f Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sred a 8- lunija 1S21 Posamezna številka 20 stotink letnih mm Izhaia — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančJika AsiJkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankiraoa pisma se re sprejemajo, rokopisi se ne vračaj \ — [z< rjritelj in odgov ini urednik Štefan Godina. — Lastnik kons>rcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—pol let/t L 32.— in cel * leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 23 strti i'c. — O.,i.ni se ralu uj i r široicosti ene kolone (72:n n. — 0,'hsl tr»3V:jw in obrtni v n m n po ;)st>t. osmrtnice zahvale, pos!aii:e ii vo;U p j L 1.—, o h»i dn\. nI i mm po L 2. —* Mali o a po 2 • stot Ja, n ;n pa L 2.- -- O'luj naročnina in reklamacije se poiiij ijo o nnvi Eiaivti. T s : i!;-| :■,* Frančiška Asii.-.eja štev. 20,1. na Jsirjpj i. — /cicf j.i are J liit.M i i u.» ..e Vsak človek doživi v svojem življenju ] pod pazduho, s popotno' palico v roki. trenotke preizkušnje. Osebe, katerim je Že stoletja ni naše ljudstvo videlo, da zaupal, v katere je veroval, katere je; bi vdirale v njegove vasi oborožene to I* visoko cenil, ki so mu prirasle k srcu, ga j pe požiralcev, razbijale njegove lene nenadoma, ogoljufajo. Prijatelji, s kate? j kmetije, trgale narazen kmečke družine, rum ie bil eno, na katere je zidal bolj. i vkepale v verige kmečke gospodarje, kakor na svojega očeta, na svojo mater! Kjer so stali prej trdni kmečki domovi, ir> na svojo družino, mu nenadoma obr* štrle v zrak kupi kamena, kmečke m a* ne j o hrbet. Vse se ga izogiba, vse ga z » te e ir. otroci jokajr nad pogorišči, pušča. Od osamelosti se mu grudi duša. Nikdar, razen v turških časih, se ni kla« Strahoten udarec usode ga nepričako* tilo toliko duhovnikov po gozdovih, skrivajoč se pred oboroženim tolpami preganjalcev. Gozd je njih dom, tam spijo in živijo kakor divja zver. Zakrij si o vraz, ti dvatisočletna kulturat, ki se radi tebe sramujejo naši najzadnji. V obrambo proti dvartisočletni kulturi je ustanovila naša politična organizacija poseben odsek za pomoč Istri. Poslali smo že v ja-nest poziv, naj se vzdigne dežela na noge in cokaže, da je sposob* na velikih dejanj. Opozarjali smo i orpozž ku vano oropa vsega premoženja, njegovo jocialno stališče je uničeno. To so trc» notki, kjer se vsa izobrazba, vsa učenost, vsa načitanost razprši v nič in piide prava notranja vrednost ali ne? vrednost človeka, na dan. To so od usode določeni trenotki, kjer se z nc> izprosno in nepotvorjeno resničnostjo kaže vsa značajnost in neznačajnost, vsa moč in vsa šibkost, vsa srčnost In bojazljivost človeka. Tu spoznaš, kaj si v resnici. Du zveš, če si mož ali šleva, če si človek dejanj ali kvasač in žlebu* drač, če si trden zid ali kopa slame. Kar veila za osebno življenje posa> nieznika, velja tudi za narode. Nemško ljudstvo je po ne zmerni nesreči, ki ga ie zadela v letu 1918, padlo v globoko močvirje,* iz katerega bi šibak narod ne n..' .jI več rešitve. Nemški narod pre* živ';a težko preizkušnjo. Nesreča in britkost, ki ga je prevzela, ga ne sme zmešati, ga ne sme gnati v obup, če no? če zapraviti sve^e bodočnosti. V te: p e\zkačn'i nemško ljudstvo ni izgubi'o glave, bilo je veeie kakor asoda, poka? zalo ;e, da. je sposobno odločnih, po? gumnih, požrtvovalnih dejanj. Cel sver mora danes priznati, da je nemški narod kos svoji nesreči, da stoji na višini svo? je naloge. Tudi naše primorsko ljudstvo se nr haja danes v dobi preizkušn e. Dogotik zac'njih mesecev so pognali istrske ljud stvo v na jveč'o nes ečo njegove nove: i'e zgodov ne. Še nikdar niso bi?e ječ^ t- ko prenapolnjene z našim ljudstvom, še nikdar ni toliko kmetov v časa naj? večlega pol:skega dela tavalo okoli brez strehe in živine, brez orodja, brez de? nar j a, brez ob-cke, z malo, revno culo mkoma, ki bo ločilo Nemce in Poljake. Zavezniki hočejo jia ta način preprečiti nadaljne spopade in nove nerede. Državni zbor odobril Wirthovo politiko. Opozicija nacionalistov in komunistov. Ljudska siranka nevtralna. BERLIN, 6. Državni zbor je končal v soboto popoldne razpravo o izjavi kancelarja Wirtha, v kateri je ta poslednji naglašal potrebo izvršitve zavezniškega ultimatuma in orisal politiko nemške ylade glede vprašanja Gornje Šlezije. Takoj ob začetku seje so komunisti predložili resolucijo, s katero so napovedali vladi neizprosen boj. V imenu nacionalistov je vlado ostro napadal poslanec Graefe. Poslanec Bcehm je v imenu bavarske ljudske stranke naznanil, da se bo rfegova stranka držala nasproti vladi v dobrohotni nevtralnosti. Večinski socialist Miiller je izjavil, da je njegova stranka pripravljena sodelovati z vsako stranko pri morebitnem razširjenju sedanje vlade. Tri resolucije so bile predložene. Naciona-lisii so v svoji resoluciji predlagali, naj se vladi izreče nezaupnica; isto so zahtevali tudi komunisti v svoji resoluciji. Tretjo resolucijo je preoložila vladna večina in se glasi tako-le: »Državni zbor jemlje na znanje izjavo vlade. SO icmvtt ucivcA, j brava izjavo vlade glede vprašanja uern-e rajno plaČli: onim, ki so za našo stvar) Rezije.« Resolucijo nacionalistov in komuni-kri prelivali. Izjavljamo, da je tO naša -s tov ste bili odklonjeni z veliko večino in dr- dclžnost, naša prekleta dolžnost in nič drugega nego naša prokleta dolžnost. Kraji, ki so v miru izvrševali svojo vc-ivno pravico, ne smejo pustiti na cedilu onih mož, katerim so v tem č^su radi nase stvari gorele kmetije. Mi ne smemc t rim -ti>i sramote, da bi celotna naša dežela ne "o la zmožna rdi voljna sezidati jeseni v?eh norušenih domov v T~tri Dvigamo še enkrat svoj glas in izjav-'iamo, d . 'ci nai zivi;o vesena, da. so Slovenci in rf~-zapustili v nesreči svoje lastne U v.avni zbor je nato z 213 glasovi proti 77 sprer-jel tretjo resolucijo, s katero se vladi izra:":a zaupnica. Za to resolucijo so glasovali n^od-vis^i socialisti, center, demokratje in večinski socialisti. Proti resoluciji so glasovali komunisti in nacionalisti. Bilo je oddanih tiidi 48 tiražnih glasovnic. To so glasovi noslancev ljudske stran1 e, ki so na ta način heteli Pokazati popolno nevtralnost nasproti Wirthovi vladi. Pukovnik Hc:s?e pride na Dunaj BERLIN, 6. Polkovr :k Hcaisc, znani WiTscnov svetovalec in. p-.iiateli, se haja žc nekoliko dni v Ferlinu, kler ie " mel r"e nekoliko pogovorov z nek i ter*s • vet :-r itr,': twr ca drz-va naj ve, c.^ ^ ^jg^j jn dnrgLmi merodainimi ore* - rr.—-r^rr,}!! ZJ;e'q }j JJCis lt'T3 "i na -rri i;mo: fvć! Naši rnsel ie cas prc.Zicrsnje. treba, snirvii tu'M v dej^r, -e-i s^.mo v besedi z? -s i!i p r n hr >okc^-"iO pred ce im r.vetc:n, cs c r ^s 1 >adsi vo na Primr skem res to, za ka~--.|a držimo in radi čsar sm:> mm j pcmcsn: Vprež^je reške Juke rečeno. — Pogod ba med R'iko, Jugoslavijo in Italijo RIM, 7. Italijanska komisija za dolo« ►č:tev mej med Italijo in Jugoslavijo sc je včeraj predpolrne povrnila v Rim. ti slav"! ČeN slovaška vlada bi baje nc mogla jpiiič.'Li za / pponvjevo ž'vljen-sko varnost, će bi prišel v republiko. ^'•mi. G ovo vr* se, da bo polkovnik Hot*sc oril odnie dni odpotoval tudi na Di na:, bo stopil v stik z ."".znirnf r-Jc" y.c'-i ba.ie točno 'proučili p-:1^?:!' n perečati potem o tem aoerlš1 ' 'istem. C Narodna-revolucija v Vladivostoka | skrbeh radi nevarn sii, da bi turski ke« PEKING, 5. V Vldivostoku plapola najniallsti znaH napasti Carigrad. S . ško vseh-javnih poslopjih ruska narodna i cfenEi-j o tc tukaj resno rau n.i. Edina trobojnica. Boljševiška br^mba je delo#Inba C-rd^-JJe s.Jaj skrajno ma zbežala, deloma je bila polovljena vo krilo grške armade, t. j. II. .urška od Japoncev. Načelnik nove priamui^ perotna divizija. Ta divizija je biki , ,ed ske vlade je izjavil, da general Semenov j zadnjo grško ofenzivo ped povoji.U ne bo zopet veljnika r ga ljudstvo če w?'k — ni mogel presenetiti. Država sc je bila obvezala, da bo postavi!a na bo-i išče štiri civiz'ie, toda morala je viti s časom s-ki pai le deset zborov. Ki-zen tega je bil n.irod, ki je ime' že težke bo'ie za seboi, sit nove voine. Kmetje so začeli zapuščati fronto in sc vrtički na svoj a p ol j a. K C: kp r je rasi! o po n r.nj k a n c hrane, tako je : -stlo tu d/ nezadovoli^ stvo. Odnos ali me;1 nemSk-mi i t c': i in bolgarskimi generali so pestili zaru:?I Donovnih sporov zelo r '"c:'. Dok cr je bila Rad osla vova vlad" na krm:! ■ je pat;, je general Harrington izročil po« veijn:stvo zopet Grkom, ker je Anglija hotela ostati strogo nevtralna. Zraven tega s? nahaja še nekol'ko indijskih č t pri Ismidiu. Vsa ta moč z angleško pik sadko v Carigradu vred bi bila premaj« hna za. vsak i spešen odpor proti Tur» kom. Francoske čete v Carigradu so v zelo neznatnem številu. Ačlija cb strani Grčije v bc^u preti Turkom LONDON, 7. Grčija je doživeTu v Mali Aziji poraz. Tur' ke n^cionn! rične čete se trdovratno bore proti Grkom, e more i o n;re". i lo-» ie biia zelo času zopet dvig? i a \slcd vesti, da bo tudi An stopila na strun Grčije proti Turi:-:.;-.*. /I J a se, da ^c angleško brodovje i..: pripravljeno v ^lalti zr, pohod pro-:i ti; ? škim nac'onalis-tom v b' ali Aziii. Ta v ..t jc vzbudila različna mnenja. DočL i -»na struja vidi v tem na veni koraku vlade dogodek, ki bo prinesel Angliji ■l se trdovratno bore proti ki ne morejo pa raki grškega naroda, ki padla, se jc v zadnjem ! T lepe usoe i i za Anglijo, vomo a 'C:-.;«, K 1 • f ". : ra vidijo ... ki bo tako T< T-: a-gi n nc: la v eco ~ vrv es.vi aiici]i m v E"itanija izpc-^la^ vojne. ga mnenja eovovi c n: • ni Italija gor 'ija itn A . e t por pridružili vi i ;">. d r ne vari: i ^ *-... -ft spor a-: e 1 s-zvt ec jc spre Ll TI i /1 J nr T—I i imiše šlo, teda junija 1°13. je prišio do iz-!;/ A^Ai i- h-anie noffior igralca iTarry Waldena BERLIN, 6. Znanega .igralca Wa!de* "v, njegovo soprogo in pastorka so ra? i v stanovanja brez zavesti in vse kr? ivc. \r:-i trije so sc b:-i ni i prej zariru* i H in si potem prerezali žile na rokah. nos:rovov "e it« _ i.. premembe v vlačil, da bo dc-bil vso Do' -ičo in ;e dobil v tem zmis V/ilhelma 7.7. Toda priš'o je c • a zorarjn"ie bo:Ca*skega i • or ::reči!o padec Nmcem pviiazn a Jsoi'fam:o -idi obTiubo od "gače in ie ur v- upaj, |: upravi. « g; asov j prot. ureja ali vsaj rabe jc;;ika v Kakor ie a .4 jI! lan !rs-sega predsednika. Njegov nas ni -vrrti trvka državnih uradnikov RIM, 7. Doslej je spor med vlado i žav •> n~:i uradniki še vedno zelo oster, la sklenjena med Italijo, Jugoslavijo in j Ni tudi izgleda, da bi se zmaejša', kc leothnsno reško državo glede usode res^|obe stranki kazete SKra.jno nepopvstlji. v ost. Opaž 2. se tudi, da se obstrukcija * strani i radnikov izvršuje tem bolj vest io, čim strožji so vladni ukrepi prof ijim. Toda GicKtti ne namerava po pustiti, tudi če bi to- njegovo staTŠči melo za pos7ed co, da zbornica izraz; • ladi nejzaupnico. To je davi jasno po .-edal poslancema Berardelliju in D'Ara-,foni, ki sta mu prišla poročat o izidi; posvetovanj z voditelji stavke, reformi^ stičnimi poslanci in z donom Sturzo. 'Jiiolitti je tudi izjavil, da se more izvr> siti reforma burokracije le potom znu žanja števila uradnikov, in sicer za približno 25.000 (uradnikov. Velika železniška nesreča pri Vicenzi VERONA, 7. Pred snočnj m kmalu pt polnoči je lokomotiva brzov'aka 184, kl e prišel iz Benetk, skočila s tira neda* 'eč od postaje MontebeJlo Vicentlno. Lokomotiva se je prekucnila z železni--r;kega nasipa, ki :e tu nekoliko metrov visok, in se je zdrsnila na polje, ki je ob nasipn:. Prevrnila sta se še dva dr ga va>-gona; ki pa sta ostala na progi. Vlak sc e vsled te nesreče nenadoma ustavil in med potniki ie nastala ve' k a zmešnjava in panika. • Med potniki ni bilo žrtev, •»ač pa med službenim csobjem. Kurjač Guido Perrario je bil ubit, strojevodja Giovanni Monaco in sprevodnik vlaka pa sta bi'a težko ranjena. Zraven tega ie bilo laiiko ranjenih tudi nekoliko potnikov. Uvedla se jc preiskava, ki je že do* sedaj dognala, da gre za zločinski na--pad ^roti vlaku. Na mestu nesreče so bile tračnice pokvarjene in našla so sc tudi razna orodja, ki pričaio, di nesreča nam šljeno pripravljena. Čiani omenjene komisije so prinesM s seboj v Rim besedilo pogodbe, ki, je bU neoav kega pristanišča. Pogodba določa, da se bo reško pristanišče smatralo za neraz de'iivo celoto, a države, ki so sklenile c.iienieno pogodbo, bodo iimele v pvi str.nišču enake gospodarske in carinski ugodnosti. Uprava pristanišča bo po verjena mešanemu odboru, v katerem bopfa po dva zastopnika vsake izmec t f:ii prizadetih držav. Jugoslaviji je za ia.mčen prost uvoz in izvoz vsakršnega blaga skozi reško pristanišče. Pogodba med Jugoslavijo, Italijo ir Reko ie sklenjena za dobo 90 let n stopi t'-tko j v veljavo. Pogodbi sami bodo 6.c :: novi sporazumi glede občil in ta* V načelu bodo veljale za uvoz na Ijkcr 5 ?2odncstne tarife, ki so bile v ve-; a- :*red vojno, samo se bodo zvišale v eriu s sede ni o draginjo. Italiia r & J«i usl a \ ■ j a dela m bosta trkaj začela potreba na ciera za popravo železnic, ki vozijo na Reko. Tudi pristaniški odbor bo ta-ko- začel skrbeti za obnovitev raznih pristaniških naprav. CehosSovaska Poljsko = čehoslovaška meja pri Tešinu začrtana MORAVSKA OSTRAVA, 6. Medna, r^dna razmejevalna. komisija za 7'eš'n, Oravo in Zips v Moravski Ostravi jc na eni zadnjih sej končno določila krajevne izprememhe češko s poljske meje v tešlnskem okra u in Oravii, in sicer iz* premembe, ki jih zahtevajo gospodar ske, vojaške in prometne razmere Sklenilo se je nadalje, da se morajo umekniti na novo črto vojaške straže in carinaska oblastva. Dan izvršitve te ak cije se bo določil posebej. Meja v cip= skem okraju se bo določila po izpopol* nitvi kartografskega materiala. Danes popoldne so postavil i češki tehniki prve obmejne kamne v tešinskem okraju, in sicer pri Ćernem Lesu blizu Freistadta. Razmejitev se bo dovršila v prihodnjih dneh in tako bo tešinsko vprašanje dolgih in trdih bojih končno rešeno ter se bo moglo obmejno prebivalstvo zo= pot posvetiti mirnemu delu. Čehoslovaška vlada ne dovoljuje grofu Apponyju prihoda v republiko BUDIMPEŠTA, 6. Čehoslovaška vla* da je zavrnila prošnjo grofa Apponyja in njegove družine za prihod na Čeho* slovaško. Grof Appony se smatra za voditelja protičehoslovaškega gibanja na Slovaškem in je nedavno pozdravil bratislavske dijake z govorom, ki je končal z besedami: Nasvidenje v Era* Vajena :n soprogo so spravili k zave 'ti :n "iu prepeb'a^ v bolnišnico, k er p: ° ^ "ak'cn kmaki izcii- nil. Pasforlca nino|^°71 1 ; več rešti. Vzrok samomora .ii znan. • Trii » [ il i ^cr rastoci o ipo Pe« r'ia '^ol; ?>o s litovska pc^ajsnjs .. J SEL J, 6. Na sklopni seji pol avi: akih pogajalcev se jc izdelal n 'O terom bi postala Vilna vezna država, ki bi dobila k -kor arski kaaitoni avtonomno upravo. General Vran gel o nalogah ruskili izseljencev Neki sotrudnik ruskega lista »Novoe Vi em j a« je imel pred kratkim pogovor ; generalom Vrangelom, bivšim povelj; "likom ruske prostovoljske armade v užni Rusiji. General Vrangel je rekei: | S}i?eo_ v boju vojr-i in rm^riSki zastopnik v je mogel šiaiti neovirano- svojo "■ronapando, prdnirano / denarjem, ker Ho-Sarskn ni b la v vojni z Zeainie- T m o V ti \ državni ;,iia naj: nem m scverozapa« J ne ko imenovani« T am n-"'a f. T- soa ti u ; so ■o m; lCi o ! ti Df,Ko na ".'.c m ' 'T! nitni državami. Fronta je posta*"vc< •ro boli *ie.;c-tcva iu ko je neki minister prišel nekega dne k prvi stotn'ii tretje* g a polka, mu je za donelo nasproti: hcčcmc!«. Razdor se ie 5; il in 2?. ,se"tcmb.ra 'e bi* o en i en o prem'.je z so narcc fr *nct r-v o i leziKu ze o 'n Iz o: c m c e m: d o č! ega dela belgijskega krab'cstv. - imenovani Valonc: (V/a.1' >ns), k" ri;o neko francoi.k turnem ozira eno s v Franciji. Tudi drugače jcz'k v Belgiji ve'ik vpliv in je kovalen jezik v navadi nc sa-no v ^^a'cniji, temva-a tudi v vseh ve':iih središčih fias nandskega (T :a dežele, pred^ m v • K a. H-! .e roezr o v se korakalo grozeče proti dlavnes c^ta ito. ■ r; r /»set zbralo in- * ran mestu. Prog'aaila sc je republika, to* "a sedem kilometrov -pred Sof:;o sc jc razvil boj z vojsko, ki je ostala zvesta kralju. Bitka ie traiala tri dni in se je končala s porazom upornikov. Car Fer* Ir^nd medtem ni hotel priznati pre* mitja in 3. oktobra ie sklenil, se odpo^ ve d a ti že šepavomu prestolu. Ob S zvečer ie dal pok icati k sebi ministrske;'a predsednika, katremu ;e r. nanil svoj _ , . . . M'ristrski precisec'nik je kazal Vse vesti, ki so jih objavili nekateri! ve];v0 ginicnost, toda ni se dosti trudil, da L i pregovoril vlad ar: a, temveč je r > govoril dotedanjega prestolonaslednika takoj kot kralja. 'a je bila .isti na podlagi francoskih poročil in ki pravijo, da sem jaz odložil poveljništvo. so popolnoma izmi&ijene. Z a-mado sem '.e7il veselje in žalost in z njo hočem, da Sodi moja usoda zvezana do konca. Smatral bi za. izdajn.štvo, ko bi v spanjem času zapustil armado. General Se= nenov, poveljnik prot i b o lj ševi š k i h čc; ia Daljnem \rzhodu ma je naznanil, ko r-:cm bil še na Krimu, da priznava mene ket nosilca postavne ruske državne ob: 'osti. Sedaj pa sem dobil od generala Sem a rova brzojavko, v kateri naznanja, la* se bo pokoril tisti organizaciji, ki bc vzela v svoje roke nadaljnje vodstvo r>rotibo!jševiškega gibanja. Jaz sem k:^ ker prc; prepričan, da ne bo konec brez* vladja, ki objema v tem hipu Rusi i o. do« ;t'er ne ooao zopet c dale U&mtmzkn Romunsko jarvno mnenje in Gornja Šlezija i BUKAREŠT, 7. Romunski listi so glede Gornie Slezije enodušno na stra^ ni Poljske. Listi naglasa j o, na bi se od* nošaji med Čehcslcvaško in Polisko na* glo zbol šali, ako bi Poljska dobila Gor* njo Šlezijo. Obenem poudarjajo neva*> nest, ki bi stalno grozila evropskemu miru, ako bi gernješlezijska industrija estala v nemških rokah. Nemčija Medzavezniške čete bodo zasedle vmes« no ozemlje med Nemci in Poljaki OPPELN, 6. Medzaveznjška komisija je ukazala modzavetzniškim četam, naj zasedejo ozemlje med obema nasprot* \čin odredilo oreiskavo. arzavi vsa tiste duščvne in tehnične sile, ki sc; stavljalo sedaj kolo ruskih izseljencev Jaz polagam največio važnost na to, da se te moči ohranijo, združijo in organi? žira i o. V Rusiji in v inozemstvu sem vdno naglašal, da strank zame ni, tem-, več da poznam le ljudi dela in truda.*. Po najnovejših vesteh šteje Vrange= lova armada v sedanjem hipu kakih 30.000 mož. Ruski listi, ki lzhajajc v tu> ini. pravijo, da se vsa ruska armada nahaja v Jugoslaviji in da se smatra kot nekak del domače jugoslovanske vojske. Švicarski, italijanski, poljski in konsui v Odesi aretirani? CURIH, 6. Iz Revelja je nrišla pred kratkim vest, da so bili švicarski, itall* janski, poljski in grški konsui v Odesi aretirani, in odvedeni po nalogu sovjet* ske vlade v zapor v Moskvo. Konsuli so baje -obtoženi špionaže. Švicarsko mi= nistrstvo vnanjih stv^ari je sedaj izdalo poročilo, ki pravi«, da ta vest — vsaj v kolikor gre za švicarskega konsula — ne odgovarja resnici, ker g. Emila Weya, švicarskega konsula v Odesi, ni sedaj v tom mestu. Ministrstvo je na vsak na= Ententa preti Karlu Habsburškemu LONDON. 6. »Dailv Telegtapha iav* •ja. da je večji del zaveznikih poslani* kov v Bernu posredoval p' i 5vic .rski vladi, katera jc bila opozorjena r.a po« loža j, ki ga povzroča bivanje bivšega cesarja Karla v Švici. Nihče nc more oetati Švici, da je dala bivšemu cesarju zatočišče, toda vendar je bivanje .Karla Habsburškega v bližini ozemlja, kjer je il on pred kratkim vladar, vezano z veliko odgovornoetio, in tu je potrebna velika pozornost, če se hoče preprečiti o o v beg 1: vsega cesarja. Vsa srednja Evropa in Italija bi se čutili veliko boli varne, če bi se bivši cesar nastanil na r-l- pansKcm. grški Grki špekulirajo s svojimi parnim r LONDON, 6. Veliko presenečenje je zbudila vest, da je Liovd Register skle^ nii, nc sprejemati več nikakiii zavaro= vanj grških parnikov ter unič ti v roku 2 mesecev vse dogovore z grškimi paro= brodarskimi društvi. Kot vzrok temu sklep" se navaja dc"stvo, da postajajo v zadnjem času izgube grške mornarice vedno večje. V zadnjih 4 mesecih se jc potopilo -15 grških parnikov, dočim ni imela grška mornarica v času podmor* ske voine niti od daleč takih izgub. Na Angleškem se smatra, da Grki sami po* tapljajo svoje brodove, da bi tako dvigs niii zavarovalne svote, ki: so danes 4* krat višje nego cene brodov. So na pris mer brodovi, ki so zavarovani na 400.000 funtov, a. njihova današnja vrednost ne znaša več od 120.000 funtov. Kaj bo s Carigiddom? LONDON, 7. Vsled spora, ki je na> tsal med Anglijo in turško vlado v An* čori. so o-dločilni kroni čun dalie v večiili i Bruslju, ki :c na zunanje popoln o«; rja ' Franc ako mesto. Po7eg te .a ;e bila /ran« coščina priznana že (z navade ne sarao kot diplomatski, temveč tudi kot splos-'A uradni jezik za vso deželo. Odpor proti takemu zapostavljanju Flamandskega jezika, katerega govori večina Belg icev, s-e ie začel pojavljali "c dolgo pred vojno. Narodni spor med alamandci in belgi'skimi Francozi je zadobival bolj in Tx>lj očitne oblike '.n jo grozil, da ižbraa.ne z silo na dan. Tu pa ie nenadoma izbruhnila svetovn.i vojna, Belgija ie bila napadena in vpra» šanje uradnega jezika ic stopilo v ozad* je. Agitacija ^za pravico flamandskega jezika pa se jc zopet razvnela, čim jc bila vofna končana. Vlada je bi'a vsled tega pr'iljena predložiti zbornici, pese ben naait zakona za ureditev rabe fla? mandskega in francoskega jezika v belgijski javni upravi Zbornica je sprcje» la omeni eni zakon že lani. Ta zakon jc 'oločal, da bodi v flamandskem delu de* žele uradni je-zik flamandski, tako da je bilo flamandskim nacionalistom po pol* noma ustreženo. Ker pa je med Fla* mandce posejanih več čisto francoskih središč, sc je začela po teh krajih silna agitacija proti zakonu in protestu so sc pridružili vsi valonski kraji. Nad 300 občinskih svetov, ki predstavljajo okoli 2,000.000 prebivalcev, ie poslalo senata prošnje, naj ne potrdi zakona, dočim jih je le kakih 140 zahtevalo nasprotno. Ta agitacija je prepričala senatorje, da bi narodno vprašanje nikakor nc bilo rešeno z zakonom, ki ga je sprejela poslanska zbornica. Radi tega senat za? kona ni potrdil, temveč je izdelal nov načrt, ki je mnogo blažji. Predvsem nI senat hotel vsiliti izključno rabo enega ali drugega jezika, temveč je izmislil formulo, ki dovoljuje nekako sožitje obeh jezikov. Vendar pa je senat sprejel načelo dvojezičnosti dežele, kakor je bila storila že poslanska zbornica. V pokrajinah Limburg, Antwcrpen, v obeh Flandrijah in v enem delu brabant* ske pokrajine je s senatovim zakonom določen flamandski jezik kot uradni jezik, dočim bi ostala v pokrajinah l ic* ge (Liittich), Luxembourg, Namur, Hai* naut in v drugem delu brabantske po* krajine v veljavi francoščina. Občinam pa bo dovoljeno, da na podlagi svojih samoupravnih pravic lahko določijo po« leg zakonitega uradnega jezika še drugI deželni jezik kot upravni jezik svojega področja. Kljub temu da je ta zakon mnogo blažji kakor načrt poslanske zbornice, sta vendar glasovali proti njemu več kot dve tretjini senatorjev valonske narod* nosti. Razne valonske organizacije so izdale hude proglase, v katerih nazna? njajo, da bodo začele borbo za varstvo jezikovnih pravic vaIonskega dela pre* bivalcev. O zakonu samem se bo mora* la izjaviti še poslanska zbornica. Težko je prerokovati, kakšno stališče bo zav* žela. v tej zanimivi stvari, ki dokazuje, da je narodno vprašanje v Belgiji po> £ialo zelo pereča zadeva belgijske no> tranje politike. _ S 1 Obračamo se do vseli, ki so nas v eisnu podpirati, s prošnjo, da bi nam ne odrekli svojih prispevkov. Sprejemajo 6e vsi darovi, predvsem v denarju kakor tudi v vsem, s čimer bi ponesrečenim bilo pomagano. Obleka, perilo, tudi če ni novo, camo da je čisto, obuvala, ku= binjske potrebščine, pohištvo — vse bi prišlo prav tistemu, kateremu je ogenj Uničil vse, kar je imel. Kakor hitro dobimo nekoliko takih predmetov, jih bomo takoj poslali najpotrebnejšim žrtvam. Jugosloveni, plemenita srca, jugoslo* venske žene, pomagajte sirotam v tem pretežkem hipu! Tajništvo »Odseka za pomoč Istri«. Vesii is Ncfranjske S pota. Te dni sem se mudil po opravkih v Ilirski Bistrici in v nje okolici. Doznal sem sledeče zanimivosti. II. Bistriški okraj se je izvrstno izkazal pri volitvah. Na vseh 6iih voliščih so bili vsi glasovi brez izjeme oddani za slovensko listo. Komunisti niso dobili nobenega glasu. Udeležba nad 90 cd sto. 10 odstotkov pa so tvorili umrli, izseljenci in bolniki. — Trnovo-Jlirska Bistrica sta središči okraja, večino polni prebivalcev iz vasi. Tu je nadut uradnik, ki ima nekaj besede v uradu, dal sneti vse slovenske napise na postaji, tako da se blestijo samo napisi: Torrenova-Bistcrza. Nesrečno kamenjanje. Pred sinoćnjim se je Vse druge postaje — Kilovče, Št. Peter in dru- k amen jala na nekem travniku pred pokopa- g® —imajo še slovenske napise. Cčividno ne dečkov,'med katerimi je bil' torej tu za kako višjo odredbo, ampak za samovoljno početje zagrizenega poedinca. ukrenejo Policijska ura v poletnem časa. Kvestor za Trst in okolico naznanja: Poleti do kcnca septembra t. 1. je policijska ura sledeča: 1J 1. ura po polnoči za sledeče lokale; a) Restavracije s prenočiščem; b) gostilne 1. in 2. kategorije; c) koncesicnirane bare; d) kavarne. — 2) Za druge lokale velja sledeče: a) mlekarne s pravico točiti kavo in brez te pravice, ljudske kavarne in žganjarne morajo zapirati ob 23. uri; b) osmice in krčme cb 23. uri; c) gost !ne 3. in 4. kategorije, bifeji in pivotoči cb 24. uri. ! A gmseitia Smrtna kosa. Pred sinoćnjim je umrl v Sv. ilŠčcm večja fjruča aecKov, mea Katerimi je tudi 11 letni Rudolf Mlaker, stanujoč pri Sv. Soboti št. 37. Rudolfu je priletel precej velik kamen v glavo ter ga nevarno ranil. Na dečkovo vpitje je prihitelo več oseb na pomoč. Na kraj nesreče je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je dal dečka nemudoma odpeljati v delek. N esreča pri delu. Včeraj zjutraj je snažil 42 leini delavec Albert Pusič na parniku »Ma-thias Kyraly« dimnik. Tcda nesreča je hotela, da je padel Pusič z lestve in se pri tem ranil na čelu. Z avtomobilom rešilne postaje je bil odpeljan v mestno bolnišnico. Neznani žepar je odnesel včeraj zjutraj na tramvaju št. 56, ki pelje v BoSket, gospodu Alojziju Rotzabeditzu listnico s 800 lirami in važnimi listinami. Umor. 41 letna Antonja Petrieič, stanujoča jr Sv. Frančišku št. 201 pri Lovranu ima že 6 let moža v Ameriki. Mož ji je že večkrat pi~al. da se bo vrnil v kratkem času v domovino, tcda do danes ga ni še domov. Med tem časom se je pa ženska seznanila z raznimi vojaki. Pred včerajšnjim je Antonija porodila turške dobe, tretja pa od turške dobe do leta 1790. — Poleg naših učenjakov bodo sodelovali tudi drugi, posebno je angažiran francoski specialist za najstarejšo cerkveno zgodovino don Germain Morin, ki je že pričel s preddeli v Zagrebu, nadaljeval jih bo pa tudi drugod. Odbor se tem potem obrača na ves episkopat, pravoslavne in katoliške cerkve, da ga pri tem gmotno in moralno podpira, da se započeto delo oživotvori, kakor to žele njegovi začetniki in ideja sama. Viri in študije se bodo tiskale v našem in enem svetovnem jeziku. TRGOSKO naobražena gosoodična Želi znan.?-?* s mladeničem najrajši pa s trgovcem. Ponudbe pod šifro »Trgovka« na upravništvo Edinosti. 933 i-^r^ođsrsSTO KMETJE, FGZGRi ZA TAKOJŠEN nastop iščeva knjigo vodk in ia z daljšo prakso. Potrebno je znanje stenografije, strojepisja, slovenskega, nemškega, in italijanskega jezika, fIrana in stanovanje v hiši. Joj. Terpin & Komp. Rakek. 931 PRODAJALKO; starejšo, Uvežbano, z dobrimi spričevali in učenko s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, sprejme Vinko Šfcet, manufakturna trgovina v II. Dislricl. 929 Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadrti- ZLATO IN K ,ONE plačuje po najvišjih ga v «rstu ima se v te^ mcsecj svoj prvi red- i7- 1 ertot, via S. Krancesco Id, II. ccnih 824 Naše občine, društva, poslanci fe svoje, ali tudi javno treba ožigosati take pojave nasilja. Naše ljudstvo je sicer ozlovoljeno, ali ne posebno razburjeno, ker je prepričano, da to ne obvelja, msrveč pričakuje p<~leg slovenskih napisov še drugih večjih pravic. V Italiji pa naj bi že enkrat prišli do spoznanja, aa ji taki naduti in plitvi možje le izpodko-pujejo ugled in zaupanje med ljudstvom! Potnik. Postojna. Pobalinstva. 30. maja t. 1. je odhajal iz Postojne oddelek vojakov. Na kolodvor so jih spremljali fašisti, Fašisti, ki so korakali r^ed vojakr in nosili zastavo, so vsakemu meščanu, ki se jim ni ©dkril, sklatili H^b-k z glave. Tudi so po mestu vr-ili »evviva 1'Ita-lial« in »abasso Lavrenčič!« Proti večefu sta se oglasila v občinskem uradu dva fašista ter izrazila gosoodu gerentu željo, naj povabi vs£ hišne posestnike na fašistevski sestanek, na katerem se je sklepalo o sodelovanju pri acf^'siiski slavnosti, katera se namerava pri- A Oj p r-i občni zbor. Ker se bo.'o izvršila ca občnem zboru razne spremembe, je dolžnost vse^ članov, da v pelneT! štcvlht prisostvujejo in dajo izraza svoji volji. Člani, ki ne spadajo k nobeni podružnici, ia:a;o pravico se udeležiti občnega UČITELJICA poučuje ruski in nemški je-ik. zbora najbližje podružnice ter taia tudi polno-1 Via Lazzareito št. 35, I. pri dr. Cureeh, močno glasovati in stavili predloge. — Jogoslovenski mlini na naro. •SCLvSNf trg. šole, vešč slovenščine, italijanščine ter nekeliko nemščine in strojepisja, išče primerne službe. Ponudbe pcjrJ »Vesten« na upravništvo. 924 922 Parni mlin KOVAŠKEGA MOJSTRA s primernimi sredstvi sprejme kot družabnika v svrho izdelovanja kmetijskega orodja posestnik vodne moči, nahajajoče se na prometnem kraju ob žcieznici. Ponudbe pod »Kovačnica« na u-pravništvo. 909 Križu pri Trstu v 73. letu svoje dobe Martin njena mati je zadavila dete svoje hčere. Ba Košuta, posestnik in glavar številne, obče bici je pa rekla, da je prišlo dete mrtvo r.a spoštovane družine. Pokojnik je bil sodobnik svet. Ker se je zdela babici otrokova smrt Ivana Nabergoja in markantna oseba med i sumljiva, je naznanila dgoodek tamkajšnjim tedanjimi okoliškimi boritelji za pravice na- j orožnikom. Zdravniki so ugotovili, da je bilo roda. In svojo zvestobo in kremenitost značaja [ dete zadušeno in aretirali mater in hčer. »Kraus- v S:sku je kupila družba, pri kateri so soudeležena tudi nastopna podjetja: zagrebški parni mlin, Prva hrvatska štedijona, trgovinska in obrtna zbornica v Zagrebu in banka »Anglobank« na Dunaju. t~ °dpr*7a nfkfterih ,carh* v Jugoslaviji, j KNJIGE nemške in druge se preskrbe po ori-Jagos.ovenska vlada ,e odpravila carino na ginaln}h cenah Večja dela l obrokih celuloso ter na užitno m kausticno sodo. | Via Boccaccio 3, vrata 14. — Znižanje mezd v hrvatskih premogovni- ^^-—---- Hrvatski premogovniki so sporazumno z ?TloPA posestvo frst, 892 delavci sklenili, znižati mezde za deset od- Tečaji: Trst, dne 7. junija 1921. Jadranska banka ireine žrlua u je ohranil do zadnjega diha. Skozi dolgo vrsto let je bil odbornik in zaupnik političnega dru- [ štva »Edinosti^ in naše Kmetijske družbe. Vj ^ vsaki borbi in pri vsakem delu je bil pokojni Martin s svojim vzgledom in ugledem v trd zaslombo stvari naroda. Tudi potem, ko so začele ravno v Križu uveljavljati protinarod-j Karnici 55 L. — V Rožaru 8i L. — V Rižani ne struje, je ostal Košuta neomejeno zvesti 139 L. Hušo Mihael, Hrušica 100 L. _ Na svojemu mišljenju in čustvovanju. S svojini ; svadbi Ferluga-Stekar nabralo se je 60 L. — življenjem zvestobe in truda si je zagotovil Narobe fašisti v veseli družbi 24 L. — Vioavec trajen spomin med nami. Žalujoči rodbini iz- 20 L. — Djuro Vranjac 10 L; — J. Bessanese rekamo iskreno sožalje. Pogreb se bo vršil 5 L. — N. N. 5 L. — Nabiralna pola Šentjakob-danes ob 4. uri popolucne iz hiše žalosti šie ' ~ " 26 v Sv. Križu. 300 3co 272 1340 464 166 J 8X5 193 350 Na pogrebu Širne Kurelića je bila zas po dru. 6laviku in še enem odbornik družba sv. Cirila in Metoda za Istro, ki ji je bil pokojnik podpredsednik. Ve3e"o novico za ljubitelje gledališča. Ven- zjuuic Vjregor, rrcn Josip, fo !U L. ijekar Us-kar, Avsec Fr., Ujčič Ivan, Milič Ivan, Šorn •Tosip, Godnič Josio, Gulič Pavel, Ivancič Ja- dar enkrat bedemo imeli po tolikem času gle- i J«cbVDuš*n; N' £ P%5 L. GustinčiC, Schftnerer - - _ fa i-larie, Ustrouska, Punč Jcsjd, ^----- »Či talni Zmarfo dališko predstavo. Šentjakobska m a želji naseffa imastva. — ustanovila ik uiuma-iT * t> ~ a „ t T j v • * 1 j •• • - • .t . - Ivan, Sentpkr »Prosveta^ 8 L. Po 2 L Žt^fan ticm odsek m ta poslednji ie ze pripravil igro,' v- c- o. , t-. r i- u • .j j t. tr ^ Knorzer, btar-/, ZtTnan. S'ekar, Ferfolia. Gr- ki se bo vprizorila v nedeljo, 12. t. m. Vpnzo- ^ t n ■ „ . . ' * ; gic, Cufan, Grgič Marija, Rolih, Zobec Kristi, ---/--; ■ —-* 1 T . _____• x no-t Predstava se vrši v dvorani rediti 19. t. m. To je pa re^ ljubko. Ljudje, ki in Slovence na vse mogoče načine žalijo, poni-žuiejo in tepeio, se drznejo »porche sciave« vabiti na sodelovanje nri njihovih veselicah. Potem, ko smo po aneksiji doživeli peleg drugega istrske volitve, želijo, da se udeležimo i Cosu!i:h.......- ....... aneksijske slavnosti in blagoslovimo svobodo, I Dalmatia............... v katero nas je veter zanesel in vsled katere Gerolimich.............. smo pretrpeli tiseč in tisoč krivic na časti, te- | Libera Triestina............ lesu in imetju. Gospodje imajo malo takta, da LIoycl . ............... Luskino ................ M . rtinoHch .............. O. eanla . Premtida............... Tripcovich .............. Ampelea . Cenent Daimatia ........... Cement Spatato ............ Tuja valuta na tr/ašken trga: Trst, dne 7. junija 1921. .25 - 3.50 --29- --61.— --32 : 9 je tafcn, ca misii, aa ud Kmaiu zve^ue js-mm ^ marke..............31.50— 32 50 neba. Pa prej. ko bo kaj sklatil, ga ne bo več dolarji...................2 .40 - 20.60 na Premu. Peli smo nanrej, gospod brigadir je j tranco^ki frank!..........166.--1«7. pa nerad, pa vendar tako zvesto poslušal, da'švicrski franki........ . . 36;>— 3: 3. ni šel v va; ustaviti plesa čeorav so plesali angkSki fu iti papirnati....... 79 50 80.50 brez dovoljeni. Pomagajte si na juđ. tem ne j angleški funU, ziati . . ' ' -- -- 1 napoleom....... v Tolminu, obstoječe iz velike in manjše hiše. V prvi je restavracija z lepimi prestoli, v drugi pekarna z dvem' pečmi. Pri hišah je lep velik vrt. To posestvo je eno najlepših v Tolminu in prostori primerni za vsako obrt. {GC5 FOTOGRAF ANTON JERKI", TRST, ulica Roms (peštna uiica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna u!:ca) št. 36 priporoča se svojim serojakem. {35 KMETSKA HIŠA s hlevom in 53C0 klaftrov zemljišča je pod ugodnimi pogoji na prodaj pri Sv. AL Magd. sp. Ponudbe na Kmet. in vrtnarsko gospodarsko zadrugo v Trstu, via Raffineria 7. 935 Trioolitanci. Fremcki brigadir z le-no kulinro proti knltari. Dn^ 5. junija je napravilo pevsko društvo iz Lokve izlet na Prem. Zbor je pel nedolžne narodne in umetne slovenske pesmi. Eled, kislega obraza prisitnari domači brigadir 370 ; IZVEŽBAN trgovski poslovodja prakso išče takoj službe pri 350 585 335 350 z večletno slovenskem podjetju a!i pri zadružnem zavodu v uradu, skladišču ali kot vodja filijalke. Morebitne ponudbe pod »Poslovodja« na upravništvo. 932 S S.--90.- 70 -- 72 — ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi ^ kupci. Albert Povh, urar, Ma77ini 46 {v bliiini davčnega trga). 25 KDOR IlOCE KAJ KUPITI KDOTt HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« — r' »Pri bciem žef?a pranj0 3 j ; sicupai- 433'20 L. rila se bo veseloigra v 3 dejanjih: rorani »Del.! T . . _ r , 1 , j -. t , . , . Zadn-i izkaz L 32.107 90 m 5 frankov: kon; mne£a drusiva«. Imena oseo in začetek .. . _ s . . j pa« 34.399 19 lir m 5 frankov. se objavi drugič. L 1 Gotovo bo spreje'o občinstvo to vest z veseljem na znanje. Pokaže n-\j s številno ude-!e"bo, J;a'-o zna ccr.iti trud naše stare, slavne »Šcncjakob-ka Čitalnice«. Odbor. »Pravni Vestr !r« izide danes epoleme. Opozarjamo na io številko ne le pravniške kroge,' nacij Leban), na Erjah temveč vse razumni' pravno življenje v n »Pravni Vestnik* poseb sliu- ¥esff 1% Soriške Zh »Narodno Obrambni Sklad« se je nabralo v Ajdovskem okraju do sedaj: v Ajdovščini L 3434.- In u§aeiTi©sf Cerkvena zgodovina Srbov, Ilrvatcv in Slo- vc">cev.Na spobudo starinoslovca msgr. Frana Buliča in prvih jugoslovenskih zgodovinarjev se je sestavil odbor svetnih in cerkvenih učenjakov, ki nameravajo sestaviti jugoslovansko cerkveno zgodovino cbeh cerkva, zapadne in vzhodne. Ministrstvo prosvete v Belgradu je aj: v Ajdovščini uvidelo velik pcmen učenjaškega in kultur-, v Batuljah L 220.—, (poverjenik I*-j nega podjetja in odobrilo, da se odboru teh L 250.— (poverjenik: učenjakov, ki se imenuje Illyricum Sacrum, jev za leti 1921 in 1922 za bedo vršila tekom leta, nabavo priročne knjižnice, ši učenjaki Srbi, Hr-noma so vseučiliški pro- iznanja br. in se- v »11UVU1U ^ jj^-— inaoiranca ima- resorj'j. vju oruov so profesorji Stancjevič, stram, da začne s tem tednom zopet redna te- Podgornik), v Velikih Žabijah L 192.— Anastazijevič, Čorovič, Vulić, Radcnič, Ra- lovadba, rbni telovadijo vsako sredo in so-'[poTv' ^^man Vrbovec}, v Lokavcu L 475.— dojčič, od Hrvatov Bulic, Klaič, Šišič, Jelenič, Skupaj v Ajdovskem j RittijJ, blagajnik univ. prof. čorovič, tajnik »tale občine niso še zaklju- Hauptman, Kovačič, Grivec. Predsednik je taj nje po strogi so_; ^/'-= ^""^^"^P^J^fjo se pa dotični poverjeni- zaslužni den Fran Bulic, podpresednika univ. kolski disciplini. storijo to čimprej in vpošljejo obračun prof. Sfanoje Stanojević in msgr. Svetozar C*3Čni zbor sadjarskega in vrfearsk-^ ^ T'raj*nfmu POverejniku v Ajdovščino. Do se- j Rittig, blaoajnik univ. prof. Čorovič, tajnik šfrn za i-^ki sodni ok-H se "rM 12 " 1 2' nabram dcnar 1- začasno do končnega univ. docent V. Novak. Načrt dela je razdeljen cb 9. uri dopoldne v društvenih "orrstoHh i °%ač,un;L?aIožen pri -Posojilnici in hranilnici j v tri serije. Prva obsega zgodovino do prihoda ' _" 1 J v Ajdovščini«. Juž. Slovanov na Balkan, druga od prihoda do Štefka Sila Miro Kutin inzen:r poročena 31. maja 1921. Maribor Murska Sobota 4-16 P trti neizmerne žalosti naznanjamo vsem nikom, prijateljem in znancem, da je gospa C. r ^ V 1 -rr* , ti O v Gospodu Evj! m ^ 1 PIML: g £7* ^ 3 sc računajo po 23 stotlnk beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink seda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. kuor ižče službo, plaća polovično ceno. danes po dolgi in mučni bolezni, mirno ; zaspala Pogreb se bode vršil v sredo, 8 t m., ob 17 I iz hi Se žalost'" ^t 3 ZAVEDNA SLOVENKA, z 20.000 L dole, želi r^r^arr^r-'- ^ znanja v svrho dopisovanja ali ženitve s pridnim, treznim in poštenim mladeničem, siarim do 32 let. Ponudbe pod šifro »Priden« na upravništvo Edinosti. 937 SPREJME se dijak, 6 ali 7 realke, kateri bi želel napraviti počitnice pri boljši družini na deželi. Poučeval bi dva dečka v italijanskem in francoskem jeziku. Nagrada po dogovoru. Ponudbe pod »Dijak« na upravni štvo. mm M m % trgovina mešanega blaga, kavarno, mesnica, tobf karna, p sestvn 7 01 a ov zem'je, hiša v n jlef ši legi v b i ini Celja, kopa išče, in-ven ar in goveja livina. Cena 20<».G00 dinarjev. 939 Posredovalci izključeni. Pis ti na Ferd nand Dečiiiun, gostilničar, Gospodska ul 34, Celje-Slovenija. PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, uL XXX. Ottobre 14. (37 421 Rojanu. Naslov pri upravništvu. (852 affla—HMgBMMHBB—BBaM na najpromefne šem kraju v Ljubljani, trinadstropna, z velik m in marjšim lokalom (kjer obstoji že od teta 1874 renom rana trgovina z srebrnino in zlatnino, katera se lahko z inventarjem in blagom prevzame) in vinotoč s kletjo, lepo stanovanje s krasnim vrtom proti gradu, se proda. — Pismene ponudbe pod „Brez posredovana" na Anončni zavod 420 Drago Bese'jak & d ug, Ljubl.ana, Cankarjevo n brtžje št. 5. F! rti ^ I sprejema uloje on Hranilne Knjižice, žiro m Ur m »lose pođ nsjiMnejšImi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ' M mm, Celje, Mimlt Kotar, Kranj, LluU-IjGiia, mmi Metkovlf, Opatija; Sarajevo, Spi«, imenik, Znfiar, Zagreft, Trst, GJien. Poslovne zoazezM usčjlml krajlutu-ln fnozemstuu m* 3