Obisk centra za socialno delo
Problemi v senci velikih niso nič manjši
Tokrat smo obiskali ustanovo, ki po svojem poslanstvu odpravlja in rešuje marsikatere pereče po-sledice družbenih ali osebnih problemov, 6 njenem delovanju pa občani z«»lo malo vemo. Kajti tako kot problemi nastanejo, tako jih tudi rešujejo v senci vsesplošmh gospodarskih in političnih težav, v katerih se je znašla naša družba. O nekaterih smo spregovorili z Janezom Kraljem, direktorjem Cen-tra za socialno delo občine Ljubljana-Šiška.
Center za socialno delo naše občine je bil usta-novljen pred triindvajsetimi leti in ima za sabo tudi nekaj zelo lepih uspehov. Svoje prostore ima v stav-bi, ki jo občani poznajo kot »rumeno hišo« na Celov-ški cesti 195. Stavba je bila že določena za rušenje, vendarje kasneje v njej pristal Center. Ker je bila po namenu grajena za stanovanja, se to odraža v neu-streznih razmerah zadelo. Zaradi nefunkcionalnosti se morajo strokovni delavci pogovarjati z Ijudmi o najbolj intimnih zadevah v istem prostoru, pred dru-gim sodelavcem, kar ni niti najmanj spodbudno za uspešnost dela, niti ni ravno dostojno.
V vseh službah centra je zaposlenih 26 delavcev, 19 strokovnih, 6 administrativno-tehničnih ter direk-tor. Med strokovnimi delavci je 16 socialnih delavcev terpo en psiholog, pedagog in defektolog. V okviru služb so organizirani referati za varstvo otrok in dru-žine, rejništvo in posvojitve, invalidskezadeve, delo z otroki in mladoletniki z motnjami vedenja teroseb-nosti, skrbništvo otrok in mladoletnikov ter skrbniš-tvo odraslih oseb. varstvo starejših oseb in varstvo družbeno neprilagojenih odraslih oseb.
Za izvajanje teh nalog daje centru sredstva SIS za socialno skrbstvo; zbirajo se (za Ljubljano) po enotni stopnji od osebnih dohodkov. Za tekoče pokrivanje potrebobčinskegaprogramazazdajšezadostujejo, zatrjuje direktor Janez Kralj, ne zadostujejo pa za pokrivanje obveznosti do solidarnosti v republiki.
—  Kako vpliva padec življen jskega standarda na potrebe po dodeljevanju družbene denarne pomoči in na kateri slojprebivalstva senanašajo te potrebe?
»V občini prejema stalno družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja 45, kot dopolnilni vir pa 170 občanov. Žtevilo enkratnih pomoči, oziroma zimskih pomoči, se je od leta 1984, ko je bilo 505 uživalcev, povečalo na blizu 700 v letošnjem letu. Pri tem bi rad poudaril, da je čedalje več družin, kjer sta oba roditelja v rednem delovnem razmerju, vendar družina ne dosega določene socialne varnosti. To so predvsem delavci z nižjo kvalifikacijo oziroma številčnejšo družino.«
—  Med pomembnejše oblike dejavnosti cen-tra sodi poleg varstva otrok in družine tudi po-svojitev otrok in rejništvo. Kaj ugotavljate na tem področju?
»Služba varstva otrok in družine v zadnjem času spreminja oblike dajanja pomoči. Od nekdanjih kla-sičnih oblik matenalne pomoči se vse bolj usmerja v nudenje strokovne, svetovalne pomoči, ki jo potre-buje družina pn reševanju težav v odnosih med dru-žinskimi člani, karvse bolj pogojuje urbani način živ-Ijenja Zato center za socialno delo vključuje vse več strokovnjakov s posameznih področij, skratka, bolj poudarja teamsko delo.
Rejništvo na našem območju rahlo upada, vendar imamo še vedno težave z nameščanjem rejencev zaradi premajhnega števila rejniških družin. Te pro-bleme skušamo reševati s sosednjimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, kjerje število rejni-ških družin večje. Prav zaradi tega pozivamo in va-bimo naše občane, ki čutijo nagnjenje do te človeko-Ijubne in vzgojne dolžnosti, da se zglasijo na našem centru, kjer bodo prejeli podrobnejše informacije,« je naslovil svoje vabilo občanom direktor centra.
—  Najbrž nastajajo v tem času določene te-žave tudi z varstvom in skrbjo za starejše obča-ne?
»Občinsko socialno skrbstvo občine Ljubljana-
Šiška trenutno v celoti ali pa delno plačuje oziroma doplačuje ceno oskrbnega dne v domovih starejših občanov, pri tem pa še poscbej opažamo neuskla-jeno rast življenjskih stroškov oskrbnega dne s po-večanjem pokojnin. Čedalje vgč je primerov, ko si posamezniki kljub polni pokojninski dobi ne morejo zagotoviti stroškov oskrbnega dne s pokojnino. V domovih starejših občanov pa prihaja še do drugih težav: ti domovi so bili grajeni v razmerju 30:70 v ko-rist pokretnih oskrbovancev, današnje stanje pa je ravno obratno. Prav zaradi tega nastajajo v domovih višji stroški, predvsem zaradi večjega števila nego-valk.«
Med drugim je direktor centra za socialno delo Janez Kralj povedal, da so sprožili in dali pobudoza organizacijo nudenja pomoči tudi tistim starejšim občanom na domu, ki so že zelo betežni in bolehni. Tako ie s pomočjo doma starejših občanov »Mar-
jane braksler- v Dravljah organizirana pomoč v obliki razvoza kosil na dom: lotijo se tudi pranja in li-kanja perila ter dnevnegavarstva. Direktor centra je ob tej priložnosti pozval socialno-zdravstvene komi-sije v krajevnih skupnostih, naj podatke o takih ose-bah sporočijo Centru za socialno delo ali pa Domu starejših občanov »Marjana Draksler« v Dravljah.
Ivo Osolnik