojim lordom po Payne cesti v C!eve!andu. Drvel ie z največ to naglico, kar je bilo tudi vzrok nesrečnega konca. Zalete! se ie v neki voz, katerega oje se ie mladeniču zadrlo naravnost v prsi pod srcem. Neprevidnež je kmalu izdihnil Po dvajsetih letih čakala na ek-sekncljo oproščen. Te dni ie bil Izpuščen Iz • vezne ici-s v Leaven vvorths, Kaisas, Ju-g«?!ove»j Vnk Petrovič, ki le bil ie 1. 1905 f>bs«'en na smrt in vseh zadnjih dvaiset let čaka! na nsmrčenje. Zadnje čase je Petrovič s pomočio sorodnikov priče! zahtevati, da ga Izpuste, češ. da nikoli nI bi! obsojen v zapor, temveč na smrt. Vukov slučaj je precej nenavaden. Leta 1905. je bi! v Alaski obsojen na smrt radi uboja nekega prospek-torja z zlatom Vtrk je vedno trdil, da je nedolžen, toda pri pričanju pred 25 leti so trije moški pričali proti njemu. Edina evidenca o umoru pa so bile ožgane kosti, ki so jih našli v pogoreli kabini iskalca zlata. Petrovič še danes trdi, da so bile kosti pasle. Obsodili so ga na smrt. a pozabil! obsodbo Izvršiti. Ker je bila obsodba izrečena v Alaski !e no zakonih Združenih držav bilo po- UHHBEaEHBKBHEHBHMH Kila. Opozarjamo vse bolnike na kili, da pride predstavnik brevet ranega obti>r»torja dr. Martin iz Pariza in bo v Ljubljani. hotel Union, dne 3,4,5. deeembra, * Celju ho tei Evropa, 6. decembra, v Mariboru, hotel M oh p, T., 8. daoembra sprejemal od 9.—17. Dobrine, Id jih prinaša brevetirani obtura-/or dr. Martin, cenijo tn priznavalo v Jugoslaviji odlični zdravniki In tttvilni bolni«. Vsakemu posameznemu botnfku te takoj prilagodi aparat, prikladen za njegov i(učaj — tucH pri najtežji kili. Navzoče« Je zdravnik 7>93-i trebno, da io podpiše predsednik Unije. Obsodba je prišla pred tedanjega predsednika Roosevelta, ta pa je menda tudi nanjo pozabi! in zapustil predsedništvo, ne da bi io podpisal. Štiri leta ie Vuk čakal na smrt zaprt v neki duplini, deset čevljev dolgi, pet čevljev široki, pet pa visoki. Biti je moral vedno upognjen, ker on ie orjak več kot šestih čevljev. Ko so prišli na sled krutemu postopanju z jetnikom, je bil ječar v Alaski sam obsojen v zapor. Tedai ie predsednik Taft pomilosti! Petroviča in odredil zanj dosmrtno ječo. Jetnika so poslali v Leaven-worth, kjer so g3 končno Izpustili. Smrtna kosa. Umrla je gospa Margareta Khvora. stara 46 let. doma iz St. Kaputa na Staierskem. Frank Vidmar, doma Iz Zvirč pri Žužemberku, ie umrl v Silver-tonu. Colo. V Clevelandu ie umrla Frančiška Stanko, roi. Videnič. doma iz CerkelJ pri Krškem. 321etni Viliem Simfič je umrl v Bessemerla. Mlch. Istotam je umrl Frank Ravnjak. doma iz Vitanl na Spodnjem Staierskem. Margareta Pavlič. doma Iz Dolenje vasi pri Sent Vidu nad LjnbFano. stara 39 let, je umrla v Morgatowm>. W. Va. Šele 23 let star John Brodnik je umrl v Sted-tonu. Pa. Dopisi ŠT. VIT) NAD LJUBLJANO. V petek Je Izroči! po 9 hi pol - mesečnem poslovanju tukajšnji občinski gerent g. .Josip Matjan županske posle novo izvoljenemu županu g. Babniku. Ob tel priliki je sklical sejo. katero je otvoril s sledečim nagovorom: Ob priliki Izročitve gerentskih poslov se iskreno zahvaljujem sosvetu, ki me Ie z vztrajnost-lo podpira! pri Izvrševanju občinskih zadev. Vaše socijalno in gospodarsko delovanje v tej kratki upravni dobi je Izraz resnega ln stvarnega dela. ki ste ga posvečali v procvlt in dobrobit občine. Mnogo ubogih le našlo zaf>či.šče tn uteho pri izvršitvi naših socijalnih ukrepov. Vaše premišUeno gospodarsko stremljenje je dalo občinski upravi ono smeT. ki je edino prava pri izvrševanju te vairne gospodarske Institucije in je Izbolišala vse morebitne prejšnje zgrešene zamisleke. Omenjam naj samo veliko gospodarsko pridobitev, postaiališče v Mednem. Doslednemu Vašemu delu gre pri 'em vsa hvala. Z Jekleno možatostjo ste razbiH plitvo ofenzivo onih. ki so temu nasprotovali. In ko danes razptiščam gerentski sosvet. Vas prosim, da nadaljuiete svoje delo v dobrobit občine in vseh občanov. KRANJ. Meseca marca smo tu ostanovi-!i mladinsko demokratsko organizacijo «Edi nost». ki šteje danes že nad 100 delujočih članov. Društvo se razvija zelo žtvahno hi ie neumorno v vseh ozirih. Do pred kratkim je lme!o športni, šahovski ln tambura-ški odsek, pred tednom pa sta bila ustanovljena še prired!tveni odsek in ženski tam-buraški odbor, kar je za Kranj posrbna novost. Br. Kotlnvšek poučuje sestre. 17 po številu, in je upati, da nast^pij" nekatere že pri koncertu, ki ga priredi Oriutia s se članov na švedskem rib-stoln: 6. Ritmične proste vaje ženskega naraščali; 7. Hkratne skuoinske vaie Izbranih telovdcev na treh krogih. 8. Ritmične vaje članic: 9. »Devetorica«; moški narašča'; 10 Hkratne vaje moške dece na hradlH: 11. »Petorlca«; izvala vzorna vrsta. Vstopnina: s-deži po Din 10. stoii«ča Din 5. Pred-prodaia vstopnic v soboto 28 in pondellek 30. tm. od 16. do 19. are. Slavnostno akariemlfo v proslavo obletnice Narodnega niedinienia priredi na predvečer narodnega praznika Liublianskl Sokol v Narodnem domn. Začetkom akademlie se izvrši sv»čana ranhliuha novo preletih članov in članic. Telovadni spored nudi polno rrrvih. izredno zanimivih točk v katerih se 'asro odraža visoki nivo društvene telovadbe Lhiblianskl ^okol. razpolaga s celo vrsto Izkušenih mednarodnih tekmovalcev, ob ka terih se izpolnjuje leno število tnlaiših vrhunskih telovadcev. AVademiia bo izraz nenavadno živahne delavnosti moo&^ega raz maha ln vzleta tega matičnega društva Ju-gcslovenskega Sokolstva. Z*četek ob 20. url Vstopnina Din 10. stolišča Din 5. 2236 Poslano! Da ustreiemo ieljam cenj. kinoobb skoval cev smo si ponovno nabavili za dva dni koloralni Harry Pleb fi1r> *Halduk od Monte Diavola• »ti cZIOANO*. Reklamne fotografije bodo razstavljene že jutri. Elitni Kino Matica. Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži velikega koncerta, ki se vrši v torek na narodni praznik v Unionski dvorani v korist novinarskemu penzitskemu fondu. LJnbljanskl Sokol. Za soboto 38. t m. določeno prodavanie društvenega zdravniškega odseka se vrši v četrtek, dne 3. dec. t I. točno ob 8. uri zvečer v društveni čl-falnicl v Narodnem domu. Predava brat dr. A Košir. 2247 Sokol L sporoča svoiemu članstvu, da proslavi v torek dne l. decembra na Taboru praznik »Ujedinjenja«. Ob 20. uri slovesno predavanje br. staroste, zaprisega tekom tega leta vstopivšega članstva, nato Da družabni večer v prid skladu JSS. — Obilne udeležbe pričakuje odbor. Sokolsko društvo LJubljana II. proslavi v torek dne 1. decembra oh H. dopoldne na realki praznik Uiedinjenja. Istočasno se vrši svečana zaobljuba v letošnjem letu pri stopivšega članstva. Udeležba sa celokurmo članstvo In naraščaj brezpogojno obvezna. Sokolsko društvo na V14o priredi v proslavo praznika Narodnega irjedinieflja«. 1. decembra ob 8. uri zvečer v Sokolskern domu telovadno akademijo i zelo pestrim sporedom, na kar opozarjamo vse napredno In Sokolu naklonjeno občinstvo. Prednjački zbor. Sokol ^Iška vabi vse svoie članstvo In naraščal, da se udeleži pohmStevllno pros!a ve pra/n:ka Uiedintenja. ki »e vrši I. decem hra ob 10. url v telovadnici z vsporedom: stav. nagovor staroste, predavanle. deklaracije, slovesna zaobljuba novega članstva itd. 2245 — Sokolsko društvo » Stepanji vasi proslavi s sodelovaniem pevskega društva •Sava« dne 1. decembra L L v društveni telovadnici Narodno ujedtajenje. Na spore-»d so nagovori. pte'e. deklamacile. zaohliu-ba novih članov ln burka enodejanka: »Ka- kršen gospod, tak sluga.« — Začetek ob V18. uri zvečer. — Zdravo! Odbor. Sokolsko društvo Bled priredi 1. dece;: bra zvečer savezni dan z akademijo (pred vanje, petje, godba prosta zabava). V scho-to 5. decembra ob 16. uri Miklavžev veet-za deco, v nedeljo 6. decembra ob 20. uri rj. odrasle. — Odbor. —c Sokolsko društvo v Celiu priredi proslavo Uiedinienja že na predvečer v prnedeli^k 30. novembra ob 7. zvečer v društven! telovadnici Nagovoru In predavanju bo sledila slovesna iaobljtiba člar-stva in razdelitev din'om. O Jborova seja JSS be dne 27. decembra t !., to le v nedeljo pc prazniku sv. Štefana v Ljubljani. Vsaka župa poštje k odborovi seji po enega zastopnika. Seja ženskega prednjačkega zbora ČOS bo v soboto bi nedeljo dne 28. in 29. t rr. v Pragi. Ker se bodo obravnavale važne zadeve glede VITI. vsesokolskega zleta z ozirom na nastop in tekem članic, se bo udeležila te šele tudi načelnica JSS, sestra Joža Trdinova. Zveza med JSS In ČOS glede VIII. vse-sokolskega zleta. Da bo 'ugoslovensko Sr,-kolstvo čim bolj Informirano o vseh podrrb-rtosrih, ki se tičejo vsesokolskega zleta v Pragi, Je zletni odbor poveril posameznikom nalogo, da obveščalo tehnično [n administrativno vodstvo .ISS o teh stvareh. Za obveščanje o tehničnem delu članov je d^lo čen načelnik ČOS, br. dr. Vaniček, g'ede članic pa načelnica, sestra Milada Mala. Kot poročevalec za administrativo )e izbran br. Kare! Svarc. S tem bo ustvarjena najožja zveza med zletnim odborom v Prs^i bi med starešinstvom JSS ki bo o vseh stvareh točno In hitro obveščeno. Zaradi tega tudi zletni odbor niti ČOS ne bosta odgovarjala župam In društvom v Jugoslaviji o zletnlh zadevah In se moralo ta obračati vselej le na JSS za zletne Informacije. Politika v depolitizaciji šole Radič: Dakle dieco. da znate: gkola se ne smljc miješati u politiki;. Radi toga da ml u školi ne vodite nikakovu drugu politiku nego našu politiku sporazuma. I«Kopr!veO Zcebonje loterije b Korist im nn m Zobom se vri) nepreklicno 11 MmM 1925 ? vM Din 50 000. 25.000,15 000.10 000. nadalje dobitki v vrednosti po Din 5.000, 2 500, 1.000, 500, 100, 50, 12*50. Skupna vrednost vseh dobitkov Din 220.000. Naročite srečke. Pošljite denar na naslov: Loterija Sokola E, v L'nblianl, nakar vam jih pošljemo. Kupujte srečke. Žrebanje ■ ae vrM nepreklicno 15 decembra 1325, 726d-i loterijski odsek Sokola l, Ljubljana. Domače vesti Novinarska 2e ne vem, kje sem nedavno čital to originalno zgodbo o novinarju. Novinar je umrl. S težloo muko je premeril vseh onili 9711 stopnic do rajskih vrat. — S čem si se bavil na zemlji, sinko moj? ga vpraša sveti Peter. — Bil sem novinar. — Zal mi je, toda zate ni mesta v nebesih. In je zaloputnil vrata, novinarju pa ni preostalo nič drugega, ko da se ie povrnil preko tonih 9711 stopnic in se poda! preko nadaljnih 3721 v podrum pred pekel. Tu ga sprejme strašna trinožna po-5ast. ki služi za peklenskega vratarja. — Poklic? vpraša pošast novinarja — Novinar, brate! — Mi ie prav žal. toda zate v peklu ni prostora. Nič nI porajtal novinar, ko so se mu tudi peklenska vrata zaloputnila pred nosom. Korakal je zonet navzgor preko stopnic, toda se spomni, da ne more nikamor. Sede torei na pripravno stopnico in csnuie svoj list. In glej. štirinaist dni nato ie imel brez plačno vstopnico za nebesa kakor tudi za pekel. To ie novinarska zgodba. Toda v torek zvečer ie v Unionu novinarska akademija. Jaz že imam vstopnico, ker sem novinar in kot tak že tia zemlii uživam privilegij kakor pokojni kolega na nebešl:ih stopnicah. A Ti. velecenienn občinstvo, hitro še sezi po zadnjih vstop nicah in se ne spotikaj nad novinarjem 'niti tedai, ko pojdeš v nebesa ali v pe-keL ___ M. A. C. * Princ Pavle v Beogradu. Princ Pavle, ki je pri pogrebu angleške kraljice matere Aleksandre zastopal našo kraljevsko dvoii-co, se je predvčerajšnjim vrni! v Beograd, k!er bo kot gost na našem dvoru preživel letošnjo žitno. * Imenovanje v državni slažbi. Policijski kanclist Ciril Bremec ie imenovan za arhiv-cega uradnika pri policijskem ravnateljstvu v Mariboru. * Ustanovitev kr. sodnega stola na Sušaku. Vlada se je odločila, da ustanovi v krat kem na Sušaku kr. sodni stol, pod čegar kompetenco bi spadalo vse Prtmoria- * Srebrna poroka. V Vučji vasi v Prekmurju praznujeta danes v domačem krogu srebno poroko g. Fran Cvetko, okrajni šoi-ski nadzornik v Murski Soboti in njegova soproga Alo;zija, rojena Freuensieidova. Še na mnoga teta! * Smrtna kosa. V Dvoru pri Žužemberku ie umrl v četrtek g- Rudolf Zupančič. Pogreb se bo vrši! danes, 29. t. m. cb 3. popoldne. Blag •■"tra spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Češkoslovaška šola v Beogradu. Češko slovaška kolonija v Beogradu le sklenila da prične v najkrajšem času z gradnjo novega poslopja z tamkajšnjo češkoslovaško osnov no šolo, ki ie bila doslej nastanjena v prejšnjih bolniških barakah. Gradben« stroške bo pokrila večinoma češkoslovaška vlada, ostalo pa beograjska češkoslovaška kolonija. Projektirano je veliko moderno poslop Je * Dar kraljico Marije. Šola za dečie zaščitne sestre v zavodu za socijalno higijen-sko zaščito dece v Ljubljani je prejela od kraljice Marije zhesek 10.000 Din za vzdrževanje dveh goienk v letu 1935.. Šola ie s kraljičino štipendijo odlikovala dve najboljši gojenki tekočega letnika. Kraljica ie bila tudi že za 2 gojenki lanskega letnika podelila štipendijo, s katero sta bili celo teto vzdrževani v šoli za sestre. * Nemške lad'e dovažajo reparacijskl materija!. V snšaško pristanišče je prispela nemška ladja »Aleksandria« in pripeljala 450 ton raznega železniškega materijala, ki ga je prejela naša država na račun reparacij. Med tem blagom je mnogo predmetov za potrebe ministrstva pošte in brzoiava. V prihodnjih dneh prispe na Sušak še nekoliko nemških parobro-dov z reparacijskim tna-terijalom. * Konferenca društev stanovanjskih najemnikov v Sloveniji. Prihodnjo nedeljo, dne 6. decembra se bo vršila ob 10. url 30. min. v dvorani »Slov. Matice« v Ljubljani, Kongresni trg št. 7/1. konferenca vseh društev stanovanjskih najemnikov v Sloveniji. Na dnevnem redu so: 1.) Sedanji stanovanjski zakon in podaljšanje zaščite najemnikov po 1. r.ov. 1926. 2.) Novela k stanovanjskemu zakonu. 3.) Priprave za redni letni kongres !n še drese važne točke. Vsa društva stanovanjskih na;emnikov v Sloveniji se va bljo, da pošljejo na ta sestanek svoje zastopnike. * Jugosloveni v Mehiki. V celi Mehiki je naseljenih približno tisoč Jugoslovenov. Večinoma so oženjeni s tamkajšnjimi domačinkami. Imaio svoja posestva ter so si pridobili mehikansko državljanstvo. Največ je med njimi Črnogorcev ln Bokeljev. V Jermosilu sta se pred 40 leti naselila brata Luka in Filip Pavlovič, ki se bavita s trgovino poma ranč ter sta največja bogataša v provinci Sonora Splošno ju imenuie;o »kralja pomaranč«. Imata lastne nasade, v katerih je nad 60.000 debel pomaranč. Skoraj vsi ostali jugoslovenski rojaki v Mehiki se bavijo s poljedelstvom. * Podmladek Rdečega krila. Po odredbi glavnega odbora priredi Podmladek Rdečega križa svoj dan po vsej državi. Kot dan Podmladka je določen 1. december, to ie dan našega osvobojenja ln ujedinienja. Ker je to prvi dan Podmladka, ki s« proslavlja v naši državi, bo tudi Podmladek od svoje strani vse ukrenil, da čimbolie uspe ta manifestacija Idej našega pokreta. Vsa-ta šola z organiziranim Podmladkom bo ca dan čim svečaneje proslavila: s šolsko akademijo, na kateri se bo poročalo o delu Podmladka ln pojasnil mladini pomen dne- va in važnost organizacije Podmladka; z manifestacijo (obhodom) v večjih krajih, ako to dopuščajo krajevne prilike in vreme; s prireditvijo popoldanskih ali večernih koncertov in zabav za širše občinstvo, odnosno za starše. Ako je v kakem kraju več šol, se bodo šolske akademije vršile posamezno, a obhod, koncert in zabave skupno. Ves ta dan bo v znamenju Rdečega križa, to ie v znamenju milosrčnosti in dela za druge. Miklavževo darilo ki bo vsako damo vzradostilo je krasen damski plašfc najnovejšega modela, ki ga radi neverjetno nizke cene lahko kupi vsakdo, kdor bi rad igral Miklavža pri tvrdki Fran Lultič, Pred škofijo. (Olajšana plačila.) 4 Harry Piel zopet v Ljubljani! Z velikim trudom nam je uspelo osigurati si za prihodnje dni najboljši dosedaj izde« lani Harrv PieMilm «ZIGANO» a!i Hajduk iz Monte Diavola Elitni Kino Matica. * V nobenem gospodinjstvo naj ne manjka zavitka dobrega čaja. Zahtevajte od tr- govcev !e čajne mešanice znamke »Buddha« ker so najboljše in najizdatneiše, vsled tega v uporabi najcenejše. * Snežne galošc, copate, nogavice, čevlje, in čevlje vseh velikosti najboljših vrst, kupimo najceneje pri Voika, Ljubljana, Krekov trg 10. 2255 4 Živčno bolnim in me!anho!ikora skrbi nadvse mila naravna Franc Jožefova gren-čica za dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slavnih zdravnikov, živčnih špecijalistov, se uporaba Franc Jožefove grenčice najtopleje priporoča. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj aH 90 Din za posamezni zvezek. Naročila spre:ema in oddaja 2e prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in njene podružnice. * Opozarjamo na razstavo tvrdke A. Šinkovec v Ljubljani, Mestni trg. —- Glej tudi ogias tia drugi strani. * Izšei ?e najboljši in prvi slovenski »šla-ger« tekoče plesne sezone in sicer »Dara« SlHtnmy-fox od Janka Pieiierja. Ta plesni komad je ritmično zelo izrazit, tehnično lahek iti zelo niefodijozen. Cena jc z ozirom na inozemske «šlagerje> zelo nizka. Na prodaj ie v vseh večjih ljubljanskih knjigarnah. Knjige po znižanih cenah. Naša založništva so zašla v katastrofalno krizo. Obča draginja, izvirajoča iz neurejenosti naših go gospodarski}; razmer, je pognala cene knjig na višino, kamor ii kupoval.ia moč občinstva ne more več slediti. Knjigarne širom Slovenije razpečajo zadnji čas tako malo knjig, da nit! ne krijejo več režije. Slovenski pisatelj ne piše več, in če piše, ne dobi založnika; široki krogi naroda žive brez zadostne duševne hrane. Naša kultura 'e v nevarnosti. Da odvrnejo preteče zlo. so slovenska založništva sklenila znižati cer.e svo jih knjig, predvsem pa tistih, ki se najbolj prodajajo in znižanje najlažje preneso: pri tem so šla v mnogih primerih pod lastno dobavno ceno, samo da dvignejo promet. V današnji številki »Jutra« je objavljen inserat založništva =K!einmayr & Bamberg, družbe z o. z.« v katerem so naštete najboljše knjige z novimi znižanim! cenami. Veliko prijate!!ev dobre knjige, ki jim je bilo v dosedanjih razmerah to ali ono delo predrago, bo zdaj izlahka utrpelo denar, da si jo naba viio. Leposlovne knjige v svojih ličnih vez-bah so najprimernejša darila za bližajočega se Miklavža, za Božič in Novo leto; še posebej pa opozarjarro tudi na gospodarske in druge poučne knjige, od katerih bo imela vsaka slovenska hiša neprecenljivo korist, sko jih bo čitala ob dolgih zimskih večerih. Nadejamo se, da se vsi prijatelji naše knjige okoristijo z ugodno priliko i.i s tem omogo-čfo slovenskim založništvom nadaljevanje njihovega požrtvovalnega dela. Vz!ic gospo darski krizi in pomanjkanju denarja je vendarle res, da je hasek dobre knjige stote-no pomembnejši od svotice, ki jo žrtvujemo zanjo. 22^0 Vse izpuščaje na Eecu, lišaje, mozolje, zajedavce, krvave podplutbe. solnčne in rudeče pege i«d zajamčeno odstranjuje pariška etnu"ziia .Vlsa-gine Adelina Patli", edino nerfektno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanje rolti, ki or.emo ;cčuj<; gubanje kože ter daje obrazu mladeniški izraz in svežost. Vsak dan prihajajo štev I na rri-znalna pisma. Dob.va se v vseh lekzrn?h, drogerijah in paifumerijali za ceno Din SO'— za stekleničko. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. 6074-a * Naši v Ameriki. Na zadnji dan meseca oktobra se je v Newyorku vršila sklepna seja delegatov slovenskih društev lz Grea-ter Newyorka v akciji za zgradnjo »Sloven skega doma«. Zal nekatera društva niso bila zastopana, vsi navzoči pa so podali izjavo, da so njihova društva za to, da se čim prej prične z delom za toli potrebni Narodni dom. »Slovenski dom« se zgradi v predmestju Ridgewood. Gradbeni stroški so prora-čunjeni na 75.000 dolarjev. Vsaka delnica stane 25 dolarjev. V stalni glavni odbor so Izvoljeni: dr. M. I. Pleše (predsednik). Ignacij Zaje (podpredsednik), Anton Cvetkovič (ta:nik), Alojzij Češark (blagajnik) in Ivan j Oerjovič (zapisnikar). V nadzorstvenemu od i boru so Martin Mura, Jakob Slabič, Jakob i OGLEJTE SI Miklavževa darila pri tvrdki M. TKAR v Selenbursovi ulici St. 1. 7269-1 Piškur, A. Jerman, Fran Koprivnik, Josip Maček, Ivan Škrabe in Metod Končan. — Po poročilih iz krogov slovenskih farmer-iev so Imeli letos v Zedinjenih državah zelo vroče poletje. Avgust ie bil skoraj brez de£-Ja. Suša j« napravila mnogo škode. Posušili so se pašniki, pa tudi domači vrtovi. Pšenice in rži malo, oves se je dobro obnesel. — V Clevelandu ie umrla vdova Frančiška Stanko, roiena Videnič, rodom iz Cerkelj na Dolenjskem. Pri vožnji z avtomobilom se ie smrtno ponesrečil osemnajstletnl Josip Ivan-čič. * Slovenec član mestnega sveta v Clevelandu. Dne 2. novembra so se v Clevelandu, glavnem mestu države Obio v Zedinjenih državah, vršile volitve v mestr.o zbornico. Tudi Slovenci, katerih ie v Clevelandu nad 30.000, so postavili svojega kandidata gosp. Ivana Miheliča, ki je bil tudi izvoljen za »courccilmana«, to je za člana mestne zbornice elevelandske. Gospod Mihe!ič pripada ameriški demokratični stranki. * Novinarski penzijski fond. Vsi novinarji v Jugoslaviji so organizirani v Udruženju jugoslovenskih novinarjev s sedežem v Beogradu in sekcijami za posamezne pokrajine. Nobenega dnevnika ni v državi fa !e malo tednikov in drugih listov, katerih ured' niki bi ne bili član! Udruženja, ne glede na stranke, vero tn narodnost. Kljub temu je novinarska organizacija ena izmed najbolj konsoMiraaih ui najiačjih v celi državi. Ko je sedaj premagala začetne slabosti, se je z vso energijo vrgla na delo, da si osnuje penzijski fond za svoje člane, ki vsled bolem i ali starosti ne morejo več delati in se preživljati. Da je to potrebno, ve vsak, kdor pozna razmere. Naša časopisna podjetja so namTeč še mnogo preslaba, da bi mogla nuditi svojim urednikom tudi preskrbo za starost in onemoglost Novinarji sam! tudi niso tako dobro plačani, da bi mogli sami zbrati za penzijski fond potrebna sredstva. Zato so prisiljeni, da se tudi oni enkrat obrnejo na Javnost, kateri sicer vedno služijo. Na najširšo javnost apelirajo tudi te dni, ko prirejajo v Ljubijani s pomočjo naših najmočnejših glasbenih organizacij in s podporo gledaliških umetnic svojo vsakoletno prvodecembersko prireditev' na korist penzijskega fonda. Uverjeri so, da njihov apel ne bo brezuspešen. <- Šikane birokratizma. Poročajo nam: V Mariboru ie cela vrsta ljudi, zlasti iz gospodarskih krogov, ki so prosili za naše državljanstvo in zato izgubili svojo pre'šnjo državno pripadnost. Kdor pa nima čisto poseb nc privlačne protekcije tia razpolago, ne mo re dobiti našega državljanstva s sicer čisto pravilnim izgovorom, da še sploh nimamo zakona o državljanstvu, prejšnji avstrijski pa da tudi ne velja več. Prizadeti niso zato kakor ptice pod nebom na širokem svetu ni kjer doma. Vrhutega pa jim delajo naša ti-pravna oblastva še druge težkoče. Tako so nedavno v Mariboru okoli 14 takim osebam večinoma trgovcem pobrali potne liste, ki iih sedaj r.e nfOrejo dobiti ne od naših oblastev niti od svoje prejšnje domovine. Lahko si ie predstavljati, v kako mučnem po!oža'u so prizadeti, ki so navezani na stalna trgovska potovanja. O teh šikanah birokratizma je razpravlja! te dni tudi odbor JčL v Mariboru. ker so se obrnili nanj prizadeti češkoslovaški državljani. Takšne nerednosti nam najbolj škodujejo na ugledu pred svetom in ie skrajni čas, da skupščina reši pereče vpra šanie zakona o državljanstvu, ki bi ga po sedmih letih naše države že morali imeti. * Sejem v Ptuju. Ker ie v torek, dne 1. decembra državni praznik, se bo vršil v Ptu ju živinski sejem v sredo, dne 2. decembra svinjski pa v četrtek, dne 3. decembra. * Ponarejeni dolarski bankovci. Ameriški konzulat v Zagrebu opozarja, da so v prometu ponarejeni dolarski bankovci po 5 in po 23 dolarjev. Od vsakega falzifikata se na ha:ata v prometu dve vrsti. * Zaščita slovesa naših znamenitih vin. Uradno se poroča: Občinstvo in obrtniki se opozarjajo, da je prepovedano točiti vinski pridelek takoimenovanih direktnih preduk-toriev, kakor so r.. pr. šmarnice, ali noah. elvira, otheio, delavare, horbemont, clinton, iacques, izabela itd. ali pa tudi mešanice navadnega vina s šmarnico ali kako drugo neposredno rodečo vrsto pod imenom vino, marveč mora biti te vrste vinski pridelek označen z imenom »šmarnica« itd. V vseh lokalih, kjer se toči tak vinski pridelek, mora viseti tabla z napisom. Prestopki se bodo zasledovali. Tudi ie razmnoževanje in prodaja takih vinskih trt prepovedana. * Cigani znajo. Pred nekaj dnevi sta se zglasila pri posestniku Antonu Zupančiču v Ranču št. 8. pri Dobrunjah okrog 30 letni cigan ter približno "<~liko stara ciganka. Zupančič, ki je bolan na nogi, se ie da: od ciganov zapeljati, da ga bosta ozdravila. Za n."ma ie kmalu prišla še okoli 17 let siara ciganka. Vsi trije so pričeli nato Zupančiča »zdraviti«, zagovarjati hude duhove itd., ta pa jim je izročil 145 Din v gotovini, srebrno žepno uro z verižico ter obeskom pa so mu cigani za nameček ukradli. * Kdor zna, pa zna. Beograjski listi poročajo o zanimivi dosodbi, ki se je pripetila te dni beogra:skemu trgovcu Čedomiru Ro-stovlču med vožnjo iz Zagreba v Beograd. Na neki mali postaji je stopil v kupe elegantno oblečen mlad gospod ter se vsede! trgovcu nasproti. Dišal je po neki sladikasti tvarini. Trgovec je bil kmalu tako omamljen da je trdo zaspal. Ko se je čez par ur zbudil. ni imel več denarnice, v kateri se je nahajalo več tisočakov. Varstvene oblasti so mnenja, da skušajo prebrisani tatovi uspavati svoje žrtve s kloroformom. da jih brez nevarnosti okrade.o. * 2000 rodbin se Izseli v Brazilijo. Iz oko lice Pakraca na Hrvatskem se namerava Izseliti okoli 2iVH3 hrvatskih, srbskih, nemških in madžarskih rodbin v Brazilijo. Vsi so propadli radi davčnih bremen. Vrh tega j jih mafijo ugodne vesti emigrantov iz BTa j ziUie, ki so se nedavno naselili tamkaj. * • Velik požar v Brodu. V Brodu je predvčerajšnjim v tamkajšnji tovarni Hontsch. ki Izdeluje lesene hiše, izbruhnil požar ter uničil skladišče, mizarsko delavnico in veliko množino materijala. Škoda znaša nad milijon dinarjev. Obrat tovarn se nadaljuje. * Nazarenei nočejo nositi orožja. Iz Mo-staria poročajo o zanimivem slučaju. Neki vojak, ki pripada sekti Nazarencev, je bil ob sojen na šteri leta zapora, ker ni hotel nositi orožja. Nedavno je odsedel ta zapor ter se vrnil k svoji četi. A tudi sedaj ni hote! prevzeti orožja in pride vsled tega zopet pred vojaško sodišče. OIOIOIOIOBOIOBOBOIC o ■ o ■ o ■ o ■ o -II KAM? V detajlno trgovino Pran BERENBA Se u?., saa Erjavčevi cesti št. 2. q KAJ PRINESE? Oblačila in čev- q ■ Ije za dečke, deklice in otroke h 0 po reklamnih cenah. 0 Q KAJ NAJ STORIM? Hiti in kupi, 0 ■ dokler je še čas! * OSOBOIOSOBOKOIOIOSC Fitoi Werner Krauss (nepozabni Lord Hamilion) šteje med najboljše svoje vloge Shvlocka v Shakespeareovem «Be« neškem trgovcus. Elitni Kino Matica. vsakovrstna, v veliki izbiri in po zmernih cenah se dobi pri knnarju ;pn Wmz SespEžsueisks cesša 13 (Kolizej). nnnnnononcDDD Iz Ljubljane u— VSTOPNICE ZA NOVINARSKI KONCERT, ki se bo vršil na praznik na= rodnega ujedinjenia, dne 1. decembra t. L ob S. zvečer v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. V torek, na narodni praznik, se dobe vstopnice, ker je Matična knjigarna zaprta od 9. do 12. dot poldne v veži Kina Matica, zvečer pa od 6. dalje pri koncertni blagajni v Unionu. Radi brezdvomnega velikega navala zvečer se prosi občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji. Pri tej priliki se občin' stvo opozarja, da se začne koncert točno ob S. zvečer; da ne bo prevelike gneče pri gar» derobah, prosimo posetnike, da pridejo čim Prej. u— Novinarjem. Danes, v nedeljo ob 3. popoldne članski sestanek in seja prireditvenega odbora v uredništvu »Slov. Naroda« u— Trgovine dne 1. decembra. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo, da morajo biti trgovine glasom ukaza g. velikega župana dne t. dccembra ves dan zaprte. Obenem se obveščajo člani, da se zapirajo trgovine en teden pred Miklavžem in en teden pred Božičem eno uro kasneje kakor običajno. — Načelstvo. u— Mestni magistrat ljubljanski okrasi vsa svoja poslopja na narodni praznik, dne 1. decembra z zastavami ter vabi občinstvo da stori isto. u— Praznovanje 1. decembra. 1. december se praznuje kot državni praznik ujedi-njenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlorn dinastije Karagjorgjevičev. V ta namen se bo vršilo ob 10. uri v ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja svečano cerkveno opravilo po običajnem obredu. V pravoslavni kapeli bo služba božja ob 9. uri, v evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. V šolah ne bo pouka, v državnih in drugih javnih uradih kakoT tudi v vseh obrtnih in trgovinskih podjetjih bo počivalo delo. Vsi državni urad; in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Od 11.30 naprej bo sprejem;;! velik; župan ljubljanske oblasti v vladni palači poklonitve in čestitke. Glede odloka ministra za notranje pos'e, po katerem morajo biti 1. dccembra vse «radnje^ zaprte, se objavlja, da se nanaša ta ukaz samo na obrtna in trgovinska podjetja. V vseh industrijskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih ( .bratih) počiva de- Zele -.'ročna \ Novost? svojim cenjenim odjemalcem za Mi« blavia ia Boiii v zavitkih po Din 150—, 160'—, 200'-, 425'— is 600'—. Krasno sortirana, pripravna za dražm9, gospodinjstvo in possmezai^a priparo&a Danes In jutri 1 Eesali se boste ako si ne ogledate nadvse lepega, Intere santnega, pustolovnega, modernega filma ,Kralj Šoferjev1 s predrznim Car»io ASdiini Informirajte in vprašajte se ori onih, ki so film že videli, to Vam bode najboljša garancija za prvovrsten film. Toliko spiemembe, kakor ravno ta film, ne n :di kmalu kake — zabavali, stimeli, pii vratolomnih skokih ježili se Vam bodo lasje — a tudi za smeh je skrbijenn Predstave vsak dan pop. ob 3., Vz 5., M 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob 'A 11. dop Kino Ideal DKKfliaBiaBialaBaaBiBceaBHBHSBasvma |B P. n. cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril MI ATELJE V MOSTAH (pri ŠOli) Udsgaislsa cesta 77 a H. Frairaken, konc. zobotehnik 7192-a Tek$S*§hazar LJUBLJANA, Krekov trg it. 10 ono nadciroajsi 9 »KffiiSBSSsaBOBžiasaEsetfcBoasttsaiias !o na ta dan samo tedaj, če to zahtevajo delavci. u— Vodstvo električne cestnc železnice se s 1. decembrom preseli is palače Ljubljanske kreditno banke na Dunajski cesti št. 1 b v prostore obratnega ko!odvora na Zaloški cesti št. 25. S tem dnem prevzame vse posle obrata novo imenovanj obraiovo-d ja g. inž Ivo Tekavčič. u— Porotno zasedanje 'v Ljubljani. V pondeljek dne 14. decembra se prične pri deželnem sodišču v Ljubljani četrto letošnje porotno zasedanje. Za prvi dan sta določeni dve obravnavi iti sicer prva proti Ivan Pogačarju zaradi hudodelstva ropa, druga proti Dominiku Vidmajerju zaradi uradne poneverbe. Vrsta ostalih obravnav Je ni določena. u— K eksplozijski nesreči na Aleksandrovi cesti. Zdravstveno stanje mag. phar. Miroslava Rožmana ter drogistov Alojzija Pavlina in Milana Menarda. ki so dobili o priliki eksplozije pri tvrdki -Saluss na Aleksandrovi cesti težke opekline in se nahajajo v bolnici, je po naših informacijah po v oljno. Milan Menar je sicer najslabši med njimi, veatdar je tudi on že izven nevarnosti. U— Tamburaški odsek del. «Unije». Vsi tamburaši v j>onde!iek v Narodni dom v društveno sobo. Točno ob S. uri. Načelnik. u— Sokolski gledališki oder na Viču uprizori v nedeljo dae 29. novembra točno ob po' & ur; zvečer v Sokolskem domu burko c Velika repatica* v režiji brata Borštnika. K rmogoStevihn udeležbi vabi vse napredno in Sokolu naklonjeno občinstvo prosvetni odbor. Zdravo! a— «Vdo»'a Rošlinka-, premijera danes na gledališkem odru Narodne čitalnic« v Šiški. Začetk ob 20 uri. Vstopnice v Čitalnici od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja Javna odbore v a seja v sredo, dne 2. decembra ob 20. uri v veliki dvoraaii Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 19. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta 12, pfnipritlieje, vhod iz ulice «Za čresfom». u— Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občn: zbor, ki bo dne 11. decembra ob 19.30 uri v Mestnem domu v Ljubljani Dnevni red je razviden iz objav v zadružnih lokalih. u— Klub esperantistov v Ljubljani obvešča vse, ki se žele učiti esperanto, da je izšla popolna slovnica esperantskega jezika. Pismena naročila na klub esperantistov, Ljubljana, Narodna kavama. Osebno se dobi pri Francu Žitniku, Cesta na loko št 23. u— Fotografski atelje V. Bešter je razstavil sliko Veronike Deseniške, Aleksandrova cesta 5. 2246 u— V restavraciji cKolezlJis danes zopet priznano i zborne krvave, riževe in pečene klobase. u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nrč-Gorjanc. 348 u— Težka nesreča bi se kmalu pripetila včeraj pri navalu občinstva na detajlno tr-gervino na Erjavčevi cesti, last konfekcijske tovarne Fran Derenda & Ci«. in to vsled razglasa, da se prodajajo za Miklavža brez dobičk obleke in čevlje za otroke, ker je vsak hotel izkoristiti izredno ugodno priliko. Prodajalno so morali za nekaj ur zapreti, ker niso mogli nameščenci vsem strankam udovoljiti. Naš poročevalec je osebno posetil podjetje, da se informira o teh do-todkih, kjer so mu pojasnili vzrok navala !n ga istočasno naprosili, da objavi, da je vse preskrbljeno, da morejo vsi prit? zopet na vrsto pri nakupu oblek in čevljev po zna nih ugodnostih za Miklavževo darilo. V to svriio bo imelo omenjeno podjetje trgovino celo v nedeljo odprto, na kar opozarjamo interesente. 2257 u— Zastonj dobi 1 steklenico parfuma vsakdo, ki kupi čez 30 Din pri tvrdki M. Bartl, Stritarjeva ulica 2. (Parfumerija in modna trgovina). 2252 u— Citraški krožek v Ljubljani priredi tekom prihodnjega leta svoj prvi javni koncert. V to svrho vabi vse one citraše in ci-trašinje. ki bi mie'i dovolj veselja !n resne volje do sodelovanja, da se nemudoma priglasijo kot novi člani, ker se na poznejše prijave ne bo več oziralo. Vpisovanje vsak pruidefjek in soboto med pol 8. in 9. uro v glasbeni sobi ženskega učiteljišča na Reslie vi cesti. 2243 u— Kolizejski oder uprizori v torek Ks. Meška -Na smrt obsojen!-. Dejanje se godi na Koroškem. Napisana je bila pred vojno in cd takratne vlade prepovedana za uprizoritev in tisk. Kolizejskemu odru se je posrečilo dobiti rokopis in se v torek uprizori , Jutro" svojim naročnikom in čitateljem za Miklavža in Božič. Da olajšamo svojim prijateljem za Miklavža in Božič nakup najlepših in najboljših slovenskih knjig, ki so izšle v založbi •Tiskovne zadruge* v Ljubljani, smo si zagotovili deset krasnih zbirk knjig, ki jih dobe naši naročniki in čitatelji po čudovito znižanih cenah. Tržna cena v knjigarnah znaša za vseh deset zbirk 2316 dinarjev, Baši prijatelji pa jih lahko dobe za 1000 dinarjev, odnosno vsako z uao ^ 100 dinarjev razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane originalna vezava za vse knjige vsake zbirke Se posebej 45 dinarjev. Vseh deset zbirk obsega 89 različnih, popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine za odrasle in mladino. Peta zbirka ima samo knjige za mladino. Ugodnost nakupa omenjenih zbirk nudimo le svojim naročnikom in čitateljem ter samo za Miklavža in Božič v času od danes do božičnega večera. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz «Jutra», ter radi lažjega poslovanja le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v »Knjigarni Tiskovne zadruge« v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži «Ju-lrovo» naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico jo pošljejo izpolnjeno na upravo «Jutra» v Ljubljani, (Naročilnica.) Upravništvu «Juira» v Ljubljani. Podpisani naročam (katercff) .......zbirko knjig. Istočasno pošiljam te knjigi in poštnino metek Din . . . . ............Za vezavo knjig do* dajem U Din .............. Blagovolile mi knjige po prejemu denarja takoj poslati. Ima naročnika (čitljivo):. t ......,............ Kraj, poj'«. ....... Istočasno z Naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici, ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: »Tiskovna zadruga v Ljubljani« poštno-čekovni račun št. 10.708, Seznam knjig v poedinih skupiaah I. skupina: Domači leposlovci. 7ovčar /v„- Izza kongresa. Roman: SorH: Zadnji »al. Roma«: Budal: Kriiev pot Pa. tr« Kupljenika. Zgod. povest: Jenko Simon: Pesmi: Cankarjev zbornik; Stare: Lisjakova ha. Povest; Stritar: Sodnikovi. Povest: Stri, bmy: Simon Gregorčič: Feigei: Tik z« fron« ta Humoreska: Zbainik Fr.i Pesmi. Cela zbirka 100, mesto 247 Din, poštnina 12 Din D. skupina: Domači leposlovci. Tevier; Cvetje v jeseni. Visoška kronika; Kersnik J.: Cye!araen. Roman; Kersnik J : Agitator Roraaa: Lah Iv.: Angelin Hidar. Korotanska povest; Novačan A.: Samosil« nik. Povesti; Zbainik Fr.: Žrtve. Roman; Debeijak A.: Solnee tn senee; Milčinski: Drobiž. Humoresko. Cela zbirka 100, mesto 240 Din, poštnina 10 Din JU. skupina: Tuji leposlovci. Cestar: Ti! Ulerspiegel. Zgod. roman, 3ar« basse: Ogenj. Vojni romiri: Goncourt: De. fele Ellza. Roman; Anatole Franca: Pingvinsk: otok. Roman; Andrejev. Plat zvona. Povest; Zeyer: Tri iegeade o razpelu; Hurhan Vajanski: Leteče sence. Roman: 3určič*Pri' late!j: Zbrami spisi, ilLzv. Cela zbirka 100, mesto 212 Din, poštnina 14 Din IV. skupina: Tuji leposlovci, Dastotevski: Besi. Roman; Fofazzaro: Svet. nit. Roman: Strug: Jutri: Andrejev: Povest o 7 obefcncih; Cehov: Sosedje: Cervantes: Tri novele; Paikln: Kapetanova hči in Jen* ko: Zbrani spisi Cela zbrika 190, mesto 212 Din, poštnina 13 Dm V. skupina: Mladinska zbirka. Levstik Vlad.: Deček brez ime«a; Filip &om: Kako so se vragi ženili: Sorti: Čiri. pmrei; V alte: Pravljiee: Milčinski: Tolovaj MataJ; Mllflmskt: Zgodbe kraljeviča Marica; fiearn: Knjiga o Japonski: Cika Jeva: Ka. Iitatscdsrija; Cika Java: Pisani oblaki; Sorti: B«b in Tedi. Cela 2birka 100, mesto 222 Din, poštnina 12 Din VI. skupina: Dramatična zbirka. Shakespeare: Sen kresne noči, Macbeth in Othelo; Pregelj L: Azazel; Novačan A.: Ve. leja; Ibsen: Gospa z morja in 12 zvezkov zbirke Oder: Lah: Noč na Hmeljniku; .Vu» šič: Navaden človek: štolba: Stari grehi; Petrovič: Ploha; Thcms: Lokalna železnica, Linhart: Zupanova Micka; Svoboda: Posled nji mož; Nulio: Narodni poslar.se; SchOm herr: Zemlja; Korolija: Jufana; Petrovič: Vozel; Žagar: Vrtinec. Cela zbirka 100, mesto 264 Din, poštnina 12 CSn VIL skupina: Znanstveni spisi, Velik: Jugoslavija I. del; Prijatelj: Predhod. niki in idejni utemeljitelji ruskega realizma; Veber: Uvod v filozofijo; čermelj L.: Ma. terija in energija; Hobhouse: Liberalizem. Cela zbirka 100, mesto 216 Din- poštnina 10 Din VIII. skupina: Znanstveni spisi. Mslik: Jugoslavija II. del; Melik: Zgodovin na kraljevine SHS: Veber: Znanost in vera; Stribrny: Simon Gregorčič: Sagadin: Naš sadašnjl ustavni peložaj; Dokumenti o ja. dranskem vprašanju; Corovič: Rasa in ver«; Stojanovič: Kumanovska bitki. Cela zbirka !00, mesto 215 Din, poštnina 10 Dia IX. skuoina: Politični spisi. Lah: Spomini L (ne lete 1914 ); Plfamfc: Pravo in revolucija; Ogris: Borba za jugo. slovensko državo; Hobhouse: Liberalizem; Stojanovič: Kumapovska bitka; Melik: Ju» .slavija T del: GorSič: Socijalna zaščita det, Moderna družba in cerkev; Tičar• Boj nalezljivim boleznim. Cela zbirka i&G, mesto 213 Din, poštnina 10 Din X. skupina: Mešana zbirka. PndVrr.barski: Zbrani spisi L: Šorll: Zadnji va!. Roman; Debeijak: Solnee in sence; F»« gazzaro: Svetnik; Čermelj: Materija in cner. Sija; Hobhouse: Liberalizem. Cela zbirka 100, mesto 275 Din, poštnina 10 Din Ker lahko nudimo le omejeno število knjig' prfporačamo, da se vsakdo čimpreje posluži izredno ugodne prilike za nakup «Jutro vih» zbirk knjig «Tiskovne za druge »J Najlepše Miklavževo in božično darilo za mladino in za odrasle, za sorodnike in prijatelje! »JUTRO" Oglejte si izložbo trgovine Iv. Bonač ki nt>di najcenejša praktična Miklavževa darila! natanko tako. kakor Je bDa takrat spisana. Vsem. ki hočejo dostojno proslaviti praznik ajsdinjenja. kličemo: Na svidenje v torek ob K uri zvečer v salonu pri «Levu» na Go-sposvetski cesti. — Odbor. u— Klub trgovskih akademikov trna svoj Miklavžev večer v Kazini dne 5. decembra ob 8. ml zvečer. Po odhodu Miklavža, ki nastopi s sijajnim spremstvom, p'es in prosta zabava. Vsi trgovci, bančniki {n Indu-strijd ter njih uradništvo z družinami naj-uljudneje vabljeni. Pripeljite svoje otroči-če. Vstopnice za odrasle se d'be v trafiki ge. Severjeve, SeleRbureova ulica. 2257 a— Gospodarsko društvo Samostojne demokratske stranke za spodnješišen^kj okraj vabi svoje pristaše h) člane. da pregledajo volilni imenik, ki bo razgrnjen na vpogled pri g. Seidl, Celovška cesta v času od 4. do 12. decembra, vsak dan od 7. do 8. zvečer. Pristaše opozarjamo, da je zelo važno, da se pravočasno zanimajo slede vpisa v vo-8ira fmenfk, ker sfcsr ne bodo Smeli pravice glasovanja pr! občinskih volitvah. — Odbor, s— Klertkalcl in mestno gospodarstvo, n— Te dni je Slovenec pisal, da je že predzadnji dbčinski svet ljubljanski skleni, da se napravijo trervš asfaltni hodnSki po Starem trgu ta do ktrnca Morjanske ulice, kakor tudi, da se obe uMci t!skujeta. Ker so zaceli te dni alico Starega trga popravljati, sklepa »Slovenec«, da do tlakovanja še dolgo ne bo pr«k>. Mi bi sairto pripomnili, da je btvH občinski svet ped klerikalno komando res mnogo sklepal, naredil pa ničesar. dasi je imel dovoij časa na razpolago. Saj }e tudi sklepal, da bo gradil elektrarno na Savi, pa bi LittbMančani morali še dase^etja čakati, predno bi iim klerikalci preskrbeli več luči. Sklepali so tudi, da bode gradili mrvo klavnico in ledenico, napravili pa niso trč. Za najnujnejšo stvar so tudi smatrali, da zgrade nov rotovž, a niti starega prebelSi niso. Skleipov, sej in posvetovanj je bilo vse polno na magistratu, v Jugoslovenski tiskarn! tn v Unionovi kleti, posledica vseh teh vča-sth zelo dolgih sej pa je bila, da so se klerikalni občinski svetniki prevračali na »letih v fjobljanski ■skobci z mestnimi avtomobili v cestne jarke, mestne k«nje, ki so Jih tndi nporabljali v enake svrbe, pa so morali oddajati v nego korEjaču. V Ljubljani pa se v kakem d nisem oeiru delo klerikalne večine obč n-skega sveta ai pokazalo. Kar se ie sgodiio za povzdtgo Ljubljane, se je izvršilo pod gerentskfcn svetom. Modernizirale so se ceste v takem obsegu, kakor še nikoli prej. razšrlla se je dektrama, povečuje se klav-nfca ta gradi moderna ledenica, prenov Ba so se mestna poslopja, na vsakem koraku vid? Ljubljančan blagodejno raaiiko med poslevarrjem sedasijega gerentskega sveta ta klerikalne veči-ne v bivšem občinskem odboru, Tud: tlakm-artje Starega trga, Flor-jasjs&e uitce kakor tudi drugih mestnih ulic bo prišlo fta vrsto, vsekakor gotovo prej, pred.no bodo klerikalci zopet zavladal! na mestnem magistratu. Vse pritožbe, ki iih objavlija Slovenec«, češ da to ali ono še ni narejeno, gredo !e na račun bivšega obč. sveta, ki je samo sklepal, ničesar pa naredil, in ki le zapustil obč'rtsko go-spodar-stvo tako zanemarjeno, da bo šmel še sedanji gerantski svet kakor tudi bodoč; občinski svet mnogo trud3 in dda, ako bo hsotci popraviti rse grehe k!er?ka!ne nesposobnosti na mostnem magistrata Klerikalci so na mag stratH zapustili žalostno dedšči-no in če bi vsaj videz tega napravili, kar je sedanji gerentski svet. bi se lahko potrkali na prsa, da niso samo sklepali, ampak tudi nekaj izvrš IL ne potrebuje kfr sc blago red! svoje kvalitete in cene samo priporoča. — — — u— Prllcljske prijave. Od petka »a soboto so bili prijavljeni poiictji sledeči slučaji: 1 sum tatvine, 2 goljufiji, I prestopek nagovarjanja k ite.oravnemu pnčetju. 1 ogenj, 1 presarpek ekscesa v pH ar,os ti. 4 prestopki : -jsmegi po ki.'skega reda tn X presto-prek orač sni a policijske ure. Aretacije so biit 'zvršene 3 in sicer: 1 radi postopa-vja, 1 radi kaljenja nočnega miru ta 1 radi beračenja. a— Ogenj v delavnici. V delavnici, oziroma prodajate! optfka Josipa Goldsteina na Jurčičevem trgu št 3 so se v petek malo pred 13. aro vnela poleg peči naložena drva. K sreči Je stopil v lokal, še predno se Je ogenj rarvii, gospodar fcn plamen pogasi! sam. Ogenj ie napravil na raznih pred metih okrog 900 Din ikode. o— K eksploziji pri trrJki 0. Rudolf Žemljic (goljufija), Franc Parfant in Franc Matko (talina); 4. decembra Josip Černoša (požig"1, Fablaa Gršič, Tonio še&aij ta Tomo Vtdakovič (rop); 5. decembra Vtktor Belič. Mira Č črne ia Zora Ogrizek (goljufija). !z Trbovelj t— Razdelitev dela med gerentske sos\>elr nike. Na prvi seji gerentskega sosveta so se formirali sledeči odseki: finančni odsek, sestoječ iz 18 članov; odsek ra kmetijstvo ia ceste, 14 članov; personalni odsek, 13 čla. nov; stavbni II članov: zdravstveni, 12 čla« nov; odsek za javna dela, 13; obrtni odsek, II; cbožni odsek, 10: učni odsek, 10; tržno« nadzorstveni odsek, 12. t— Finančni odsek, ki je imel 25. t. rn. svojo prvo sejo, se bo sestal drugič v sre» do 2. decembra. Dnevni red je tale: čitanje zapisnika prve seje. proračun za 1. 1.926», prošnje za podpore in slučajnosti. t— Nove cene kruha je predpisalo sre» ko poglavarstvo v Laškem. Cene so sc spre« menilo v toliko, da stane 1 kg črnega ali rže nega kruha 4JO Din, belega 5J0 Din. temo primerno pa tudi pccivo. t— Krajevna org. SDS. opozarja vse so. mišljenike in 6impatizerje, da Je volilni ime. 'nik za občinske volitve razpoložen. Dolž« nost vsakega je, da se prepriča, če je vpisan v imeniku ir. če ni. reklamira, da ga vpi» Sejo. Vpogled v volilne imenike je v občin« ski pisarni od 8. — 12. in od 14. — 17. Iz Primorja • Himen. V št Petru na Krasu sta se po. reči!« gdčna Micj Frankova in g. .loško Re. bee. Bilo srečno! • Smrtna kosa. V Rojanu pri Trstu jo nmrl Anton Ferluga. Pokopali so ga v tn bo. ta N. v m. p. • Razpust sindikalnih druitov tiskarjev in litografov v Trstu. Tržaški prefekt je raz« pustil z odlokom dne 24. novembra sindi« kalni udruženji tiskarjev tn litografov v Tr« stu. To »t« bili ie zadnji organizaciji roč« nih delavcev v julijski Krajini, v katerih ni prevladoval fašistovski vpliv. Premoženje društev Je prevzel komisar Avgust Livc« rani • Avtomobilska nesreča pri Razdrtem. Te dni »e je pripetila blizu Razdrtega tež» ka nesreča. Poljakinja Bronislava Urbanova se Je peljala iz Trsta v Postojno na izlet Spremljala »ta jo sestra in brat ter neka znanka s svojim sinom. Avtomobil je vodil 281etni brat Urbanove, visokotolec v Trstu. Na strmi cesti pri Razdrtem pa se je avto. mobil začel pomikati nazaj in se je zvrnil v jarek. Ljudje, ki so sedeli v avtomobilu, so zleteli več metrov daleč in se precej po« škodovali. NaihujSe je prizadeta znanka Urbanove, 37 letna zasebnica Jole Ferrari Iz Milana. Poškodovala se je na glavi in si je zlomila več reber. • Tatovi na Kostanjevici. Iz cerkve na Kostanjevici v Gorici so neznani tatovi od« nesli par svečnikov in nekaj cerkvene opra. ve. Velika mora biti sila. da se tatovi Jote« vajo takih cerkvenih predmetov. Vzemi funt mesa, toda brez kaplje krvi! je odgovor sodnike aa zahtevo ne« usmiljenega Shj-locka v Shakespeare« ovem »BENEŠKEM TRGOVCU*. Elitni Kino Matica. Šport Službeno iz LNP. Vsled zasnežitve obeh igriič se odpovedujejo vse danes v Ljub. ijani določene nogometne tekme. Tajnik C. Službene objave LLAP. (Tehnični od» bor). Jesenski cross«country LLA.P.. ki bi fe imel vršiti danes, 29. t. m. sc vsled snež. nega zameta preloži na poznejši čas. — Pno čelaik tehn. odbora LLAP. Primorje (Hazcnska sekcija). Da« nes točno ob 10. uri prvi zimski hazenski trening, obvezen za vse hazenašice v dvo» rani v Kolizeju, Gosposvetska cesta. Zbira, lišče ob 9.45 pred Kolizejeni — Trener. Tajnik ZNS Schneltcr odidt iz Zagreba, ker je premeščen v Beoorad. Zagreb izgubi z njim enega naiholj agilnib športnih de« f*»»cev. Drsalne tekme za prvenstvo Evrope ae vrSijo 30. in 31. januarja 1926. v Davosu. Lani si je priboril evropsko prvenstvo Di;« najčan inž. BockI. Turneja Cradjanskega v Nemčiji. Ka« kor lani bo tudi letos Gradjanski odšei v Nemčijo na daljšo turnejo. Igral bo proti najmočnejšim nemškim klubom, in sicer v NCrnbergu. Frank furtu, \Viesbadr.u iu mo« goče tudi v Leipzigu. Afriika olimpijada. Leta 1927 sc bodri vršile v Aleksandri}! v EgJptn afriške olim« pijske igre. Nastopali bodo ie domačini i» Severne Afrike. program bo obsegal nastop ne disr'pline; lahko atletiko (teke. maraton« ski tek. skoke in meterie kopia). kolesar« sko dirko na 175 km dolgi cesti, nogomet bolp?, sabljanje, plavanje in veslanje. Te olimpijske :2re se vrše pod protektoratom egipč; oskega kralja. ! Senzacionalen proces proti komunističnim sodnikom Redek pojav v zgodovini kriminalistike. V Harkovu se ie v prvi polovici novembra začel pred naivišiim ukrajinskim sodnem senzaciionalen proces. Na zatožni klopi sedi 80 krivcev. bivšb ljudskih sodnikov, iavnih in tainih advokatov ter z niimi vred skupina iiudi. ki so v liarkovskem okrožju uganjali take reči. ki lih ljudstvo ne pomni v Rusiji. Ti ljudski sodniki, večinoma ljudie. ki so prišli na površje za časa revolucije. so stvorili poseben režim, ki ie operira' z laravnosf zločinskimi argumenti zooer svoie sovražnike. Dokazano ie bilo. da so bili sodniki v večini slučajev podkupljeni. Za nagrado v blagu so bili priprav!;eni obsoditi Trudi na strožie ali na milejše kazni. Pošteni ljudie so čestokrat prišli v iečo brez vsakega pravnega povoda. Sodišče v Harkovu ie bih nrava centrala zmede, nereda in amorale. Obtožmca navais prestopke obtožev cev na 35ih straneh. Citala se ie na treh seiah. Glavni krivec v procesu je advokat Demčenko. ki ie obtažen. da je s nodkunovaniem in z nagovarjanjem dosege! vpčkrat oprostitev kliientov. katere ie zagovarial in — to se raz-ume — tudi sam izžemal. Obravnava bo traiala več tednov. Ni treba povdariati, da ie ta ppoces največja seizr-ciia v pravnem življenju povojne Rusije.__ Horoskop Evrope Astrologija o bodočnosti evropskega kontinenta. Znani astrolog A. M Grimm ie. kakor ;;;amo v nemških listih, pred kratkim 2rdal kni;go »Bodočnost Evrope». v kateri podaia n.»odo našega kontinenta v nasledii'h 50 !etih. V svoiih prorokova-niih obravnava vsako posamezno državo zase. ori čemer se sklicuje na iz-cpno izračunane astrološke podatke. Značilno za niegovo kniigo ie. da ne "odaia v nie' svojih astroloških prerokb zjoji v širokih meglen:h obrisih, marveč v povsem določeni obliki in deloma celo v naima )iš:h podrobnostih. Grimma ni strah, podaiati v prerokbah docela nedvoumne termine in leta. kar ie spričo stališča, ki ga danes zavzema astrologija v človeštvu, vsekakor združeno s nreceišniim rizikom. Orimmove prerokbe so v bistvu pesimističnega značaia FV> niegovem b<>d> bodočo Evropo pretresale neprestane :r'ze. revolucije, prevrati in vojne. Kot odločilni dogodek dvaisefega stoletia ;menuie Orimm zmago boljševizma, ki bo poma'em prodrl skorai v vse evropske države, toda povečiii ne revolucionarnim, nego evoluciiskim potom. Nekaterim državam prerokuje Orimm celo razpad. drugim pa izgubo samostojnosti. V Franciji bo po Orimmovih iz-.•aianiih do leta 19,38. prevladovala kriza Leta 1926. bo Franciia razdrla pogodbo z neko zavezniško državo Leta 1938. se bo začela perioda mirnega raz-,ro»a: literatura se bo dvignila. Franciia se bo naskmila na ostale države Prevladala bn politika miru. leta 195.3 se :>o vnovič začela enolia političnih napetosti; 1. 1968. bo izbruhnila «novosoci-a!istična» revohiciia. toda že leta 1971. se bo noiavib monarhistična protirevo-ticiia. ki bo imela za posledico propa d Franciie. Šele leta 1975. se bo iz razva-in dv'gnila nova. toda znatno zmanjšana Franciia. Nemčiia bo morala prestati velike rretrese. revoluciie in voine. potem bo ra postala naimočneiša evropska država. Leta 1926. se bo začela komunistično - hoiiševiška revohic. promenada. moderni p!es. Sam Kemal-naša ie nedavno priredil p!esno zabavo v čistem evropskem stilu. Dame iz angor-ske elite so prišle v modernih toaletah. Le par izjem ie zakrival paičo'an a še te je Kema!-paša suvereno pozval, naj se razkriieio. kar se ie takni zgodilo, fihazi Kemat-raša je pač skrajno dosleden reformator. Jack-razparač v novi izdaji Kdo še ni ču! o slavnoznanem. strašnem morilcu Jackn - razparaču? O .lacku. ki ie. kakor kaže že niegov pridevek. moril Mudi na ta način, da iim ie naral trebuhe? A ni moril vseh Iiudi vprek. na katere ie naletel: privoščil si ie ed^no !e ženske. Zdi se. da se ie zda) poiavil lack številka M., ki meni, da mora nadalievati delo svoiega prednika. Tako vsaj čitamo v ameriških list h. Iz mesta West Toledo (država Ohio v Zedinienih državah) ie r>r:S'a vest. da se tam klati neki blaznež, ki ie v nar dneh postal strah in treret vsega prebivalstva. Niegovo sovraštvo se obrača posebno proti ženskam, ki iih nanada na samoti in nobiia z batom (v tem se torej razlikme od famoznega Jacka-razparača) Prvi dan ie postalo žrtev niegove besnosti sedem žensk, od katerih sta dve že podlegli dohli^mm ranam. Dve med niimi sta utekli smrti !e. ker so iu šč'ti!i dnlgi lasie. ki s® ub'aži!i udaree. Nekai poMciiskih stražnikov se ie preobleklo v žensko obleko. ment»č. da bodo na ta način najlaže zasledili blazneža. V tem so prišla 17 Toleda nova poročila. ki iavliavi. da se ne samo stražnikom ni posrečilo nevarnega zločinca aretirati, nego da sta ee!o padli dve na-dalini ženski kot žrtev nepoznane*^ napadalca Ena izmed njiju ie r>oda!a sledečo s!'ko o blaznem zasledovalcu žensk: »Zločinec meri v viš:no kakih 190 centimetrov, ima dolge čne. kodraste lase oči mu žare kakor ogeni. zobie mu š'rl» iz l'st. in ip n-« vH»r prei R. M. PierazzL Dvignjeni signal Železniški inženir Peter Monnldi je bil blazno zaliubljen v Ado Oinldi in <0 se mu je nekega dne posrečilo, da se le zaročil s to muhasto lepotico, ni hilo njegove sreče ne konca ne kraia. Ti dnevi so ga navdaiali z brezkraino srečo in so mu vlivali izvanredno silo, tako da ie delal več nego kadarkoli r;rei, samo da bi moge! zadovoljiti vsakemu zahtevku svoje lene zaročenke. Ali nieni zahtevki niso bili v razmerju z nieno ljubeznijo. Zahtevala je od Mo-naldiia vse. ona pa mu je jedva naklonila kakšen nasmeh: nekolkokrat mu je odkrilo izjavila, da mora biti zadovoljen že samo s tem. da je pristala na to. da bo njegova zaročenka. Pe'er Monaldi ie unal na boljšo srečo, ko postane slednjič mož Ade Gualdi. Ali ni posta!. Nekega dne se je vse spremenilo. Na brutalen način ie izjavila Ada Petru Monaldiiu, da ga ne more več trpeti, da ii ne ugaja več. da ni dovolj bogat za njo in da bi bilo potrebno, da si Poišče kakšno drugo žensko, ako se misli oženiti. In pokazala mu je naravnost vrata in vrgla za njim cvetje, ki fi ga ie tisto jutro poslaL Peter Monaldi ie m;s!il. da ie to nekakšna najnovejša kaprica in da bo dva ali tri dni ro tem vse zoprt no starem. Ali 7aiečal ie od bolesti, ko ie že čez neko!;ko dni slišal, da se je Ada Gualdi zaročila z bngalim in lepim ka-petanom Pipo de Renzi. »Sumljiv se mi zdi ta Monaldi« je reke! čez nekai dni eden od njegovih nrijateliev. »Odkar ra ie Ada zapustila. se je tako sprrmeni!. da misVm. da se mu ho skoro zmešalo! Zelo rad je imel Ado.« Ko sta novonoročenca. Pino de Renzi in Ada takoi po poroki §'a na železniško postaio. se ie vtreal nad mestom oblak Zaradi silne vode so morali vozovi ostati za nekaj časa na postaji. In novoporočenca in vsi oni, ki so orišli. da se poslovijo od niiju. so bili veselo razpoloženi. Na račun porodnega potovanja ie padlo mnogo $a!. Pipo de Renzi ie bil izredno eleganten v svoji DOfniški obleki — zaradi pota v inozemstvo ni sme! oblrči un'?orme. i Ada. v zavesti svoie lenote in elegan- ' ee. je bila vedra in ie želela, da io vsi vidijo. Z vsr\omur se ie razgovarjala. za vsakega ie imela liubezmvo besedo ali nasmeh . . . Oblak je preletel nično lice samo, ko je zapazila na pero- i mi silhueto Pc-'ra Mo-ialdija. In ni ii bilo lažje niti. ko ie v;dela, da je Peter Monaldi zapustil peron. »Ali se skoro odP"!inmo?» ie vprašala. »Rada bi. da bi čim prei šli.« »Se deset mnit* ie odgovori! posta ienar-eln:k z diskretnim n^mcliom. »Voda ie pokvarila neke prehode. 00-nravliajo iih. Treba ie. da se nreišč"io tudi mostovi . . . Pod;t? mirn:: poslal! smo, da pregleda. ftr'i glav«oga inže-niria, gospoda Petra MnnaidMa.e K sreči ni Ada in n:hče od onih. ki so nrišli. da se poslovijo od nje. slišal lega imena Dež ie z vso silo udarjal ob stekleno peronsko streho. m Šofer Petra Monaldija se ie čudil, zakaj mu ukazuje gosrod, naj vozi z vratolomno brzino. Dež ie še vedno H kakor iz škafa, cesta ie bila razrita in preplavljena z vodo. Vendar je Monaldi velel, nai dirja, leti . . . Peter Mona!di ie bi! kakor v vročici. Ada Gualdi ie postala danes žena drugega človeka. Ada. katero ie on toliko ljubil. Pripravljata se. da odpotujeta sedai v svet in da se v kakšnem kotičku naužiieta ljubezni. Kai. Pbo de Renzi. da se dotakne finega Adine-za telesa! Kaj nai ipak. pripade druge- mu to. kar je on tako željno pričakava' .. . V glavi so se mu roraiale čudne misli ali vse močneie ie stojala v ospred-ie m:se1. da mora nrcpreč ti srečo Pl-na de Renzi. ki gotovo že zdaj uživa v tem. kar ima priti .... Da, ena dva se pripravljata na pot, ali ie Da potrebno, da prideta tudi na cili? Avtomobil se ie nazadnie ustavil. Mo-mldi ie zt*u! šhti vode in človeške glasove. Bili so na obali močno nara-st!a reke. preko katere ce ie vzpenjal železniški m«st. Peter Monaldi ie pogledal: Voda. motna, skoro črna, je besio tidariala rb stebre in obalo . . . Monaldi ie potlači! klobuk na rlavo. obleke! nlašč in stopil !z avtomobila. Z železniškega nasina mu ie prihajala nasproti množica litidi. delavci in nadzorniki na nrogi. Dasiravno vsi v dežnih plaščih, so bili vendar vsi mokri do kože . . . »Gospod Monaldi!« Je iavil eden od nrožnih nadzornikov. ^Pregledali smo vse dele proge in kar ie bilo pokvarjeno. smo popravili . samo en prehod ie treba še zavarovati: čim bo to delo gotovo, naznarrmo. da ie proga prosta in brzovlak. ki čaka. se lahko odpelje.« »A most?« vpraša Monaldi, »Če bj voda ne rastla, bi bilo dobro. Ali voda še vedno raste In s tem tudi nevarnost. Zato ie potrebno, da vozi brzmlak preko mosta s čim najmanjšo brzino « »Ali ste ukrenili vse notrehno?« je vnrašal Monaldi. ki se ie nenadoma domislil, da Ada in Pino de Renzi ne smeta živa preko tega mosta. »Da. Snustil! smo na oni krivini signal in brzovlak se bo ustavil. Tedaj bomo poiasnili vlakovodii položai...« »Prav dobro, hvala!« ie odgovoril Peter Monaldi. ki ie že sklenil, da prepreči srečo novoporočenima . . . »Prehod ie gotov: naznanjeno ie. da se brzovlak lahko pusti!« ie iavil eden od delavcev prav v trenotku. ko le Peter Monaldi nomislil :kaj na. če bi ss dvlgpil signal in hi brzovlak z vso svoio brzino pridirial na most? »Hva'a. hvala!« ie odvrnil Monaldi. Potem, kakor da ie bi! na čistem s svo-iim načrtom. Zdaj hočem biti na mestu, ker ie treba, da se voz ustavi. In z naglimi koraki ie še! h krivini, kjer se ie nahaia! signal. Poleg velikega signala je stal neki prožni stražnic. Nemo ie pozdravil inženirta in pokazal na signal, da je vse v redu. Monaldi je stopil prav k signalu in njegov po-«it4 je padel na ročke, s pomočjo ka- sličen živali kakor človeku. Njegova moč ie uprav nečloveško velika.« Razumljivo ie. da vlada v mestu velikansko razburjenje. Ljudje si niti ne upajo "a cesto, posebno ženske. Policiji se je dozdaj prijavilo nad tisoč članov »Ameriške legije® in na stotine drugih prostovoljcev, kl pomagajo straž likotn pri patruKranju po ulicah. Toda do danes se ie vse poizvedovanje izkazalo za popolnoma brezuspešno. Upati pa je. da bo zločinca kmalu zasegla roka pravice. _ Izredna strojepiska Dražestne in nedražestne strojepiske igrata pogosto važno ati celo odločilno ulogo v živlienskem nomanu mnogih moških. Ni jim toliko za napredek v svojem poklicu, kolikor za napredek v vrstah človeškega nodu. kar ie seveda razumljivo, če ne naravnost prirodno. Le redke so izjeme, ki dokazujejo pravilo. Taka izieir.a ie 22!etna Odetta Plau. ki si je pridobila evropsko ime že na strojepisni tekmi I. junija 1919 v Com-piegneu. V oktobru istega leta si je pridobila prvo nagrado na tesnopisni tek-mi, ki jo je priredi! francoski tesnopisni zavod. Od tedai naprej ie bila vedno zmagovalka na vsaki tekmi. Kot izvrstna strojepiska in tesnopiska je dobila dobro službo pri Zvezi narodov. m sicer v mednarodnem delovnem uradu kot tajnica Alberta Thcmasa. Ude Jeiila se ie še mnogih tekem ter je vedno zmagala. Gospodična Plan ie rojena v Mansu. Njen oče je pade! v vojn! in deklica si je morala preskrbeti življenjski obstoj. Izbrala si je poklic svoie matere, ki ie tudi strojepiska. Poleg hitrosti v pisanju pozna izvrstno tudi pravopis. ki ie neizogiben pogoj za vsako strojepisko. Sueški prekop Ena naivažnejših vodnih poti na svetu je Sueški prekop, ki spaja Sredozemsko morie z Rdečim in s tem z Indijskim oceanom. Razen Panamskega, ie to najvažnejši kana! na naši zemlji Od njega pa se razlikuje tudi v tem. da je brez zatvonic. kar je znatno olajšalo njegovo delo in tudi vzdrževanje. Razen tega premerijo ladie nekaj nad 100 kilometrov dolgo progo veliko prei kot Panamski prekop, ki ima več zatvornic. čeprav je skoraj za polovico kraiši. Sueški kana! ie bil otvorjen z velikimi svečanostmi leta 1869. Ker preseka prekop veliko peščeno puščavo, ki se ondi dviga !e nekaj metrov nad površ:no obeh morij, je naravio. da prihaia v kanal vedno velika množina peska, kl g3 je treba od časa dn časa odstraniti, sicer je kana! preplitek. Zadnje ča*e ie začela družba, ki obratuje in vzdržuje prekop, delati obširne priprave, da bi se kanal očistil, razen tega Pa tudi razširi! in poglobil. Ta umetna vodna pot ne ustreza več zahtevam. ki jih ji nalaga vedio večji promet Med voino je le tu in tam kaka zavezniška ladia pasirala kanal, ki gi skorai niso vzdrževali. Zato ie danes v njem toliko peska in zemlje, da se je že večkrat pripetilo, da se ie ena aH druga velika ladja zarila v dno. Ko bo čiščenie prekopa gotovo, kar bo traialo precej mesecev, se bo dosegla krasna in naravnost >dea'na vod-ia pot. Ob otvoritvi je br! prekop globok 7.8 metrov, kasneje pa so ga poglobili na 10.8 m Sedai nameravalo opraviti globino na 12 metrov, tako da bo lahko plula po niem tudi največia ladia. ne samo sedanjosti, ampak tudi bližnie bodočnosti. Kako bo v daljni prihodnio-sti. tega seveda danes ne more n'bče vedeti Računajo pa. da bo globočiia 12 metrov zadostovala za več desetletij. Največii parnik. ki je kdaj vozil po Sueškem prekopu, ie segal 9.3 m globoko. Za prihodnja leta računajo z globino 10 metrov pri ladiah. ki jih grade vedno večje. Leta 1869. je bil prekop na dnu širok 21.5 m. Kasneje so ga razširili na 45 metrov. Sedai hočeio širino podvojiti in jo torej spraviti na 90 metrov, tako da se bodo ladie povsod lahko izogi'oa'e drugim. Sedaj se na vsei dolžini kanala nahajajo v gotovi razdalii širša mesta, kier se parniki drug drugemu izogibajo :n so ta mesta takorekoč postaje, ali bo-!le lzogibališča kakor pri enotirnih železnicah. Ko na se kana! razširi, bodo ladje lahko mirno plule druga poleg druge. Vozile bodo torej proti severu vse v isti polovici prekopa, proti jugu pa po drugi. Z drugimi besedami, ustvari se torej, ako smemo uporabiti kot primer železnico, dvotirna proga. Manjše ladje so se že sedaj lahko izogibale druga drugi sredi poti, večje pa so morale počakati na izogibališčih. Zato so ob vsem kanalu postavljeni daleč vidni signali kakor pri železnicah, zlasti pa ob obeh vhodih, na severu pri Bort Saidu in na iugu pri POrt Tevfiku pri vasi Suez. Parnik ne sme v prekop, dokler ne dobi predpisanega znaka, keT je sicer nevarnost trčenja. Kakor rečeno, velja vse to le za večje ladje. Da se ustvari takorekoč dvotirna proga, bodo sedaj razširili površino kanala, ki je doslej znašala od 93 do 155 metrov, najmanj na 132 metrov. To zadostuie za dve še tako veliki ladji, ki vozita druga mimo druge tudi po toči. Kako zelo je velikost kanala zadnia desetletja napredovala, se vidi že iz tega. da so mogle še preteklo stoletie nluti no Sueškem prekopu !e ladie do 4000 ton. danes pa lahko vozijo parniki do 20 tisoč ton. Priprave za poglobitev in razš'rienie prekopa so v polnem teku. V treh glavnih mestih, ki orlhaiaio za nk>vbo po kanalu v poštev — v Port Sa!du ob Sredozemskem morju s 70.000 nrebivalci. Ismailia v sredini in Port Tevfik pri Suezu ob Rdečem morju — je danes zelo živahno. V Port Sardu kot industrijskem središču kaialske cone so delavnice orekKmne družbe, kier ie zaposlenih nad 1200 delavcev z vzdrževanjem in popravilom raznih vlačilcev, parnih bagerjev. žeriavov itd. Posebno mnogo oeska priba;a v kanal pri severnem vhodu, vsled česar so pred kratkim zgradili pri Port Saidn močan nasip. ki zadržuie oritkk peska ln zenlie. Sedež kanalske družbe ie v lsmailiji Nenavadna operacija Medicinska revija »The Lancet* poroča o zanimrvi kirurgični operaciji na londonski kliniki: Neki pilot, ki je bil tned vojno težko ranjen, je silno trpel radi pritiska gotovih mišic na srce. Zdravniki so sklenili. da ea onerirajo. toda njegovo stanje je bilo tako nevarno, da se zdravniki niso unali poslužl>ti se splošne anestezije. Edini izhod so videli v lokalni anesteziji okrosr srca in sicer z injekcijo novokaine. Kirurgi so odprli del prsi nad srcem ter so odstranili mišice, ki so nadlegovale bo!n'ka. Med operacijo se je bolnik pri pooolni zavesti razgo-varia! s strežnico. Pozneje je izjavil, da med operacijo ni čutil naimanjše bolečine. V zdravniških krofih menilo, da je ta slučaj operacije ve!;k korak k napredku zdravljenia srčnih bolezni. Revija pristaviva, da je bolnik med vojno kot pi!(*{ pade! s svojim Icalom na nemško fronto in da so Nemci zelo skrbeli za njegovo zdravje. Zdravnik, ki ga je zdravil, ie v vsakem p:smu. ki ga je poslal bolnik domov, poročal o poteku njegovega zdravljenja. Kino V štirih minutah obsojen na smrt Porota v Manchestru je doseela rekord sodnega postopanja. Od trenutka, ko je bi! obtoženec pripeljan v dvorano pa do rzrekj obsodbe so minule samo štiri minute. Obtoženec je bil 29 letni Samue! Johnson, ki ie zagrešil zločin umora. Ko je prišel obtoženec v sodno dvorano. ga ie predsednik v smislu angleškega zakona vprašal, če priznava svojo krivdo, oziroma če se namerava zagovarjati. Obtoženec je odgovoril: 'Kriv sem!» Predsednik ga ie opozoril: »Ali veste, da boste na podlagi te vaše izjave obsojeni brez olajševalnih okolnosti?» «Vem», je odgovoril obtoženec. «AIi je res, da ste odklonili zagovornika?. «Res je. Odklonil sem ga.» kimate še kakšno željo?« *Nobene!» Predsednik se je pokril s črno čenteo ter je izrekel smrtno obsodbo. Obtoženec niti ni trenil z očesom ter je mirno odšel iz sodne dvorane. Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Bagdadski lopov (Doaglas Pairbanks). — Beneški trgovec (Her.oy Porten, Harry IiedCke, \Vertier Kraus). — Deset božjih zapovedi (Paramount). — Carmelita (Gloria Swanson). — Posledtrji valček (C u zeti NeufeM, Svetislav Petrovič). — Dvorovi a samoči (prvi jugoslovenski film; sodehtjejo Igralci zagrebškega gledališča). V BEOGRADU: Sarmantni princ (Natalija Kovanko. Ja-cgues Catelani, Nikolaj Kolin). — Moč in lepota (kulturni film). — Mož na poskušajo (Gioria Swanson). V GRADCU: Dekameronske noči (Ufa - film, Berlin. Xenia Desni, VVerner Kraus. Bernhard Gotrke). — Arabci (Ailice Terry in Rarrvon Novarro). — Dekle z Dunaja (nordijska veseloigra. V glavnih vlogah Gunar TolnSs in Karina Bell). — Do poslednjega moža (avanturistična draira z Richardom Di-xom v glavni vlogi. Paramount). NA DUNAJU: Zlata postelja (Pararroum. Režiser: Cecil B. de Mili«. V glavnih vlogah Rod !a Ro-cque, Lilian Rich, Vera Reynolds). — Smehljajoči se kavalir (Metro - Gold - wyn. V glavnih vlogah John CHIbert in Aileen Prin-g!«). — Vlaaulja (Westi . film. Berlin; v glavnih vlogah Jenny Hasselquist ta Of*o Gebiihr). — Življenje — ples (Pox - film. George O' Brien. Magde Bellany. Alm.t Ru-bens). — Carmelita (Gl-oria Swarrv»i, Pa-ramoimt). — Sarmantni princ (Natillja Ko-vanko, Jacques Catelaln). V PARIZU: Fanfan - la - Tulipe (historični frir.v 'kl film). — Straia (scenerljo izdelal Pierre Bensit, v glavni vlogi Raqjel tfslter). — Lov za zlatom (v glavni !a;i C* ar'ie Chaplin; 3. mesec!). — Quo vadiš? (E'til Jannings). — Mala Ansiie (v glavni vlogi Mary Pickford). Novi filmi NEMŠKA KRITIKA NEMSKEOA FILMA. Morala ceste. Drarra Iz sodobnega Itv-iien a v Šestih aktih. Manuskrlpt: Jane Bess ln Adolf Lantz. Režija Jaap Speyer. Leo-film, Miinchen. — Slika s ceste, z veliko-mestne ceste, ki tvori nekak otok v ecs-anu človeškega vrvenja. Razen par originalnih linij kaže film ivavadro. povprečno sliko. Simpatična ie njegova genliiva moralna tendenca. Najmočnejša plat tllma je Igra. VVerner Krauss je to pot vnovič dokazal da ie tudi v vlogah, ki se gibijejo v večali manj mirnem okvirju. velik mojster fine ka-rakrcrlzaciie. Presenečenje vzbuja Margareta Kupfer. kl smo >o vajeni gledati v komičnih vlogah, ki pa podaja v tem filmu resno in sloboko čtrtečo irater tako v Igri kakor v rnaskl nadvse prepričevalno, mestoma celo do solz ganljivo. Ljubka ie mena hčerka Mary Odette. ki spominja v profilu malce na Normo Talmadge. Zavedati pa bi se morala, da pričakuje gledalec spričo te sličnosti s slavno ameriško igralko od nje več. kakor mu ona nudi. V manjših vlogah nastopajo večalimani zadovoljivo Jo-harnies Riemanm. Hermana Picha. Adolphe Rngers. Evi Eva in Mia Pankan. Ernst Hof-mann, ki predstavtja bogatega bonvlvan-ta. ie je! postajati vzlic svoji mladosti Šablona samega sebe Malo več občutenja, -ralce pristnega, naravnega izražanja bi mu nikakor ne Škodilo. — To kritiko o filmu. ki ; " pro- 1 duktov, je napisala dunajska »Neue Preie Presse«. PrmaSamo jo zavoljo tega, da spozna enkrat tudi naša publika, ki povečini kar ne more prehvaflti nem Skih filmov, kako sodi objektivna nemška kritika o Igralcih. ki jih (kakor n. pr. Eraesta Hofmanna) precejSeti del naših kinoobiskovalcev povzdiguje v nebo. br. Filmski paberki Prvi Jugoslovanski film. Od sobote 2S no« vemhra dalje predvajajo v zagrebškem Mu» sic.hallu prvi film, ki je bil izdelan v Juge* slaviji in pri katerem sodelujejo izključno samo jugoslovanski igralci, člani zagrebške« ga gledališča. Filmu je naslov »Dvorovi u samoči». režiral ga je režiser zagrebškega Narodnega kazališta g. Tito Strozzi po ideji dra. Milana Ogrizoviča. Poročilo o filmu prinesetnu prihodnjič. Ben Hur. V Culver»City so začeli priprav« Ijati »circus maximus».. ki ga potrebuje Fred Niblo, režiser Ben Hura za poslednje scene filma. V ta namen potrebna svota znaša preko 300000 dolarjev (16 miljonov dinar« jev). Vidi se, da ameriškim filmskim pod, jetjem denar v resnici ne igra nikake vloge! Filmski okus v Moskvi. V Moskvi d ose* rajo največje uspehe ameriški filmi. Med njimi velja posebno omeniti filme: Jorro (Dooglas Fairbanks), Bagdadski lopov (Dou» glas Fairbanks), Salome, Rosita (Mary Piek« ford in The Kid (Jackie Coogan in Charlie Chaplin). Znatno manj cenijo Rusi nemSki in franeoski film. Tako ni na primer pred« vajanje Atlantide, ki je v Evropi in Ameri« ki doživela precejšen uspeh, pokrilo niti re« žijskih stroškov. Nasprotno pa je bila do< hro sprejeta francoska Gargonne. Za ruske filme, od katerih so nekateri prav dobri, ne kaže moskovska publika bogzna kakega za« nimanja. Jugoslovanska filmska Metafora. Zabele« žili smo zadnjič prvi filmski časopis, ki je začel izhajati v Zagrebu. Zdi se, da se je začela slednjič tudi pri nas v Jugoslaviji po« iavllati želja, ustvariti lastno filmsko indu« strijo. O tem priča najbolj« nova publika« kacija. ki jo je izdal v Zagrebu filmski reži« ser Franjo Ledič«Dervenčanin. Knjižici je naslov: «Film. Kako se može postati filmski glumac ili glumica i šta filmski kandidat ili kand;datkin)a o filmu znati mora?« V njej T -daja avtor, ki je dolgo let deloval na filmskem poprišču v inozemstvu, vse, kar mora danes vedeti povprečni inteligent o tehniki filma in kinematograf« in navaja splošne pogoje, ki Jih mora Izpolniti vsak, kdor se hoče uspešno udejstvovati v filmu. Ob zaključku toplo in stvarno pisane bro« šurice priobčuje avtor praktičen vzgled, ka« ko se mora pisati filmski manoskript. — Bogato ilustrirano knjižico priporočamo vsem. ki se zanimajo za kino in film. Stan«» 30.— Din. Paramnunfovi režiserji In Igralci. Para« mourst (PamoussPlavers Lcsky Corporati« on) je eno izmed največjih, brez dvoma pa pai':gtedneišc filmsko podjetje sveta. Zato najbrž ne bo odveč, če podamo v nasled. niem kratek seznam njegovih najpoznanej« ših režiserjev in igralcev. M*d režiserji omc« njamo: D. \V. Griffitha, Ernsta Lubitscha (rodom Nemca, ki pa so ga dolarji izvabili v Ameriko), Dimitrija Buchovetzkega (ki se je, predno je odšel k Paramountu, istotako udejstvova! v Nemčiji), Oeorga Fitzmauri« ca, Cecila B. de Milla. R. A. \Valsha. Ja« mesa Crtiza, Sama VVooda. — Poznanejše Paramoimtove igralke so: Pola Negri (po« prej v Nemčiji, rodom poljska grofica). Gloria Swanson, Leatrice J»y. Lois Wi!son (poznana iz »Karavane«), B:bž Daniels fprej šnia partnerica Harofda Llovda). Vera Rey« nolds. Nita Naldi, Carol Dempster, Bettv Compson: igralci pa: W. S. Hart, T. Meig« han. Rod la Rocque, Adolphe Menjou (ro» dorn Francoz\ R. Cortez. Ravmond Grif« fith, Richard Dix, Jack Holt, Antonio Mo« reno. Tom Moore, Mihael Varkonvi (poprej deloval v Avstriji), Torrence, \Val!ace in Noah Berry, Theodor Roberts (Mojzes v »Desetih zapovedih«) in Douglas Mae Lean. Vlogo Ni poleona v najnovejšem Rouu selovem filmu «Usoda» bo igral Jean»N'». polčon MicheL, ki je, kakor pišejo f ran« coski listi, velikemu Korzu stičen na las. Sedemsto bioskopov v rokah enega podi ietja! Famous Players»Lasky Corporation (Paramount) ena izmed največjih filmskih družb na svetu, je objavila, da se bo v bo« doče posvetila zgolj proizvajanju filmov. Zato je odstopila 200 kinngledališč, ki jih je doslej imela v svoji posesti, družbi «Ba« !ahan>Katz Corporation* v Chicagu. Bala* ban*Katz Corporation bo torej združevala terih se signal premika. En sam okret ln signal bi se dvignil, vlak pa b! zdir-jal z vso brzino . . . Da, strmoglavili bi potem vsi v reko. trpeli bi tudi nedolžni, je pomislil Mo-naldi. Ali je pa kdo mislil name. In ali morem jaz preživeti to bolečino? Ne, nai bo konec z menoj !n z njimi. Prožni čuvaj si je zaklonil oči. da bi čim bolje videl v dolino, iz katere se je čulo grmenje . . . Peter Monaldi je izvlekel iz notranjega žepa revolver in ga vtaknil v žep svojega plašča. Nihaja«, je zaklical skozi dež prožni čuvaj. Iz daljave se je čulo topotanje v Lika, ki je dirjal z največjo brzino; ni ga bilo še videti Čuvaj je gledal v smeri vlaka. Niti zapazil ni da je Peter Monaldi z energično kretnjo dvignil signal. Šele. ko je zdiriaJ vlak z bliskovito brzino mimo signala, se je prožni čuvaj, kakor iz nma, okrenil. Prevzela ga je groza, ko je videl da je signal dvignjen. Poleg signala je stal Inženir Monaldi in smehljajoč se, je spremljal s pogledom vlak. ki je z vratolomno brzino dirjal proti mostu . . . Ne vedoč. kaj naj stori. Je tndi čovaj poeied v smeri vlaka . . . Še deset miaut, pa bo na mostu... Evo, lokomotiva je stopila ie na most V tem trenotku ie odjekni! revolver-ski strel. Inženir Monaldi je izcali! kroglo v slepo oko. Njegovo teio je topo pljusnilo v vodo m blato . . . • Brzovlak je med tem zdirjal preko mosta. V toplem in udobnem kuneju !. razreda sta bila sama Ada in Pipo de Renzi. Prav ko sta imela most za seboj ie Pipo objel Ado in pritisnil prvi poljub na njena usta . . . Črte v dlani Dlan — mar so črte v naši dlani res legitimacija našega življenja? Nikoli ne verjamem cigankam, za vračam vsak vedeževalski larifari, nabral sem se hvalabogu skepse. da -liti sebi ne nasedem, četudi imam mnogokrat povod za praznoverje. Tak tič sem jaz! Vendar ko pa me je oni dan v Ljubljano došli hiromant in grafolog Sadlucki povabil, naj ga v hotelu ob-iščem k lagodnemu večernemu razgovoru. sem se rade volje odzval, m sicer »to. ker hiromant Sadlucki zares nima na sebi nič «čarov.tiškega», marveč je jovljaJen starejši gospod., bivši polkovnik, ljubezniva ruska natura. Mar sem mogel takoj v sobo? Jedva se ie po novinah razznalo. da hiromant Sadlucki ordinira v hotelu, že so se od prvega dopoldne začele iavliati stranke. razume se. dame. mlaiše in stareiše. dočim so si eospodie. ki so v zvedavosti po usodi in creči sicer sramežliiveiši. zato na nič mani dovzetni za blagodejna proroš'va. rezervirali večerne ure. In no. ko sva končno bila z gnsoodom Sadhickim sama. sem uboga! še jaz m pokazal desno dlan Nameri! ie nanjo svoie debelo povečevalno steklo, položi! preko črt rezilo noža. kakršnega se naše gospodinje nos!užuie!o pri reza tiu tort. gledal — in začel maiati z glavo Saj sem vedel, da z menoi ne bo prida. do volii pa mi ie bila takoi hiromanto-va nenrikrita črnogledost. Se levo dlan!... Ta je malo boljša. Diagnoza torej: desnica, k! mi io ie dal Bog (gospod Sadlucki je veren človek in na vseh svojih potih nosi seboi malo kovinasto ikono), moja desnica torei je brez sledu sreče. Roienice mi v zibko niso privrgle ničesar: bržčas so dremale v pozni noči. ko sem se jaz rodil... A leva roka. to ie moja. dasiravno nisem levlčnik. Toda na njej se razbira moje življenje, kakršno je in kakor si ga uravnavam sam. Tako mi je v prijetnem dovtipnem tonu razlagal gospod Sadlucki. med tem pa pridno raziskoval črte. gubice in gričke v obeh dlaneh, beležil in računal. kombiniral na papiriih m si končno ogleda! še mojo kanclijsko pisavo. Ko ie tako bila operacija vsestransko končana, ie pričela podrobna razlaga. Ali me ie dobro pogodil eospod Sadlucki! Kakor bi žebel tolkel po glavi, tako mi ie bral levite! Zdai šele vem. kakše i sem grešnik... Kar pa se tiče mojih bodočih, ali kakor bi pater Vodnik rekel, nerodnih let. ne zaupam nikomur ničesar. Imam pa točkoma vse zabeleženo, kakšnega zlodla bom še počenial in kako tudi svet meni ne bo prizanašal. Nesporno so diagnoze gospoda Sad-luckega v posameznostih domala fra-pantie. To tem boli. ker «e g. Sadlucki v ničemer ne poslužuje kakih vražar-skih križkražev. marveč mirno na osnovi dolgoletnih opazovanj in svojevrstnih računov ugotavlia značaj in usodo posameznika. Takole mi je pripovedoval o sebi: «Bil sem kot častnik 22 let učitelj v kadetnici v Voronježu. Hiromantija me je zanimala od nekdaj. Začel sem torej v lastno zabavo proučevati dlani svojih učencev in želel od njih odkrita priznanja za vse. kar sem uganil in kar pogrešil. Pomanikliivosti sem sproti je film še ne predvajane vsebine, ki jt našel vsestransko odobravanje. Elitni Kino Matica v svojih rok2h 700 bioskopov (petsto jih js imela že doslej). — Famous Plavers«Laskv Corporation je stala že tri leta v koncentričnem ognju, češ, da jc vzdrževala svoja gledališča le zato, da je ž njimi konkuri« rala lastnikom ostalih ameriških bioskopov. Obtožnica, ki jo je proti njej dvigni! justič« ni departman, navaja, da so sc Adolf Zu« eker, Jessc Laskv in Famous P!aycrs»Las< ky Corporation med seboj zarotili, da bodo na nedopusten način zavirali konkurcnco v proizvajanju, razdeljevanju in predvajanja filmov ter skušali tako obvladati vso !ilni< sko industrijo in jo mor.opolizirali v svojih rokah. Izpovedbe prič polnijo že danes de« belo knjigo 17.000 tiskanih strani, ki ima 705 prilog. Razen tega teče pred ne\vyor> škim zveznim sodiščem še druga tožba proti njej, ki jo je vloži! kinolastnlk George C. Boss iz Okhihomc. Le=ta zahteva nič manj kakor 575.000 dolarjev odškodnine, za ka» tere ga je baje družba oškodovaid in na ta način, da je ustanovila svoj lasten hioskop — ker on ni hotel jemati njenih filmov — s katerim mu je delala toliko konkurer.ee. da je moral svojega zapreti. Cezar je diven junak prerije, in sicer ju. nak v konjski podobi. Pozorno čuva svojo čredo, opreza na straži in ne trpi nobenega tekmeca, zato po I juti borbi prežene vsilii. vega rivala»belca. Toda v tej borbi ga spazi mlad, drzovit kowbov, bi se požee v divji lov za Cezarjem. Sledijo očarujoči prizori s pogona preko skalovja in prepadov. Zamar. vsi kowboyevi napori! Cezarja ne doseže njegova zanjka. Končno kowbov zapali gr» mičevje, ker edino ogenj spravi divjega ko« nja v zmedo in mu obrzda energijo. Vs: okrog Cezarja je v plamenih. In tedaj se kowboyu zasmili iskri vranec, sam hiti ponj in ga izvede iz ognja. In glej, konj zna v svojem bivšem preganjalcu ceniti svojega rešitelja. Odslej sta najzvestjša tovariša, dokler ga kowboy po srečni zaroki s far, merjevo hčerko sam ne odpravi prijateljsko nazaj v divjo svobodo. Film jc prepleten tudi z avanturistično in ljubavno zgodbo. Glavni in originalni junak pa seveda vse« skoz ostaja Cezar, najlepši divji vranec na svetu. 2314r M\m\\ murni mmt Men) je najboliše zdrivilo proti revmatizmu, is'hiasu, rksudatu, ?ensk'tn bolernim in gfhtu. Izredno sredstvo za zdravljen e v domač' oskrbi. Zastopstvo in glavno skladišče: L. Schrelber, Zanreb. AkmSemičnl tr-- t, II. .Gama - kompresa* gotov ovoj .Pl—Qa" kocka kom-prlmiranega natavn. mulja. Dobiva se v vseh lekarnah. Za Miklavža: Šivalni stroji Excella Kolesa Radio - aparati Najlepša darila! i. P-ševiki so končno zamrli tudi mene. a sem bil romiloščen in tni ie leta 1920. uspelo pobegiiti v Jugoslavijo, kier sem doslej obiska! vsa mesta, preseda! na tico*e dlani in neprestano dobivam zahvalna pisma za r>rnvi!no napovedane dogodke in za marsikatero od-klonieno nezgodo.* V debel; kniijri ima ^dlnoki zabo-leženih nn s*otme priznani v vseh mogočih jezikih in varilantah. med iiitn: tudi izw>d peresa raznih znanstvenikov in vseučiliških profesorjev. Čudna reč. hudo čudna reč! A v posebne;' tasciklu ie sortirariih nad 500 zahvalrr Pisem in vsa mvedo eno: da smo. bo?i moj. vsi liudie strašno bedni, polni kri-žev in težav, in z vso naivno otroškr zaupljivostjo želiri vsaj besedice razodetja o sebi samih, o svojem bistvu in svojih mračnih potih skozi življenje * Oospod Sadlucki ima obilno prtljago debelih kniig, ki jih sproti študira. Ce Kraljestvo mode Modna revija v gledališču Prana, 5 novembru. Praga, zlata, velika Praga raste! Raste m se razliva na vse strani s tako neugnano. nebrzdano naglico in pro-dirnostjo. da tudi rekorderjem poide včasih sapa. Šport. moda. tehnika in zopet šport! In ko ooide takemu drvečemu tekmecu za hip sapa. ko mu začenja utripali srce neredno. — se za tro-notek odpočije — in gre — na pošten koncert. Sledi koncertu, komponistu, dirigentu. doživi razodetje, spoznanje. potem na se otrese, postavi na noge in drvi zopet dalje. Šport, moda. ples, in zopet šport . . . Svet je mnenja, da prihaja »zdravo stoletje«. Najbrž. Tako sem videi pretekle dni tudi jaz imenitno »Modno pregledovanje« v Burianovem gledišču. To gledišče, ki služi sicer vsak večer najpopularnejšemu češkemu komiku Burianu. da večere m večere z istim programom zabava Pražane, to gledišče je bilo to pot spremenjeno v čarobno pravljično dvorano. Spremenjeno v same udobne kotičke, ložice in boke. katere so razsvetljevale s temno svilo dušene žarnice Ln širile po vsei dvorani mehko, pritajeno luč. Bilo ie, kakor dremotno razpoloženje človeka, katerega so pravkar objele čudovite sanje tisoč in ene noči. Iz te gorke, mamljive ubranosti je oričel govoriti priljubljeni Burian. Razlaga! je občinstvu, »ki se ie zbalo«, pomen prireditve glede na občinstvo, »ki se je zbralo«, glede na forme in navsezadnje glede na sebe. Dražil je občinstvo in ga obkladal s svojimi šaljivimi bombami — nato se ie dvignil zastor. Zabolele so oči. Luč. sama !uč, svetloba! Tako svetla, da se mi ie zdelo, da vidim duše modelov in praških mane-oulnov. In tudi te svetle in jasne, skoro kakor luč sama . . . Burian nam je predstavil najprej fantke, oblečene v čudovite, srčkane »marinarčke« z dolgimi Mačicami. ki so plašno stopicali po odru in strmeli z velikimi očmi v temno občinstvo. In ko ie h koncu te otroške skupine pristo-pical še eden tak »marinarček« v la-kastih čeveljčkih, svilenih nogavicah, dolgih hlačkah z globokimi. temn;mi očmi — takrat se le zganilo med mladimi parčki v občinstvu, kakor zdrava, iskrena želja . . . Potem je fantek zopet odšel. In zopet je pretrgal sanjavost veseli Burian. Prvi oddelek je bil končan. Pri-šli so na vrsto gospodje. Znani gospodje iz varetejev. kabaretov tn gledišč. Ljudje, ki se znajo gibati, ki ne skaze linije onega, kar nosijo. Kar se tiče garderobe same. nič bistveno novega. Promenadna obleka enovrstna z dvema ali tremi gumbi, ki niso več tako oovdarjeno oddaljeni drug od drugega: ponekod tudi dvovrstni z ravno tako skraišano razdaljo gumbov. Športna obleka svetla, s širokimi pod kolenom spefmi hlačami, istobarvnimi nogavicami in nizkimi čevlji. Nobene bistvene iznrememhe. Ravnotako neizpreme-njen črn plašč s kožuhovino znotraj in krog vratu. Splošno priznanje vzbudi črn suknilč. ki ga je nositi z modnimi hlačami ki se lahko stopnjujejo od naj-diskretnejšega vzorca pa do vedno ho!} vsiljivega. Poleg nenavadno lepega smokinga zelo priliuhljeno oblačilo za prilike opoldanskih čajev In intimnih večernih prireditev, fraka ni bilo ln tudi na večerih izginja bolj in bolj. — Toliko o gospodih. Potem, kar je neizogibno in mora bit! pri vsaki, še tako nesorodni prireditvi: Ples: Florida! Stikal sem za temi modernimi plesi, ker sem hotel nekai najti. Toda t%idl tu nisem imel sreče. Klini) temu. da sem to pot videl enegn naiboljših plesalsklh parov praških zabavišč sta po moji sodb! preplesala vse svoje točke brez posebnega utlsa. Nekaj manika letošnjim plesom. Vedno in vedno spominjajo na nekai. kar je bilo. ne da bi ori tem pokazali kaj novega. Znani gibi, ki so preje osvajali in im-nonlrali z zmagujočo. predrzno, dejal bi. revolucionarno. do izčrpnosti Izpeljano dovršenostjo — so sedai omejeni, medli in spomrniaio na ptiča s pristriženimi oerotmi. In kako se je rodilo slabotno. nezdravo dete zmagovitih, slavnih staršev. Po plesu nam naznani Burian ženske snodnie obleke. steznke itd. Urez nav-ze. češ. za ta oddelek se človeku ni treba snočlti ln oddahniti. In notem so prišle: v pravem pomenu besede: brezmadežne. Neskončno čiste. V kosmatih rožnatih eonatnh, is'o-barvn'h nogavicah in nairazličnelSiml zgorn^mi deli. Od kra^k^a steznika brez kosti (ribjih n^mrečV k? nai služI nri nonnalno razvitem teleni «amo za oporo in podkrepitev lene !:nlie — pa do dolgega, o katerem ie Rurian razglasil, da je zlasti prikladen za debeluhe. In res. kot demonstranti nastopi Dva dragocena ogrtača Plašč Iz kožuhovine «Kollnskl». K e o W hermeHna. Gledalski phšč lackardiran. vefour staro rožnate boje. obrobljen z botge-barvnlm moiiflonom silno debela dama. ln kakor da sem dobil krepko zaušnico: Vse. rožnaM čeveljčki. svilene nogavice, vse se je iz-nremenilo v sestavne dele. iti jaz sem videl samo barve in strahovito napetost. Pravzaprav umetnost, umotvor modernega nerilotvorstvn. ki je dokazat da res posuši in poskrije vso debelost. • In ko je v svoii ekspanzlvno*'M tako 'zborno handleanlrano telo z lahnim korakom odskak!jalo z odra. so mu nekatere obširnejše dam" živo aplavdi-ra!e in videti iim ie bilo. kako se je porodilo v njih dušah prepričanje o boIHih časfh. Potem smo videli nočne sraičke. Ne za debele, ker sraica je vedno le srajca! Bo členkov, do ro?natih. ko«maMh conatkov segajoče sraičke, brez poseb-n:h okraskov in navlake. Dalje so prišle na vrsto kombinirane srajčke s hlačkami, ki so našle posebno dosti simpatij tvrl Izbrani puhPki. Na'!ep5i. poleg raznih dnevnih !n večernih »grande toalete«, na so bili razni vzorci nivam. Pri v«eh prejšnjih »ogle-dovaniih« «e človek ni mogel ubraniti nekpga obxufka tesnobe. sti«nieno<»r| ob logtedu nn to čudno, zamotano konstrukcijo ženckega cnodniega obhčHa: nehote ie človek m^lil na razne železne — betonske sitav^e — in tako ie vplival kra«en vzorec francoskega pivama, s črnimi h'ačkami in modrim, z rokami poseianim jop;čem naravnost olepševalno 7de'o se mi je. da c':š'm, kako si je tudi občinstvo oddahnilo. Jaz na srni se prepričal, da žensko spodnje življenje vendarle ni tako enostavno. kakor bi si človek utegnil misliti! Tako ie minulo in takšno ie bilo to modno pregledovanje v Burianovem gledišču onega dopoldne z:mske nedelje. Kratko dobo potem sem šel na meddržavno nogometno »nrecrledovanie«. »Skoro« ravno take kratke hbčke. srajčke. kolikor mogoče malo obleke — in vendar tako različna namena! Snočetka me ie ta hitra menjava oozorišč 7aho-lela. potem pa mi je temeljito odleglo. Pravijo, da prihaja »zdravo stoletje'« Najbrž! Pavel Dehevec. Čipka v veliki modi V Isti meri kakor kožubovina za ulico je karakteristična v današnji modi čipka za dvorano. Visoko kulturno vrednoto tvori zo-petna široka uporaba čipk. Čipkasta moda očitno podčrtuje razumevanje in stvarno upoštevanje tega plemenitega okraska. Čipka pa ne zanima samo ženskega sveta, temveč oduševlja tudi gospode. Seveda ne vsakega — in tudi ne samo takrat kadar čipko občuduje na lepem ženskem telesu, temveč radi čipke same in njene umetniške arhitek-tonike. No. v minulih epohah je bila čipka priljubljen okrasek tudi na jopičih moške aristokracije. Podvratni jabot In čipka okrog zapestja je tvorila v mnogih primerih premoženjsko vrednost. Pristna nekdanja s fino roko delana čipka je tvorila del rodbinskega zaklada in je čipke nosilo kar več generacij zapored. Danes, ko industrija nadomešča ročna dela. omogoča s tem splošnosti za ra/.meroma majhen denar uporabo najlepših čipk. Najdejo pa se seveda še vedno pozna vatelji. ako ravno ne mnogo njih. ki so v srečnem gmotnem položaju ln ki Imajo obenem tudi razumevanje za to. da se poslužujejo v gotove svrhe vedno le pristnih čipk. Sicer pa tudi čipkarska industrija danes producira čipke po delikatnih starih vzorcih, ki so tako varljivo lepe v primeri s pristnimi čipkami, da se jih tudi najbolj razvajena poznavalka z veseljem poslužuje. Precejšnjo dobo je čipka na toaletah igrala le neznatno, zapostavljeno vlogo. ?ele zadnii dve leti je pričela zopet splošno florirati in si je zdai končno utrnila pot na široko In je danes na modnem pozorišču v svoji polni veljavi. Je sicer tudi še prav mnogo različnih drugih okraskov, toda nad vsemi dominira na družabni, zlasti pa na večerni toaleti le ona. čipka. Najdemo io v neomejeni izberi bodisi v deselnu. barvi ali materiiaiu. Oo-spoduiejo zlasti kovinske (MetaPspIt^e) in chantilly-čipke, v vseh poljuhnih barvah In širinah. Delikatna uporabnost in eleganca kombiniranja čipk s skoro vsakršnim materijalom je znana in veljavna. Kombinirajo se čipke z raznimi splošno znanimi tkaninami, zlasti pa z naslednjimi najmodernejšimi kvalitetami: Panne. Velour. Ch ffon. I.amč. Ful-gurant. Pa:lle. Armur. Satin ciri. Crep-satin. Crepgeorget. Mnuslin Itd. Kombinacija čink na večernih toaletah, zlasti kovinsko barvastih ie clou sedanje mode. Višek pikantne elegance je n. pr. tudi kompozicija iz zlatega ali antično zlatega lamiia z riavim ali črnim velo-uriem. Širina dolnje partije večerne toalete. ki Jo tvorijo čipkaste serpentine, godeti ali vsakršno možni zvonovi, pa je skoro — Imenzna. Dehtečo lahkoto in mehkobno gracl-oznost današnjih večernih toalet bi bi- P "»Manka Tenak cibelin rožnato lesne boje. Koristno darilo s Gološe čevlji copate nogavice „VOIKA", nasproti Mestnega doma. Io skoro najlažje primerjati z nežnim in obenem bohotnim cvetjem, katerega v ostalem letos itak občudujemo na muselinastih. kakor oblački lahkih mladostnih plesnih oblačilcih. Večerne toalete so vse brez rokavov, kar je znana stvar, — enako znano pa je menda tudi. da splošno prevladuje izrez v obliki črke V. Veliko večernih toalet je opremljenih z vlečkami, dočim ovratni šali tvorijo koketno in čestokrat uprav neizogibno dopolnitev k celoti. Najpomembnejša pri vsem pa je danes vendar le čipka. __Al. Šarčeva. Opoiarl&ni® že danes na velefilm llldiiiitsicl Ženete ki Vam ga prinese Elitni Kino Matica je rekel sv. Miklavž, nisem naročil tako solidno In nocenl ?ol -ke mape, albume, spominske knjige, notese, šatule, škatle za bonbone, družinsko tombo'o. odi-malne kn i?lre za trgovce itd. kot ' knjigoveznic1 H. Zupan, Ga« Jeva ulica 2 za palačo Ljubljanske kreditne banke. Vljudno vabim vsakogar na o led, da se sam prepriča! 7321.« 0 ženskah v stari Grški Največji grški tragik. Euripides. je v svoii tragediji izrazil nazore sovražnikov žensk tako-le: »O. Zeus. zakaj si hotel, da zagleda luč solnca ženska, to varljivo zto! Ce hote! si množiti rod človeški, ni bilo treba, da iz že.ie raste, saj lahko bi ljudje v svetiščih tvojih otroke kupovali za zlato, železo ali baker, kakor bi pač mogel kdo. In v hiši bi bil mir; brez žene bi svobodno živel vsak. Veliko zlo ji žena. Glej. oče. ki io ie zarodil in vzgojil. dž hčeri doto rad. da se je le znebi In mož. kj v hišo le dobil strupeno zel, krasi vesel hudobnega malika. obeša nanj obleko ter zapravlja denar m bla-govitost svoie hiše. Najlažje vozi. kdor ima za ženo neznatno, omejeno, dobro stvarco. Premodre bi vsaj jaz ne maral, take. ki bi mi modrova'a bolj. kot ženi gre. Te so v ljubezni zmožne vseh zvijač: neumno ženo pa vsaj kratka pamet varuie pred različnimi norostmi. In pa dvoriank. teh ,ie bi k ženi pustil. Le nema zver ie zanjo prava družba, da ne bi mogla niti govoriti z nikomur, niti ga poslušati. Tako pa žena snuje zle naklepe. iz hiše ii ra znaša jih dvorianka. Nikdar žensk ne bom dovolj sovražil, nai še tako rohnim. Sai ženske hudobije so brezmejne . .« (Več glej v »Hippolvtosu«, tragediji, ki io je iz grškega izvirnika poslovenil prof. dr. Fran Bradač!) Čudovito je. kako se nazori o ženskah iz leta 428 pred Kristom strinjajo z nazori nekaterih mož leta 1925. po Kri-stu!__ Radi pozne tealje u prodaja preostalo 7240-i i I Toloor, donbls. (akno u p!ai£e lo oblak« pod Sastno ceno w 15 do 30% popusti vse drago blago jrrlaoano na|nl£]e ceno A. POTOKA® LJUBLJAKA, poleg trga. prt Imajakem mosta. la priročna biblioteka ilustriranih in do podrobnosti razpredenih razprav o njegovi stroki. Predvsem: Morgenstemo-va ,;Psihografologiia». ob njej c>L'eni-gme de la main» znamenje pariške ve-deževalke madame de Thebes. Lombro-sove študije in končno še Sadluckega lastni rokopis: «Puti prosviaščeniu«. ki izideio v Beogradu. Z vsem se bavi potrpežljivi in umerjeni . gospod Sad-lucki: z grafolog:io in hiromantiio veže tudi svoia astrološka opazovanja in prodira v vedeževalske zasrmetke od davnih starih časov do današnjih dni. Zanimivo ga ie poslušati. se ogreie v razlaganm in ko navaja posamezne reminiscerce: »Verjemite, so slučaji, ki niso zgolj slučaii. Ko mi ie bi'o 10 let In me je mati dovedla v Voronjež v kadetnico, kier sem pozneie bil učiteli. sva se s trga komai prerila v stransko ulico. Bila ''e namreč procesija ob prazniku sv. Mitrofana. ki ima v Voronježu samostan. Mati me ie z roko jedva potegnila iz gneče okrog ogln in vzdih-nila: «Bog vari. kako bo. kadar izbruhne revolucija! Vse bo propadlo...« In glejte, po dolgih desetletjih ,ko ie res izbruhnila revoluciia. so me boliševiki zaprli v isto hišo. kier me je mati nekoč l nek* okrog ogla potegnila Iz gneče. Šest mesecev me je Ceka držala v zaporu tribunal me je že obsodil na smrt, pa zrmet pomilostil. nakar mi ie uspelo pobegniti. 2e dva tedna prej pa sem v saniah vid^l in vedel, da bom svoboden.« Tako oripoveduie hiromant Sadlucki. Nikomur ne vsiljuje svojega prepričanja. Kdor pa želi njegove diagnoze, mu ie na razmlago In tako se ori g. Sad-luckem oglJŠaio dn.ig za drugim, ženske in moški, in sknro vsak se po končani ordinaciji, ki traja domala celo uro. začudeno vpraša, kakor tisti fra-pirani mladi mož. ki ie g Sadluckemu zapisal v knHgo: Ali je naša dlan res naša legitimacija?... Jaz je žal ne morem biti vesel. Smrekar: Nekaj o sovraštvu Ugovarjajmo velikemu Francozu, ki je imenoval sovraštvo sveto reč in imenujmo sovraštvo neumnost, kar je v resnici, kajti vse. kar življenju strastno in vedoma nasprotuje, je neumno. In sovraštvo ie strastno zanikanje življenja in vedoma njegov sovražnik. Sovraštvo ie nagon naše narave ka- kor ljubezen, le da ljubezen zida. sovraštvo pa razd'ra Veliki učitelii človeštva, premagoval-ci sovraštva, nas učiio sovraštvo premagovati. Lahko ni. priučiti se temu. in nikdar se ne nosreči popolnoma, ln vendar se moramo učiti premagovati sovraštvo. ako nočemo biti slenci. kajti sovraštvo slepi, pravičnost odpira oči. ljubezen na nas uči popolnoma videti. Mi. ki nam ie življenje božia šola spo-znavania. hočemo biti učenci Boga. principa afirmacije In se hočemo otresti «jaza». da postanemo vedno boli podobni Bogu. Sovraštvo nastane iz ego-*istične afirmacije samega sebe in zaii-kania drugih. Mačka bi bila vse raie kakor pes. pes bi bil vse drugo rad le ne mačka. liubemu Bogu pa sta obadva enake vrednosti. V človeku ima pač nadvlado zanikanje, zato nam je življenje taka muka. Živlienie pa se ne ozira veliko na naš omejeni horizont, ampak postavi vsa bitia. liudi vseh ras in razredov. visoke i.i navadne, lepe in ne-lepe. nadarjene in nenadarjene, v velikem številu na eno in isto zemljo in tih prisili, da shajaio drug z drugim. Narava ne zanika nobenega svojih otrok. V angleškem parlamentu imenuje govornik svoie nasprotnike v debati «cenjene gospode nasprotnike« Kako lepo člove- čanstvo in kaka modrost! Ako je človek »človeški«, je že nekaj več kakor navaden človek, on ie tudi »moder«. Jezus. katerega lahko imenujemo naiveč-lega in naiboli izkušenega zdravnika, čeprav ga kot takega še vse premalo poznamo in priznavamo, nam ie dal eminentno dober nasvet »ljubite svoje sovražnike«. To je najbolj praktično in najbolj pospešuje naše zdravje. Ali mi te besede Kristusove tako malo cenimo, da niti ne mislimo na to. da bi se jih držali. Tisoč in tisoč drugih mojstrov in učiteliev ie nas učilo, da na.i krotimo sovraštvo kot usodepolno silo. kolikor in kjer le moremo, ker ie sovraštvo ne-božanstveno in pregrešno, moderno rečeno. za naš duh in za naše telo jako nehigijenično. Ali mi kliub temu,sovražimo, ker ne moremo drugače. Neki modrijan je baje rekel, preden se je zvečer vlegel k počitku. «vsem. ki so mi danes storili kai hudega, bodi odpuščeno.® In svito pismo nam pravi: Ne pusti zahajati solnce čez tvojo iezo! Mulson imenuje sovraštvo najškodljivejšo razuzdanost naše duše. Ali mi kljub temu sovražimo in v sovraštvu ginemo, ker ne moremo drugače. Da moramo nazadnje umreti, je mogoče le vsota tega, da smo ves čas svojega življenja zani- 1 kali življenje. Gotovo ie. da živi vesil človek, ki življenje odobrava, dalje kakor oni, ki ga vedno kritično zanika. Mi moramo dospeti do tega. da ne bomo več sovražili, že zato. da sami sebe ščitimo. kajti sovraštvo razieda. kakor kislina. našo dušo in ie nam samim boli škodljivo kakor onemu, kogar sovražimo. Sovraštvo, ki goji maščevanje, goji kače. ki ga samega grizejo in umorijo. Sovraštvo ie neumno in dela človeka neumnega. lahko rečemo, da ie sovraštvo pijanost naigrše vrste. Človek, ki sovraži, ie grd. Sovraštvo je kipar, ki nam vkleše v obraz natgrše spake. zato proč s sovraštvom, ker ie samo na sebi grdo. Sovraštvo pali svet, osuši najlepše cvetke, t. j. visoke in dobre misli, ustvarja puščavo in nerodovitno zemljo, ono ie kratko rečeno uničujoča sila. Zaorimo torei tega iastreba v železno kletko, zakrimo ga. odtegnimo mu zrak. da se zaduši: čim prej pogine, tem bolje, potem bodo ptički ljubezni večno žvrgoleli v našli, srcli. Sokolslii dom na Tabora 0 LJubljani Slika nam predočuje največjo in po arhitekturi najmonumentalnejšo sokolsko zgradbo v naši državi. Tudi na Češkem, pravi domovini sokolske organizacije, je po dimenzijah večii samo novi Tvršev dom, zgradba Češke sokolske Zveze, in nekaj večja je rudi pred nekaj leti razširjena Sokoiovna najstarejšega Praškega Sokola. Pri novi sokolski zgradbi na Tabora so združena v načrtu vsa izkustva moderne tehniške znanosti, zato je stavba v vsakem pogledu močno sestavljena gradba posebno glede razsvetljave,, ogrevanja in zračenja. — V javnosti se pogosto sliši pomislek, da bi morala stavba biti za tisti 1 in pol meter, kolikor je v zemlji, višja in bi s tem mnoge pridobila na svoji izgledno-sti. Morda ima ta trditev nekaj za se. Mehka zemlja ie namreč na tem mestu segala skoro 2 m globoko, ako bi prišlo visoko pritličje, kjer so glavni prostori. še za 1 in pol m višje, bi se po tej višini morala ravnati tudi vhodna stopnišča, v tej globini bi morali graditi mrtvo temeljno betonsko zi-dovie. To so bili razlogi, da se gradbeni odbor ni odločil za to možnost, mesto tega pa je skrbel za vsestransko normalno naravno svetlobo in zračnost tudi v suterenskih prostorih, ki obsegajo: dve manjši stanovanji za kurjača in hišnika, javno kopališče, oblačilnice za moške in ženske telovadne oddelke, delavne in sejne prostore za ženski in nsški vaditeljski zbor. rezervni prostori za razširjenje oblačilnic, ki se nameravajo začasno vporabliati za godbe ni zbor, orkester, pevski zbor itd., nadalje več kleti in zahodov. Severni trakt je stanovanjski s 4 stanovanji. Kadar ne bo več dolgov na stavbi, se stanovanjski prostori brez večjih stroškov lahko izpremenijo v društvene sejne in delavne prostore in ima Sokol 1. v tem pogledu dosti ela-sticitete za bodoče potrebe in naloge, ki pridejo t nadaljnjim društvenim razvojem in rastočo Ljubljano. V visokem pritličju se nahaia glavna slavnostna dvorana v izmeri 31 krat 16 m in poleg te dve dvorani v izmeri 21 krat 6 m. Dvorane ločijo monumental-ni stebri v zvezi s sklopnimi steklenimi vrafmi med stebri. Prostoren vestibul oblačilnice i.n dva maniša prostora ležijo med vzvišenim južnim stopniščem ln med glavno dvorano. Iz spodnjih prostorov vodijo dohodi naravnost v 4 vogale glavne srednje dvorane, tako da ni nikake izpremembe v toploti med oblačilnicami za telovadne oddelke in med zgornjimi viso-kopritličnimi dvoranami. Načrt za stavbo izhaja iz vidika, da bo Sokolski dom služi! predvsem te!esnovzgojn:m in zdravstvenim namenom. Vsi drugi nameni kot prosvetni gredo v načrtu zgradbe vzporedno, zabavni so podrejeni. Zato imajo telovadni oddelki iz oblačilnice možnost direktnega dohoda v glavno dvorano (nastopi v zimski dobi) in po ločenem hodniku posebej za ženstvo in posebej za moštvo naravnost dohod na letno tetovadišče. ki se razprostira tik na zanadni strani ob Sokolskem domu v velikosti 5000 m2. Prvo nadstropje obsega 6 vel kih lož. godbeni balkon za dvorano, balkon ob mali dvorani. 6 m široko galerijo, god-beni balkon za letno telovadišče in dekorativno malo dvorano z dvema obla-čilnicama. Posebno švigalo veže 1. nadstropje z suterensko kuhinje. Naše javne stavbe, kjer se cb slavnostnih dneh in ob večjih prireditvah kreta nraogo ljudstva, običajno nise dovolj opremljene z zahodi. Na Taboru je tudi tej hi-gijenski zahtevi več kot dovelj zadoščeno. Sokolski dom na Taboru je »rva velika zgradba, ki je krita popolnoma s prvovrstno bakreno pločevino. Umevno, da je streha, ki drži 150—200 let. draga. Zanimivo pa je mnenje arhitekta, ki ie gradi! Ljubljansko kreditno banko in Tvršev dom v Pragi, in ki nam je dejal: »Bakrena streha, to je najcenejša streha, ki sie si jo mogli izbrati.« Pri tem si ie seveda misli!, da odpadejo pri bakreni vsi dragi vzdrževalni stroški, ki segajo pri večji strehi vsako leto v visoke tisočake ne glede na to. da vsaka vlaga ali moča lahko pokvari obokani strop nad 12 m visoke glavne dvorane. Sokolski dom na Taboru je ponosna, mogočna zgradba, ki s svojo notranjostjo še več pokaže kot nieno zunanje lice. Kdai bo dovršena? Težko pred I. 1927. Soko! I. ima na zgradbi doslej toliko dolga, kolikor si ga uoa pri normalnih razmerah obrestovati in amortizirati. Preko tega noče in ne sme iti. Zunanjost je gotova, stavba se te dni zasteglenjuje. vpeljava se vodovodno omrežje, kotli za osredn!o kurjavo in električni materija! so na potu. Po tej inštalaciji pride notranji omet na čisto. dočim je na sirovo tudi znotraj povsod razeB v dvoranah že izvršen, nato par-keti, ograje pri stopniščih tako. da je cela stavba pri rednem vsakdanjem delu vseh podjetij lahko gotova v teku 4 mesecev. Ker je pa pogoj za to predvsem zadostno denarno ozadje, je pričakovati, da bo stavba postavljena v stanje vporabnosti sredi 1. 1926, dovršena pa šeie 1927. Vse svoje članstvo, prijatelje Tabora in-Sokoistva pa pozivamo, da pod-Dirajo vsako denarno akcijo v prid Tabora. da doseže popoini uspeh! Naša stvar — Vaša in vsem skupna zadeva! P. P. Vsemu članstvu Sokola 31. Bratje in sestre! V aZlati Pragb se vrši prihodnje leto vseslovanski sokolski zlet. ki obeta biti najimpozantnejši triurni sokolske misli in prireditev, ki 30 doslej še ne poznamo ne v zgodovini Sokoistva in ne v zgodovini Slo-vanstva. Praga — zihe! našega evangelija. prastara prestnlica kra'iev čeških, kraj. odkoder ie Samo strni! pod svoie žez*o veliko Karantanijo od Jadrana do Krkonnšev. koder ie veliki Tyrš zapisal v okove našega robstva besede svobode — nam bo odprla vse duri svojega slovanskega srca. da nas nri-vije. otioke. hrepeneče po materi, na Sokolski dom v Gor. Logatcu Kakor smo že včerai poročati, »tvori danes gornjelogaškj Soko! na slavnosten način svoio dvorano in gledališki oder Imrozantna stavba, uspeh nesebičnega ob državni cesti, kjer se daies ponosno dviga Sokolski dom. Nai bo Sokolski dom nova trdniava sokolske ideje in nacijonalne vzgoje vseh Gornjelogn- dela požrtvovalnih gornjelogačanov, j čanov in trdeti mejnik na naši zapadni krasi danes oriiazni Logatec. Sokolski | meji. mecen br. Oostiša ie Podaril stavbišla 1 * ' Strašne so te zobne bolečine! Polajiavsjo jih jed: 30 Aspirin- tablete Sojp* Pazite na modro - b»Io-rdeio pečatna znamko prsa in izlije prvo svojo vročo solzo neoskrunjene in svete ljubezni na nas — svobodne slovanske sinove. Praga nam ne sme biti tedaj več češka — slovanska mora biti, prestolica nam mora biti. kakor ored tisoč leti izgubljene in sedai težko pribonene svobode in iz nje nai nas prerodi sveib-čisti kristal sokolske misli v nov, veliki, kuliurno ujedinjeni narod slovanski. Dolžnost naša je. bratje in sestre, da pohitimo vsi brez izjeme v svoie svetišče. Sokolsko društvo Ljubljana IT. ie v svrho tega. da olaiša svoiemu članstvu ln naraščaiu udeležbo na vsesokolskem zletu v Pragi, že v sredini letošnjega leta osnovalo zletni fond, v katerega na'aga lahko vsakdo svoie prihranke za Prago. Prihranke izplača nabiratelj šele nekaj dni pred odhodom v Prago in jih zato nihče ne more dvigniti popreie. Vlagajo lahko vsi brez izjeme, tako te-lovadeči kakor neteiovadeči. Vendar pa mora položiti vsak najmanj 5 Din tedensko, t. j. 20 Din mesečno, ako hoče zbirati. Skupni stroški so preraču-nieni za posameznega člana (članiro) 700 Din, za naraščai pa 500 Din, katero vsoto si bo tekom še oredstoječega polletja moge! vsakdo prihraniti. Bratje in sestre, čas hiti! Z novim letom se je treba vsakemu fiksno odločiti ali gre ali ne gre v Pragor zato ne oklevajte, temveč zbirajte. «Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palačas, za nas pa veljaj: n beseda dr. Metod Dolenc, SadaSnji položaj kaznenopravneg zakano- davstva kraljevine SHS............ Dostojevski, Bele noči — Mali junak, roman....... Dosto/evski/ - Levstik, Zločin in kazen, roman v dveh delih z epilogom, oba deia....... •...... £)oyle-Mihailovic, Zgodbe Napoleonovega huzarja..... tr/avec, Slovenci, zeraijep., zgod. polit, kulturni, gospodarski in socijalni preg e 1................ Er/avec. Izbrani spisi I. zvezek, povesil......... Eunpides-dr. Fran Bradat, Medeja, Uagedija v 5. dejanjih . . Feigel. Pol litra Vipavca.......... ... Fantek Anton, Godec, po'es? narodne pravlj ce o Vrbskem jezeru Govekar Minka, Ruska moderna, novefe in črtice..... Gre°or tc Simon. Poezije I. (Iv. Dornik), *epnn izda a . . . . Haymerie-FunteZlvotoplsnl obrazi Iz cbse^a obrta, umetnosti in mdustrite ............... Humek Martin, Domači vrt s slikami. Prakt":ni navod kako ga ureiiimo, obdelujemo in krasimo. Okoli 200 strani .... Humek Martin, Praktični sadjar s slikami. Zbirki r.ajvažne ših sadjarskih naukov . ... ......... Humek Martin, Sadje v gospodinjstvu.......... Humek Martin. Sadje vino ali sadjevec......... Humek Martin, Breskev in rnarclica. Navodila kak? ju vzgajamo in oskrb »jemo........ ..... Jaki. Op. 40 Slovenski biseri, zn klavii........ Jaki, Op. 24. 26, 36, 37, 44, 47, 48, in 4&........ Jurčič Josip. Spisi. Uredil di. J. Grafenauer. Zvezki: 1, 2, 3,4,5, 6, 7 6. 10 elcg mtno vezani po 40'— Din..... Kalinšek S. Feticita, Slovenska knharica, velika izdaja, ekoli 700 stran , elegantno ve/.ana............ Kellermann. Tunel, roman, (N Vetikon/a1........ dr. V. Korun. Spake, satire, humoreske in drugo..... Kraigher AL, Mlada ljubezen, iuman.......... Kunaver Pavel, Po gorah in dolinah I., dijaška leta, 4> sliv . Leblanc Maunce-Levstik VL. Arsene Lupin, gefltlcman-vlomiiee Levstik Franc, Martin Krpan, s (lodobami ...... Levstik Franc, Poezije, trije zvezki po......... dlto. skupaj vezaal v I zvezek p!....... Levstikovi zbrani spisi, uredit Fr. Leveč, 5 zvez., 1., 2. ia 3. zvez. Levstik Vlad, Oadie gnezdo............ Literarna pratika za leto 1914 .... . ... Majar-Campe, Odkritje Amerike 1./1H.......... prej srdaj pfei si daj Din Dla Din D.n IV- 10 — '20- 10 — 30-— 20-— 15- 10— 25 — 18-— 30-— 15-— 20- 16-— 3S — 23- - 40 — 30-— 15-- 30-- 20*— 100-— 50-— 32 — 1R-— 40-— •i0-— 12-— S — 16 — tO-— 32-— !6-— 21"— SO- 36 — 30 — 20- lO-— 30 — 15 — 20-— S6— 28"— 20-— 8- 3— 10— aian, Na«a vas, d-3 deia l. in II. čt'........ Pahor, Veseli bratci, koračn m, (moški zbot s sn.emljtvanjcm k!av irja)............... , . Pavtič, Našim malčkom (sti t:bvlrt............. . Pevec. Mlekarstva s črfcami o živin'reji ..... . Podktaišek, Veliki s'ovfnski «plsovnik........ Pežar, Lalinske vadbe /a III. eimn. razred....... Poinr. Latincke varihe 7a VI. elmn. razred....... Prešeren dr Franc, Poezije, ljudska izdaja....... Puselt, Mali liudie,................ Pugeii, NaSa 'eta.............. Res Ai Dr. Dante, < b Seststnldnici (elegantna vezana). . . Rotlenbnch-Ciradnik, Mrtvo mesio....... . . Roječ, Ton e san?e na Miklavžev večer, m adir.ska igra petern v 'rrh leganjih............. Rostand-Zupaniti, Cyrano de Bergerac, berejska komedi;a pet n de a^iih................ /Puzmdf! Iran, Nova erotika, disonanre ln »kerdi..... Sarabon dr. V., Zgcdevln&ke ant kdnte, tri e zvezki vezani rno kni'go................. Stč Albert, Narodne vezenine na Kranjskem, I...... SU Atberi, Narodne vezenine na Kranjskem, H., IU. in IV. del Slikovnlce: Otrok na prvem potovanju. ........ Dcca ra.ako vzga smo, go.itno in negujemo domače ptice, i mnogimi slikami............. Sortr dr. Ive. Novele in Črtice . ..... Stritar, Zbrani spisi, VH. ?veze'',.......... 7agore, ?tire se'ivke, post. Dr. Gradnik..... « , , Jppma, Pndkovslv >, rouk kovačem in konierelcem . . . , 7elstoi, Hadži Murat, roman. posl. Vlad Levstik . . , . , 7ommSek. Slovensko-nemSki slovar, vezan...... , lominšek. NemSko slovensk: slovar.......... Veber dr. France, Analitlfna psihologija ..... V ebrr ir. France. Sistem filozofije . ....... Vilfan Kari. Sarafan, 'ra cilte) . . ....... Vilfan Kari, Slovenski citrar .... ...... \Viestha/er, Latinske vadbe I. del............... . \Viesthalrr, Latinske vadbe IL dal.......... Naročila sprejema in se priporoča: imbarg d. z o. i. Lfyb! Broširano prej seda; Din Din 20-— Vezano prej sedai Din 20--25- 18-- 4S--60-6--12"- 12--15-- 40--I8--8-- 20--15'- 25'-30--3--. Slavnostna predstava. A. Sreda. Z: »Veaela vdova*. B. Četrtek, 3.: Kvartet Zika. Petek. 4.: Gostovanje zagreb. drame «Vra» golije*. Sobota, 5.: »Vesela vdov«». C. Šentjakobski gledališki oder. Nedelja. 29.: «Veleja». Premijera. Pondeijek, 30.: »Vclcja«. Repriza. Novinarski koncert v Ljubljani Veliki koncert ki ga prirede na na-•odni praznik. L decembra, ob 8. zvečer v veliki dvorani »U.tiotia« naiodlič-nejše ljubiianske glasbene oreanizaclie. fe brez dvoma ena največjih glasbenih srireditev letofnie sezone. Saj nastopijo naši elitni pevski zbori: ■rCTlasbena Matica«. »Ljubila .Tski Zvon». »Slavec« in »LJubljana«, poleg niih pa »Orkestralno društvo Glasbene Matice« skupno z Adamičevim pevskim zborom ženskega in moškega učiteljišča. In za dirigentskim pultom bodo umetniki, katerih ime na sama dovolino jamčijo za na '"boljšo umetniško kvaliteto izvajanih točk. Spored 1. a* FChnovec: Po smrti: b) Bortnja skij: Tebe Boga hvalim. Mešana zbora, 'oje glasbeno društvo »Liubljana«. Pevovodja gosp dr. P. Kimovec. 2. a) Adamič: Barčica ie zaplavala: b) Hatze: čergo. moja čergice. (slavonska narodna): c) BraiŠa - Rašan: Lipa Mara (istrska narodna). Mešani zbori. Poje pevsko društvo »Slavec*. Pevovodja gosp. J. Brno bi 6. 3. a) Ravnik: Kmetiška. 2enski zbor sprem I ieva njem klavirja: štiriročno. Rokopis), b) Adamič: Igra na nebu. Mešan zbor. Poie pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevovodia gosp. S. Kumar. Na klavirju spremljata gdč. Zar-n i k o v a in gosp. ppof. !. Ravnik. 4. a) Adamič: Mara o Jezeru: b) Adamič: Lucipeter ban. moška-zbora, in c) Adamič: Kresovale tri devojke Mešan zbor. Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon. Pevovodja ssosp. Z. P r e -lovec. 5. a) Beethoven op. 62: Uvertura tCoriolan«: b) Borodin: Polovski plesi iz opere »Knez Ivor» St. 8„ za veliki orkester. in št. 17 za zbor in veliki orkester. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice s sodelovanjem diiaškega pevskega zbora učiteljišč. Dirigent g. L. M. Skerjanc. Beethovnova uvertura «Coriolan» Uverturo »Corlolau«, kJ Jo Izvaja na koncertu orkestr. drnirvo Glasb. Matice Je kom ponlral velik! Beethoven leta 1807. ta Jo posveta Von Cotlinu. avtorju tragedije, za katero Je napisal ta sijajni muzftakii uvod. Skladba {ma dvoje glavnih tem: prva slika Coriolanovo oholost in njegovo željo, tnaščevati se nad rodnim mestom, draga oa Je nežna tn poje o spomina na mater to Hčer, ki Junaka varuje pred usodepolnim dejanjem. Končno delikatrJ, ženski motiv zmaga r.ad osebnim, močnsm mofiklm: Cc-riolan opusti nameravano maščevanje... Wagner to Smeiiicao nverturo v svojlb spisih v prozi tako~\t označa: Prve poteste dela nam predstavHado slV-ko moža, neizmerno moč, nezlomljivo !a suastno kljubovanje. Sd se Izrala v Jezi, !7vraStvu, maščevanju, pnMejpu... Ob tem možu vstane žena, mat' otrok. Graclja, sladkost to mirna vzvišenost se upirajo moški neukrotljivost. ia naivna ženska profi-sja, privrela it materinskega srca, odvrne ntoža od opustošujoče sle... «Rim ali Jaz. odeti mora poginiti«. Cortaian se okleva. Od ženske pesmi prevzet končno velikodušno sklene žrtvovati samega sebe za mir i« spravo. V samomoru se zgrudi velikan. Ob rogah žene šzdaime umirajoč svoj poslednji dih ... Zmagala Je mehka pesem '■'seohraajaioče, nesebične, :nočae ženske '•j A&scL K Polovskim plesom iz Borodi-nove opere «Knez Igor» Opera Je edea najznačilnejših proizvodov "uske nacljonatne Sole. »To Js«. pravi skla-datefi Borodin sam. »bistveno narodna rotret ntna. ob koji si namakam nišo domellub-"ost uprav v same vire domače zgodovine. ko o prijetni božajoči melodtjoznosti. ki v ti-jajen ritem vkienieot mora poslušalca potegniti za seboj. J. B. Foerster: Eva ^K snočnji opemi premieri v Ljubljani.) Morda se starejši posetniki gledališča Sa spominjajo dramatično močoe žaloigre »Eve« Gabrijele Preisove, uprizorjene na našem odru oktobra 1904. z gdč. Spurno v naslovni ulogi. Originalni naslov tej »sliki iz življenja moravskih Slovakov« je »Gazdina roba», zato »mo jo igrali tudi pod našlo« vom »Gospodarjeva sužnja«. Foerster še ni imel poguma, da bi kakor Janaček »Njeno pastrko« (Jenufo) tudi Ga« brijele Preisove komponiral v prozi, nego si je po »Gospodarjevi sužnji« sam spesnil rimap libret. Besedilo je prav dobro in kaže polno okusa in kulture, ti je baš zaradi rim manje naravno, krajša no in dramatično manje udarno. Foersterjeva «Eva» živo spominja na »Je« r.ufo«. zlasti ker obe nimata sklenjenih arij in melodij ter se glasbeno kolikor možno približujeta naravni govorici, naslanja Joči se na Wagnerjevo deklamatorno obleko. Mestoma je Foerster še bolj realist, nego Preisova; izogibajoč se kolikor možno mo« nalogov, je n. pr. iz pertresljivegs mono« loga Eve. ko se poslavlja od moževe hiše !n zibelke, pustil en sam stavek. škodsl Na tem mestu so pri drami celo zakrknjenei pla kali: v operi slovo ni tako učinkovito. Vobče je prvo dejanje zaradi dolge eks» pozicije dramatično šibko: v II. de), pa za« čenja napetost rasti in Je duet med Evo in Mankom krasen, 3 tudi nastop med Sam« kom in Evo ter zaključni prizor osamljene« ga Samka močan in poln občutja. Tretje de« Janje je spočetka šibkejše, zlasti ples malo učinkovit, a nadaljnji razvoj efekten ter zo« pet zaključek lep in pretresljiv. Opera *Eva» je v bistvu lirična, motivi t. na. zlasti orkestralno bogata v ilustriran ju duševnosti, v vsem ps izraz noblesnega glas benika, resnega če&kega umetnika. Glasbe« nim izobražencem nudi »Eva« po svoji e!e» gantni obliki, globoki vsebini, serioznosti in gracioznosti velikih uiitkov. Vsi pevci to imeli prav težke, nenavadne naloge. Kot 'odlično slovansko delo, polno motivov češ. narodne pesmi, vseskoz originalno ia moder no, nas Je »Eva* živo zanimala in jo po» zdravi jamo. G. dirigentu A. Baletki gre kot režiserju ln kapelniku vse priznanje. Opero je vele« okusno opremil in izrežiral ter v pevskem in orkestralnem oziru po možnosti pripra« vil. Nove dekoracije v dveh dejanjih je iz« vršil g. slikar V. Skrušny za naše razmere prav lepo v slovaškem slogu. G. Balatka je imel tem težja delo. ker je moral opero pripraviti in dirigirati celo brez partiture, torej le s pomočjo klavirske izvoda. Tudi zasedba partij in zato njih izvedba je za Ljubljano prvovrstna. Naslovno, veli« ko tragično partijo šivilje Eve igra in poje ga. ThierrytKavčnikova vseskoz odlično. Seveda spominja na svojo izvrstno cerkve« nico v »Jenufi«. V razumljivosti teksta na« preduje. Ali bi ne opustila še nekega stac« catiranja, sekanja, ki zveni neprijetno? Njen končni spev v TIL dej. je koncertno lep. — Izvrsteo SamVo je g. Holodkov, ki imponira tudi z briljantnimi višinami. Pa« tetičnost se pojavlja le še semtertia. Prav dober Manek je naš glasovno najbolj sim« patični tenor g. Banovec. ki vzorno vokall« žira. vztrajno raste v svoji pevski umetnosti ln se vedno naravneje razigrava. Duet z Evo v II. dej. je bil krasen. Ztizka ge. Rb bileve zaslužnle pevski in igralski vso po* hvalo. Ta mlada domača pevka se razvija oprav razveseljivo naglo. Tudi njo Je do« bro razumeti. Kmetico MeSJanovko je po« dala gdč. Ropasova. epizodnega Rubača g. Perkq. K igri vseh solistov moram dostaviti, da je edini resnični kmet g. Holodkov, vsi ostali imajo še preveč gosposkih gest. V L dej. bi morali dekleta iz krčme sprem I j rti roditelji. Tisto žalostno dekle v I. dej. stoji nekam nerodno v ospredju. Naj stopi prav na desno' Da je Rubač drugače oble« čen, kakor drugi poljski delavci in da sedi že spočetka HI. dej. na odru, po tekstu ni pravilno. Fantkov prevod je marsikje po« kvarjen... Zbor je težko, dasi ne veliko ulogo opri« vil prav dobro. Balet je bii medel. Orkc« Bter, vpoštevajoč, da dirigent nima partitu« re, je pač storil vse, kar more; zato tudi njemu priznanje! G. Balatka je prejel ve* nec, ga. Thierrvjeva pa šopek. Uspeh prav časten. Fr. G. Max Melis «Igra apostolov« (Premijera v mariborskem giedaiisčn.) Maribor, 27. trov. Delo vsebuje lepo !deFsstspie!hatrs« s prvovrstno zasedbo v Relnhardtovl režiji. Skromna, rafinirano naivno pisana stvarica. Id s« izpolnjure večera. Tudi v Mariboru smo Jo že videli v Narodnem domu In sedaj §e erfkrat v gledališču. »Zakleti grad« — »Prababica* — »Igra apostolov« — kakšna razvojna linija reper-torja je to? Sama romantika in legenda, brez prekfnienja. To ie požrešno. Vsak dramski repertoar — zlasti v mestih, ki imaio le eno gledališče — se mora čuvati predvsem enoličnosti, enskobarvnosti. Tudi če Imamo več gledališč, ne smemo v enem gojiti le drame ene tn iste ali sorodne vrste. To utrodi m odbija. Da, dramski repertoar mora Imeti gotovo smer, stresli je rre narvgor, mora vzgajati občinstvo — a ne vedro v fsti smeri, v ?stem žanre. Ce prekine pot resnih dramskih del kaka ffoa veseloigra, nI to Škodljivo — nasprotno, to še oven v veletrgovini Tekstilna ro&a* Vzorčas: Etamin 53 cm Din 6.— Modni Etaanin 95 cm » 17.— Vzorčast Krep 70 eni » 9.— Pisan Cefir 68 cm > 8.50 Bela natur tkanina 80 cm » 11.— Fini rrračea šiioa 82 cm » IS.— Belo platno za prtšče » 25.50 Modni parhant 70 cm » 13.— Krasni flane) 75 om » 14.— Polvolna z efektom 100 csn » 24.— Tn>etn! ševjot 165 cm » 29.— Karo-vol na za kos rame 140 cm > 44.— Modni ševfot 110 cm » 3«.— D»rrtsko sukno 135 cm » 45.— Sirkno za plašče 132 om » 74.— Ševjot-Kamgarn 142 cm » 49,— Močno sukno 142 cm » 75.— Trpežni kamgarn 142 cm » 86.— Eox&Selsci|a. oiicna U. Sttrraeclci* Celje po strahovito znižanih cenah. Hamsko perilo. do 24. decembra Dekliške parh. oblekce Dia 42.— Pasrtovskl suknen! kos tam » 190. Pantovska pelerina » 90.— Plašč! za deklice » 170,— Damski plašč « 360.— Športna liane! bluza » 60,— Sukneno športno krilo » 75.— Damska flanel ob'eka » 150.— Modne moške hlače > mo,— Jsrhaine hlače » 125,— SuScnena moška obleka « 520.— Moška kratka suknja » 400.— Moški klobuki« Volrerd. ozki krajci Volneni, m^dna obiika Modni volnen; klobufe Fini volneni klnbiik Plišasti kVAuk fini ICWbuk te zajčle dlaike SpeclalHeta »11 ae PaiKovskl klobuki Din 68.— « 76.— » lftfL— » 125.— « 190.— » m— » 240,— Din 45-63 Srajca iz platna Srajc3 Iz šifona Srajca iz fin. batžsts Hlače iz šifona Hlače lz batista Komoineža krilo Kombiaeža hlače Dta 44.— » 50.— » 96,— * 30.— » 76.— » 72-— » 96^— Pleteniaa. O^atev. OtročH močni čevlji 19/» Din 30,— Otročji močni čevlji 26'29 > 76,— Otročji močiti čevlji 30/35 a 102.— Žeroftf nhrki tz teJet s» !40._ Žen*kl nizki H boksa > 175,— ženski ntakl iz ševrete 205,— Ženski nizki tz laka r 270,— J?en«loi visoki Iz telet. > 1S5,— 2ensfc! visoki h boksa » 185,— Zelo močni cojzerjl 36—39 » 1«0,— Zelo nv»4n! gnjzerjj 40—46 % 2-tO._ Debv<*! čevlj! 155.— Mo5k) h teletine > IfiO,— MoSki te. bokss > 185.— Moško perilo« Smflct pls. prsa Din 3T,- Bela pflc« srajca' » 58.- Pfssno modna srajca « Pln» frak »r»lca » 12»».- Troežne molbio hlače » 23.- Bel« grad! hlače » 42.- Nogavice otročje Dia 7.50 debele zimske > 10.— 1 dinar za vsalto leto Moške nogavice » 9.— Moftke volnene nogavice > 30.— Damske bomb. nogavice 13.50 Damske flor nogavico > 23.— Daimsko modno marm. > 27,— Modni svileni šali » 35,- Damske rokavice > 18.— Moške rrfcavice > 23.— Cepiče otročlc » 14.— Cepiče dekliške > 20.— Cepiča fn šal » ea— Damske maje > 31.— Damske reform Mače > 27,— Mo!'« srajca 58,— Moška maja > 54.— Telovnik moški > im— Telovnik za fante > 50,— Sveater za moške > 140,— Sveater za fa«te » 57.— Daimvki žemper * 65,— Damski telovnik > 123.— Modna roba. Plet. svil. samoveizJiica Dta jo^— Svilena samoveznica » 20.— Težka modna svila « 47.— Moderna kravata « 14.— Trpežne naramnice » 17.— Moške podveze « 7__ Damsfce podveze s pasom > 30.— Moderna športna kapa » 36,— Damcki žep. mfecl tnc. > 39.— Moeki ženni rrf>ci tuc. > 42.— Svi!e«i iepnl robci kom. » 7.50 Svilene apaške Jerpe kom. « 147— Namhmi prt 130/120 » 52.— Frottir brisače » 57— Klot odeja s kio: podlago » 235.— Flanel odeja (bomb.> 125X180 cm » 50— Odeia mod. rožasta 130X180 cm » 123.— Voin. flari. odeja 125X180 cm « 290.— Stenska preproga 70/1T5 cm s i6X— PredposteJjnik imyraa tešit 50/100 » 67— Leipi juta tekači 65 cm « 31— Lepi Juta tekaS 90 cm » 62— Sobna preproga 140/220 cm s 666.— Llnoievm tekač! 68 cm » 5t.— Ltnoieum tekači 70 cm > 56.— Lhtolettm tekači 100 cm » 95.— Jeklena m nožar- ska roba. Torbarska roba. Močna listnica »krake* Din 42.— Fina listnica batik » 50,— iKroko« denarnica » 38.— »rfroko« torbica « 38,— Pina lak torbica » 50.— Damski lak. pasi 2 om » 4,— D»m*rVl lak oasl 3 om » o.— Darmvkj lak. oasl 4 om » S.— Žepna ogledala » S.— Posteljna lis namizna oprema. Posteljna garnitura Din 310.— Kavna garnitura, barv. » Platnena Jedilna garnitura » 2na— Madras zsstor garnitur« « 120.— Bell servtieti «0/60 cm tac. » 103.— Barv. serv. 40/40 cm tnc, » 43,— Poniklani lasostrižnik Dia 35.— škarje za strtž. r-Solingen« > 29— Jeiclena britva __ > 10— Jeitdena britva fin3 > 20— Brtvni aparat » 15— Brlvnl noži 10 kon:. > 23— Škarje za vezenje > 8— škarje za šivilje > 13— Mar.fkfr garnitura > 25— Garnitura pa šivanje > 54— 2epnl nož jeklen: » 3.40 Jedilno orodje tuc. > 70,— Jedilno orodje ponik^ano > 170— Ahtmln. fllce tuc. > 32— 2ga!ue Skarie > 2.60 m Kosmetični p m iS- Kosmetični predmeti Fini parfum Fini »Elida« parftne Kolinska voda Zrtfina krema Zobni praiek Odrfl sa zobe Ftno toalemo Rr9o Glveerin tnflo Snelck milo Pau de CologHe milo Fin! ShstnDoon Firul »EHda« Shamipoon Brhrno milo Dia 4.— 12.— 15.— a— 6.— 35.-2.10— 2.60 A.— 9.pn 1.75 3.25 2^0 Razno. Harmonike na rneiK enoredne Din 340.— dvoredne » 400.— Ustne harmonike 8 glas. » 2.50 U«tn« harmonike 14 glas. » 4,— Ihtne harmonfke 16 glas: » 7.— Ustne harroonfke 32 glas. » 12.— Krtače za obleke Din 10. 15, 20,— Vrtače za lase Din 18.—. 25.— Krtače za zobe Dte 4.50. 5.50, 9.— Cflavnfkl Jepn! D*n 1.50. 4.S Olavnflcl zs prah" Din 6.—. 7.50 Olavtrfk česahr? Dta S.—. 9,— Za vofcrio se o či zaici: 10 — 40 Din komad. Fižol: 2 50 — 3.50 Din liter. Srčivie in zelenjava: karfi, jola 2 — 8, česen 13 — 18. k'slo zelje 3. kisla repa 2 Din kg, ohrovt 0.50 — 1 Din tflava. endivija 025 — 1 Din komad. Spdie: iabolka 1 — 7. hruške 6 — 10. češnlje s-he 10 — 12 D;ri kg. Mlečni izdelki: ml-ko 2JO — 3 Din liter s'rovo nrcslo 44, kvnano 60 D'n kg. Jaica: 1.75 — 2 25 D;n komad. Razen tesja so pripeljali kmetje na trg 6 vozov sena in 2 voza s'ime. Cene: seno 70 — 75, slama 45 — 50 Din za 100 kg. Tržna coročfla Novosadska blagovna bnrra (28. t m.) Pšenica: br>ška, 1 vagon 257.5: sremska. 1 vagon 2fS0. Turščica: baška. 10 vagonov 135; sremska. 1 vagon 110: Ruma. 10 vagonov 130; sremska. 7 vagonov 110 do 112.5; sremska, sušena. 2 vagona 150. M o-k a: o0s». 3 vagoni 410: «Oss», 3 vagoni 415; «6*, po vzorcu 1 vagon 230. Tendenca čvrsta. Dunajska b^rra za kmetirke produkte (27. novembra.) Čvrsta poročila z vvinmpe-5ke borze so okrepila prijazni razpoloženje na dunajskem tržišču. Imetniki blaga so poikazovali veliko re/erviiran-ast in niti več-le cene niso privabile veči;h količin blaga. Poskočile so cene m?dSar«ki pšenici, madžarski rži in novi turščici za 0.5 do 0.75 šilinga. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometnl davek brez carine na debelo: pšenica: domača 38.50 — 39.50, madžarska potiska 43.50 — 45.50: rž: domača 28 — 2R.25; ječmen: domači 34 do 40, slovaški 40 — 43; turščica: nova 2-1.75 — 22.75; oves: domači 27.50 — 29. madžarski 28 — 30. = Cene mleka v Ljubljani. Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico Je r>ri< biilo vest, da je odbor društva sklenil, da se poviša cena mleku počenši s 1. deccmbrom od 3 Din na 3.50 Din za liter. Mestno tržno nadzorstvo naznanja občinstvu, da je bil sterien ta sklep Mlekarskega društva samovoljno preko tržnega oblastva in da so me-rodafne prodajne cene za mleko v Ljubljani le tiste, ki J Hi doMJa tržno rbiastvo. Vsako prekoračenje cen, določenih po mestnem tržnem nadzorstvu, je kaznivo in se bo proti vsakomur, bodisi prodajalcu ali pa ku-povaieti. ki bi mleko draže prodajal ali pa kupoval, brezobzirno postopalo po zakonu 0 pobijanju drsrnje, ki določa za prestopek zaporno in denarno kazen. Cene m'eku v Ljubljani so s 1. decembrom naslednje: 1 liter mleka, na dom postavljenega 3 Din (doslej 3 Hin), v mlekarnah v mestu 3 P!n (doslej 2.75 Din), na tTsm 3 Din (dos'ej 2.30 Din). Mestno tržno nadzorstvo smatra drugačno zvišanje cen mleku za neupravičeno in tudi nedopustno. — Mestno tržno na-dzor stvo v Ljubljani. = Direkcija za kmetijski kredit. Upravni odbor novo osnovane direkcije za kmetijski kredit bo imel naslednji teden več sej na katerih se bo določilo končno besedilo pravilnika k zakonu o kmetilsVem kreditu. = »Trgorskl t>var:š». glasilo Trgovskega društva «M«r*oru, št. II prinaša naslednjo vsebino: lov. J. Kavčič: Sporazum in napredek: lostp Oolob: Nemška trgovina v srednjem vedru: V. A. U.: Obvezno zavarovanje samostanih podietnikov na Čcškoslova-ikem; DM mere. Stanislav Kline: Znanstveno obrafcrvodstvo in industrijska psino-kojjMa; Fr. 7.elenfk: Orzanirzacija trgovske pKaroe; Arkadi) Averčenko: Naša deca; Društvene vesti. — List stane 'etno 36 Din. Uprava v LJubljani, Gradišče 17. I. = Akcija proti draginji. Minister za socijalno politiko namerava po vesteh iz Beograda podvzetl resno akcijo proti draginji. Kakor vemo iz lastne izkušnje, se cene sedaj zelo čudno razvijajo. Dočim so namreč cene kmetijskim pridelkom znatno padle, so ostale cene industriiskim proizvodom skoro nespremenjene. Kako misli ministrstvo akcijo izvesti nam ni znano. Doslej smo videli, da take akcije niso uspele. — Kakor poročajo, so delavske orgamzpcije v Velikem Bečkereku sklenile, da bodo dne 6. decembra priredile veliko demonstrativno skupščino proti draginji, da opozorijo oblastva na previsoke cene nekaterih živ-Ijen-skfli potrebščin. = Nova tvornica usnja. Po imenom »Beli orao«. d. d., se je ustanovila v Beogradu družba z delniško glavnico 5 milijonov dinarjev ki bo zgradila tvornlco usn:a. Podjetje ie pod okriljem Eskomptne banke v Beogradu. = Prvi Izkaz Madžarske narodne banke v penglh. Izkaz Madžarske narodne banke z dne 23. t. m. ie postavljen prvič v pen-gih. Obtok novčanre znaša po tem Izkazu 368 mfii!on»v pengov. to fe v papirnatih n.8(Warskih kronah okroglo 4.6 bilijona proti 4.9 bfliJoTia dne 15. t. m. Kovinska podloga zna£a 264 milfonov pengov, menični portefeuirie 130 miliionov pengov. = Padanje poljskega zlatnika. Poljski zlat nik zopet močno nazaduje na mednarodnem trzn. Do pTedvčerajfinjim je i2g«bi1 okroglo 30 odstotkov svoje vrednosti. Zlatnik Je ponovno slab že od 10. t. m. dasi skuša Poljska banka z intervencijami v inozemstvu za MU neprestano slabljenje. Najboljši io nafcenejši nakup korafekci£e m za gospode m dame. | lisi atelje z najfinejšim angleškem skladiščem blagov. 40% prihranka I Proti predložitvi tega ogiasa se dovoli 5 % popust od fiksno postavljenih cen. = Pred početkom avstrijsko-poiiskih trgovinskih pogajanj. Z Dunaja poročajo, da se bodo 2. decembra t 1. začela pogajanja za sklenitev trgovinske Pogodbe med Poljsko in Avstriio. Dne L januarja 1925. bo stopila v veljavo nova poljska carinska tarifa z zelo visokimi postavkami in zaradi tega želi Avstrija čimprejšnjo sklenitev trgovinske pogodbe s Poljsko. = Vest o nameri uvedbe zlate valute v Češkoslovaški. Ponovno se pojavlja v časopisju vest, da se češkoslovaška vlada bavi z načrtom uvedbe nove zlate valutne enote. =: Chile uvaja zlato valuto. Južnoameriška republika Chile bo uvedla s 1. januar-iem 1926 novo zlto valuto. Nova edinica se bo imenovala zlati »condor-. Istega dne bo začela Centralna chilska banka izmenjavati stare bankovce. — Položaj na avstrijskem lesnem tržišču. Kwpči!a ie spričo zimskega časa zelo slaba Gradbena delavnost v Avstriji kakor v sosednih deželah minimalna, zaradi česar ;e ootreba po lesu popustila. Izvoz se giblje v najožjih meiah. Pri izvozu prihajata poleg ftaliie v glavnem v peštev Nemčija iti nekoliko tudi Švica. — Agrarna konkurenčna borba v Evropi. Češkoslovaške kmetijske organizaci'e so predložile poljskim kmetijskim organizacijam predstavko s predlogom, da b! skupi j z Jugoslavijo, R urnim! jo in Bolgarsko stvo-rlle veliko skupno fronto proti konkurenci Amerike. Nemčije te Francije. Sklenila nai hi se konvencija o cenah. Vsaka država naj hi se specijalizirala v posebni žitni vrsti in ootem bi se med vsemi člani tega kartela vršila izmenjava (eh produktov. Vodstvo ak cije naj bi prevzei v vsaki državi po en sindikat, v katerem bi bile zastopane vse dotič ne kmetijske organizacije. ™ Fuzi a nemških paroplovnth družb. Iz Berlina poročajo: Severnonemški L!oyd je sklenil fuzijo z Roland-iinijo. Hambafg-Bre-rren-Afrtka-linijo in s paroplovuo drjžbo Horn v Lubecku. Delniška glavnica Sever-r.o-nemškega Lloyda bo po fuziji znašala 52 milijonov irark ir. ior.aža njegovega bro-dovja 613.000. = III. Juzno-amerlšbi kongres železnic. NTa II. južno-ameriškem kongresu železnic, ki se je vršil septembra meseca !. 1922. v l?;o de Janeiro, se je določil serfeiž III. kongresa v Sarrtiago de Chile. Po pravilniku se moraijo vršiti kongTesi vsako peto leto, da se vnaprej zberejo materija!, znanstvena pioučavrtija in vse, kar je za kongres potrebno. S tem v zvezi je sklenila republika Chile priredbi splošno železniško razstavo, na kateri bi se naj pokazai razvoj in napredek železnic v državi ter v inozemstvu. Ministrstvo za gradnje, trgovino in oromet v Chile je izdalo naslednja navodila: 1. v drugi polovici septembra 1927. se bo vršil v Santiago de Chile III. južnoameriški kongres železnic. 2. Skl-enBo se ie, da se istočasno priredi v tem mesta splošna železniška razstava. 3. Chilska narodna komisija ju^t;o-ameriškega kongresa želeje bo izvršila v Santiaco vse prii- prave za kongres. 4. Razstavo bo organiziral poseben odbor, v katerem bodo zastopani strokovnjaki ki prizadeta ob!astv_ Kon-gres se bo otvoril 15. septembra, razstava pa 17. septembra 1927. = Velesejem v Farizu. Predsedstvo pariškega velesejma, ki se vrši vsako leto meseca maja v Parizu, se ie obrnilo na naše poslanstvo v Parizu s prošnjo, ca pozove naše trgovske in industrijske kroge, da se v čimvečjem številu udeležijo velesejma, ki se bo vršil drago leto maja meseca in r.a katerem bodo sodelovala tudi mnoga inozemska, zlasti industrijska podjetja. Ministrstvo zunan ih de! prosi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da o gornji prireditvi obvesti vse Interesente, obenem opozarja. <3a se morajo tvrdke. ki hočejo na sejmu razstaviti svoie Izdelke, čimprej prijaviti. = Reforma belgijske valute. V Belgiji ^c pripravlja valutna reiorma. Pni korak k sanaciji bo vračanje državnih predujmov Belgijski narodni banki. Ti predujmi znašajo sedaj 5680 milijonov belgijskih frankov. Kakor se poroča, bo prvo odplačno znašalo 3 milijarde belgijskih frankov. Stabilizirati se namerava belgijska valuta na višini 100 belgijskih frankov za 1 funt šterling ali pa na četrtem delu koviske vrednosti fran':a. 28. novembra. CURIH. Beograd 9.175, Berlin 123.60, Nev. york 518.75, London 25.1225, Pariz 30.12, Milan 20.92, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.375. Sofija 3.7775, Dana j 73.10. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 69, Žrvnostenska 279. Assicurazioni General! 6955, Dabnazia 260, Libera Triestina 39, Uoyd 1030, Oceania 170, Dalmaaia cement 659, Split cement 620, Krka 405. Devize: BeogTad 43.75 — 44.10, Dunaj 345 do 355, Praga 73.25 — 73.50, Pariz 95.90 do 96.25, London 119.80 — 120, Curih 476 do 480, Newyork 24.60 — 24.80, Bukarešta 11.25 — 12. Valute: dinarji 43.25 — 44. dolarji 24.50 — 24.75, 20 ziatih frankov 95 do 97. zlata lira 478.62» BERLIN. Beograd 7.415, London 20.394. Newyork 4.195, Pariz 16.425, Praga 12.415, Curih S0.S5, Dunaj 59.17. Poslano Upravi lista * Naprej v. Zadnjikrat Vas opominjani, da avojim obveznostim zadostite. 2242 E. B. Poslano Dozdevna gospa Sofija Eceisberger, za. ščitnica anonimnih pisem in častikraje, naj javi pravo ime in naslov, sicer veni, s kom imam obračunati. VodmaUMosie, 28. novembra 1925. 2241 Berlan Franc [.iuhiiana, 28 novembra 1925. porocii€> Liubi'ar,a 306 m nad morjer Kra' oiazov-ni;" ob tračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padav ne 1 mm L'ub'ana . . . 7. 7500 2-3 sev. zap. sne? 4-3 j I Ljubljana . . . 14 7493 21 i| 1 Liubliana . . . 21. 74^9 22 zap. obl. i j čaeieb .... 7. 74S-3 20 sev. vzh. 6-0 Beograd . . . 7. 7525 00 jug. vzh. vec. ;as. 4-0 | Dunaj .... 7. 1 Praga .... 7. 748-6 4-0 jug. zap. sneg 1-0 i Inomost . . . 7. i Solnce vzhaja ob 7 14 zahija ob 16-22, luna vzha'a ob 15 41 zahaja ob 4"4S. Barometer nizek, temperatura višja Ravno pred tednom dni je razpadel maksimum zračnega tlaka, ki se je drža! poprej dalie časa nad glavnim de-iom evropskega kontinenta ter povzroča! mirno, hladno, povečini meg'eno vreme. Odtlej gospodujejo depresije nad Evropo, ki ima domala v celoti zelo nemirno ter spremenljivo vreme. Depresije nastopajo v dveh Dodročiih. Fno je daleč na severu, kjer potuiejo z Atlantskega oceana proti Sibiriji in ena izmed njih ie že Dričetkom tedna povzročila ogromen naval mraza s severa preti jugu. Po vsej Rusiji je povzročila velik snežni metež in silen mraz. Drusia je sredi tedna sprožila strašne viharje okrog Anglije, nonekod združene z metežem. Mrzel zrak s severnega Ledenega moria je naposled preplavi! tudi srednio Fvropo. Drugo območje depresij je Sredozemsko morje, osobito severna Adriia in hližnia Italija: tu se je držal nizek zračni tlak domala ves teden ter po- vzroča! pri nas v spodnjih legah hladne vzhodne vetrove. Toda visoko zgoraj je ostala zanadna zračna strma, pod vplivom severnih depresij. Očividno je baš to mešanje kompliciralo položai. Prvi sneg se je pokazal v Ljubljani letos dne 24. novembra, kar je nekako normalno, zakaj po povprečnih računih bi snežilo v Ljubljani prvikrat vsako leto 22. novembra. Sklepati po obilici zapadlega snega na hudo zimo. bi bilo seveda popolnoma neutemeljeno. Pred dvemi leti smo dobili prav tako koncem novembra zelo mnogo sne~a, a!i brž nato ie nastopilo južno vreme z deževjem in za prvi december smo imeli že prav izdatno povodenj. B !e so tudi že zime pri nas, ko ni vse sledeče zimske mesece nastopil tako hud mraz kot zadnje dni novembra. t Dunajska vremenska napoved zi nedeljo: Oblačno, posebno v južnih Alpah sneg. Malo zbolišanie temDerature. lifljsMft Hud! W so te ntarsScal prefli ta preživeli in si tedaj mogli pridobiti Izkušenj, slišimo vedno ta vedno govoriti, da se pri bolečinah ta trgarijn v križu, udih, pri zobobolu poka-zuje kot zanesljiv ublažltelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Feller- jev blaeodišečl »Elsaflujd«. Drenenje ta umivanje z Elzafluidom lalša tudi najvztrajnejše bolečine, krepi ta osvežuJa mišičevje in živce, ječa utrujene oči. varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodelen za grgranje, za grlo in usta. Od znotraj ta od zunaj močnejši. Izdatnejši ta krepkejšega delovanja kot fran cosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki špeci:al«i steklenici za 63,— Din. 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Dir. že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donii, Elsatrg 245, Hrvatska. Trgovci S zahtevajte cenik in vzorce, čudežnih sveč za božič, edini slovenski izde'ek, najcenejši in najboljši bengal čne žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vseh barvah brez žvegia in smradu za mi klavževe večere in gle-ial ške odre. Lovske pa trone vseh kalibrov v razi. bengal barvah. Aparat proti vlomu, za vinograde In drugo. Onk ognj-metnik predmetov pošhe se na zahtevo. Pvrntn P'va iug°slov- t»yrotehmčna I Jlula, tovarna « Celju. v cenah, katere še niste doživeli, nudi modna trgovina [f. KENDA, LJUBLJANA, Meseni trg štev. 17« Oglejte si izložbe. 7300-a Mag. št. 28.121/25. 7311—a RAZPIS Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih (strešno-cementnih) in krovskih del pri renoviranju mestne klavnice v Ljubljani. Razpis, popis, načrti, splošni in podrobni stavbni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. — Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 7, decembra 1925 do 12. ure dop. v mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. novembra 1925. 80EOBOBO808O»OIIO®80l 2 u aprilov ceva salama, - 0 nova, zrela, £ o Sir Uolit mititil o o Sir \mM\, 65713 o o Sir švicarski f Hali o g znamka , Tiger", q s Slive tamta. o nove v zabojčkih in vrečah, B 2 Sardine insardele 2 g iz tvornice »Sardina" d. d. Split, Q o „Jyhan" zabela za Jalio o « vedno v zalogi pri tvrdki ■ o______1 -______o n " a, Q £ Maribor, KorožKa e. it 17. i 0 Samo na debelo! 0 » ^ oioRogotovoioicioio r Priporoča se staTC3nana solidna tvrdka Gričar Mejač konfekcija samo Selenburgora ulica 3. 3B1BBBBEBBBBE1BEK Kupim štiri tiii motorje dva po 1 PS en^ga za 3 PS in eneg:i za 10 PS, 1 ubl anska napetost 150 voltov, tok istomerni, Ie malo večji smejo biti, manjši pa ne. A. Kajfež, Kočevje Za Miklavža Priporočam svoio zalogo galanterije, igrač, gospodatskih In kuhinjskih potrebščin po zelo nlzltl ceni. 7-237—1 Josip liani Maribor, Glavni trg St. HO n nakupu ud Din 1 0' - ft°/n pomista Vrečezamoko po 100 kg tež ne kupu eta vsako količino Schotten i drug, Zagreb Vrhovčeva ul. II 7229-a Snoavii JUTE. P*" Milan Rainer Herm.na Rainer roj. Kodelja poročena. 7230—a Rajhenhurg Senovo .J Nova bolnica v sprejme spretnega strežnika - bolničarja .Vas/op službe takoj. Plača po dogovoru. Oskrba v bolnici. Prednost imajo zdravi i z daljšo prakso. P nudbe s spričevali je poslati na «Upravni odJor Bratovske sk .adnicr, Trbovlje«. 727«—» je napreiMvnetjavanja čevljev' Eg-Bd v tubah za elegantne čevlje. Eg-BO četka ... EtjO- O Eg-GO proizvodi stoje na v:šku! Weh Wach» Werk . . . Importna družba Maribor, Gosposka ul. 20 ■aMUHiNBBilBBHU m © Trije pari prvovrsinih • S * O dalje žrebci za plenic in konji za lovor so naprodaj iz prve roke pri E. VAJDA, Čakovec, Medjimurje, Jjgoslavijd. Brzoiavni naslov: E Vajda, Ca vovec, telefon interurb. št. 59, 60, 3, 4 jiOEjElSHBEEjSlii" iic Franjo Cvilak Slovenska Bistrica belilnica voska, obrt medu In voščenin priporoča vsem blagohotnim trgovcem ter konsu> mentom svojo veliko zalogo voščenih sveč (lepo okrašenih ir belih) vseh vrst svit« kov, lepe prave stearinske t Barok sveče« za iustre vseh barv (zvretene) kakor tudi božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in zvretene). Priporočam tudi za miklavževo: veliko zalogo miklavžev, krampusov kakor tudi druga medena peciva Postrežba solidna! — Zahtevajte cenik! Cene zmerne! — Tvrdka odlikovana z zlato kolajno. — Velekonsumenti po« sebne cene. 398>a a la Trapisti S-a kvalitete, prodala Državna Stočaa Sianica v Lšvau, Bosna. Ma debelo kg 30-— Din, na drobno kg 32'— Din loco Livno »otbammv^mzntmvavhbavaavsaamma DIOaOlOSOlOIOlOSOBO Vila i vlnograSsm. Na Tički gori pri Krhkem je naprodaj vila z vinogradom, pol tire od postaie Vid. m-Krško. Poleg vile z obš mimi kVtmi se nahaja vinograd » obcegu 28.*67 m', njiva ozir. vit v ■zmeri 1115 m5, travnik oz. sad^vn ak v izmeri :0S7 m3. Stavrišča pokrivaio 169 m' PoVg vile ie hiša za vlničar a s hlevon in svinjaki Zidana shramba za seno in stel;o se nahaa > —ližini hleva Pioda se vse sku iaj z vsem mo-Dilmm inventarjem. Cena po dogovoru. '223a Informacije da-e Franjo Jeglič, Celje. Podru žnica Za<'ru?ne i iosond^sk. hinki- aioioioiaioioaoioio Pozor! NAJCENEJE 1 PozorI Otomane v blagu ž Dm 850*— Otomane v pradlu k . 720*— Afrik modroo a . 250*— akor tudi vsi druyi lapetmški izdelki po znatno £n žanih cenah. Vse vrste žima vedno v ralog-Vsa popravila se sol dno in na ceneje izvršujejo Se priporoča FRAN JA6ER, tapetnik 6S44s Liubljana, Kolodvorska ul. 27 Mmm dIb nih dvoran Stanislav Matte tovarna Kamniška ulica 20. prodafalna Sodna alica St. 9 se priporoča za razna krznaisha dela. Vsa v zalogi nahaja;oča kožuhovina po znatno znižanih cenah. Prevzamem vse vrste bele za strojenje in barvanfe. Upravni odbor hrvatskega pevskega dru« štva «Kolo» v Zagrebu razpisuje mesto zoorovega pevovodje (artističnega vodje) V poštev za to mesto pridejo absolvirani konservatoristi, ki so že delovali v tej stroki in so sposobni voditi večje vokalne zbore n kapele s spremljevanjem orkestra. Prošnje, opremljene š potrebnimi doka« žili in dosedanjim delovanjem, obenem z zahtevkom plače naj se pošljejo najkasneje do 15« decembra 1925 predsedniku g. dr. Juriju Koreniču, Zagreb' Frankopanska il. 22. Vsak dan sveže cvetje. Mirtni venčki in šopki za neveste in žalni suhi venci tudi na debelo v cvetličarni a Viktor Bait, *č) ULKJUlJUUUUUI-UiJlJi-iuJJ^Ji. jLa.„ ji JLJi Ji Jt ji JC Natečaj! Podaljšano do 30. decembra /925. Naznanjam slavnemu občinstvu, da se vrši 2. januarja 1926 žrebanje dobitkov, kateri so spodaj navedeni. Kdor želi biti za inal denar srečen, naj pošlje po poštni nakaznici 60 Din (šestde. set). na naslov: Franjo Brinovc. trgovec in posetnik. Višnja gora 36, Slovenija — do 20. novembra t. I. « Za ta denar dobi vsak franko po pošti 2 m barnenta, flanela. kon. tenine ali pa šifona, razen tega ima pravico do žrebanja. Vsak pošiljatelj dobi tekočo številko, ki se mu bo zraven pošiljke objavila. Žrebanje se vrši. kakor že zgoraj omenje« no, 2. januarja 1926 pod vodstvom in kon« trolo g. notarja Antona Zevnika v Višnji gori. Slovenija. Izžrebane številke kakor tudi naslovi se objavijo po časopisih. Dobitki: Enonadstropna trg. hiša, spalna oprava, kuhinjska oprava, kredenca, želez« na blagajna, šivalni stroj, dvokolesa. srebr« ne, zlate ure in verižice in še 400 dobitkov razne vrste v vrednosti 50.000 Din. Pošljite in udeležite se, kajti uspeh je siguren! 7127 Franjo Brinovc, trgovec in posestnik, Višnja gora, Slovenija. Pletenine: Ženske a gavice f različnih barvah- Din 12'- Zsnsks nogavici Miti kvaliteta . » 20'- Zeoske nogavici! anglsSka mtda. . „ 2B*- Roške nogavici........8'- BoJae nogavice boljša kvaliteta. . „ 12' Zeiune rokavic«........22'- Zensii rokavice zimske .... s 24'- NhSke rokavice zimske . . . . „ 24'- Moške rokavice tinejSe.....30' Dokolenice s stopajem .... Perilo: Trff ovrVniki....... Hoike srajce z ovratnikom . . . Ilpfke srajce boiiSa kvaliteta . . Nhike srajce i dvema ovratnikoma. 32'- Cevlji: OtrrJki vel. 20-25 .... Din 30'- Otni i vel. 26 - 28 ..........40'- BtraSki vel. 28—28 štrapse . . „ 55'- BtroSki vel. 29—35 štrapac . . „ 85'- Deški vei. 38—39 štrapac . . . 12IT- Boški vel. 40—45 štra^c . . , 150'- MoSki ?e!. 43—45 hm . . „ 140"- Moški vel 40-45 box . . . , 175'- Zeaski vel. 36—42 box . . . „ 150'- RoSne torbice: Za otroke 3'adke......Din 17'— io-— Za otroke barvaste...... 22'— 42- Zeas'(e lakaste kombiaeis .... 36'— 54'- 45 — 78- Velike rotne torbice.....» 55'- 70'- 55'- 1 vo.i • . V m v oslejte si razstavo otročjih isrni! ^OOOUUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC Prostovoljna dražim nepremičnin: Na predlog dedičev po Mariji Čer-novšek se nrodato dne 4. dece "bra 1929 ob 10. nri v Mariboru, Aleksandrova ce«ta 79 na javni dražbi ena velika hiša z velikim vrtom, z gostilniškimi prostori, prost m stanovanjem, gostilniškim inventarjem, sodi in vinsko zalogo ter ena mamSa hiša z mesarijo, zkl ena cena je 300 000 Din. — Pojasnila daje advokat dr. Hojn.-k v Maribora. 7231 -a litija . renomirsnem termalnem kopališču v Sloveniji, kler |e mogoč celoleten obrat, «.e odda v naiem. Veliki eieganlni obratni prostori. Imeresenti s kavcijo dobijo informacije pri .Aloma Companv' v Ljubljani. ?287-a Trgovina Marija Rogelj Mm, S«. Pil cesta ll nr poroča svojo bogato ralogo štofa, cajga, por hanU. klota, cefirja, oksforda, bele, rjave in plave korenine, cvilha, belega In rjavega za rjuhe. Per lo ea dame in g ispode, svilene in volnene žemperje. rute in šen>e. volno, pavolo, nogavice in drobn dpasnike. 728l-a Blago dobro, cene nizke! "L KDilžfltoni in priiatellem let knjig toplo priporočamo BfiaitZrtpe Roman Iz polltltnlli bojev na Slovenskem Cena broš. 24 » platno vei. 34--. pošL 2. IzdMteljlu: Wm riskevBe zadruge v Ljablianl. v mestu na Gorenjskem se pod ugodnlnA pogoji in malo naplačila proda. — Ponudbe pod «Na obroke« na Aloma Conipany, Ljub Ijana, kjer se izve tudi naslov, 7283—4 Odda fe velika restavracija v Zagrebu v najem Restavracija ima zelo dober promet in se nahaja v centrumu Zagreba. Je moderno in elegantno urejena in obstoji iz štirih velikih sob, kleti, vseh ostalih pritiklin. stanovanj« za restavraterja in slutinčad. Za nakup je potreben kapital v znesku oi 500.000 do 700.000 Din. Najemnina nizka in se more skleniti pogod* ba z najemnikom za dobo 5 ali 10 let Resni ref!ektanti«strokovnjaki naj pošljejo svoje ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Ponudha za restavracijo*. Roman La 0 iii9 de (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi* čitatelji čitali z izredno napetim zanimanjem I zšei .Ji Naroča se ga v upravi .,Jutra" v Ljubi ani, Prešernova ul. 4 Broš ran stane ............ Din 45.— Vezan v polp'atno.........Din 55'— Vezan v platno ........... Din 65"— Kaj piše kritik o knjigi: Roman je poln divne stare romantike, ki e ni več v moderni literaturi Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožne šl bralec ne more kn|ige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnii dobi, ko ie tako malo zare dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano In bogato Ilustrirano knjigo cen-nrav nizka. Prijatelji dobre knjige, naro. čite si jo in ispopolnite svoj« domače bnjlioice! ]rnmmnx a Šivalni stroji Pneu'"-'?ka D"oVo'esa Izracnl vozički In stollce za otroke aajoeaeje tn ujTt&ja saloga LJUBLJANA Karlovska cesta 4 za oc^jitu lil.' -''iije, krojač« In čevljarja _ c« rnatiio »niHmlh ceaah. Mamic-.-, t-' l. ^.u.luo prilik« ti o£le.iukoU*a, motorje to otroSko *osie včeraj, kam gremo. Danes vam lahko cdgo* vt>rim: premo na Falklandske oroke... Skoraj ob isti uri, ko je Misterija sprejela Rakhaniovo poročilo, je John Terrv z velikanskim veseljem dobil pismo, ki ga mu je napisala roka tiiegove hčerke: «Dragi oče, meni gre dobro trs lepo rav7ia;o z menoi. Oni, ki so me ujeli, so sprejeli pogoje, ki ste jih ji??? stavili. Prosijo me samo. da vam javim, da bi vsak poskus z vaše strani, zvedeti kje se nahajam, lahko povzročil mojo smrt in privede! do strašnih katastrof. V treh dneh ciohite pismo od mere. Vaša vdana hčerka Ellca.v- Peto poglavje. V gusarjevi kaverni. Čoln jahte «May»Flower» je izkrcal Lionela Bradyja na zapu« ščenem obrežju najmanjšega Falklandskih otokov in se je spet vrnil na ladjo. Lionel ni hotel, da bi kdo prisostvoval iskanju kaverne, ki je služila gusarju Rutlandu za skrivališče za plen. Strmo obrežje je obstojalo iz laporja, ki ga je bilo neprestano delovanje vslovja in vetrov globoko razjedlo. Že zdavnaj so bili ameriški kitolovci uničili črede tulnjev in pingvinov, ki so prej bivale na teh otokih. Lionel ni v tej strašni ledeni pustinji srečal nobenega živega bitja; nikjer ni bilo niti drevesa, niti zelene travice. Razumel je, zakaj se mornarji s strahom obračajo od te žalostne dežele. Hitel je po temačnih fjordih. ki so se zdeli mrtvaško žalostni s svojimi visokimi črnimi stenami. Od časa do časa je pogledal na gusarjevo karto. Že zdavnaj je bil izgubil iz oči jaht'), ki je bila zasidrana v globokem aalivn. 2a!ost in obup sta viada'a nad to prokleto zemljo ji polagoma je Lionela obhajala čudna bojazen. V bučanju in ječanju vetra se mu je zdelo, da čuje glasove, ki mu kličejo: «Vrni se!... Beži!... Ne hodi naprej!...» Stresel se je. Sicer ni bil praznoverer.. a veroval je slutnjam. Tak čuden strah je imol pred umorom Naole in tudi v drugih okolnostih, ko mu je grozila smrtna nevarnost. — Prok'eto je mraz! je dejal na glas, samo da čuje glas živega bitja v tej žalostni pokrajini. Skušal je priti tlo pametnih misli in kar čudil se je, kako bi mu mogel upasti pogum. — Saj se vendar tu nimam aičesar bati, si je mislil. Kdo bi pač mogel živeti v tej popolnoma zapuščeni deželi? In Misterija? Predno pride na to. da sem odpotoval na Falklandske otoke, bom že nazaj v Londonu ... Zadnje stavke je govoril na glas, kar ni bilo nič čudnega v tej strašni žalostni samoti. Nehote se mu je zaželelo po kakem živem bitju. Naenkrat pa je obmolknil. Na nejasni črti obzorja, kjer se je zlivala svinčena barva morja s pepelnasto barvo neba. se mu ic zdelo, da vidi v megli belo točko. Zakril si je oči z roko in ostro opazoval. — Velika jadrnica, je deia' čez nekai trenotkev... Kaj je to morda že »Morska lastovka« z Misterijo? Nemogoče! In vendar... Naenkrat se jo spomnil mnogih čudnih dogodkov, ki so se mu pripetili na potovanju. V Funehalt! se ie skvaril parnikov vijak brez vsakega vzroka in treba ga je bilo nadomestiti. To iih je zadržalo nekaj dni. Pozneje je voda polna »apnenca« pokvarila cevi parnega kotla, in spet so morali stroj popraviti. Končno je «May»Flo'wer» sredi Atlantika trčila ob plavajočo mino in le malo je man jkalo, da ni š'a v zrak. Sicer so pa vse to morda bili le slučaji. Nemogoče! Po treznem premišljevanju je jahtman spoznal, da to niso mogli biti slučaji, temveč se je v tem kaza'o delovanje Misterije. ki je hotela, da «Morska lastovka« prehiti «May Flovrer«. Lionela so morali zasledovati že od Londona sem. o tem je bil prepričan, in v tem trenutku, ko so bile njegove misli tako jasne, je spoznal pravi načrt in se je naravnost čudil, da je mogel s svojo jahto še tako srečno dospeti na Falklandske otoke. Ladja, ki se ji je trup polagoma dvigal preko obzorja, ni mogla biti druga kot »Morska lastovka«. Možnost, da se bo treba boriti, in misel, da njegove smrtna sovražnica Misterija ni bilo več kot le par milj oddaljena od obrežja in plove z razpetimi jadri, da ga dohiti, jc Lioneiu kot na čudežen način vrnilo vso njegovo bojevitost, ves njegov pogum in celo njegovo veselost. — Sovražnik ima zamudo, je dejal veselo. Razen tega Misterija nima načrta karern kapetana Rutlanda, ki ga držim v roki. Zdaj je še daleč za menoj. Skušati moram najti demant in se vrniti na svojo jahro, predno potniki »Morske lastovke« stopijo na otok. Bomo videli, ali se mi to posreči... In šel je na delo, ne da bi izgubil trenutek. Naglo je pogledal na žepni kompas, na načrt gusarskega kape» tana in izborno karto londonskega Zemljepisnega društva. Brez težkač se je orientira! in kmalu spoznal z zadovoljstvom, da je natančno na mestu, kjer bi bil moral biti vhod v kaverno. Stal je na produ malega zaliva, obdanega od visokih laporskih sten. Ob vznožju so bile razglodane od morskega valovja, katero je ob plimi butalo vanje. Opazi! pa ni nobene luknje. Skalne stene so se zdele čisto naravne in nik jer ni bilo videti sledu človeških rok. Ali se je morda skalovje na kakem mestu sesulo in zaprlo v kaverno? Stvar ni bils izključena. Lionel je še! dalje in prišel spet na obal malega zaliva, ki je bil čisto podoben onemu, ki ga je bil pravkar zapustil. S pomočjo kompasa in zemljevidov pa je spoznai, da se prvič ni motil. Jezen se je vrnil, kajti med tem ko je bil z iskanjem izgubljal svoj čas. se je bela točka na obzorju že močno povečala. Natančno je lahko razlikoval jadrnico s tremi jambori: imela je vsa jadra razpeta in se je naglo bližala. — Ali se bom moral umakniti banditom? se je jezno vprašal Lionel. Čakalo ga je pa veselo presenečenje. Ko se je vrnil v prvi zaliv, kjer ni prej našel ničesar, je morje upadlo. V polovični višini laporske stene, točno na mestu, ki ga je določala karta kapetana Rutlanda, se je pokazala ozka razpoka. Linnel je zmagoslavno vzkliknil in začel plezati po steni aavzgor, ne brigajoč se za praske. Sedaj je razumel čudovito genijalnost starega gusarja: oceanu samemu je bil poveril, da čuva njegovo skrivnost Sedem mesecev v letu je bil dohod v kaverno zaprt od ledu pet ostalih mesecev pa je bilo mogoče le ob času oseke priti do nje. In komu bi pač prišlo na misel, če ne bi bil prej obveščen, da bi plezal po tej strmi steni navzgor in iskal zakladov v tej luknji, v katere je bilo mogoče zlesti samo po vseh štirih in ki se je od zunanje strani zdela navadna razpoka v laporskih skladih brez vsake giohočine. 3 » « V da si nabavite toplo zimsko suknjo, katero dobite že od Din 400*— naprej in dobre čevlje v naši detajlni trgovni na Erjavčevi cesti štev. 2 nasproti dramskega gledališča. — Kot primerno darilo za Miklavža Vam priporočamo meške obleke iz sukna po Din 460-- E»Bfefeci!ste8 tovarna FJŠABf M&SSB& Ss Sil.. IrubFan«. SU^Itfl in velour za plašče a površne suknje in modni ševijot za moške ;n ženske obleke in drugo manufaklurno blago v velik, izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno zrsus tortiks R. Mikfauc „f$rl Sfeofu" Ljubljana m s T«varn:ška inainka .Medved na vsakem komadu. ----—, gj (p V prijaznem mestu Slovenije, deset minut od središča, m a i Nad vse prijazna solnčna lega, miren kraj in brez soseske, enako primerno za stavbišče, vrtnarijo ali industrio; ob vodi, elektrika na razpolago. Interesenti naj se obrnejo na šifro „606" pri administraciji Jutra. .....* EEE3 1 m Zunanjim naročnikom se dopošijejo vzorci na zahtevo roStnine <4j.a NaJpoj3©!r$@iši so novi "ii a vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi. Večletno jamstvo. Brezplačen pouk v vezenj« Znižane cene Plačljivo na obroke ^uhiisna Ho\fo> mesto ¥rn®wina s §pec?rlfsMtn in MoSoaHaintm blagom v Mariboru, na najboljšem prostoru, že 40 let obstoječa, velik lokal, ki se da spojiti tudi z droserijo, se radi bolezni ugodno da v za* up aH proda Ponudbe pod .Ugodna prilika" na upravo -Julra" v Mariboru. r239-» SOIOROIOIC j ijžicne m 7188-2 oslice oastirčfce. prtlčVf k jaslicam, svečice, drsala za sveči«, bengalične vžigal ee, fuaežnr sveče, barvan, kr4i»an in svilen rap* ln v*e petrebiči-i.-Mujo io prodaja. — jf.jtoejo f c tu nI vsa grabit "'Idi najceneje prt S Pet»n. Maribor. #i*aačrcva cest* S t. 43 Vulkanizira r.ete g o ta > J» iarra a»isari& P Škafar ' .teH.-sr.i. Rtatira e«it» !1 Za frojfcgi »tačka 34«» intei. gospodično -s. poti?: slovenščine v popoldanskih urah Cenjen« ponudbe ca u;tt«vo cJutra. r-:-i »Vestna vjccflteljica, 30974 Okrajiie zastopnike ta Krar.1, Radovljico. LjoH-tjiio, Kamnik ia Lotratee iticc cocju iav&reva',r,ira Služba stalna ia primerna ta vpokojenee. Ponudbe * opisom dosedacjege poslo-pO 'i Šifro •Stalno« ca »Propaganda* d. d., cglasni savcij v Ljubljani. Seter.burrova ulica H. 7''IT. 33863 Dobra kuharica zdrava, snažna, ki je cmoi-na vsega gospodinjstva »e sprejme k družini 5 eseb v boljšo hBc. Oiira ae lamo ua dostojna, dela emoina dekleta v »Sarosti do 85 lat. Plača dobra. Nas! ov v upravi »Jutra«. 30723 Boljše dekle staro do 20 let ee »prejme s« bolJS- h'S«o delo te k otroka VeTče mora biti cctjj v t!vanjo la hit; dobro vrgejeto. Šalov pove * uprava »Jutra«. W7?5 Prodajalka starosti, dobra moč icli prevzeti kaL.*"0 po-druScioo, ki b! jo eajno-stojno vadila. Popise pod • Dobra 151^5» aa cpt. cJn trs*. 3G795 KovaSnica uaovljab re odda t i. r. 1926 X VSCt! orod-in ttasovajem v aa-■jg. Folej delavnica ta lUrsio obrt h stanova. < r? 13«. Poslopja je ra -i leii 8» najbolj - - - o prostoru coleg •>. — Potrebno nekaj — Pojasnila daje V. 'Orežr.ik, posestnik v -fcr-iiah i. W'5C0 Kolesa ,c4^n:aJa v popolno pre* ■ri, r-js.klaaje i J «2>a}B-■ - ter jlb na sbraniai Se* «imo ' >' Uar-jJ:S, miOtinifn* i->» m Vrhniki. S07TO Modna šivilja Kmelj, Bethovno-9ffl ialelo;« po r' pron.?;a-Ine ter ve-•• f,b!eke. ksstame !n JW --o nitki eeai Tr».-! -''. -ipetnjštvo, Ljob-»r.- U. Učenca itlraga 14 let. ki je dovr- Efl Osnovco Koto e doT»rtm nspfhc-in, tprejme takoj v trtrovino s teleaiino F'r*ne GaSfc! v Metliki Gospodinjo tdravo, fekrbno, deiavno tn pomene nravi ig?e stareiSl. dobro viSji jsriv. uradnik na delell pri L..inh-Ijsni. Plaža dehes — ima labko Tepo lv>4(v"nos?. — Ponndbe po melnerti t sliko na upravo «Jntrs» ptv* •Gospodinj««. S0»3J Iščein dva žagarfa sa veneHjanko. 2 t» S0S2S Več akvJzIteilev ■pretnlb. sprejmemo. Dober fJMtlnSek. — Poondb^ na pottsi prodft! i. LJnblJsna Strojno pletenje nocavle In drorib volnenih stvari oddan ca dom. B6e» todi dobro tarjeao pietilko Riiuik» r«;t» T. tr*t» »*;. 8T9«3 .Mesto hišnice f^oe go?pa v boljši ali novi fcisi. Ponndbe ped tnafiko ca apr. «Jutra». S0372 Gospodična vertirana v vseb pisaraiakib delih, perfčktna slovenske. Italjanske in npnjSkc kore-spondenot, i-tenograflje in strojepisja, išče primerno mčsto. Poiijdbo na spravo «Jutra» po-' . »0582 Uradnik verziras v x*seh pi.-imiSkin poslih zii vsako podjetje, iSce shiiho tot knji-rovodia. skladi^gaik. ekspe>i:tor, U-rifar, p-jtnik ali kaj tT.i?ne-ga. Cenjene dopise na opr. •Jntra, ped ¥ifro «Veaten tu verzirsa aritinii». 30t56S Pošteno dekle « dežele gr* v poinoS spodinli, kjer bi ee priučilo knb^nja. Dopise pod šifro ua opravo «.Tntra*. HfiCSB Inteligentna gdč. nesla kot draSahalea k bolj« dami V prostem 6aso M se »kv»r)*l« tndi z otroki. — Pnnndbe pod »perfektn« v dem$£ini» n« opravo «Jutr«>. 50B67 SolicTtator i tlietno prakso iVe sini-ba. — P»!nene ron^dbe n« podrejnico «Jntra» v Maribora pod »Solioitator,. Strojnik in ključavničar trf^-T., zanesljiv. siaoSeo j-.opolnoa.jf camoi»tojno dtv '"ti. grli primernepa mesta Nastopi iabko takoj ali po dogovoru. - Refl^Vt^ra te t-amo na stabio sln5tw>. — Cenjene ponudbe na npravo *Jn}ra> pod anaCko no St.. i?9»>. S0377 PaTTtafelj vsestransko vertiren, ener-ffi^en, srednjlb let. t vpf. letno prskso. sbsolvent vilt }e trrovske Eole. ki obvlu-da veC lerikov. ipri--n.T:..- ti takoj ali pozceje. C^nfene ponndbe na C-- S5 Parni kotel rHeUsdampnietM!) 10 n*. OJ atia., kompleten, tkoro aov Ii prvvoina kurilna rešetka (Trepp«nrostvortva«T7sii2) za lagovino in manjvredne ka-rivo, tkoro nova. «« ugodno proda — Ponndbe pod •Centrala* kurjava, oa opr. •Jatrjf- 30788 Pohištvo rabljeno. radi »blitve proda v Hraderkega vasi 8. Ogleda i« popoldne od 14 do 1«. soess Kuhinjski štedilnik S pečici, ] kotel, i! ploSbi poe*ni i.aprodaj v Trnovski olici 1?;'I. »0405 Polenovka namciena eo dobi vsak potek pri L Bczselini, Lin-garjevi ulica. £8800 Ia Remscheidske žage »namke «Saefrekflniy». pol-BoJarmeJi^ke vodne, krožne, ročne itd., tajaatžene. ima vedno v z a 1 o e i tvrdka •Jeklo«, Ljnbliaaii, Stari trg lis. 3S454 '^»tee" ?ovski pomočnik -fiktnrt« stroke, dober t *' iprejc.e kot i -ioi v tr»ovlao Fr. •'■i. TtWi*. DotatJ. sness Več potnikov •-30 krajevnih t»itc-- v So sen; ji . ea ay«r»vnfStvo • > ro-1 fč*. 30GM i.*iirbk? pomočnik «.*m citoj-s« Fprefia®. — i!-o r . /apov.enja c«. r.s^iev: •-opri^ar, ^ Potnik ' razgiedaio, L:rc r^Vj&n. ... l/Nfetnie c?!-.^:^! f^jpoji. '' * p-d Jifro «Potetik> •rrep*e»»''i» 'i- d., • ' idvod v Ljnbljar.i. .rio-a ajtea S4. Tli. Oaitte in gospod? r. iolvia nasrepom. ss z.:- Hlapec oSeajta, bret strok, ucet-Uiv votalk. priden in po-St«n »c jma. Stanova-cie na ra:pcl««o, pla*» po dogvvoni. —- A. Gutnik. L^biMs- 2a!oUu s. Si 30906 GraUiaiko oakrbnistvo Bolan; eb Savi IHe aoi. ki bi izvrševala proti aeea£-aesra p)a£ilta vsa kovaška in kolarska dela Oepntatao stanovanje aa rsspoltgy. Vaetop takoj — Poncdbe sa «OfaM!nsko oekrbaiitro Boltaaj*. 3fvll Pletilja Zt cc£*v;c<* S9 sprajTBC takoj Hran* fa v hi5!. »talno. — Z- Go»tin£ar. ^nurftB pri Klasike, *«1. Ekonomist (jatiptiih^ ?5 let etar, trsjo-ien večje kavcije, z dobrimi referenrami, smoaea per-(ektno ^lovetitfcega in neni-Ikega Jenka ižfc uameSCe' nja pri velepose^tra sij vežj-^a ia4Q8tr9js!:eni podjetju. 0r«3 zt poizkuSnjo tudi 1—2 cieseca brb^plačno — Ka žžlfo predstav* osebno. — Cenjene na uc»r. * Jutra» pod šifro »Zaupnik > ZOč&i Izurjena šivilja k! dela tod! popravila grre po ciaki cer.5 živat na doto Karlov pov<5 uprava «Jatra» Učenka ki je a o vrSila L razred meSianpke 8ol«, sara-va *n debre fciS« želi vstopiti v tr^ovlso t mešanim b»a- Gom, najraje na deleli — [!nka Batko^ift, 47 33522 Trgovski pomočnik mlad, apererijsfc* ?t?o'ae, lel? v svrho nadaljnje ofcrazo«.' premenjt^ dosedanje nsefto. — Gt« tudi ca sfcladiMnika. — Nastop IS. febr. 1S25. Cenj. ponadhe na upr. ca5 ur na prt>*1 Tmfmcmi hona. rarrn. Dor-?^e pod rTt3?T na npr. «Jntn»» snsss Francoščino «;iorrri>o Jn lrrnv^rxaeJ3a tiJ^! tfnif-vilto o^itAlj^ra. — Kaptcv ^so«1« nprava «Jn+»*-» sns is v cprnvl Francosko - ne^s^o korespondenco popnVnt* ter kon- pr^vMnK-ni. — Porm ^p r.a tjtw»vo «.Tnt,ra» pod Fran-csko-cemSko^. Lekarna dr. G. Piccoii Ljubljana, Danajsk« c. 6 priporoma 2elodcr.o tinkturo, katf-ra krppfa JpIo'!^*' in učinkuje odvajam«. Naročila se tofiao iscrftnVjo 480/11] Šamotno opek. ia vee srrhe» v najboljii kakovosti in po cajniljih eensh nudi LjuHjan^ka fco-mercijafna družba, Ljubljana, Bksitvei&ora cesta 19. 473 Kožuh pripraven xa na vos in črna zimska suknja xa sno-Sa srednje velikoptf se po upodn5 eaai predasta. — Naslov pav« uprava »Jutra* T<0902 Lep, nov plašč rja v te proda po tdski eenl. Na^ov por« uprava «Jatra». 8D8S9 Na večjem posestvu v n*jw*T«drri bf*ini Celja •a sprejme drottna « S—B dorastl«n:i oae^««tn! kol maserja ic t «* vtnl-oarja. Predno« imajo le tešii in msrljfvi Ijmlje i dobrimi spričevali. — Fo-undb« na ^ £i?ex-o. C*1 js. mZloStffra r. S0912 Kurjač k! je rmožeB Uiti kovaških del. oe »Pe ta nove E^t^rerjevo loko-je na \>r> !snjsl:en;. Ponudbe ra na-slov: I.Ttsbfjasa, ooStu! " ,! r*. soses -arc^ni^cv rzr.r: • !ii modnih <*'a- k sprejmejo pod .lic:! po-"*;*• rrtpr.1 vco •■•.Sstran.-»W raslužsk. — "•'.■rnor.*' n»:r. =Ifro '■*r ' nz na- :F*ropa^?mda» inzba r c. r., LjubTJn-'»'■■• bnrrov* ul. 7."TI. Oskrbnik oienjeu, abf»olr«nt kmetij-f-kc 5o'ia, t večletno prskeo. »»urjen v v s e b panop«h kmetijstva, poJlt^n la sa-s^i«ljiv !S5e primerne eluibe Cenjene ponudbe n« pc-druinieo cJutra* v Maribo-m pod madko «Oak/bcik» 206 Starejša vdova Inteligentna, vešfca ve2 je-riJcov, slaibe kot pod* pora bSn? gMpn/iini:. — Ratume tudi kmetijstva. Plača po dogovoru. — Ponudb« be prosijo na opravo •J«rr£> fifro »Podpora poepodinii>v «Vfc7fi Deklica i2 r.a «Pro-d. d.. op!a*ni 2*-L*ub\!ani, 2efenHn r-nfifi Tffl brivski pomočnik tmrjen. ne pod 22 V? I* moeel «amo«to> vo»I?ti ol-rt, sprejme Io. Hf^rumbrom t. T. — pore uprava ?!fro »Vest^n^. GT.530 Čevliar. pomočnike nridne ln rresn«, za saTan-terijsko delo fBC« M Novak k Comp., Ljubljana,. Gosposka 15. !?»s*op taiwi Gospodinjo samostojno m lan />brt-uik na deie«. — Pla#a po dozovoru. — Ponudbe po možnosti s »liko na po-'Tnjinifo a» v Mari- boru nod »Miren «aa*at». $W0t Vajenec ra pekarna, priden tn posten* ie takoj sprejme. ~ — Oskrba v Mil. Naslov uprava »Jutra*. WT! Vajenec ca pilar«ko obrt »» fN1-« •akaj. Tva» Plgar, t te i«. - Iščem zastopstvo za vino in Ijanje. Cenjene ponudb« na upravo «Jutra» po-"1 »»Ra^ko »Na dc£el!>. 30944 Trgovski pomočnik Špecerijska stroke, dober prc^ajsluv 2eli mejto v tr-povinl. Gre tudi sa skladiščnika. Nastop takoj. — Cenjene ponudbe na unravo •Jutra* pod zaa^ko »Dnbra iao6 111». $0932 Potnik dobro vpeljan, porujoS po Sloventjl i avtomobilom, sprejme i.rovlrijsko »stop. «tvo. — 'Dopise na npravo «Jutra» v-™t H!r3 S0981 KOKS — CEBIN Wolfova m Telefon: 58. 481/111 Fotoaparat 9 if 12 se proda sa Sno Wn Ktalov pove uprava cJutra, 30811 Stenske beležne koledarje Ji leto 1S2S. prodsja «Del-trilka tisknmae, d. d. v Ljubljani. MifcloSiieva eesta St. 16. po 6 Din komad. — Papirnlee in knjigarne primeren popc£*'. S0634 Medine večjo tuneiirio proda Frane Horvat, CreSnJevd pri for. Radgoni. 80614 Auto «Fiat» typa II, S5 RP. za 6 oseb se proda. Kaeice. v npr.vi «Jntrs». 30688 Kopalna bania emajihana, na plin. kompletna, se proda v Florijan. ski ulici 10«! £0684 Mesarji in prekaje-valcl! Kaprodaj vei' kompletnib strojev prekajeveles masehine, gtor.li-FtlnfsehB«-der) in meitena tebtniea «a 20 kj?, vse ispred vojns hi v dobroto stanju. Naslov v uoravf «Jntra>. 30SS0 «Wanderer» motor 4 HP. malo rabljaa,. strto pnevmatiko 710 y 90 in t 'ovskl ptlSki poeerl pr«*« M Mwu9B. Vrhnika. 80777 Dva bakr. lestenca # 4 svet-ll In 9 posamemib bakrenih i-veti, ra itloibe proda Pokoinir.sk! sa.od v Ljubljani. Gledališka aliea. 494 Šivilja izurjena v perilo ia obla- kah se pritvorofta eenj. damam na iWm. Naslov se irve v Edovsii stei! ii. 30984 Perica »lirejme p*rl!» v pranje hi krpanje. Saelov v upravi «Jutrs>. a?966 Sobarica tS5e nsesto v kakem hoteiu »11 kaj podobnega. — Ponudbe na opravo cjntra« pod iu&e «TakoJ l1^"'-80966 Radio %TM>rao8 ia ^e.-tavue dele ima v talepri Franr Bar. LJubljana, Cankarjevo ua b3 m Opreme za neveste store, za^^>re. jedilne is spalne gramiture namizna in posteljna pregrinjala ter vhp vrst«i ve7enfn vele rofino najceneje M Zor Ježek. Ljubljana. Stritar jeva ulina 7 Prevratne ra« kombinacije Iz motivov. — Predtjskanje Največja ia bera načrtov 4® Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vlako Krfet». TraovsJa pristan Itev. SS. Radio aparate slovitega sistema «S i 1 H fčuje se celo Amerikah prodaja LtuMjanska komerei-jaTna droiba. LhiMjana. B^velaos« oerla itev. 1* 474 Več sank aprodai v BcSri dottni, esta V It. 11. SOOlS Moška zim, suknja io par čevljev se poceni pro^a v trgovini cPri Koroški* za PolianakJ cesti. 30917 Emp?re lestenec krasen komad sa 6 §ve& printno pozlačen, lesen, visok &e proda naj v!l jemo pono, Celje pod -Kredenca*. S091S Pohištvo Radj cdpotovanja ae po niaki ceni proda: omara, nmivalnik z marmornato ploščo ter ve£ drujreffa po-niRtva. Naalov pove apr »Jutra*. S0Š8S Igrače risalna tabla s etojsiom in posteljira naprodaj. Naelov v upravi «Jntra>. S0979 Sokofskl kroj kompleten ae proda za 625 Din. Poizve sa na Dunajski cezti 47, Trata 4, ti daj. Kurnik dobro ohranjen, sTedaJe vo-tik, zgoraj miza, »e ceno pwla. Naslov pove uprava cJutra* Valed pomanjkanja prostora •e proti takojšnjemu plačilu zelo ugodno proda: dobro ohranjen tovorni avto, nosilnost S toni. pnevmatika deloma nova, deloma obrabljena, znamke Torišč Piat; 1 Fiat anto no-vejftega tipa, vlagantno predelan v tovornega, nosilnost do 800 kj:. električno razsvetljen potom djname la akumulatorja, pevmatika kakor tudi S rezervni, montirani, obe popolnoma novi; 1 Ben» motor, 8 RP. pritrjen na modnem vocu 9elexne konstrukcije; en popolnoma nov Landauer za ItVft Din prvemn kupcu — Vse v takoj aporabnem stanju. Naslov pove unrava »Jutraa. "30916 Garnitura obatojeSa 1* 6 atolov 1 us-ajem tapeHranfh ia miza za lavWi [z hrartovejra. masiva«^ lesa. Srno po!!-tlrana, popolnoma nova, najnovejšega slo^a, uporabna tudi sa jedllnfco ae usrodno proda. Naslov pove aprava «Jutra>. 30981 Železna omara z Werthefmovo zaporo, pripravna t« trgovske ka/if« se proda za 750 D!n na Kestoes tr^u 12i\. 30390 Otrošk! voziček -koro popolnoma nov, prav mal© rshijsti se esno proda Naeiov pove oprava .Jotr«. Hrastovine za tanln ■odits «te vagoBo. po SO Dia franke vagoe ttakla-d»lna postaja f Sloveniji — Reflektaatl naj poiljeje ■voj naslov oa opt. «Jotra, pod iiir, «Sopoc>. 1077» Izum Sa oepaten tiraš prod«*. Pooodb* u opravo »Jotra, fo4 «0rta!«». »ti Moško suknjo te vije is gaiote ceno prodam Naalov pove oprav« .Jutra«. Manufaktnra A. Krlsper Ljubljana, Bolna alfe* 1» priporoma vato. vatist, va- Celin, vato ta odeje, rasno blago ta odeje, odeje od 153 Din naprej Odeje se sprejemajo v delo. 30SS1 Pozor, strugarji! Popolnoma nova sirulniea sa tnele lesne izdelke s prt-klopno Sago iLaubsSge) — oboje aa -.o/Tli pogon, se vsled preselitve po jako ngodr.i ceni proda. Naslov pove uprava «Juira». G096S Smučarski kostum za vitko gospodično se usodno proda. Naslov pove oprava cjntr=». S09S8 Otroško posteljo dobro ohranjen« prodam. — Kaeiov pove uprava ,Jutr3» SP5159 Pisarniška omara »merikanska (Kollschraiik) 40 em Široka, se ugodno proda Naslov pove apr« v« •jntra*. Voziček dobro ohranjen, znamke •RoTlttnder. se proda v Mariboru. Greeerliifeva ulic« «t 8a d S0897 Ugodno se proda lep plISast divan. omara s« perilo, kompietn« postelja. petro*ejsk.i peč, pralna banja ln &eber. vse v najboljšem stanju. Polzvc te v Florijaaski ulici it. !7/n 39991 Znamke Lepa, večja zbirka znamk z eihumom ae ugodno prod« Kaslov pove oprava .Jutra, S09S7 Avto StirisedeSoo. nahnodaroejSe opremljen, brezhiben, skoraj nov, »IVM HP, prvo. vrstne svetovne znamke prodam sa 65.000 Dia — Ponndbe na opravo »Jotra. pod «Atrte> 31003 Pohištvo debro ohranjeno se ogodno proda v Maribora Lekar- niška ulica M. 8J001 Črno jedilnico moderno in skoro novo proda Urek, Roiaa ulie« St. 13 tli. £0970 Vreča za noge (Fosssaek) > krasom pod-iolena se proda. Naslov v opravi cJutra«, 30981 Vino beio (19171 a Din 8.S0 liter rizling (1981) a Dic 9 SO 1 rdeie portugalko (1981) i 7 pristno slivovko a Din 30 1 prodaja J. Krava^na. Ptuj. — istotam ee proda odprta, elegantna, skoraj reva fco-Sija. ----- Slama In mrva 10.000 kg slame tn 1 vagon mrve n r o d ■ Fr. CTrraatt, mesarija. Oospesvetska e. (Kotizej). ZglasHi ee js do-poldo«. S0759 Zlato, srebro, p!atln kupuj« tovarna ta io*en Je dragth kovin v Ljubljani, , Stev. a 8v. Jerneja certa 80633 Fotoaparat 10 v IS «H manjSi se kupi. Ponodbe a siviHlkfi oene pod <7oto. sa upr. .Jutra. 88870 Veliko plahto za voz, dobro ohranjeno kopitu Ponndbe na opravo •Jutra« pod .Industriji >_ 80787 Zclod, storže, žlr ta ježice plaja najbolj« «FrueiB»». I.inbljatia. Krekov trg 10. 86t Hmeljske droge kupim v«8 vagonov preti takojSnJesto plačilu do 84. decembra. — Ponudbe pod •Smrekove, «3 opravni*tve •Jutra*. 8CS53 Dve baraki ali te« iti okna od barak, primerno ra ddlavnlco se kupi. Pomtdb« pod Šifro •Baraka» aa npr. cJutra, f-0894 Zlato, srebro ta srebro« kron« ptaPa po najvišjih cenah F. Čuden. LJnbljata. Pretemcva ul 1 53405 Raket dobro ohranjen te najboljše znamke ee kupi. — Ponudbe pod rnaSko «E. L.s na apravo .Jutra. 30942 Suknjič kratek uenjut, dobro ohranjen. kupim. Ponudbe pod ena.tko .Suknjič 85» na uuravu •Jtttn« Več šlvaln. strojev starik dobro okraajecih kopi Iva. KroSetj, Kette- Uorseva sitca IS. 30954 Klavir ali pi^nlno dobro ohranjen vsatne v eaje®. event. kopi. — Ponadbe ua upravo .Jotra, pod Glasbo... SU9S6 Delavnica (šupa) v sredini mesta • e odda obrtnikn. — Ponudbe pod «8000» ns apravo «Jutra». 30789 Trgovina M vtame v najem v blitini Celja ali Karihora. Dopise na podruSntoo »Jutra, v Heriboro pod Sliro «Lokal» 80689 Lep, prostoren loka! aa k»*«ruo in sla$?iHamo v okrajnem mei**.u na Gorenjskem te odda v najem. Ponudb, na upravo cJutra. pod cKavara.-f S0T15 Velika trgovina ta skla^ičta prikladna za trgovino z žeieznino v mesta na Gorenjskem :e odda v najem. Ponudbe na opravo «Ju>ra» pod Sfro •Zeleminav 30712 Lep poslovni lokal v pritličju, obstoje? iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko ulleo, odda za nizko najemnino Pokojninski r&vod v Ljub. Ijaoi. 319 Več lepih pisarniških sob v n nadstropju odda takoj Pokojninski sevod v Ljut.-Ijad, OledaliSka n:k-i- 303 Trgovski lokal •e odda tudi s policami i? pulti ta ILartiucvi cesti SU 13. 30919 Prostori za izkuh se IHejo v sredini mesta. Ponudbs n« npravo •Jutra« pod Šifro «lzkei». S0948 Soba za pisarno lepa. ce odda. Poe odda proti oditcdniai. Naslov v up. •Jutra«. 30324 Pisarna 3 aob v pritliftjo v cestni mesta te odda. Nas!o. v uprav? cJttfTs«. "1383 Neizdelana hiša nova. obstoje?« is 4 tob. kuiiinje, pralnice, delavnice In kieti. na lepem pio-storo ob glavni cv-^ti, ki bi s« mogla z majhnimi ttro-Sfct dozidati se seio ugodno proda. Pojasnila daje Fr-n CTPar. Sp. Siaka. Haurer-jeva ulita 19. 30836 Gostilna in posestvo te odda v na;6m v prometnem kraju ob iielemiel v ljubljanski cikolie!. Potrebno je nekaj kavcije. — Naslov nove orrrava cjutrsi, 30S2S Usnjarsko podjetje z v«eBl potrebnimi lokali b objekti «* odda v najea Kastev pav« uprava «Jutra. 5SS91 2 majhni posest*/! ce ugodno prodasta Poja«-otta daje Josip Posilovii, it. Jurij ob mel teleir.ici 30614 Nova hiša tlnana v slogu vile, »prostim st3t:ovanjeiB, elektr. rawvetlj»ve Is obsejnitn zemljiSfem, Vi ur« oddalje-n« od mesta se zaradi nepredvidenih raimer preda 135,000 Pja. Nj.dov v upravi cJutra*. S0P27 Majhno posestvo £ vinogradom pri Sv. ur. banu pri Ptuju, krasna lega tik cerkve. Jako ttgodno trgovino, se proda. — Pojasnila daje Terezija Simon i&, Sv, Lovrenc na Pohorju. ECSS Hiša na Gorenjskem s sadnim vrtom, pr frffa.ua za obrtnika se proda za 13.n,Ki Me Sadov v unr. •Jutra. r/jTSo Posestvo a ruitnem in Sago v pro-metnem kraju proda Frane Wmir. Sp. JJofe itev. 65 pri Mariboru r»MT8 Gotovo in lepo bodočnost si aagetovi, kdor vloii proti absotutni varnosti v prvej-vTsmo po.ijetje 50.000 Din. Ponutlbe na upravo «Jutra« pol cLe^a priloiloost«. 3096S Stanovanje 0b«tojc5e ii 5 aob. kuhinje, kopalni;* in pritiklin, z vodovodom in elektriko, v visokem pritličju nove vfie blizu Celovške ec.ne se o dasi. februarjem H20 i2iixi solidni stranki. — Isioum te odda več kletnih prostoren, pripravnih za kako lahko obrt. Ved pove uprava cJutra«. S0212 Opremljena soba s possbnim vhodom i: stopnic se odda 1—2 gospodoma e 13. daeembroci — Naalov pora unrava «Jutra»- SC9S7 Družabnik (ca) Dve gospodični 1 s SO.OOO Din e e i S S « k t|0 s ore j meta stanovanje j dobro idoči trgovini. — pove aprava cJutra« Dopise na upravo .Jotra« 9O0SS ! P0*! cPromrtna.-. S0SJ1 Posojilo Din 1150.000 aa prvovratn« hšo proti intabulariji ni prvo aesto in dobrem ob-resiovanju 6« išče. — Fo-nudbe pod šifro »Posojilo 830.000« na upravo »Jutra« v Mariboru. 3100C Posestvo na Spodnjem Štajerskem, 3 ek/vt od kolodvora. > tr-gortso v MSI. sa kriSiJfo eeete. 23 oralov, t« proda. cJutra« Naalov pove unrava . M8.57 Parcela v Ljubljani, približno 130 kvadrat, mtr. se kupi takoj. — Ponudbe na upravo cJctrt« Md cKradrat«. »347 Novozldana hiša deloma pritliZna In deloma eoonadstropna. ki Ima pet sob. kuhinjo, shrambo :n kopalnico ter vrl, se tskol proda. — Rewi renehtantl naj poSlejo svoj naslov na opravo »Jutra, pod Šifro •Kupim hi?o», na kar se fini bo čae crleda sporočil. S0S73 Posestvo ▼ bližini Kranja sa proda po (»redno ogodni eeni za tisn.ono Dia. Pri i-atertvu se oahaja kiSa. hlev ta 8 elav Sivine. co«nodarsko poslopje s električno ras-«v«tlj«vo Po«IopJe je novo Is « opeko krito, d« ravnini eh glavni eesti — Na Selja kupea te dobi tndi ves Siv tn mrtev Isventar. !f««!ov pove oprava «Jn»r«. 30743 Opremljena soba se odda s 1 decembrom. Nteiov pove uprava cJutra. 30S24 Vzamem v najem ali podnajets stanovanja aH poslovne prostore obstoječe tz 8 aob, blizu sodnega poslopja. Poaodbo pod Šifro •Cffodao 50550» na u travo •Jotra«. '20650 Opremljena soba s posebnim vbodom se odda- Naslov v upr. »Jutra«. S0831 Dijak se sprejme v popoino oskrbo Nssiov pove oprava .Jutra, 89S97 Opremljeno sobo čisto, s popolnoma sepan-ranim vhodom ilčem t 1. dorembrotu. — Ponudbe ca upravo »Jutra« pod Šifro »Mesečno do 500 Pin«. S083J Na stanovanje ia krano se »prejmeta takoj ali pozneje 3 gospoda ali dijaki. o*ir. ee sprejme gospodična kot sostanovalca- Natlov v ep}. cJutra« 30884 Stanovanje i velika soba in kuhinja — ! oboje parketiratio, s priti-kiltumi s« odda proti dveletnemu plačilu naprej ca 12.500 Dia. — Odda s« todi samo soba s uporabo kuhinje. — Polrre se v upravi «Jetra.. S07SS Gospod ISče t 15- dee., evea:. 1. januarjem v sredini mesta opremljeno sobo « posebnim vhodom. Ponadbe na upravo »Jutra, pod iiiro »Svetla«, najkasneje do B. decesnbri. S9S9S Soba » posebnim vhodeta te odda Naslov pove uprava .Jutra, 80887 Sotnčno stanovanje z S velikima sobama, po-teisks sobico. lepo kuhinjo is pritiklinatni v 3 leta stoječi vili, 10 minut od glavne poŠte v Ljubljani se odda 3 1. februarjem sa meuetoo najemnino 1750 Dir:. Ponudbe aa npravo »Jutra, pod eifro »Zdravo« 25143 Opremljena soba hI ena prana pe-rketirana. s posebnim vbonora. elektr. rassvvtljavo, t nporabo ko. palnire ia event. klavirja, na Miklošičevi eesti se od. da e 15. decembrom. —- Ponudbe ca upravo »Jutra« pod fitro »Nova hBa lfiO(V». S0773 Zelo ugodna prilefnost! H'ša v Mariboru 5 minut od glavnega kolodvora. lepa tega, e stanovanjem in lokalom se take* proda. Pojasnila daj« g. F. Mieh.lHact. modtti trg. v Barfbora. Gosposka ul. 14 500 Trgovina in gostilna todi samo trgovina v večji vasi al! trgu oa Štajerskem te kapi. V noSfev pride same prometni kraj. Cena do IBt.mvi. Kur—In« te plača takoj. Posodbe aa upravo »Jutra« pod »Velik promet, 30888 Hiša v Grazu se kupi Potiudbo na oaalov: Emil 0 « b e r 1 a, Soveajgradec. 30760 Lepo posestvo tO oralov, popolnoma urejena kmetija, velika poslopja, elektr. hič In vodovod. tik ciavo« ceste. H «r» od toplic, naprodaj. Weethei, Petera pri Celju Uradnica iiče lepo opremljeno tobo t posebnim vbodera. Cenj. ponudbe t navedbo cene na npr. Jutra, pod Šifro »Ueeeooa soba«. 30301 Sostanovalec s brano se sprejm« t 1. ali !fi. decembrom. Naslov v upravi »Jotra«. SP905 Sobo IS£e gospodična. Ponudb« ua npr. «Jotra»pcd Iifro cBolfla soba 1BSS&. S09J1 Novo stanovanje 3 aobi. kuhinja 1» pritntll-ne s elektriko, po-i RoS-cikom ob cbajerjns ee odda. Naslov v npr. cJutra« S0030 Sobo •iegastno opremljeno. « posebnim vbodom is elektriko ter vhodom li stopnišča — event. s hrano — i* čc goepod. — Ponudit pod »Bt. 18784« ca «pr. »Jotra« 30935 Prazno sobo e pooebnlm vbodom ilče starejši gospod (samec). — Plača tudi ta v«8 mesecev ■kopaj. Peoudbe na upr. «tatr2> pod Biro ».'-"p« S0935 Prenočišče ta soboto hi nedeljo išče •otiden Seleznilki uradnik. 40 let star samce, t fistno posteljnino. — Ponudbe ;»od •Teispetlfanaa ca upravo »Jotra«. 30844 Opremljena soba : c vbodom ta stopnišča se odda takoj samski osebi. Cena 800 Dhi. NmJov nove nprava »Jutra«. ?/>047 Gospodična išče cedso sobo v bližini električne železnice. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Bolnica«. 30048 Sobo ali kabinet Uce miren gotpod. — Ponudbe nn upravo «Jutr?.» pod cSnaiDC« FOT36 Mlad Kospod soliden, akademsko izobra-ien. 36e toirno lično mesečno sobo. event. tudi z oskrba proti primerni najemnini. Ponudbe as apr. •Jutri« tod cP. A. 1901». 30957 Stanovanje 3 «ob, kopalnic« in dragfb pritiklin v eovl hfSi ili vili liče zakonski par brez otrok. Ponudb« t navedbo najemnine na npr. «Jntra» pod tnačko »Stanovanje 3» 30953 Preprosto sobico z 1 posteljo oddam. Plačilo naprej dobrodošlo, -"»slov pove upr. »Jutra«. 38950 Opremljeno sobo e posebnim vhodom, blizu bolnice iSčem t L decembrom. Ponudbe ta upravo •Jetra« pod tnačko *D.» 309» 2 dijaka aH 1 gospod se sprejme takoj ali : jo na ttansrasjs is brano Naslov pove nprava »Jotra, 39988 rm Uradnik £iednjib let želi cnanatv* z dekletom protestantske aH pravoslavne vere. Dopise na upr. »Jotra» pod U. 8888. 30776 Osamljen mladenič dobro siiuiraa, žtli znan-stva. odnosno korespoa-dcnce z 18—241etno ljunko, rna^ajno de%-o, plezat-oito-ga mišljenja in srca, ki bi na hotela postati flraga hj ljubeznjiva prijateljica ter up bodočnosti. Cenj. dopian pod «Sre?na 6u*«tvt» na upravo »Jutra>. 30919 Dekle aij damo lepo in veselo, kot partno^ rico za nedeljske Izlete fcj obiskovanje jle^aliSfta ah kina, prosto predsodkov, tfteo fospod. Ponudbe na apravo «Jatra> pod Iifro t C?« sa op*. »Jutra«. S1880 Iščem družabnika sa lesno trgovino, kl je rentabilna, blizu kolodvora v veftjetp mestu aa Kranjskem. Stanovanj« oa raz-polago. — Potreben kopita! 200 noo Din. Kaslov v n| »Jutra« Družabnik (ca) s kapitalom BO—«0 000 Dio ee tprejme v dobro vpeljana tesno trgavlnc Plačajo se visok« obresti — dohodki sasirurani. — Ponudbe pod Šifro »Zaeigoran kapital* aa upr. «Jutra» 30935 Iščem družabnika za otvoritev trgovine ua de»«li. Potrebna tTgovsk« Itobrazba in primeren kapital. — Na razpolago raanjSI lokal. Ponudbe prosim na upravo «Jutra» pod Slfro •Drutabnlk 15259». 30801 Fino šiviljo samostojno druiabnico * nekaj kapHal« ali kret ISčem sa ustanovitev modn*ga dataskeni salona. Vpo^teva se tamo prvovrstna -jioč z dobro lastno ktienteTo. — Ponudbe nz uprave »Jutra* pod tnačko . 30757 j oivracija «Roža» Danes domača kolina, jo-tme in krvave klobase ter razn? »pecialitete Topijo tu najboljša vina. — Se priporoča A. Smid, Židovska ulica 6. S0954 V koniis"jo ofidamo iobre Idoče pred-u«te. Onjfmn ponudbe pod iC?iro «Sosmetika> na upr. «Jutra». C0978 Stadije olajšajo: Kostnn- fizikalna učila iz 1.) mehanike, akustike m na a k o toploti, cena 46 ilark, 675 poizkusov; — 2.) elektrotehnike, cena 26 Mark, 253 poizkusov; — C.) optike ivna 22 Mark, 280 poizkusov. Carina ni vračunjena — Najlepša dijaška zabava, najboljši pouk. — Naročila posreduje Učiteljski konvikt v Cerkljah pri E ran ju. 3^273 Rasglorissfcs za Bsžtc Is okraske za bfž-čao ifrevo .ia debelo in drobno na ceneje kupite pri i.ffii mm\l Židovska uiicn št A X5I 4 sedežni v jako dobrem stanju in_ dobrim motorjem se grotia. Na ogled pri tvrdki Ferd. PelEeieva vdova, internacijonalni transporti, Celje. DBOIOIOIOBOIOIOBOIOBOOOIOIOIOI Miklavža primerita darila kot iiegavice, rokaviee, iop!ee, telovnike, zimsko perilo, kravate, žosne robce is tirngo sa otroke in odrasle dobite po konkurenčnih cenah v eo'so oiverieci trgovini na Miklošičevi cest it. 20 Se priporoča Ivanka Urbancic. 3S0II0B0I0S0I0B0I0I010I0I0I0I0 Sisak prtpcrcča OuIJšp tam bnrire -tru ce (i&rfito re. šoli- tr. GtiCaiH po troiiSN-p cs eisj- Miš "ti - -- hCa Hud o i * » v najprometnejši cesti sredine mesta z dvema velikima ter dvema malima izložbama se odda proti odkupnini investiciji portala. Cenjene ponudbe pod „ Ugodno za veletrgovca" na upravo „Jutra". )H«B»gzra»MtosaBiraB«BaggBBagg»Mffi»waggaB'x;gtgaBP *> § © ffi ® iieiii mm saho, svetlo, s pisarni' sSVmi prostori evsnt s prodajnim prnsto-om na cesto, SE ODDA. Ve." se polive Gosposvetska cesta 8. rsos-a Žimnite matrsce, po-te jne mre že, železne nosielie (zložljive), otomnne, divaoe in (.'petniSke izdelke nudi najceneje Rudolf Rsdm/an. taretnik Krekov trg štev. 7 (pole? Mestnt-ga doma hleo za 4 konje in skladišče za '2 vajona blaga > tnalo shrambo, po možnost! z dvoriščem v bližin ko!od«o a. Ponadbe pod hlev na Aloma Com-pany, Ljubljana. r!S4-a za premog in drva — se Išče za takoi pri Aloma Company, Ljubljana rimerna sa Mikla¥la in Božič odraslim in malim nudi v največji izberi, po najnižjih cenah tvrdka F. Me Prad škofijo itev. 2. 7261-a NuHtssMBicit^iHBBaGaiBaBfiSBasgGBSEBsasaeiBaBaBBafe*' i-cei K. mm, MariBor, J. -preproge in posteljnina- Alecsaafirasa cesta ši. IS Vzorci brezplačno in franko w3M Svetliš araa s? pod Trančo priporoča Šopke, vence, trakove 2 napisi, vsakovrstne aranžmaje Dnevno sveže cvetje v zalogi. SHSaBBSEjEEj ■ a 3 aiaisia o aiaraMii aia Din 88 naprej, Velet prBSFa.fc-Dj« tito t ko ftita^ljl n«*trp::l, pri* kov«tl v*2ko foaisoa. y txAst] ta t. .-le blT» npre»l cJutn* L.hjMtmC Vsi ki so Ka čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Joll zabavati Vas nt nore nobena kniisa! Vtiču* Adott Ribolfcat, Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja frao Jezctžek. Zs inaeratai del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v i^ku- ;