za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOBODO MISEL/* IH SLOVE JVC EV V A MEHI KI devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! Stev. 10 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlo* at Chioago, I1L, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 10. marca 1911. Kdor n« misli svobodno, se ne mora boriti sa svobodo! Leto X Razgled posvetu. Štrajk mornarjev. Antwerpem, Belgija, 8. marca. Tukaj zboruje mednarodni kongres mornarjev in debatam pripisuje časopisje veliko važnost. Vse kaže. da imajo radikalci večino. Sklenilo se je, če International Shipping Federation, pri kateri je oposlenih največje število ladij in ljudi, ne ugodi zahtevam mornarjev, da se proglasi generalni štrajk vseh mornarjev sveta. Monarji zahtevajo večjo pla-’čo. Štrajk se bo začel par dni pred kronanjem. angleškega kralja. katerega se, če bo štrajk na mornarju, ne bodo mogle udeležiti tuje države. Če je pa tak štrajk mogoč, se bo šele pokazalo. Z mornarji so tudi delavci v pristaniščih in drugih takih rečeh. Podpora. Peterburg, 7. marca. — Nov carjev reskript naznanja, da car Miklavž namerava začeto delo svojega starega očeta, da se kmete popolnoma oprosti, to emancipacijo kmetov še bolj natanko izvezli in jih ne samo popolnoma' ■oprostiti, temveč tudi med nje razdeliti veliko proste zemlje in jim dovoliti, da lahko svobodno pristopajo ali odstopajo iz zadružništva. Kmetom vendar zasije solnce. Grozna nesreča. Peterburg, 8. marca. — V mestecu Vologoje, gnbermiji Novgorod ob Nikolajevi železnični progi, je zgorelo v malem gledališču premikajočih, slik devetdeset oseb, od teli mnogo otrok in 40 drugih gledalcev je zadobilo velike opek,-ui' ju poškodbe ligenj je izbruhnil, ko je bila predstava v tiru. Drvelo je vse proti izhodu, a dim je zadušil vsako rešitev. Smeli polet Nica, Francija, 7. marca. Poročnik Francoz Bague, se je v Bleriotovem monoplanu vzdignil v zrak in prijadral po zraku 124.5 mil oddaljen otok Gorgona. To je največi zrakoplovni rekord čez vodo. Naj bo še omenjeno, da je smeli Francoz odklonil vse pripomočke in dla mu niso sledile torpede in druge varnostne priprave. — Poročnik Bogue ni imel namena, leteti na otok Gorgona. Skušal je priti na otok Korzika, od-tam na Sardinijo, potem Sicilijo in dalje v — Tunis (Francoska severna Afrika) kjer stoji njegov polk Aligier št. 4 — da ga iz viso-čine obišče in pozdravi! Res po francosko ! Amerikanc Curtis je iz Florida na Havana prevozil čez morje samo 91 mil; sedaj je pre-košen od Francoza. 7000 gostov pri krstu. Iz Londona se poroča: Krst si-' na in dediča lordla Karol Fitzwir liam-a, se je na fevdalnem gradu Wen th wort h v Yorshire okraju na starinski lordski običaj praznoval. 71 let se obitelji Fitzwili-ams ni rodil noben moški potomec in dedič. Lord Karol in njegova lepa soproga sta povabila na krst 7000 gostov, iz cele dežele. Na grajskem dvorišču se je na ražnu cvrl na razstavi odlikovani bik; popilo se je 2000 galonov pi-ve in 70,000 ljudi je oddalee gledalo slavnost in umetalni ogenj. DEHtRJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za 8 10.35 .............. 50 kron, za 8 20.45 ............. 100 kron, za 8 40.90 ............. 200 kron, za 8 102.2S............. 500 kron, za $ 204.00 ........... 1000 kron za $1018.00 ........... 5000 kron, Poštarina je rSteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesk« no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York «104 St. Clair Ave., N. E. Cevelaod, Ohio Vojaška diktatura na Portugalskem. London, 9. marca. — Iz Porfru-gala se sem poroča, da se od a-prilskih volitev naprej postavi za vso Portugalsko vojaška diktatura. in sicer se ‘bo mesto in moč diktatorja poverila skoro gotovo sedajnemu ministru za zunajne stvari, Bernardinu Machadio, ker je jako energičen mož in čeprav si sam tega mesta ne želi. Ker so pa na Portugalskem še vedno pri slabih novicah klerikalni rojalistični mešetarji, so ti njegovi sovražniki raznesli vesti, da bo Machado kot diktator kontroliral volitve in sam spodrinil sedajnega provizoričnega predsednika Braga, in se dal voliti za predsednika. Rojalisti so vprizo-rili tudi že več uporov, a jih je republikansko vojaštvo še vse zatrlo. Ja, Rimu je tudi na Portugalskem odklenkalo! Glad in pomankanje. ITankan, 6. marca. — V Ša, Yang, provinca Huapeh, je bilo 21 ljudi pri razidelovanju jedi med gladne — ubitih. Ameriški misionarji so dobili večjo zalogo živil. Hoteli so jo razdeliti med gladne Kitajce sistematično. Več sto do smrti gladnib mož, žen in otrok je pa po naključju zvedelo, da je misionarjem poslana hrana, in že pri misli, da bodo rešeni smrti, so se jim življenske moči povrnile. Sli so naproti va-zovom, in prej ko so mogli misionarji preprečiti, so gladni reveži padli po brani in seveda vsak je hotel biti prvi. Začel se je grozen pretep; bolj močni so z pestmi in kamnjein ubili 21 mož in žen in več otrok skoro popolnoma razmesarili. Po boju so začeli jesti in se zahvaljevati za hrano misio-nar’cm Kot v Avstriji. Carigrad, 8. marca. —• Pri važni debati v višji zbornici, ravno pri posvetovanju o bagdadski železnici, je zaklical albanski poslanec Izmail Kemal, velikemu vezirju Hakki beju nesramne besede v obraz. Kemal je potem še pristopil in mu dal dober sunek. — Nek drugi član zbornice mn je pa pritisnil še gromečo zaušnico. Ameriški milioni za Ogrsko. Izkazila Ogrske pošte izkazujejo da se je tam izplačalo iz Amerike poslanega denarja v zadnem letu 37,060,000 dolarjev. Volkovi požrli svate. Grupo svatov 118 izmed 120 ljudi med temi tudi nevesto in ženina so volkovi poklali in požrli. Ko so se le ti peljali na saneh iz Oibetipoff v Taškend v Ruski A-ziji, raizdaljeni 20 milj. Dunajski “Zeit” od 1. t. m. piše, da ona dva,‘ ki sta vtekla, sta dospela v Taškend mesto žena pol ob pamet, ko sta malo pred mestom mogla vreči nevesto in ženina 1 j ut im volkovom. Ti štirje so se vozili na enih saneh skupaj. Ubegla dva sta od ženina zahtevala, da žrtvuje nevesto, da olajšajo težo, pa ta tega ni hotel, v razburjenosti sta nato vrgla oba nevesto in ženina ter žnjima uto-lažila volkove malo pred vhodom v mesto. Žene in otroke so najprvo pometali volkovom, kakor ostala dva pripovedujeta. Grupa se je podala iz Obetipoff na 32 saneh v vsakih po dva konja in komaj par milj od mesta napadlo jih na stotine volkov. Veliko so jih postrelili toda ubraniti se le niso mogli. Apponyi obišče Tafta predno se odpelje v domovino. Po tradapolnem delu za “svetovni mir” se je podal grof Apponyi 5. t. m. iz Bostona v Washington kjer ga je predsednik sprejel v advijenci. Sprejela ga sta tudi nadškof Ireland in bog pobasaj-Carnegie iz New Yorka. Nato se je odpeljal zadnji torek v Evropo in na Ogrsko, kjer bo zopet po svoji stari navadi mesaril brezpravne Slovane. Iz delavskih krogov. Unijski uradnik izključen. Prezident Francis Feehan od št. 5 distrikta od United Mine Workers of America, je bil na soglasni sklep konvencije v Pittsburgh izključen iz svojega urada. Navzočih je bilo pri glasovanju 118 delegatov. “Graft” je vzrok izključitvi. Pregledale se bodo še vse druge knjige v uradu Feehan-a, če so v redu. Neki John Nelson, štrajkar iz Irwin-Field rudniškega okraja je izjavil, da se v okraju nahajajo osebe, ki so dobile $2.50 tedensko, kar jim ni šlo, ker sploh niso bili v nobeni uniji in v Greensburg-u da s tem, kar so dobili nepravilne podpore — odprli sedaj svoje trgovine. Kar se tiče Fe^hana, je Nelson izjavil, da, kakor hitro so naseljenci prišli v New York, so bili inštruirani za Feehana glasovati. Pregledale se bodo na željo co-lumfoske konvencije te organizacije tudi knjige iz št. 3 distrikta, kar zavzema , Irwin-Field okraj, ker se je največ podpore dobilo za ta okraj, a je revizija pokazala, da se je tu najbolj nezvesto dlelalo. O tem še poročamo. Štrajk v Oklahomi Y mestu Oklahoma so zaštraj-kali delavci pouličnih železnic, ne radi zvišanja plače, pač pa radi priznanja unije in temu so se dražbe Uprle. Mestna uprava je odpovedala v sak o vršno podporo družbam in te pa ne puste nobenega voza iz “hleva”. Revnejši sloji hodijo po svojih poslih, bogatini se pa vozijo v avtomobilih, dražbe se jim pa smejejo, mesto da mesto prevzelo upravo železnice pa križem roke drže. Čudne razmere ! Holandci v Ameriko. Pred kratkim je prišlo 400 holandskih farmerjev v Zdr. države. Pustili so očetnjavo, ker se niso mogli preživljati, kjer je vsa zemlja v rokah bogatinov. Prišli so v Ameriko in podali so se na zapad, upajoč, da dobijo tam dobro in ceno zemljo. Mogoče je da dobijo še kaj, kar je ostalo, ker tudi tukaj je vša boljša zemlja last bogatinov in železniških družb. Y Ameriki se potrebuje še veliko, veliko farmarjev, njih prihod pod primernimi pogoji bi sčasoma Ublažilo cene živilom. Pod današnjimi razmerami pa bodo s svojim prihodom in naselitvijo tudi marsikoga obogateli, če ¡pomislimo, kako bodo cene zemljiščem na milje okoli poskočile, kjer se bodo naselili. Kitajce pometali v vodo. Los Angeles, Cal. 4. t. m. — Listi poročajo, da so kitajske kuli-je pred ta večer pometali iz prevozne ladje v Tiho morje, po poročilu priseljniškega komisarja C. T. Conella, kateri ni pustil da bi jih izkrcali, ker so jih pripeljali kontrobamtnim potom. To je že drugi slučaj, ko so hoteli Kitajce vtihotapiti v deželo in ko se jim je zabranilo vstop od vladnih organov, so jih kompanije pometale v vodo, kjer so poginili. Ameriška postava se tudi v tem slučaju blišči ; kjer smejo nekter-niki vse med tem, ko delavec še kapitalističnega psa nesme postrani pogledati. Mesto v nevarnosti Yes sredni del mesta Lead v južni Dakoti je v nevarnosti da se pogrezne. Pod mestom so namreč prekopi Hearst-ovih rudoko-pov, ki pa so zapuščeni od kar je iztiral unijske delavce iz njih. To je oni William Randolfh Hearst, prijatelj delavcev, ki lastnje tudi chicaške rumene liste “Examiner” in “American.” (V veliki nevarnosti je veliki Cambell hotel, Annex, ki ne posluje več. Velika perilnica in druge sosedne hiše se mogoče vsak čas pogreznejo. Veliko dragih trgovskih hiš so že zaprli. Razne novice. John Mitchell urednik. Poročila iz Indianapolisa, Ind. javljajo, da postane John Mitchell, urednik “Mine "Worker’s Journal”, organa United Mine Workers of America. Dosedanji urednik je resigniral in ekseku-tivni odbor mu bo izvolil naslednika. Kakor se čuje mu bodo dali tudi večjo plačo kot jo je imel pri Civic Federation, tam je imel $6,000 na leto, a je raje izstopil iz Civic Federation, kot pa da bi se ga radi tega imelo brcniti iz pre-mogarske organizacije, katerih voditelj je bil več let kot predsednik. Leto beračenja. Jz New Yorka se poroča, da bo, pri drugim sestanku škofov in nadškofov Zdr. držav, kardinal Gibbons stavil predlog, ki je splošno pri ljudstvu že odobren, naj bi se v tem letu naredila posebna kolekta za ubozega reveža rimskega papeža. Letos namreč praznuje Italija 50 letnico združenja in radi tega papež ne bo sprejemal nikogar, radi česar ne bo padlo toliko drobiža v njegovo bisago kot navadno. Ker, če je ljudstvo veselo, se on žalosti, kadar je pa papež vesel, takrat bogme ljudstvo prosi milosti trdosrčnega namestnika Krista. Ti pa verno katoliško ljudstvo — pripravi se! Bigelow se je vrnil. Frank G. Bigelow, bivši mil-wauski bankir, ki je nad en mi-lion dolarjev defravdiral in pognal banko ob prepad, več dragih na beraško palico in nektere celo iz te solzne doline, in ki je bil za to obsojen v desetletno državno jetnišnico, kjer je že presedel 6 let in 2 meseca, je zopet prost. Prezident Taft ga je pomilostil na priporočilo jetnišničnih direktorjev. $25,000,000. V San Bernardino, Cal., je u-mrl E. C. Sterling, in ko so njegovo oporoko na sodniji odprli, je svoje premoženje za cenil na $100,000 ko je dokazano da isto znaša 25 milionov. Taki so vsi kapitalisti. Niso mačkene solze biti vreden 25 milionov, davek plačati pa le od $100,000. toda ta se je opekel — upamo! Fajfe iz koruznih češarkov. Poročilo iz Jefferson City, Mo., naznanja, da fajfe iz koruznih češarkov delajo še vedno vso čast državi Missouri in slavo petim mestom, kjer se izdelujejo in odkoder jih razpošiljajo na trg. Ta edina industrija te vrste je s svojimi sedmimi tovarnami zadnje leto prinesla čistega dobička $420,118. Izdelalo se je 26,455,584 fajf razne oblike in cen, in 94 železniških vagonov se je potrebovalo da so se odpeljale na trg. Ljudje gorji od živine so v mestu Fresno, Cal. Sheriff Me Swain noče sprejemati elanov I. W. W. v okrajno jetnišnico a-retiranih od mestne policije radi uličnih govorov. Mesto je nato 28. feb. začelo staviti svoje zapore še za drage indnstrijelne delavce, ko dospejo v mesto. 28. feb. jih je bilo 116 aretiranih in že dragi dan so delali z verigami na nogah na ulicah. Istega dne je drahal brojeea 500 oseb zgrabila dva teh delavcev in jn zvezane po hrbtu vlačila po mestu. Kakor vse kaže, čakajo delavstvo še jako hudi časi tu v Ameriki predno zmaga, da se mu pripo-zna ter odobri združitev namreč organizirati se popolnoma v unijo, ali pa bo propadlo pot kapitalističnim pritiskom ter postali sužnji. Pozor toraj delavci! Listnica uredništva. Dopisi, ki niso priobčeni v današnji izdaji pridlejo na vrsto prihodnjič. Vzrok je bil pomankanje prostora. PRELIVANJE KRVI ZA KAPITALISTE. 20.000 Amerikancev na meksikan-sko mejo. "Washington. 8. marca. — Tajno vojaško informacijo je danes dobil vojni department in je poročilo imelo ta uspeh, da je vojni tajnik Dickinson odredil, da se na meksikansko mejo pošlje 6000 vojev, ali 20.000 ameriških vojakov. Mobilizacija se je začela že danes. V petih dneh mora biti vojaštvo na meji, se glasi ukaz. Na mejo se pošlje 5 polkov pehote, 4 polke gorskega topništva in več vrst konjeništva z bojnimi pripravami. Pošljejo se tudi na meksikansko mejo bojne ladje Washington, Tennessee, Montana in West Virginia in če bo potreba, bodo izkrcale vojaštvo ob mejah Texasa. Vse govori, da so “interesi A-merikancev v veliki nevarnosti,” ali z dragimi besedami: ameriški kapitalisti, Wall Street, bi radi na površju ohranili despota Diaza, ki si gre v lopovščini in graftu z Wall cesto skupno na roko in ki svojo deželo prodaja za svoje interese — ameriškemu kapitalu, ljudstvo domače pa pusti streljati. Dickinson, vojni tajnik za Ameriko pravi v svoji opravičbi, da je Colorado reka in dam ob reki pri meksikanski meji v “nevarnosti, da ga rebeli razrušijo.” Na temu je pa malo resnice, ker “rebeli ” so prepametni, da bi rušili mir z Ameriko. Vzrok je la, ker je ameriški kapital, kar se Diazu majajo tla,, malo na šibki podlagi- — Diaz umira. — Anglija in Nemčija privolili Ameriki, da zasede Meksiko. Washington, 9. marca. Revolucija v Meksiki je na vrhuncu. Po zadnjih poročilih predsednik Diaz umira. Če on umre, bo revolucija dosegla višek. Ameriška vlada je dobila tajno dovoljenje od Anglije in Nemčije, da v Meksiki interventna. Amerika bo postavila v par dneh vse vojaštvo na noge, če bo potreba. General Madero je izjavil, da je Francija in Nemčija naročila Ameriki, da, če v sluča-iu Diazove smrti ne pošlje svojega vojaštva na meksikansko (in potem v Meksiko samo!) mejo; da sami pošljete svoje vojno 'bro-dovje, da stražijo svoje interese. Amerika je odgovorila, da takoj odpošlje vojaštvo, ker ima sama (njeni kapitalisti) za $1,500,000,-000 naloženega kapitala v Meksiki. Če bodo ameriški vojaki vda-rili po “rebelih”, so zadnji zgubljeni. — Izključitev sv. pisma iz pošte Zdr. držav. “Škodlivo je za ljudi citati sv. pismo, in jaz hočem da se ga izključi iz pošte”, je rekel 2. t. m. J. W. Stillman. “Mislim, da jaz nemorem ničesar za to storiti,” mu je pomožni državni pravilnik Forber, kateremu se je Stillman pritožil, odgovoril. Stillman je Forherju izročil sv. pismo ter zahteval, da se ga izključi radi nemoralnosti in stvari, katere zakon strogo za-branjuje pošiljati po pošti. (Tisočkrat večje svinjarije so v njem, ko so v oni brošuri “Žrtev razmer”, ki je čisto nedolžna, proti svinjarjem v takoimenovani “Bi-bli-ji”). Forber je vzel Biblijo in Stillmana zagotovil, da se bo radi tega ¡posvetoval s svojimi šefom. Tudi palica je časih dobro mazilo. Ko je Frank Kuebler, 4. t. m. bil v mestu Evansville, Ind., je zvedel, da je vložila njegova žena tožbo za razporočitev; šel je hitro domov, kjer je našel ženo, jo prijel, položil čez kolena in jo z opankom namazal pa sedalu. Nato sta se oba podala k njenemu odvetniku, kateremu je skesana žena ukazala, da naj takoj vstavi tožbo, ker ni znal držati jezika. Knehler je bogat farmar blizu Evansville. Mestne novice. Župnik slovenskih katoličanov v Chicagi g. Sojar, zopet izziva v zadnjem “ Am. Slovencu”. Naše mnenje je pač, da se človek, kakor se spodobi, dostojno vede. Ako gre v cerkev, kakor se spodobi za cerkev, ako v sodniji kakor se spodobi za sodnijo, ne pa, da se mora za eu sam plosk z rokama plačati “štrof ” $25.00, in ako v uredništvu, kakor se spodobi za uredništvo itd. Nerazumemo pa, zakaj se g. Sojar pri vsaki taki priliki spodtika ob nas. Naši privrženci in somišljeniki ne hodijo v “njegovo” cerkev. Svetujemo mu torej, da nas za vedno v bodoče prezre, ker njegovo izzivanje ne bo nikdar več imelo “vspeha”, kot ga je imelo pred par leti nazaj. Če pa misli, da mu je list Glas Svobode na poti, potem pa naj le “vdari” po njem, a garantiramo mu, da se bo opekel, kot se še nikdar ni. Toliko v blagohoten opomin. Neko glasilo piše: “In naše časopisje je upeljalo novo, lepo navado. Pod “poslanim” se zdaj opleta ljudi s prijazno pripombo, da uredništvo ne odgovarja za vsebino”. Samoob-sebi umevno dla, kolikor določa zakon, in dirazega nič. Radi tega je v našem listu poslano vedno tudi plačano (kot oglas, drugači ,ga pa ne priobčimo. Vsako “poslano”, ki pride v naše uredništvo, pa mora biti tudi pravilno spisano, in se od uredništva nič ne prideva pač pa črta, če uredništvo opazi, da sega čez meje dostojnosti ali zakonom, kakor smo u. pr. črtali v današnjem “poslanem”, besedi “in obreza ne” ter “ošpeglana”. Toliko gotovim faktorjem v pojasnilo. Enaka pravica za reveže in bogatine. Charles Belling, tretji podpredsednik Bronx National banke v New Yorku je bil za $30,000, katere je vkral, obsojen v državno jetnišnico Sing Sing za 15 mesecev. Istega dne je bil v istem mestu obsojen Emil von Jegeman, raz-važevalec groeerije, v 18 mesečni zapor ravno tam, radi kraje $50, katere mu je izročil za njegovega gospodarja neki odjemalec. Takih in ednakih primer imamo na stotine v deželi svobode in enakopravnosti. Zahtevajo milion za farmo, na kateri bi instalirali postopače, namesto v zapor. Tako se glasi prpšnja z resolucijo nju-vorške dobrodelne družbe na deželno zbornico. Taka farma, pravi nadalje prošnja, bi se sama od sebe vzdrževala od kakeršnekoli podpore z rednim obdelovanjem iste. Gotovo bi se, saj bi jo trampje za badavo obdelovali. Kakšne senatorje imamo. Vsaka dežela ima nekaj resničnih ljudskih poslancev — Amerika izuzeta. Mi imamo tu senatorje, ki delajo celi deželi škandal. Fina figura je Lorimer iz Illinois. Lori-mer je bil izvoljen z kupljenimi glasovi; to so dokazali. V senatu je pa vseeno za njegovo “nedolžnost” glasovalo 46 proti 40 glasom — dobil je torej tudi oficiel-no črno oko! Lorimer mora ime-ta občutke kakega rinocerosa, če ga ni sram v senatu v “togi” sedeti med dragimi lumpi (ki pa niso javno znani njihovi grehi, od boljšega prikrivanja!) V senatu danes stoje falotje na desni, sleparji na levi in osleparjeno ljud-stvo/na sredi! Da hi se moralieno jezili čez to umazano afero, se ne splača; da se pa korupcija od senatorjev uganja, je že vsakemu otroku znano. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. Zahodna Podporna Bolniška J ednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljena 25« aprila in inkorporirana 24. decembra 1908, GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredaednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cle Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cle Elum. Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cle Elum. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK1, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. , * Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown. Uradno glasilo je Gi,as Svobode. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. I III. “Ljubezni so cvetice kal pognale.” Prešeren. V “Vedi, Milena, tudi jaz imam že svoj idejal”, ¡pričela je mlajša sestra in tiho in navdušeno razlagala vse kreposti in vrline svojega dozdevnega viteza. Ta presrečni mladenič je bil “visoke im vitke rasti junak v, opravljen kakor kak princ v bajkah! Jahati, streljati, boriti se, plavati in tako dalje, vse to je ¡znal, da je bilo kar veselje! Tako lepega obraza in tako plemenitega srca ni i-mel zlepa nihče drug -na vsem božjem svetu ne. 0, brez primere! Rešil je skoro vsaki mesec sedaj temu, isedaj ornemu življenje, bodisi da je potegnil otroka iz reke, bodisi da je vzdržal splašene iskre konje, bodisi da je otel celo obi-tel s posli vred iz goreče hiše!” Kar se tega tiče, moral bi prav za prav poseben sluga za njim nositi vsa svetla priznanja, odlikovanja, svetinje in križce. “Skratka, bil je najlepši, najboljši ' in najpogumnejši junak, star natančno petindvajset let!” Le žalibog, da ni bil — živ . . . Milena je površno poslušala iskreno izpoved sestrice, ki je mahoma utihnila. Dolgo sta molčali obe. S strašno resnim obrazom je obljubila Stanka še jedenfcrat, da le takšen in nic drugačen ne bo njen prihodnji. Uboga Stanka, koliko boš morala črtati! Poljubili sta se, obe z nekim posebnim nasmehom, in odšli k počitku. Stanka je kmalu zasanjala lahen sen, Milena pa je bedela. Vzburjeno -srce ji ni dalo miru. (Vedno znova je precutila tajin-s-tveno novost svojih čustev. Vse, kar je doživela zadnji čas, in vse, kar si je osvojilo njeno dušo z neznano, naravno, nepremagljivo, čudodelno silo, se ji je zdelo nekaj neizrečeno sladkega, nepričakovanega in premagujočega vse druge misli. To je bila ona tajin-stvena, nedourmna, vsemogočna, samovoljna vladarica—• prva ljubezen nepokvarjene duše. ..In on? ............. Inženir Ivan Vojnik, mlad mož nenavadno elegantne rasti, z resnim. vendar kaj prikupnim obrazom, veselimi, samozavestnimi, prijaznimi očmi in črnimi, podjetno navzgor v,zvrhanimi brčicami, ta “nesrečnež”, kakor ga je sprva imenovala, sama ne vedoč, zakaj, on je vzbudil Mileni spečo dušo iz detinsldh sanj. Major Stojan ga je privedel pri neki priliki s sabo na Javoriee, hoteč pokazati mu svojo bogato zbirko posušenih pogonskih rastlin. Od takrat je Vojnik večkrat prišel. Motil pa bi se vsalkdo, misleč, da je ¡prihajal radi mrtvih, .ottenje-nih in strogo po številkah in imenih urejenih otrok raznobojne flore. Botaniške kataloge in zapisnike majorjeve je seveda cenil, kakor to še zahteva važnost lepega predmeta. Toda priznati je treba, da je še mnogo rajši obiskoval Javoriee, odkar so ga povabile gospodične Stojanove na “lawn-tennis. On sam pa tudi ni bil kriv tega, da mu je na Javo-ricah tako ugajalo. Kajti takoj prvi dan je sedel smejoči se Amor na tenko omreženo zagrajo, izbral si svoji najlepši puščici in poskusil z nedolžno resnostjo o-strost sladkih strel. Kadar pa A-mor hoče, ne zgreši nikdar sredine. Tudi tačas se je pokazal nebeški sel strokovnjaka. Puščice' ¡so le predobro zadele in globoko! Z rastočo radostjo sta čutila mladca notranjo sorodnost. Njiju duši sta si vzleteli takoj početko-ma nasproti s težko prikritim veseljem. \ Kako je bilo vender to vse drugače, kakor v Mileninih povestih veleznane nemške pisalke in njenih epigonov, v sladkovodenih, previdno okisanih proizvodih, v katerih se vedno lepo po jedni metodi on in ona početkoma živahno sovražita, iz same ljubezni bržkone ... pozneje pa bridko ljubita, iz samega sovraštva seveda . . . Odkar je zahajal inženir na Ja-voriče, je bila Milena vsa izpre-menjena. Tiha, zamišljena, vtop-ljena v nemirno sanjarjenje, je bila najrajša sama. In večkrat, kadar je slonela bre-z nadležnih prič na .verandi ob grajskem obzidju, gledala kakor v spanju rahlo zibajoča se peresca drevesna, igrajoča se-med sabo v .popoldanskem vetru, poslušala oddaljeno bučanje in šumenje deroče Save in zrla proti vabljivim vrhovom hladnih snežnikov. je zasačila sama sebe, kako se ji polnijo v nenadnem genotju oči s solzami ne-i/.rečnega hrepenenja. “I'rekel oči ji je mladec. Ni znala, ne kdaj, ne kako! ” O Vojniku pa je treba potrditi, da hi prej ne bil nikdar verjel kaj takega, namreč, da se bo kar tako nanagloma kedaj navdušil za “lawn tennis.” ali sploh za kako drugo angleško igro, naj si so tudi imenitne in zdravju koristne. Vselej je komaj, komaj čakal, kdaj lahko zapusti Vranovo in pohiti proti Javorieam. Toda videlo se je, kakor da nima Vojnik prav nikakršne nadarjenosti za omenjno moderno igro ! Kolikokrat je zgrešil žogo z usnjem preoblečeno. kolikokrat je mahnil prepozno, kolikokrat prekmalu, — po praznem zraku! Skoro bi rekel, da je inženir nekamo premalo pazil. Ali! Zato je tem pozorneje gledal in gledal vedno zopet: le njo, to gibko postavo, te bele, giracijozne roke, ta mili, ljubeznivi obrazek, ta srečni nasmeh, te ponosne, mirne osemee, te blesteče zobke za koralnimi, komaj o-tvorjenimi ustnicami! Ves ta fini. lahni čar prirodno-dražestne devojke ga je mamil tako, da mu na vse zadnje ne smemo njegove n epa zn ost i resno šteti v zlo. “Ali gospod Vojnik! Že zopet !”■ opominjala ga je Milena večkrat. On se ji je samo smejal. Oh, očitno je imel mladi mož malo, mnogo premalo častilakom-nosti, da je bil tak! Da, smejal se ji je — smejala se je pa tudi ona. Gotovo mu je mehkosrčno oprostila vsako napako kar mimogrede. Stanki, ¡baronu, odgojiteljici, adjunktu Govedku, kateri je dvoril po nekoliko guvernanti, in o katerem se pesem pozneje prične, vsej druščini se je to tako dobro zdlo, Ida so se tudi oni smejali. Marsikateri lepi popoldan je bilo prav glasno in živahno tam ob smrekah za pafikom javorišfcim! In prišel je čas, ko se ni dalo inženirju nič več, da bi narejal sta- rejši hčerki Stojanovi banalne poklone, po dovtipnosti hlepeče, čas, ko se mu je videlo vse to za Mileno nekako atrivijalno”. Kakor smo že rekli, Amor je dobro zadel na obe strani. S takim mojstrom ni šale ! Jasen, len, tih popoldan je bil. Stojanovi so bili povabili med drugimi tudi gospoda Vojnika na kratek izprehod po bližnjem gozdičku proti mlinu. Taki-le izprehodi po hladnih “gozdičkih” so, kakor nekateri vedo, jako pripravni v to, da si mladi ljudje v neki razdalji od starejših mnogokaj povedo, kar bi, recimo, onih starejših morda ne zanimalo tako živo, ali pa govorimo odkritosreneje - kar bi omenjena starost niti prav vedeti ne smela. Naš zaljubljeni inženir je ta dan tako preudaril, da mora priliko po svoje porabiti in povedati Mileni. — “da brez nje ne more živeti”. — Kadar pa je življenje v nevarnosti, takrat, ljuiba bralka, takrat, no — saj veš -r- hm! Posrečilo se mu je. Bila sta sama. Ljubezniv slučaj je dopustil, da sta zaostala v potrebni razdalji za drugimi. Trenotki so bili ligo dni. Vojnik bi si ne bil mogel želeti ugodnejših . . . Toda! Kaj misliš, blagovoljni bralec? Da je zinil Vojnik kakšno besedico ? O ne! Molčal je! Bilo je’ vroče; niti tega ji ni povedal! Ničesar ni rekel. Molčal je klasične govore! Mahal je s paličico srdito po nedolžnih gozdnih rožicah ob potu, jezil se na tihem sam nad svojo “nerazumno'’ neodločnostjo in tresel se od razburjenosti . . . — Nekateri beli metulji so se nosili brezglasno nad otrplim praprot-jem, hiteč, proti njivam ob robu gozda . . . Nobenega glasu ni bilo naokolo. Tako mirno je bilo vse, da je-bilo skoro slišati burne udarce dveh mladih src, kateri sta jeli hipoma viharno utripati. Inženir je molčal! “Kako je vender neroden!” u-jezil se je nekdo. “Moji streli ni so zastonj, le čakaj !,” Bil je prija teljček Amor, seveda. Smuknil je na nizko hrastovo vejo in pozidal jo tako spretno, da je mimoidoči Mileni odsmukal slamnik raz glavo. Potem se je smejoč poslovil : mudilo se mu je drugam Vojnik je pobral pokrivalo. Počasi in nekoliko nespretno ga je stavil Mileni na glavo. Saj slamnika niti dobro opazil ni!, Videl je le vlažni svit njenih očij prav blizu, čutil nje gorko sapo čutil konce njenih las laskavo ob svojem obrazu . . . Dalje prihodnjič. li mar društvo Nada poslalo svojo delegatinjo v Cleveland le na ples, a ne na važno posvetovanje? Ima li društvo Nada toliko denarja v svoji blagajni, da ga lahko po nepotrebnem ven meče? . . . . Kadar pa je treba izplačati bolni članici opravičeno podporo, takrat pa se ravno take osebe, ki so se na jednotine stroške po Clevelandu zabavale, najbolj protivijo izplačilu! Je-li moja žena opravičena do podpore ali ne, to se bo sedaj .dognalo na drugem mestu, jaz se radi tega ne bom z gospo Grilc prepiral po časopisih. Celo stvar sem dovolj jasno obrazložil v svojem zadnjem posla nem, kjer .sem navedel sama suha dejstva. Zato tega ne bom še enkrat tukaj ponavljal. Nerad POSLANO Chicago, 111., 5. marca 1911. V štev. 5 “Glasila”, je tajnica društva “Nade” št. 102 S. N. J., gospa Neža Grilc, odgovorila na moje “Poslano”, priobčeno pred par tedni v tem listu. Odgovorila je s tako gostobesednostjo, kakor je to pač pri ženskah že v navadi. Kdor je eital moje poslano in njen “odgovor, bo takoj sprevidel, da to sploh ni noben ‘‘odgovor”, tičoč se stvari same, t. j. bolniške podpore moji ženi. temveč le babje čenče in nesramen napad na mojo osebo. Gospa Neža Grilc navaja v svojem znamenitem “duševnem proizvodu” prav po otročje vse ono, kar sem. jaz kdaj v veseli družin pri bari izgovoril v šali. Vsak pameten človek pa, ki me pozna in ve. da se rad šalim, bo uvidel, da onih mojih besed, nanašajočih se na mojo ženo, katere navaja gospa Grilc, ni jemati resnim, marveč da so bile le v šali izgovorjene. Seveda, le “duhovita” tajnica družtva “Nade” tega ne more razumeti;! Jaz. neotesanec, pomilujem omejenost vsestransko obtesane gospe Neže Grilc! Čudim se pa vsekako, da je ta visoko izobražena gospa, ki piše sedaj tako dolgovezne “učene” dopise. — kot svoječasna delegati-nja za društvo Nada na konvenciji v Clevelandu sedela celih štirinajst dni na sejah kot lipov bog, in ni zinila nobene modre, kot bi bila nema. Edine njene besede ves čas dolgo trajajoče konvencije so bile oh sklepu zasedanja: “Pri društvu Nada je vse v najlepšem redu!” (Glej zapisnik konvencije v Clevelandu.) — Je- mlatim prazno slamo, — mlatim pa rad, ako prilika nanese, praznih domišljavih izgovorih, kalkoršne ima gospa Grile! Sicer ne znam dobro pisati, ker nisem študiral kot gospa Grilc visokih šol, — vendar za silo pa že tudi povem, kar se komu spodobi! Gospa Grile se bo radi mojega današnjega dopisa morda čutila razžaljeno. Pomisli pa naj na pregovor, ki pravi: “Kakor se posojil je, tako se vraču je.” Gospa Grilc je na moje stvarno pojasnilo odgovorila arogantno in z o-sebnostmi; vsled tega mi že tudi ona mora dovoliti, da jej odgovarjam z osebnostmi.--------— H koncu še ena beseda o samo-hvalisani doslednosti “Glasila”. V liistinicah uredništva brat Krpo že venomer povdarja, da so oseb-' nosti iz Glasila absolutno izključene in da se pod nobenim pogojem ne sprejemajo dopisi z osebnimi napadi, pa naj se tudi nanašajo morda na društvene zadeve. A kaj smo doživeli tukaj? Brat urednik je drage volje sprejel v “dragocene” predale Glasila naj-nesramnejši izbruh osebnosti proti človeku, kateremu (oziroma kojega ženi) hočejo storiti krivico gotovi elementi, —- samo zato, ker ne piska na njihovo piščalko l A gospa Grile je pri gospodih v milosti, — zatorej se že sme napraviti izjema! Doslednost je lepa reč, kaj ne ibrat Krže? Franc Spolar, 2008 Blue Island ave. VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODOO» i VOR POVSEM ZASTONJ!!! Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. f IZREŽITE TO " __——-------- Vrhovnemu Zdravkuku Collins 1SJ.Y.Med. Instituta 140 W. 34tli Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj dá je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še ka j upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in Dr. E. C. COLLINS, mi odgovor zastonj. Slavni profesor, ustanovitelj naj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki. The Collins New York Medical Institute. IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit)?........ Ali ste nervozni in slabotni? ....... Ali hujšate?......................... Ali ste zapiti ?..................... Ali se debelite ?.................... Ali so Vam nosnice čiste ?........... Ali ste hitro utrujeni?...........f.. Ali ste raztreseni ?................. Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?... Ali imate kilo (bruh.) ?............. Ali so Vaši otroci zdravi?........... Ali imate prelila jenje v plečih ? .. Ati so Vaše roke in noge vnete ?..... Ali sp Vaši členi trdi in otečeni?. .., Ali slabo Slišite?................... Ali ste slabovidni?.................. Ali imate bolečine v nesu?........... Ali je Vaš jezik nečist?:............ Ali težko dihate ?................... Ali je Vaša koža suha in vroča?...... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?...... Ali je Vaša voda motna ali gosta?... Ali je Vaša slina gosta;’’........... Ali slabo prebavljate f. .......... Ali kašljate, suho in na kratko?..... Ali kašljate po noči? Ali imate slab okus v ustih? Ali ste vrtoglavi ?... ...... Ali Vam teče iz ušes? Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite?..................... Vas spanje okrepča? Ali pijete mnogo vode? Ali pijete mnogo opojnih pijač? Ali pnšite mnogo tobaka? Ali opažate, da izgubljate moč?...... Ali Vam je slabo po jedi ?.......... Ali so Vam noge in roke težke? ...... Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih? Ali ste hripavi po kašlju?.......... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?. . . kedaj?..... Ali Vas glava boli na čelu?..sencih ?. Ali velikokrat vodo puščate?......... Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?. Ali iifmte bolečine v sapniku?...... Ali imate kake rane na telesu?. Ali imate katar v nosu?, vratu?. Ali imate reumatizeiu? ........ Ali imate slabosti v želodcu?. Ali imate kake notranje bolečine?Kje? Ali Vas boli temeni, vrh glave?...... Ali Vas ledice bolijo ?............. Ali ste otečeni pod očmi?............ Ali Vam kedaj kri iz nosa teče? Ali imate bolečine v trebuhu?....... Ali imate kako spolno bolezen?. Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike.kolikoje bolezen stara? TA KNJIGA VAM ZAMOR1Î REŠITI ŽIVLJENJE To je naj večja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti. Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišite in ppšljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S. Hyndman-a Medikalnega direktorja od M . 140 W. 34th ST., NEW YORK CITY. Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od7-8 ure zvečer. pošiljajo naši rojaki radi STojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v gg. tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e i • j e preskrbi ., I FRANK SAKSER C0„ 82 Cortlandt St., New York, N. Y. --------Podružnica:----------r 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako Yarn Yaš rojak najboljše postreže! Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20ao s poštnino vred. / V -CV •/ ' i . , . '■ •'-‘.-v”. . ‘ -' '' '- 1 /i X S.S.P. v Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. PRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, III. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja ra pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika .Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na Ivana Kalan, 314—6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. REDNA MESEČNA SEJA GLAV ODBORA S. S. P. Z. DNE 22. JEBRUARJA 1911. Seja otvorjena oib 8. uri zvečer. Prisotni so : A. Mladič, Jos Benko, Wm. Rus, A. Duller, M. fV. Konda, Jos. Ivanšek, John Mladič, Jaikdb Tisol in novoizvoljeni pomožni odbornik o>d družtva št. 19, John Levstik. Dr. št. 2 v Cla-ridge, Pa. Bratu Pavel Zupamčič-u se ne more plačati odškodnina za oko, ker zdravniško spričevalo izkazuje, da ni popolnoma vid izgulbil, ampak si ga še lahko celo izboljša z rednim zdravljenjem. Dr. št. 4 Black Diamond. Wash., bratu Fr. Rožeč, kateri je foil od sobrata iz nožem napaden in poškodovan se .podpora ne izplača začasno, pričakujoč natančne jih podatkov. Brat Matija Pečnik od prej imenovanega družtva. — Pooblastilo, .poslano od dedičev usmrtnine za pokojnim br. Matiji Golob, se pripozna za veljavnega, ter se Sklene usmrtnino izplačati. Dr. št. 7 Arona, Pa. gosp. Bolinar-ja se čaka še do 1. aprila t. 1. .da dopošlje verodostojne listine o starosti, v nasprotnem slučaju se denar povrne. Dr. št. 12 Sublet, Wyo. Ker so pravila v zadevi brata Jos. Keš-man-a pomankljiva, se sklene za svet vprašati Zvezinega odvetnika in po njegovi izjavi se ravnati. Dr. št. 10 Moon Run, Pa., po daljši debati se sklene bratu Ma tevž Dolii -ir-ju darovati svoto $35.00 od usmrtnine. — ček preveč nakazane bolne podpore se sklene uničiti ter napraviti novega. — Z kaznijo naloženo bratu Vladislav Borgart, kateremu je društvo odvzelo 8 dni bolne podpore, se glav. odlbor popolnoma strinja, ter izreka družtvu zaupnico, ter odboru zalivalo za vestno nadzorovanje bolnikov. Dr. št. 15 Taft, 111. Usmrtnino za pokojnim bratom Anton ■Gliha sli sklene izplačati. Dr. št. 32 Wenona, 111. Pogrebni troski .za pokojnim bratom Vidmar se izplačajo, kot kažejo računi. Radi usmrtnine se pa sklene posvetovati .se z odvetnikom. V drugem oziru se denar vloži na sodnijo, (Probate court) v oskrbo. Dr. št. 33 Livingston, 111. Zadeva, radi usmrtnine in pogrebnih troskov pokojnega br. Anton Bizjak se preloži na prihodnjo sejo. Dr. št. 62 Hillsboro, 111. Društveni ždi j i, v zadevi brata Frank Kropi, se ne more ugoditi, ker je proti pravilom. Prečita se dopis predsednika nadzornega odbora, ter se ugodi njegovim zahtevam. Brata Jos! Ivanšek-a se pooblasti prejeti in odposlati ček v Willow Spring, 111. Bratu glav. tajniku se dovoli dati delati “mesečna poročila” tvrdki, katera jih zgotovi najceneje. Na predlog brata predsednika se sklene, da glav. tajnik priobči v “Glasilu” odgovor, kot resnici na ljubo, na pretirani dopis gosp. A. H. Skubici a priobčenega v listu “Glas Naroda”. Dalje predloži brat tajnik razne račune v skupnem znesku $244.55 kateri se sprejmejo in odobre v izplačilo. Nakar se zaključi .seja ob %1 uro zvečer. WILLIAM RUS, zapisnikar. ZADNJI ZDIHLJAJI. “Pozor tam, dolgopetec ti leni,” sem zavpil nad kulijem. “Jaz sem truden, ne len,” odgovoril mi je kuli. “Potem pojdi v pekel pa dobi človeka, da ti bo pomagal obračati,” sem mu odgovoril. “Dobra misel — iti v pekel!” Slišal se je ponavljajoč glas izza moje rame. Obrnil sem-se naglo, da vidim, kdo me v mojem poslu moti. Na stranici moje pisalne mize je sedel velik svetlo obsevan hudič. “Ne bojim se te,” sem mu odgovoril. “Prikazen si, iluzija, vzgojena od preveč vžitega tobaka in premalo spanja. Ako te gledam stalno le eno minuto, pa te bo hudič vzel. Zapeljivec si.” “Zapeljivec si sam!” Odgovoril je huldič jezno. Misliš li reči, da me ne poznaš?” Na to se je skrčil v velikost muhe in se mi vsedel na peresno ost. No, sedaj sem spoznal svojega starega prijatelja, nezadovoljnega vraga, ki je navadno iz njega na svetlo zlezel pO pol ure vsakokrat, kadar li si pri volji igrati Danteja proti mojemu Virgiliju? Garantiram ti ne, da bo dobil; pa tudi zgubiti nimaš ničesar, ni torej nobene nevarnosti in — -dalo bode pa vendar najmanj tri kolone naj boljšega čtiva za tvoje ljudstvo.” “Povej mi Bikec, kake vrste pekel ti lastuješ?” Sem ga vprašal. “Ker mislim si, da so tkmje operacije le na zemlji. In čez mrtvece tu!dd nimaš nobene oblasti.” “Žveplo in smola!” se je odrezal hudič, medtem pa postal zopet normalne velikosti. “Je li to vse kar znaš?” je nadaljeval. “Jaz lastujem največji pekel kar jih je — Lirnbo, kamor pridejo duše vseh karakterjev.” “Karakterjev? Katerih karakterjev.” “Vseh karakterjev, ki jih vidimo v knjigah, ki so na slikani v povestih, opisani v magazinih, bodisi vStrojeni kalkorhoče ali od kogarkoli, ki je imel srečo ali je ni imel, ki je prodajal — prodajala svoje prismojene pornografije. “To se sliši kot hi poštevanko drobil. In zakaj pa ravno take karakterje naštevaš? Ni li dovolj duš v vesoljstvu?” “Kdo lastuje duše in kdo ne? Moraš li dokazati, ljudje so tudi brez duš in to so mukarji ki pišejo vedno o morali medtem, ko živijo sami najbolj razuzdano. E-ventualno, nekako sto let potem ko so znašli tisk, ki je postal u-stanovna nadležnost, razposajeni karakterji so s to iznajdbo pričeli pihati na vse strani ter na bruhali legijone, ki so se potem umešavali v trgovino in ji škodovali. Tako so postali nabiralci in prišli pod mojo oskrb. Ali bi jih ne hotel videti? Tudi tvoji so tam.” “To je odločilno zame. Samo če ni vročina večja kot v zapadni Indiji?” “Pri kocinah mojega repa ti zatrjujem, da — ni. Zasedi me, o-kleni se me okolu vrata in drži se trdno. Jaz se utopim!” “Spustil se je z glavo naprej čez pod. In strašno je zasmrdelo po zaduhlosti in mokroti zemlje; naenkrat pa je postala tako strašna tema kot v rogu. se je kaka knjiga, povest ali roman dotiskal, ker bil je kritik in hotel je vsako takoj popraviti, o-ziroma pisatelje posvariti. “Uf, to si ti Bikec, ali ne?” sem ga vprašal. “Tvoj čas prihoda je šele drugi teden, nimaš torej danes tukaj kaj iskati. Pobe ri se nazaj v črnilnik! ’ ’ “Molči!,” mi je odgovoril hudič. “Imam dobro misel.” “Prepozno kot vedno; saj poznam tvojo navado.’’ “Ne poznaš je ne. Je popolno ma praktična. Tvoje robotanje nad kulijem mi jo je porodilo, in zato sem pred časom zlezel iz čr nilnika na svetlo. Poslušaj! Ali si že kedaj kaj slišal o Človeku i-menom Dante — fin dečko in prijatelj moj?” “Dante se je enkrat pripravljal naslikati podobo,” sem odgovoril. “Da, da. — No saj sem vedel, da si slišal že o njem, kot pisatelj ga moraš že dobro poznati — pa naj bo že kakor hoče, veseli me pa le, dfi sem izvlekel to priznanje — toda ne brigaj se za to. A- Stali smo pred vratih velikanske stene, od koder se je slišalo grozno pokanje plapolajočega ognja. “Toda, rekel si mi da ni tukaj nobene nevarnosti!” ogovoril sem ga od groze ves raz sebe. “Ne več kot kar je.” Odgovoril je vrag. To je le en plavž (toplina peč) prve postaje. Hočeš li še naprej ? Nobena človeška noga v svoji mesenosti ni še nikdar tukaj stopila. Dovoli pa, da te opozorim na velikanska vrata; elegantna na prava, ne res? Iznajdba predstojnika. Stresel sern se. videč da imenovana vrata ni nič druzega nego krsta, zadna stran izbita; stala je navpik v steni ko sem z izbuljenimi očmi zrl vse to in se tresel po vsem životu sem naenkrat zaslišal oster žvižg, kot n. pr. letečo kanonsko kroglo, ki je postajal vedno glasneji in močneji. “Beži od vrat,” je vpil hudič nad menoj. “Tukaj prihaja duša na svoj kraj.” Odmaknem se hitro in se skrijem v senco velikanskih pero-ti hudiča. Vriše je postal kot bi strela cepila debela, nakar smukne gola duša mimo mene. “Vedno enako,’’ je rekel nato hudič krohotaje se. Ti mali pisači so vsi tako skrbljivi, da dobe svoje plačilo. Hm, sicer si pa mislim, da ta že več svojega deleža ne ljubi.” Glas obupanja je vdaril na moja ušesa in stresel sem se znova. “Kdo je bil to?” Sem vprašal hudiča. “Pisač pornogra-fičnih spisov, o čemur se bodeš kmalu prepričal — sedaj vstopiva, reče Hudič. “Opravičiti se moram radi grobosti te kreature. Vstaviti bi se bil mogel tam zunaj pri znamenju. Lahko pa slišiš kako ravno sedaj tam duše vpijejo.” “Ali so človeške duše?” — Vprašal sem. “Da — duše pisaeev. Radi tega tako vpijejo, a dobrodošle v Lirnbo zgubljenih sotrudmkor.” Šle so vse v pripravno dvorano, ki je bila se'daj natlačeno polna možkih, žensk in otrok. Plamen jo je že obdajal vkrog in o-krog — in ... . “Ah, nasprotnik moj je spisal ono pornografično knjigo, pa bi mu skoraj takega trpljeuja ne privoščil. človek. DEŽELA BREZ BOJA ZA ŽIVJLENJE. Ena najzanimivejših dežel na svetu je otok Nova Zelandija, ležeč juž.nozapadno od Avstralije v Tihem oceanu. To je otok v pravem pomenu besede; ljudstvo na njem, ki šteje okroglo niilion duš, je popolnoma ločeno od sveta in prihaja komaj od slučaj do slučaja v trgovinsko dotiko z ostalim človeštvom. Ta popolna osamljenost sredi velikega morja je v zvezi z raznimi ugodnimi razmerami omogočila, da se je v Novi Zelandiji razvilo skoraj popolnoma socialistično življenje. Vseskozi je uveljavljen osemurni delavnik, brezpogojen nedeljski počitek, poldneva počitka med tednom, zelo visoke plače; vsa stanovanja so zdrava, čista, prostorna in udobna. Starostno zavarovanje zagotavlja vsakemu človeku brezskrbno starost . . . Tisočletja so bila minila, preden je stopila človeška noga na ta otok. Prvi njegovi prebivalci so bili ubežni Malajci s kakšnega polinezkega otoka. S seboj so pripeljali neko vrsto psov, ki so jih krmili in rabili za brano. Kovine so jim bile še neznane; o-rodje so si izdelovali iz kamna. Tega in sicer zelenega so našli na otoku v izobilju. Po njem so dali novi deželi ime. Priseljenci niso bili povsem brez kulture. Toda sčasoma so pojedli vse pse in zašli v silno bedo. Lakota je iz njih napravila ljudožrce in njih število se je močno skrčilo. Pozneje je prišel Anglež Cook na otok; vpeljal je krompir in prešiče ter z mnogimi težavami odvadil domačine kanibalstva. S časoma se je naselilo veliko število Evropejcev, s katerimi so se domačini polagoma pomešali. Nekdanjih prebivalcev je na otoku še okrog 60.000, o kakovem narodnem sovraštvu med njimi in poznejšimi priseljenci se pa ne sliši nič. Otok je jako plodovit in ima še ogromne prašume, v katerih so se pa udomačili evropski ptiči. Tudi evropejske rastline so se zasejale.- ih iispevajo izvrstno. Prebivalci tega otoka žive jako srečno in imajo le eno skrb in en boj: Med drugimi evropskimi živalmi se je zaplodil tudi zajec in ta spaka dela prebivalstvu preglavice. Toliko ga je že, da ljudje ne vedo, kaj bi počeli. Da varujejo svoje poljske nasade, jih imajo zagrajene z gostimi plotovi iz žice, ki so globoko zakopani v zemljo. Vrhutega pa neprenehoma pazijo čuvaji, da se mrcina ne prerije pod zemljo na polje in vrt. Drugih življenskih bojev poznajo na Novi Zelandiji. ne Na otoku bi bilo prostora še za milione ljudi, ki bi našli dovolj rodovitne zemlje za obdelavanje. Toda tujce plašijo visoke mezde iu dež, katerega imajo včasi nekoliko preveč. Domače ljudstvo si pa sploh ne želi tega, ampak je zadovoljno v svoji osamljenosti. Če pa pride tujec slučajno tja, se čudi. Po šestih zvečer ne dobi v nobeni gostilni nič. V nedeljo večer sploh ni odprte gostilne, vse služabništvo je prosto in iz-vzemši bolnike, si mora vsak sam pomagati, kakor zna. Y deželi ni beračev, pa tudi ne zločincev. Čemu krasti in ropati, ko ni treba? Tudi sodišč nimajo, ampak le razsodišča za poravnanje prepirov. —- Kapitalistična preša, ki gotovo ljudi ne “heca”, je prinesla par dni nazaj sledeče poročilo: “Prav v bližini palač bogatih v Brooklyn je gospa Mary Sidel z g 1 a d o v a n a bila najdena in zraven njenega mrtvega trupla je brez zavesti ležal čez njo njen mož, ravno tako za voljo gladu pri zadnjem zdihljaju. Skozi ubita podstrešna okna. je padal sneg in pokril trupli in sobo za čevelj visočine. Sidel je v bolnišnici pripovedoval žalostno zgodbo, kako je zgubil svoje delo, kako so mu prodali vse pohištvo, obleko, obleko žene in ji pustili par starih cunj, tako, da ni mogla iti še na cesto, vzeli peč in tudi posteljo in sta spala par mesecov na golih tleh — po zimi in nad n ju je padal sneg, dež ali pritiskal hud mraz. Med tem časom jima je u-mrl tudi edini otrok, brškone od gladu in potem je velika katastrofa jemala svoj konec začetka. — KDO ME BODE OZDRAVIL? v Po vprašanje muči vsakega, kateri oboli, a se vsled"', izkušnje drugih bolnih prijateljev ne upa poveriti kakemu navadnemu zdravniku, se manje pa kakemu zdravišču, ali Medikal Institutu; ker zdravljenje vseh teh zdravnikov je žalibog roja- kom dobro poznato. Vsled tega uzroka se morajo vsi bolniki poveriti samo one-mu zdravniku, kateri je leta in leta žrtvoval v korist človeštva da izpopolni svojo NOVO METODO“. v Najboljšo in najuspešnejo pomoč za hitro ozdravljenje vsake I se tako težke in nevarne bolezni MOŽA IN ŽENE katere so nastopile vsled spolnih nepravilnosti in zlorab, dobi vsak, ako se zaupno obrne na znamenitega zdravnika Dr. Ferd. Hartmann-a svetovnoznanega Specialista za moške in ženske bolezni. JSTOVÆ METODA njegovega zdravljenja je natanko opisana v njigovi knjigi, katero je on napisal za koiist našega naroda. — V tej knjigi so opisani izviri različnih boleznij moža in žene, kakor tudi to kaj je potrebno za čim prejno ozdravljenje. Pišite še danes po nio, ter pri naročilu v pismu priložite nekaj znamk za postnemino Prečitajte nekaj pismov, kakoršna on ysaki dan prejme od svojih bolnikov: ^isokospoštovani g. doetor Hartmann ! Vaša zdravila vporabljam šele pet dni. a se počutim že veliko boljšo, kar imam zahvaliti Bogu in Vam. Zato dragi Slovenci, obrnite se na njega, kateri Vam bode ponudil svojo pomoč. Vara gospod doktor ostajam hvaležna do groba z spoštovanjem, ANTONIJA RADOŠEVIČ. Cent, Candy pod No, 71, Calumet, Mich. Visokoučeni g. Dr. Hartmann: ;’] Dolžnost mi je, se Vam najtopleje zahvaliti za dobroto ker ste me obranili pred skoro smrtjo. Bolehal sem od težkega prehlajenja vnetja pljuč, ter sem po kratkem zdravljenju popolno zdrav. Priporčam Vas vsim onim ubogim. ki ne morejo svojega zdravja dobiti, ker prepričan sem, da jim lahko pomagate, Prisrčna Vam hvala Vaš NIKOLA MIŠKULIN 26 Wash. St. N. Y. C. Veleučeni gospod Štejem si dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za priposlana zdravila s katerimi sem v dveh tednih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednera Vas prosim, da mi dopošl-jete zdravila za slabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna. HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave., So, Chicago, 111.1 Veleučeni gospod Dr. Hartmann! Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih.popolnou a ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še en-) krat prisrčno zahvaljujem na Vašem zdravljenju. Vaš Hvaležni FRANK BORAK. Box 123. Josephine, Pa- Da zamorete dobiti jeden dober svet glede Vaše bolezni, pišite še danes na: Dr. FERD. HARTMANN-a 231 E. 14th St. 231 New York, NOVO «o KAMNOV NOVO pristnih If I Iv W vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. EXCELSIOR WATCH Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratu ur in sicer samo za S5.75 komadi Te vrste ure so jako pri pravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni i ”gold filled”. Posebno.so te ure poznane po svoji trdnos Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težk iniiSo“mo5o- garantiramo za 20 le bre in trdne, ampak tudi krasne iu se bodo vaši prijatelji čudil ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiš dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In pr ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš na slov, kar vas stane i cent, Vam pošljemo uro na ogl Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa marate —jo ni potreba kupiti in Ali rocifiromn tiOO Lel uro pošljite na naše stroške nazaj, lili I Gonil ulilU 1OC 1 žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: CO., DEPT. 505, CHICAGO ILL., U. S. fi Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tret j ga razreda dc bivajo brez plačno hrar na parnikih družbe. Snažr postelje, vin< dobro hrano 5 razna mesn jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine .......22.000 B La Touraine.........20.000 H Chicago, nov parnik----- 9500 HP Pristanišče 57 Nartb River vznožje 15th St, New York Citi PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKj glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. S Pijte najboljše pivo 2 Peter Schoenhofen Brewing Go. i ^ PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. «i m m s i m potrebujete Obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj ? pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo-bukov in spodnega perila na zapadni strani. m n m « Y Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. \ J. DVORAK & Co. i € 1853-55 Blue Island Ave. JU Telefon Canal 1198. ? \ “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. 00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski ___________narod v Ameriki.__________ 'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------jn velja------------------ 1A AMERIKO: Za celo leto..............52.00 za pol leta...............$1.00 1A EVROPO: Za celo leto..............$2.50 za pol leta...............$1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Itari naslov. ALI JE RES AVSTRIJA TAKO NAZADNJAŠKA? Tisti Slovenci, ki životarimo v državah Zjed. držav in posebno tisti, ki žive v tej deželi že par vrst let, se jim zdi, tako jim vsaj prihaja od vpliva nove dežele na misel, da je le ta dobra in svobodna, da je le to dežela, kjer ljudstvo stremi po pravi svobodi, enakosti vn bratstvu in da je le to dežela, kjer se lahko svobodno govori in piše in kjer se goji napredek. V resnici, Amerika se razvija ibolj kot vsaka druga dežela. Že v začetku svojega rojstva je dobila na čelo ljudi, ki so imeli svobodo-miselnejše ideje, kot naj si bo marsikateri svobodomiselni državnik našega časa. Pa to ni šfe vse, če ima človek svobodomiselne ideje in jih ne zna uporabiti ali se pa v odločilnem trenotku skrije in pozabi na svoje svobodomiselstvo in "potegne, kot veter vleče”, potem ni storjeno nič. A-merika pa je imela može, ki so najboljše, kar so imeli tudi prinesli na altar domovine in tisto tako trdno in močno zasadili v srca Američanov, da še danes drži in se jemlje vse še vedno kot zgled in slika, kako se mora varovati pravice ljudstva, kako za njega delati in kako varovati dežele pijavk, ki bi jo pripeljale v svojo malho. Politika in delo A-merike je še danes in bo še vedno večje, da se bo gledalo le za napredek in zopet le napredek. Večkrat se torej prigodi, da kak "star” Amerikanc govori z kakim novodošleeem, ki, če ga u-i soda bolj preganja, začne že prvi ¡ dan zabavljati čez Ameriko, svo-! jo novo domovino, in vneha še-Ie j tedaj, ko se mu položaj ali žep o-teži. Takih slučajev je veliko. — : Mnogokrat izvirajo tudi iz kake-|j ga drugega vzroka, pojem je pa ¡I vedno isti. Po par letih svojega bivanja II tu pa pozabi na tisto jezico čez A-. nieriko in se spreobrne tako daleč, da ti da za odgovor, če ga j; vprašaš, kako se mu kaj tukaj : dopade — "no, stara domovina I me že več ne bo videla, tildi I Francelj ne, mene že ne?” Pa zo-'¡ pet vprašaš, ja: zakaj pa ne, kje je zamera? Na. odgovor ni potresi; ba dolgo čakati. Ta se sklicuje na ■p| vojaščino, drugi na slabe polje-fj ■ delske razmere, tretji, ker v tosí; varnah tam delit ni mogel dobiti . in sploh, ker se premalo zasluži ja in je življenje proti tukajšnjemu jj|“desetkrat” slabše. Bolj inteli-Eigentnejši se tudi sklicujejo na po-h’ litično, versko in družabno svo-i: bodo. ko je v Avstriji še tako I, konvenciouelna iu se človek ne Ij more nositi in govoriti to, kar ' sam ve da je pametno in počasi, 'l temveč samo to, kar se mu ukaže. Drugi se zopet sklicuje na to, da j je dobro izučen, v tej ali oni stro-A ki. a da ni mogel dobiti službe, , ker ni imel spričeval, na katerih lij bi bilo zapisano, kaj on zna. Da 'i so še te srednjeveške metode v I Avstriji v rabi je sramota, a. je v n Avstriji mnogo vplivnih vladnih I'ljudi, ki so zlezli na visoka mesta . brez spričeval, tako po “milosti” ni iri protekciji, a sedaj, ko imajo o-P ni odločevati, pa pravijo vsake-!» . mu prosilcu (če nima zadostnih 'V spričeval), da se morajo držati fj strogo po zakonu in ti govore še 1 vse druge fraze in opravičbe in j konee vsega je: ti nisi za nas, |li znaš, — a nimaš spričeval. ¡ To so bile sedaj grde strani Avis -¡trije, nima pa ona tudi lepih? -— Poglejmo. Američan, če obišče •f-.Avstrijo, ali najsibo tisto, ki ho-!. 5e evropsko državo, ne bo tega ne Avstriji ne katerikoli drugi deželi pripoznal in bo vedno hvalil le Ameriko. To se pa mora Ameri-kanu odpustiti, kdor pozna njegov optimizm. Vzemimo n. pr. delavske organizacije danes po avstrijskih mestih. ¡So vendar tako ¡dobro urejene, da se lahko ponašajo. Edino Nemčija ima boljše. Nadalje zavarovanje za stare in onemogle, ponesrečene in bolne. Urejene so danes tako, da delaven ni potreba skrbeti, je plačal svoj znesek ali ne; ga more delodajalec plačati in če bi se primeril slučaj, da bi gospodar pozabil plačati ponesrečenca mesečnino, zadnji vseeno dobi kar mu gre, na račun — delodajalcev. Če se pa v Ameriki ponesrečiš iin če ni vse do pičice v redu in če nimaš še prič in drugih stvari, ¡družbe tako dolgo vlečejo stvar, da te denejo še ob kak stotak, ki ga daš za odvetnike, zgubo časa in nazadnje še nič ne dobiš. Koliko takih slučajev se je že med našimi rojaki zgodilo in po receptu, kot opisan. Pomagaj si, če si moreš, velja pravilo v Ameriki, in ti si pomagati ne moreš, čakaš na človeško vsmilje-nost kapitalistov in razočaran, strt in pobit zveš konec igre. "Za pridne,ljudi je povsod dosti kruha”. To zveni lepo, a kaj ti pomaga vsa pridnost, če pa dela ni. Koliko ljudi pa je na svetu, ki se brez dela žive, dobro rede in to na račun pridnih delavnih ljudi, ki imajo pa edino to napako, da ne vejo kaj je resnica in kako se za voljo njihove neizobraženosti, omejenosti in bi lahko rekli zabitosti živi cela armada ljudi, in ki jim za vse to poplača z slabim in se smeje neumnežem v pest. Kdo in kaj so prvi in drugi, povemo pozneje. Vsaka država ima svoje prednosti. Amerika, ker vlada svoboda in prilika, da se pošteno preživiš iu delaš to, kar se tebi samemu zdi pametno in koristno. •— Ko človek prebira časopisje iz stare domovine se vprašuje, ja zakaj samo vse pišejo, prosijo in prosijo, plačujejo davke, sine v vojsko, pokorščino cesarju in farju, in vse te lepe čednosti jih ne privedejo do stvari, kateri bi radi imeli, ki vejo da so potrebne narodu za naobrazbo in napredek. In kakšna omejenost, še danes vlada v Avstriji, posebno na Kranjskem in sploh v ozemlju, kjer žive Slovenci. Brali smo, da se je kralj Srbov, Peter L. peljal skozi Ljubljano v Rim na obisk kralju ital lanskemu. Kralj Peter je Srb, torej slovan in z Slovenci brat po jeziku. Mi vsi danes vemo, da so vezi med Slovenci in Srbi vsak dan večje in je le v korist Slovencem in za vse Jugoslovane v Avstriji, da se o-prijemljejo Srbije in si gredo medsebojno na roko. Bratje so si, a kako so to bratstvo pokazali kralju Petru v Ljubljani! Sicer je prišel kralj Peter vseeno v Rim, bi stvar vse drugače izgle-dala, da so ga na mestu detektivov na kolodvoru, pozdravili Slovenci. za katere kralj Peter dobro ve in bi se mu gotovo dobro zdelo, da Slovencev Habsburška rodovina še nima tako pod oblastjo. Če se kaže po Dunaju cesar Viljem, ni ovacij, slavolokov in heil klicev za prešteti in popisati. Nemci Dunaja tako pokažejo svoje velike simpatije do nemškega cesarja in tega jim nobeden ne prepoveduje. Zakaj da bi se Slovencem prepovedovalo pokazati svoje simpatije do slovanskega kralja. Čemu 'bojazen! Vstavimo, če bi prišel turški sultan v Ljubljano se bi ga pozdravilo —- za svoje ljudi pa Slovenci nimajo smisla. Seveda je danes na Slovenskem tisoče naprednjakov, ki mislijo' kot mi v svobodni Ameriki živeči Slovenci, a se neupajo to javno pokazati, ker jih je premalo, kot se ni Upalo slovensko napredno časopisje v vojni nevarnosti med Srbijo in Avstrijo pisati, da se Slovenci ne bodo preveč navdušeno klali z rodnimi brati in tudi ni smelo biti javno, da se več sito slovenskih junakov pripravlja, da stopijo kot prostovoljci pod srbsko zastavo, v slučaju vojske z Avstrijo in Srbijo. Ljudstvo drže na Slovenskem farji v svoji oblasti in ga izžema-jo in drže v zabitosti in so mu vodniki in zapovedovalci in trgovci, z eno besedo : gospodarji sužn j ev. Največjo podporo imajo farji ph v Slovenski ljudski stranki z dr. Šušteršičem in Korošcem na čelu. Posebno prvi izdajalec slovenskega naroda se ne boji nobenih žrtev, samo da doseže za se, samo, da se nemu polni žep in dviga vpliv in čast. Šušteršič proda ¡danes Slovence klavnici v Chi-cagi, če bi se mu ponudila bogata nagrada. In ta Efijalt stoji danes na čelu: slovenskemu narodu ... Slovenski napreden časopis v Ljubljani, "Jutro”, je k temu po-gubljevalcu prinesel zanimivo statistiko. Omenjeni časopis pravi: Poglejte lilije na polju, nič ne delajo, in nebeški oče vendar skrbi zanje — tako nekako je zapisano v sv. pismu. Mi bi pa danes lahko rekli: Poglejte menihe in nune, nič ne delajo, pasejo lenobo in ljubljenemu bogu čas kradejo in zabito ljudstvo jih vendar pase in redi in debele se na njegove stroške. Teh zajedaleev je čimdalje več, preženejo jih iz enega kraja -— kakor so jih n. pr. pregnali iz Francoskega in Portugalskega — pa se naselijo drugje, kjer so ljuldje še dovolj zabiti, da jih trpe, recimo pri nas ua Avstrijskem. Cela dolga vrsta jih je: eni nosijo črne kute, drugi rjave, tretji spet bele, eni imajo dolge brade, drugi so obriti, eni suhi ko trlica, drugi debeli in rejeni ko prasci (teh je seveda veliko več), vsi pa so si enaki v tem, da izmozgava-jo in izsesavajo ljudstvo in pijejo njegovo kri. Ti menihi so bili od nekdaj največja opora Rimu, tistemu Rimu, ki je v srednjem veku žgal na grmadah t. zv. "krivoverce” iu "coperniee”, tistemu Rimu, ki je vodil v imenu tistega, ki je učil ljubezen do bližnjega, krvave vojske, ki je z ognjem in mečem "izpreobračal” polabske Slovane in Saksonce, tistemu Rimu, ki je Slovencem pošiljal in še pošilja ponemeujoče duhovne in škofe, tistemu Rimu, ki je iz slovenskih cerkva pregnal zadnjo sled slovanskega bogoslužja, ki je sploh divjal cela stoletja, kakor niso divjali najhujši tirani ne prej in ne pozneje. Rimu, temu krvoločnemu in roparskemu, ošabnemu in prešest-neniu Rimu so bili ti menihi od nekdaj najtočnejša in najzanesljivejša opora. Brez njih bi rimska vlada teme ne mogla trajati tako dolgo. In te pijavke redi nevedno ljudstvo samo prostovoljno na svojih prsih. Le poglejmo koliko jih je: Dele se v pet oddelkov. V prvi oddelek spadajo lateranski kanoniki iu premonstratenei; imajo 59 samostanov in 1500 članov. Potem pridejo benediktinci — 156 samostanov in 6457 menihov cistercijanci — 87 samostanov in 4677 menihov — ter trapi st j e — 58 samostanov in 3472 menihov. Nato pridejo t. zv. beraški redovi (ime pride od tod, ker znajo med vsemi najbolj beračiti) ; to so avguštinci — 188 samostanov in 2342 menihov — kar-melitje — 90 samostanov in 900 menihov — ¡dominikanci — 367 samostanov in 4476 menihov — frančiškanje — 148 samostanov in 16.968 menihov — kapucini — 574 samostanov in 10,056 menihov — minoritje —- 1700 menihov —• usmiljeni bratje — 107 samostanov in 1480 menihov. Potem pride 4. skupina, v katero spadajo barnabitje — 35 samostanov in 400 menihov — in jezuitje -— 16,293 elanov. In slednjič so kongregacije: lazaristje —• 240 samostanov in 3000 članov — in mari-anistje — 20 samostanov in 1800 članov. — Skupaj torej "dobro katoliško ljudstvo” redi in pase I 75.522. nad petinsedemdeset tisoč J žegnanih lenuhov v skoro 4000 I kloštrih. V tem pa niso vštete pobožne j babnice, ki pasejo lenobo po raz-I n ib ženskih samostanih, in ki jih J tudi ni malo. In kaj počno ti Ijud-I je po teh kloštrih? To nam je v bengalični luči pokazala nedavno Čensitohova. Menihi so tam kradli kakor srake, prešesfcvovali z malopridnimi ženskami kar na debelo, morili in uganjali večje lumparije nego najhujši bandit-je v divjih sieiliskih goralh. Vise to imenuje katoliška cerkev "pobožno” in bogoljubno življenje in priprava za večno življenje po smrrti”, temu pravi katoliška cerkev: vedno devištvo, vedna pokorščina in vedno uboštvo ! Za take ljudi ne more in ne sme veljati nič drugega nego: ničesar jim ne verujte, ničesar jim ne dajte! Genlk kn{ig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: Vinjete ......................$1.00 Jakob Ruka....................... .50 Za narodov blagor...................75 Knjiga za lahkomiselne ljudi.... $1.00 Kralj na Betajnovi..................75 Hiša Marije Pomočnice.......... .. .75 Gospa Judit...................... .75 Nina................................75 Krpanova kobila..................$1.50 Hlapec Jernej.......................75 Zgodbe..............................75 Za križen........................$1.00 Ob zori..........................$1.00 Kurent..............................75 Hlapci..............................75 KERSNIKOVI SPISI: Cykiamen I. snopič...............$1.00 Agitator, II. snopič.............$1.00 Na Žerinjah, III. snopič.........$1.00 Lutrski ljudje, IV. snopič.......$1.00 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.00 Jara gospoda, VI. snopič.........$1.00 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ......................... $2.0(f Berite novice, IX. snopič........$1.25 K r it ika-Kom en tar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI: Bahovi huzarji...................$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek.........75 „ „ II. „ 75 L „ „ HI. „ 75 IV..................75 ” ., ,. V. „ $1.00 ’’ „ „ VI. $1.00 JURČIČEVI SPISI: I. zv.: Deseti brati, roman... .50 Pripovedni spisi: II. zv.: Juri Kozjak, slovenski janičar; Spomini na deda; Jesenska noč med slovenskimi polharji; Spomini starega Slovenca....................50 III. zv.: Domen: Juri Kobila; Dva prijatelja; Vrban Smu-kova ženitev; Golida; Kozlovska sodba v Višnji gori .50 IV. zv.: Tihotapec; Grad Roji- nje; Klošterski Žolnir; Dva-brata..........................50 V. zv.: Hči mestnega sodnika; Nemški valpet; Sin kmetskega cesarja; Lipe; Pipa tobaka; V vojni krajini........50 VI. zv.; Sosedov sin; Moč pra- vice; Telečja pečenka; Bojim se te; Ponarejeni bankovci; Kako je kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel; Črta iz življenja političnega agitatorja.........50 VII. zv.: Lepa Vida: Ivan Erazem Tatenbah....................50 VII-I. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar......................50 IX. zv.: Doktor Bober; Med dvema stoloma..................50 X. zv.: Rokovnjači, zgodov. ro- man; Moj prijatelj Jamra-lec; Šest parov klobas; Po tobaku smrdiš; Ženitev iz nevošljivosti..................50 XI. zv.: Tugomer. drama iz slov. življenja: Berite Novice; Veronika Deseniška.........50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.; Anton Knezov životoprs; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa...........40 2. zv.; Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem ; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr. France Prešeren . ... HM.50 9. zv.: Za vozem: Izganci; Študent Lojze; Fenny: Klanec siromakov . ...............40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella.............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna ........................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini: Brez zadnjega poglavja..........40 15. Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve-nevesti.. .50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slavelj; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami .....................$1.25 II. zv.: Otok m struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril: Čez osem let; So-ror Pia.................$1.25 III. zv.; Ivan Solnce; Grajski pisar...................$1.25 IV. zv.: Tiberius Panhonicus; Kuzovci; — Vita. vitae meae....................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4009 Času primerna povest iz prihodnjih dob.................$1.25 SIENKIEWICZOVI SPISI: Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Mali vitez v 3 delih.............$2.50 Potop I. in II. zvezek...........$2.50 Križarji v 4 delih...............$2.50 Za kruhom...........................15 Z ognjem in mečem, 4 delih.... $2.00 Brez dogme.......................$1.50 STRITARJEVI SPISI: Pod lipo............................50 Jagode..............................50 Lešniki ............................50 Zimski večeri.......................50 TOLSTOJEVI SPISI: Rodbinska sreča.....................40 Ana Karanina.....................$2.50 Kazaki..........................., .75 Tri povesti .......................25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3. do 9. zvezka; zvezek po......50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 13. zv.: Za -staro pravdo.........50 14. zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25 15. zv.;Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.: Pot spokornikov, in dru- ge ........................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti .............................50 LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti. 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- ' na ¡kronika; Cesarjevič in sestri dvojokinji.............25 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. Duha.........................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma , in na tujem..................25 4. zv.: Ciganka. Po povelju....25 5. zv.; Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin.......25 6. zv.: Pevčevo srce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro........................25 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij........................ 25 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kinikinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti; Na Bregu.....................25 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV stoletje ..................75 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Momenti..........................$1.25 Spomini.............................75 Iz naših krajev..................$1.00 Obsojenci........................$1.00 Igračke.............................75 Tiiho in drugi......................75 Reformacija.........................50 Spolne bolezni......................25 Dobra gospodinja (vezana)........$1.50 Primož Trubar.......................25 Na divjem zapadu....................50 Džungl...........................$1.00 Na rakovo nogo (vezana).............50 Srce (vegana) ...................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, '2. zv... $1.50 Marica..............................40 Spominski listi.....................25 Burska vojska.......................30 Avstrijski junaki . ................75 Znamenje štirih.....................30 Veliki trgovec......................50 General Lavdon......................25 Črni bratje ........................20 Andrej Hofer........................20 Princ Evgen Savojski................20 Viljem baron Tegetthoff.............25 V tujih službah...................50 Na bojišču......................... 40 Marjetica...........................50 V gorskem zakotju.................15 Ilijada.............................50 Krištof Kolumb......................20 Uporniki . ........................ 40 Rusko-Japon&ka vojska s podobami .............................$1.50 Zadnja kmečka vojska................75 Odkritje Amerike (vezana).... $1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj............75 Materina žrtev......................50 Repoštev............................20 Babica............................ 50 Robinzon............................60 Pripovesti o Petru velikem..........75 Pod turškim jarmom..................20 Štiri povesti.......................20 Izdaijavec......................... 50 Križem sveta..................... .40 Zlatarjevo zlato....................75 Miklova Zala........................30 Zmaj iz Bosne...................... 50 Pri stricu........................ .40 V delu je rešitev.................25 Knez črni Jurij.....................20 Nikolaj Zrinjski....................20 Na krivih potih.....................40 Domači zdravnik................... .60 Pravila dostojnosti.................20 Slovenski pravnik, (vezana)......$2.50 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov......................... .$5.00 Kitajci in Japonci..................50 Ročni slovensko-angle&ki in aai- gleško-slovemski slovar..........30 Avstralija in nje otoki.............50 Razporoka........................$1.00 Ponižani in razžaljeni...........$1.00 Luči............................... 50 Ruska moderna....................$1.50 Ben Hur. (vezana)................$2.00 Iz knjige življenja II. zvez.....$1.50 Vaška kronika.......................75 Stepni kralj Lear...................50 Straža........................ $1.00 Islandski ribič.....................50 Z viharja v zavetje.................75 Reliefi.............................75 Slučaji osode.......................75 Beračica............................20 Mladost.............................40 Božična noč . . ....................40 Kirdžali............................75 Pot za razpotjem (vezana)........$1.50 Novele in črtice.................$1.50 Pred nevihto........................30 Strahoval« dveh kron 2 zvez....$1.00 Barvaste črepinje.......‘..........30 Mož Simone.......................$1.00 Malo življenje......................50 Deteljica..........................3® • Oče naš............................5® Doktor Holman......................25 Tartarin iz Taraskona..............50 Trije mušketirji................$2.50 in Dvajset let pozneje..........$2.50 O te ženske.....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek____$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja.................... .40 Vohun..............................75 Korotan ske povesti................50 Čez trnje do sreče.................so V znamenju življenja..............75 Bolgarija in Srbija . .............50 Utrinki.........................$1.00 Dolina krvi.....................$1.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Veliki punt........................75 V naravi..........................50 Zadnji rodbine Benalje.............75 Iz nižin življenja.................50 Blagor na vrtu cvetočih............50 Dve noveli.........................50 Rdeči smeh.........................75 Mali lord......................... 75 Kratka zgodovina...................50 1 Kako pišejo ženske..............$1.00 Navihanci.......................$1.00 Znanci.............................75 Jari junaki................... $1.00 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj.. $1.50 Zločin in kazen, skupaj 3 knjige. .$3.00 Pesnitve, Aškerc................$2.00 Stara Devica.......................30 Kacijanar..........................50 Lazarič Lindarstei.................75 Quo Vadiš, (vezan)..............$2.50 Skrivnosti srca......... .*..... 50 Krvava noč v Ljubljani.............40 Postrežba bolnikom.................40 Slovenske reformacije..............50 Tajnosti španske inkvizicije. 4 zv. .25 Jernač Zmagovač, pretepača Povest iz Nemško-francoske vojne.............................. 30 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Najnovejše čudo: Električno oko. Ruski učenjak profesor J.. H. Ro sin g- je iznašel umetno ali e-lektrieno oko. To je dosegel s pomočjo nedavno iznajdenih katodnih žarkov. Priprava obstoji iz 0-gledala, katero se dene ¡kamor hočemo. Ogledalo vzprejme predmete, potem jih pa elektrika prinese pred človeško oko. Kako slišimo s pomočjo elektrike, tako tudi vidimo. Posebno hode zanimivo raziskavanje morja. Mi nič ne vemo, kakšne živali žive v večjih globinah ali na dnu morja. Če prinesemo namreč na površje ribo, katera živi v večji globini, poči naenkrat, ker je vajena živeti samo v velikanskem pritisku. In ni nobenega dvoma, da žive v globinah najeudovitejše živali. V morju imamo podobo skoro vseh živali, katere žive na suhem. Zato je mogoče, da živi v neznanih globinah tudi kako ¡bitje, katero je podobno človeku. Morje je silno globoko. Na nekaterih krajih -znaša globina skoro 37 tisoč čevljev. Največja globina, v katero zamore iti potapljač, pa je samo 198 čevljev. Nižje je že tak pritisk, da je nevarno za človeka. In videlo se bode z novim aparatom tako daleč, kakor daleč bode segala žica. Zelo bode koristen ta aparat za človeka. Večkrat zdravnik ne more spoznati bolezni, ker ne vidi v notranjnosf človeka. S pomočjo tega aparata pa se bode dalo vse pregledati, v vratu, želodcu ali na, kakem drugem dostopnem kraju. Kako bode koristen aparat pri raznih nesrečah v premogokopih in rudnikih, ko se bode lahko takoj preiskalo, kje so ljudje im ali so še živi ali ne. Izpeljana bode žica. In po tej žici bodemo videli v notrajnost. — Sploh obeta električno oko velikanski napredek na vseh poljih človeštva. Profesor Rosing je opisal svojo iznajdbo, ki je podobna daljnogledu, samo da je dvojna. Pri daljnogledu imamo namreč samo veliko lečo, katera nam prinese pred oči tisto, kar želimo videti ali proučevati. Tukaj sti pa dve leči: tista, ki vzprejema predmete, katere želimo videti. Potem se ti predmeti pošljejo dalje s pomočjo elektrike in pridejo v drugo lečo, kjer jih potem vidimo. Glavno, kar je delalo učenjaku težave, je bilo, da sestavi o-gledalo, katero bi vzprejemalo vse podobe kroginkrog. Končno-mu je uspelo tudi to. To je gotovo znamenita iznajdba. Danes je sicer šele v povojih. A prišel bode čas, ko ne bomo potrebovali žice, ampak bomo videli lahko brez e-lektrične žice, kakor pošiljamo danes brzojave na vsa strani sveta. —■ | Vsak slovenski delavec ( j mora citati svoje glasilo j ( t. j. "Glas Svobode!” | Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Gvžt) Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA CHLtAVKI OiDfBOR: iPBlEDSlEIDINiliK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamabung, Pa. Boa 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ^APTSINCDKAOR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLAlNtČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETFIINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČIHLtFK. Adamsburg, Pa. Box 28. VTRIHOVINI ZDRAVNUK: OR. GflDOfRGNE BOEHM, Arona, £a. Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. SPREJETO NOVO DRUŽTVO. Druižtvo št. 10 v Winterquarters, Utah, sprejeto dne 20. feb. 1911 : Mihael Krstnik, cent. št. 222; John Bizjalk, 223; Jaikoib Cesar, 224 ; Daniel Hvala, 225 ; Frank Peček, 226 ; Jurij Bergant, 227 ; Andrej Fajfar, 228 ; Ivan Juvan, 229 : Frank Kunalarič, 230 ; Martin Kos, 231; Andrej Blažič, 232; Blaž Medica, 233; Jakob Rupnik, 234 ; Fr. Derganc, 235 : Martin Lopam. 236 ; Anton Pestotnik, 237: Mihael Siimšek, 238; Alojs Potočnik, 239: Alojs Rebolj, 240: Frank Potočnik, 241; Andrej Lonpe, 242: John Rofoolj, 243; Peter Habijan, 244; Peter Zmrzlikar, 245: Anton Mejaš, 246; John Uri- : bernik, 247 ; Frank Pražen, 248 : Fr. Bregar, 249 : Aniton Režun. 250; John Hribovšek, 251; Leopold Kos. 252. — Družtvo šteje 31 članov. SPREJETI NOVI ČLANI. K dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Mihael Krainz, cert. št. 212; Jakob Rojnik, 213. K dr. št. 5 v Noiblestown, Pa.: Filip Dovančie, 214; Alois Jakše, 215. K dr. št. 7 v Livingston, 111.: John Galber, 216; Jos. Hoffman, 217 ; Jos. Marrakovicb 218. K dr. št. 9 Skidmore, Kans.: Jo«. Oplatnik, 219; Ludvik Kočevar, 220; Jakob Gaberšek, 221. POTUJOČI ČLAN. Od dr. št. 4 v Waulk'egan, 111.: John Dolinar, cert. št. 94. IZKLJUČENI ČLAN. Od dr. št. 4 v Wauikegam, 111.: Jos. Cankar, cert. št. 66. < OfcSTOPPLI ČLAN. .Od dr. št. 7 v Livingston, 111.: Leop. Vrišnik, cert. št. 145. UMRLI ČLAN. Od dr. št.7 v Livingston, 111.: Anton Bizjak, cert. št. 158; po nesreči ustreljen na lovu. — Bodi mu lahka tuja zemlja. IZ GLAVNEGA URADA S. D. P in P. D. Vsem cenjenim bratom spadajočim k S. D. P. in P. D. naznanim, da se je na glavni redni mesečni seji. ki se je vršila dne 26. feb. t. 1. prišlo do točke: nova pravila: Odpove se poslu sob. gl. blag. Bartol Serjun, ker odpotuje za delom. Bili so navzoči člani od dr. št. 1 in št,. 2. Prišlo se je do volitve. Predlagana sta bila sobrata Alojs Flere in Frank Dernovšek; pri glasovanju je bil izvoljen za glav. blag. Alojs Flere, od dr. št. 2 v Adamsburg, Pa. Toraj prosim društvene uradnike, da od sedaj zanaprej naj blago volijo pošiljati denarne prispevke na novega blagajnika. Pred-no je nastopil svoj posel je položil poroštvo, kakor pravila zahtevajo. Vsak član se lahko prepriča, da je resnica. Tukaj tudi naslov od notarja C. I. Hugus, Law Office. Greensburg, Pa. da se lahko vsaki prepriča. Vsem članom in rojakom je dobro znano, v kakšnem položaju stoji naša okolica v Westmoreland okraju. Toliko, da zamoremo društvene prispevke poplačevati, seveda ker smo v bratskih dru-štvah, tudi podpirajo v našem bednem položaju, saj tisti nas še nepogledajo, kateri s kompanijo držijo, oziroma delodajalci. Pa neustrašimo se jih še ne! Kakor sem čital v Gl. N. da z našo pen-zijo ne bo nič, če se rnakari na glavo postavimo: bi se morali z delodajalcom združiti! So že spet na vrsti, saj sprevidi vsak delavec, ako ni ravno čisto slep, kako pomagajo vbogim delavcem. Ako si delavec ne bo vsak preskrbel za sebe in za svojo družino, od delodajalcev bodeš malo dobil. Vsaka stvar se lepo izpelja, zakaj bi se ne penzija ne vpeljala; več članov, več moči. Ako še člani in rojaki ravno tako drugi delavci zavzamejo, bo prišlo do lepega vspeha. Toraj rojaki, na delo, da pridemo' prej do prve konvencije. S bratskim pozdravom, JOS. HAUPTMANN, glav. taj. DRUŽTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batieb, in taj., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market, st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št.: 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, IH.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; Mag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 8 v Marianna, Pa.: Fr. Sedminek, preds., Box 122; Hieronim Leskošek, taj., Box 25; John Sever, blag.. Box 226. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds.' Simon Repovš; taj. Anion Mihelieh, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans.; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; Mihael Krstnik, taj., Box 44; Jakob Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. PO SLOVENSKIH KNJIGAH. Ko se vozimo na kari ali vlakih, zapazimo, kako občinstvo či-ta, najsiibo časopisje, ali pa knjige. iVisak se hoče z časom okoristiti in ker se mnogim ne nudi mnogo prilike za citati, se okoristijo v tem s tem, da na potu na delo čiltajo.. Kaj je dobra knjiga za človeka, mislimo, da nam ni potreba preveč razkladati. Današnji svet je odvisen od knjige in časopisja. “Dobra knjiga naredi slabega človeka dobrega”, tako se je izrazil Schopenhauer in mnogo primernih pregovorov je vseh jezikih sveta. Naš prvi pesnik in ča-stitelj Napoleona, Valentin Vodnik, ki je tudi prvi začel izdajati slovenski časopis in — knjige v slovenskem jeziku, je Slovencem tudi v tem smislu po domače zapel : “Slovenec, tvoja volja je prava; išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi z a s p a n ”. In koliko resnice v tem malem verzu. Vodnik je bil po poklicu duhovnik, pozneje ravnatelj slovenskega vseučilišča v Ljubljani, katerega so na Vodnikovem trgu postavili za Slovence Francozi. Vodnik je kot duhovnik videl in vedel, kolika je neumnost naroda, in zastavil je vse sile, da ga izobrazi z kn j % o . V koliko se mu je posrečlo, ne borno tu pre-rešetovali, da je bil pa učinek vsaj še v času francoske okupacije Ilirije velik, nam kaže zgodovina, ki ve našteti že stoletje nazaj veliko vrsto slovenskih inteli-gentnikov, ki so imela svoja vodnika, Vodkika in barona Cojza. Knjiga! Kratka besedica a kakega pomena za delavca. Ne izvira slab položaj delavskih razmer tudi nekaj iz-njihove neiz-obrazbe ? Slovensko delavstvo gotovo ne stoji na prvi stopnji izobrazbe. Med slovenskim delavstvom v A-meriki se vleče neko nerazumno mnenje do izobrazbe in do eita-nja. Nekateri govore: kaj mi bo pa pomagalo, če čitarn? Koliko ljudi eita. pa le nič nimajo?! Take in nekake odgovore se sliši. Stavimo si sami vprašanje in se vprašajmo: Slovenci v Ameriki knjige čitajo, jih kupujejo? Ma- lo. Jako malo. Kje je iskati vzroka ? So slovenske knjige predrage. ali takih knjig kot se jim nudijo na razpolago niso po njihovi volji ? Ni prvo ni drugo ni resnica. Slovenske knjige niso predrage in tudi ne slabe, temveč po kakovosti čtiva se lahko primerjajo z angleškimi ali z kakimi drugim knjigotržstvom. Da pa Slovenci ne kupujejo, in torej tudi dosti dobrih knjig ne čitajo, to vemo pa mi! ker mi knjige prodajamo in če se ozremo na izkaz prodanih knjig za leto 1910, moramo biti nezadovoljni in ob jednem firbčni, od kot pride to, da se slovenski delavci bolj ne o-primejo lepe knjige. Predrage ? Če je to eden iz vzrokov, smo ga odstranili! Oglej si današnji imenik naših knjig in boš videl, da smo naredili pri vseh knjigah za 25% popusta, da, pri nekaterih celo 50% in 75% popusta! Cene smo tako znižali, da nas bo sram, če knjig ne r a z -p r od a m o in ne samo prodamo. Naj malo omenimo tudi vsebino naše zaloge knjig: Zakaj ne! Lepe in krasne in pončljive so povesti in zgodovinski romani dr. Iv. Tavčarja. Teh povesti je pet zvezkov; eden se bolj odlikuje od drugega. Jurčičeve povesti; vendar znane pri vseh izobražencih in toplo priporočane za manj izobražene. Nadalje Trdina spisi, znani po svoji humoristični strani; nadalje krasni romani in povesti Kersnika. Stritarja, skoro vsi zvez ki enega največjega pisatelja, Iv. Cankarja, od katerih posebno priporočamo .delavcem knjigo: Jernej hlapec in njegova pravica. — Nadalje so v zalogi v slovenskem prevodu vsi drugi večji slovanski pisatelji: Tolstojevi spiti. Gorki-ja, Čehova, Andrejev Leonida Sienkeviča in knjige raznih drugih svetovnih pisateljev, kot Domass itd. itd. Pri vseh knjigah je od 25% do 75% cena znižana. Vsakdo naj pregleda imenik knjig in si naj kaj zbere in pošlje priložitvi denarja tudi natančen naslov; naj še opomnimo, da z ceno knjige je plačana tudi poštnina. — Po slovenskih knjigah! Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in jp dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. T. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Reinhold Kroll Trgovec i vinom in likerji na debelo “GREEN BELL” naša Specialiteta. 410 Greenfield Ave Mllwaukee, Wis. Phone: 1574 J. ^ jg Najboljša gostilna j 1 na Blue Island Ave. v Chicagi 1 je J. F. Bolek-ova, kjer se toči 1 izborno Schlitz pivo in fina 1 vina. Domača in cenena ku- 1 hinja. | Kosilo 8 kozarcem piva, vina 1 ali kake druge pijače 20o. ] Večerja e pijačo samo iBo. < Slovenci, pridite in se prepri-čajte. da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bloe Island Avenue vogal 19. til. M fr SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18-ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov g biljardno mizo na razpolago. Vse tx> »e dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul. Telefon Canal 1439. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREÀM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H. Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pangarcar. H.GERLACH&CO. Trgovci blaga, grocerijskih potrebščin, moke in živeža 2201115th st, mmhi wis, Telefon 630 White. Gostilna "Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je medi Blue Island ulico in 22 JOHN MLADIČ. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St AVSTRO AMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO « /Žrf PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: M. Washington 18. marca 1911 Argentina...29. marca 1911 Augenia...... 5. aprila 1911 Oceania......19. aprila 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pDpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč% najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v* SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Cbicaeo TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Pridite in si oglejte Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje Največja izbira v Chicagi po ecni od.............. $7.50 do $25.00 Oleke in suknje za dečke. $2.00 do $10.00 Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. HÎNôfè Jelinek & Mayer, lastnika. ATLAS BREWING CO. 1 sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LACIER j MAGNET j GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. I Največja slovenska lekarna y Chicagu | Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že P* izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-pt nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, £ takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo ^ samo slovanski zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Po-slujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas ^ obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto. fe ^ Pridite in prepričajte se | C. G. FOUČEK L ¿8 25 lot v tej trgovini na itlom prostoru t* 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti P Dvorani v Chicagu 111. ^ $4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*41$? Narodni DOPISI. Onnalinda, Pa. Uredništvo Gl!" ¡Sv.: — Berem v vseh eksoipisih o slabiti delavskih razmerah; tudi pri aas v Onnalinda ni mnogo drugače. Delamo 3 do 4 dni v tednu in še takrat ne dobimo vozov. V o-krajili Lloydell in Beaverdale je pa'položaj še slabši. V družtvenih razmerah je pa precej dobro. Imamo 3 družtva in s» tukaj Skoro v Wastmoreland Co. Nameravajo baje nekoliko ugoditi njihovim «zahtevam, a ne povsem, ker je baje velika razlika med «premogom v temu okraju, kateri se pusti menda kar s lopatami kopati. Družbe dobivajo dan za dnevom večja naročila od raznih topilnic in različnih tovaren, katere so dolgo časa počivale, a so pričele sedaj z delom, katerih naročil pa ni družbam mogoče «s skabsko močjo preskrbeti s potrebnim premogom. Do.sedaj so lahko shajali z skabi, ker niso imeli naročil, premog kar so ga skabi nakopali, «se je porabil za lokomotive in bližnja mala podjetja. Družbe bodo vendar le naposled sprevidele, da s skabi se ne o-pravi nič in so le za strašila štraj-karjem. Kar jih je bilo, so bili večinoma leni ne nezmožni in teri so gledali le na obljubljena plačila, katerih pa družbe niso nikakor izpolnile, ker pa so družbam napravili o«gromne škode z opustošenjem rovov, «ker o-nl niso «marali prijeti nikdar za trdo delo. Delali so tam, kjer se je tudi tobak lahko pri «delu kadil. Mnogo teh elementov je bilo podsutih; nihče se ni zmenil za nje. To so bili edino Italijani, Hrvati, Slovaki in deloma tudi arabski krošnjari, kateri nikdar v njih življenju niso videli rovov od znotraj. Pogodbe kakor se čuje, je pričakovati pred 1. aprilom. Toda vse eno se ne more še smatrati kot resnico, ampak se lahko po previdnosti, ako.se pogleda žalosten položaj kompanij, lahko u-temeljuje kot resnično. Koimpanisfcim norcem bode gotovo ta'jednoletni “špas” ostal v spominu ža vedno. Vedeli bodo, da tudi delavci smejo nekaj zahtevati! Tudi štrajkarjem bode njih borba ostala v spominu, ker pretrpeti ¡so «morali vse, «kar se sploh more dandanes trpeti v prilog morečega kapitalizma. Da «bi se le res to uresničilo. Z bratskim pozdravom John Batich. Aurora, Minn. Uredništvo Glas Svobode: — Kot ¡delavec, bom tudi v prvo poročal o delavskih rečeh. Kar se dela tiče, se ne morem pohvaliti; zadnji mesec se je pa vendar o-brnilo malo na bolje. Pri Miller rudniku je dobilo kakih sto delavcev opravila, večina Slovenci in Finci, a viseeno ne svetujem rojakom sem za delom 'hoditi, 'ker je še tulkaj dosti brezposelnih, ki čakajo na delo. Ker se bližajo volitve «za mestni in okrajni odbor, ¡se agitira na vse dovoljene in nedovoljene «načine. Na tehnici so dve stranki. Eni stoje na čelu možje, kateri predsedujejo “dušnim” zavodom, drugi «so pa svobodomiselei, in seveda tudi križem rok ne drže. — Kandidatje «svobodomiselne stranke iso: Tomas J. Nickolas, za predsednika, Markuš Levin,, Avgust Tilman, Joe Virant, odborniki, Chas. II. Graham, rekorder, John V. Lang 'blagajnikom, G. A. Ada«mso«n. sodnikom. F. Witt in Ilia Dačelovič, konstablerjem. ]Vlsi ti imenovani so resni možje in -delavstvo tega mesta je sklenilo, da na dan 14. marca t. 1., voli za nje. Tukaj je umrl tudi neki Italian, katolik» a ga rimsko katoliški po«p ni hotel pokopati; škodoval je sam sebi, ker je za $10 lažji, vzrok je bil ta, ker je bil pokojni v svobodomiselnem društvu “Sova” (Owl). Nazadnje pa tisti rokus-poikus tudi nikomur ne koristi, najmanj pa mrtvecu. —• Družtvo Delavec št. 17 S. S. P. Zveze si je omislilo lepo novo zastavo.,¡Stala bo $135.00. Slovenci, ki še niste pri nobenem druživa, ¡pristopajte k društvu Delavec št. 1.7, kjer si za $1. mesečno zavarovan za $500,vsmr-tnime in za $8.00 na teden bolniške podpore. Društvo Delavec plačuje naj-veejo -delavsko podporo izmed vseh društev v Aurora in okolici. Seja je vsako drugo nedeljo v mesecu, dbpoludne v prostorih brata Frank Zajca. Pozdrav rojakom po republiki! Opazovalec. Rock Springs, Wyo. Uredništvo Glas Svobode: — Kakor drugod, tako se tudi pri nas dela bolj počasi; 4 dni v tednu se dela, 3 pa počiva in se sploh delo težko dobi. V društvenih razmerah smo pa na dobrem stališču. Zastopane so tu pri mas vse jeidmote in tudi ¡seveda S. S. P. Zveza. Društvo št. 56 S. S. P. Z. ja'ko dobro na.pre-duje, čeprav se “podrepniki”, nam “rdečkarjem” na vise mogoče načine nagajajo. Zadnji mesec je imelo društvo sv. Jožefa, spadajoče k K. S. K. J.*, veliko smolo. Neki lo«pov je vlomil «v «društveno pisalno «mizo in odnesel tri mesečni račun društvenih 'knjig in cenik, po katerem se bi morala določiti zastava sv. Jožefa. Nadalje imamo neke vrste gen-tlemana, kateri kaj rad dopise prigrizuje; morda se mu zdi to častno in prijetno, ali pa umetno ; ¡naj bo že kakor hoče. “Delo tujih rok ni častna ¡stvar”, tako je dotičnik sam nekemu predba-cival v Gl. N., sedaj se je pa revež tako spozabil, da je sam sebi na noge stopil. Pozdrav citat el jem Prostomislec. Winterquarters, Utah. Uredništvo Glas Svobode: — V našo naselbino so stopili slabi časi. Ljudje vedno prihajajo iz stare domovine, čakajo na delo, katerega se jim pa prav malo obeta. Kot sam razvid im je za te delaželjne malo upanja, preveč ljudi, premalo dela. Vendar se pa Pot k zdravlju, moči in kreposti. Eno od prvih znamenj,pojava, jetike je: , ..■ M?« [ BLEDA BARVA. • •• 7j5"""’ % * « '«" 5 Taka bledota se na ljudeh «hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi «potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane «potreba, da Se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, bdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko «prebava! svojo brano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zidrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi. Nenavadni krči. Vroč glavobol, Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je do bilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odliko«vanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. REGISTERS I> JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave dobe ljudje, ki pišejo: Wmter- quarters je fino mesto za delo dobiti in za dober prihranek. Če je to (lcedaj bilo, ne oporekam, svarim pa rojake, «da ne veruje enakim vestem, ker tudi tukaj je tisto pravilo: dobro delo, dober zaslužek; slabo delo, «slab zaslužek, če pa ni za te, pojdi o« -Tam! V drugih ozirih se pa n «o dobro ; 18. feb. 1911., smo v p «štorih Anton Mejaša igrali malo šaljivo igro, katero je Igralsko društvo dobro izpeljalo in je le pohvaliti in-želeti, da se še naprej v tem smislu izobražuje ljudi. In ker je v tem kraju prav malo zabave za Slovence, bo vsak si rad prišel ogledati kako igro. Pa še eno novico! Vkljub slabem času smo ustanovili novo podporno «društvo z imenom: Slovensko delavsko podp. in penzijsko društvo. Le škoda, da je tudi med nami nekaj rojakov, ki nimajo za take reči nobenega smisla. Kličem vsem: pristopajte k novemu društvu! Podpirajte novo «društvo, ker v slogi je naša moč! «Naj bi zadnje vrstice veljale posebno tistim, ki so bili do sedaj za take dobre naprave mrzli. Delavci se moramo podpirati v veselju in skrbi. Pozdrav čitateljem Glas Svobode ! Franc Derganc. Podpora za novi stroj Linotype. J. Slogar 25c. Fr. Burnik 40c, zato, ker ni mogel iks) iks. šuhu oddlati. F. Kostanshek 10c. J. Buda 12c. J. Cesar 10c. J. Fraile 10c “štrof” ko sqm Zadnjič pisal, da je v društveni dvorani mačka prespal tajnik dr. št. 50 v Clinton, Ind. namesto zastopnik. J. Štucin 50c za poslani mi prijateljev naslov. • Arona, Pa., 3. 3. 1911. Zahvala. Skupni odbdr štrajkujočih članov S. S. P. Z. v Westmoreland okraju se tem potom prav prisrčno zahvaljuje za poslano pomoč. Darovali so «sledeči: Društvo št. 34 $5.50- dr. št. 1 $3.00; dr. št. 36 4.95, darovalci so sledeči : po 50c : Math Kajtna, S. Repavzk ; po 25c J. Šuster, M, Pek olj, J. Brus, F. Bezjak, K. Kajtna, F. Dergan, G. Skubic, J. Grobelnik, Ig. Stem-berger, A. Aubel, M. Zupan, J. Planišek, J. Klatnik, A. Gorenc, Alois Pekol, J. Wild 20e. — Društvo št. 6 $5.05, darovali so : po 50c : M. Zimšek ; po 25c : F. Derganc, J. Mlakar, P. Mede, M. Skrinar, J. Juvan, J. Zajc, J. Pod-belšek, V. Orač, An«dy Fajfar, M. Suhar, P. Bizjak, Fr. Fertuna, F. Prazen, J. Sellka ; po 20c : F. Pintar; J. Koprivšek, F. Lončar, F. Potočnik 10c. in A. Pirc 15e, M. . Kerstnik 20e. — Društvo št. 25 $3.25, «darovali so : «po 50c: J. Ko-šmerl, A. Jaklič, P. Kočevar 30c; po 25e : A. Košmeri, P. Kralj, M. Moraivec, M. Težak, Jos. Filak. F. Košmeri, F. Šuštarič-in Ana Košmeri 10 c ; na svatbi rojaka A. Jakliča nabrali $3.50, skupno $6.75^ Želimo A. Jakliču in njegovi mla-' di soprogi veliko sreče v novemu stanu! — Društvo št. 33 $9.70; d a rova 1 i so : Z društvene blagajne $4.00 ; po 50c : Mary Dernač, Št. Eržen, A. Mozir ; po 25c : Fr. Deželak, A. Gorjane, F. Plazzotta, M. Roglič, A. Medved, J. Korošec, ‘S. Florjančič, L. Vrišnik, J. Žabjek, J. Pertz, J. Mlekuž, F. Reimšak, Ig. Fraile; po 15c: A. Ambrož, A. Koren, F. P op el ar ; po 10c: Ig. Benko, J. Benko, A. Zupan, K. Izlaker, A. Izlakar. — Sosestra Antonia Ivanšek in «br. V. S. Skubic iiz Chicage, 111., «sta poslala vsak po en velik zavoj še lepo ohranjene obleke za nas štrajkarje, katera je tudi prav prišla in smo «darovalcema hvaležni. — Se enkrat, «prav izkrena hvala vsem darovalcem in darovalkam ! Z bratskim in štrajkarskim pozdravom. M. Brunet, tajnik skupnega odbora. Claridge, Pa. 3. marca 1911. Zahvala in potrdilo. S tem potrjujemo prejem svo-te $10.00 poslane od Slov. Mlad. podp. «društvu “Nada” v Sheboy-ganu, Wis. in «društvu št. 63 S. S. P. Z. istotam, za podporo štrajkarjem. Svoti so «bili prejete septembra in tudi objavljene v društvenih glasilih. Za «društvo št. 2 S. S. P. Zveze, John Batich, (¡pečat) Lavrenc Sturm John Mlakar. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre k„ Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Ime Mesto L Revmatizem ledvice, jetra in mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek življenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varicooele in vse druge moške spolno bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški. Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. 60,000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih žilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, Izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam. Kupon za Brezplačno Knjižico. Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. L1STER & CO., Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, III. __Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto. Ulica in štev. ali Bcx. The Konrad Schreier Co. Sheboygan WIs. Varibelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. RAZNO IN DRUdo] Čudna pošiljatev. Žena policijskega stražinojstra Dimitrova v Varšavi je 'dobila po pošti zavoj. Ko ga odpre, zapazi, da ji je bila poslana, dobro zavita v platno, glava njenega moža. Dimitrov je bil grozno strog policijski uradnik. Tolstojeva dela in car. Komte-sa Aleksandra Tolstoj je dobila carjevo dovoljenje za objavo vseh spisov njenega očeta, Leva Tolstega. Prepovedani spisi smejo iziti le v splošni zbirki. Kronski biseri portugalske kraljevske rodbine. Minister za javna dela je preiskal podzemeljske rove kraljevske palače Neces-sidades v Lizboni, kjer so shranjeni kronski biseri in privatne dragocenosti kraljevske rodbine. Skupna vrednost vseh stvarij v zakladnici znaša 13 milijonov frankov. Finančni minister je odredil, da se vročijo vsi predmeti, o katerih se dokaže, da so privatna last kraljevske rodbine, isti, med tem ko pridejo vsi drugi predmeti kot državna last v naci-jonalni muzej. . .Ptiči na Kavkazu. Ker je vladalo celo jesen v južnem delu Kavkaza prijetno in gorko vreme, so se vstavile tam skoraj vse ptice selivke. Ko je pa sedaj nastopil mraz, zima, sneg, se niso mogli več rešiti in na Kavkazu in ob Črnem morju so tla kar posejana z milijoni ptičjih trupel. Škandal v Madridu. Španski grandi prve vrste, vojvoda Mon-temar je zasledovan od policije radi sleparije. Poročil se je s hčerjo grofice de los Andes, pa tudi ločil. Kot ločen mož je osleparil svojo ženo za večje svote in zbežal v Argentinijo. Tu ga je pekla vest. izpovedal se je spovedniku, ki je pa prelomil spovedni pečat in ves greh naznanil državnemu pravdništvu. Ta duhovnik je pa zares znal molčati. Bodoči človek. Profesor Enrico Morselli, znani psihiater in antropolog na vseučilišču v Genui je te dneve izdal “Antropología Generale”, ki sklepa iz razvoja človeškega rodu do današnjega dne na bodoče človeške telesne in duševne lastnosti. V bodočnosti bodo imeli ljudje večje in okrog-lejše glave, manj zob manj prstov. Mezinec na nogi bo izginil. Roke ne bodo več tako dolge, imetje slepiča izgine, ker ne bo imel človek več slepiča. Pri ženskah pa bodo izginile prsi, to pa radi neuporabe. Ženske iz nižjih slojev ne doje, ker nimajo časa, iz višjih slojev pa ne doje iz komodnosti. Operacija možganov. Kirurgija ima beležiti v Parizu izreden slučaj rešitve življenja. Neka mlada deklica si je nedavno pognala v glavo krogljo iz revolverja. Kreglja je proSdrla desno sence, je šla Skozi možgane in prišla na nasprotni strani ven. Kirurg dr. Dau-riac je deklici odprl glavo, očistil kanal, skozi kateri je šla k roglja in je ustavil kri, da ni šla, v možgane. Čez uro se je operirana deklica zbudila in narkoze, prišla zopet k zavesti in je za čela govoriti. Edino ni se mogla spominjati, da je poskusila izvr šiti samomor. Koliko služijo vladarji? Če računamo pri vladarjih po 6 ur dela na dan, “služijo” ti-le vladarji sledečo švotico frankov vsako minuto, in sicer: Ruski 405; avstrijski 176; nemški 108; italijanski 88; angleški 75 ; španski 72; švedski 48; norveški 48; bavarski 46 ; saksonski 24; belgijski 24; danski 18; virtenberški 10. — Iz tega je razvidno, dla izmed vladarjev “služi” največ ruski car, in sicer po 405 frankov na minuto; pa tudi drugim vladarjem ni treba stradati in .čakati na — argentinsko meso. Štirinajst smrtnih žrtev igre v enem dnevu. Iz Monte Carla poročajo : Kakor je sedaj znano, je dosegla predzadnja nedelja rekord v krvavi zgodovini Monte Carla. Ta dan je zahteval nič manj kakor štirinajst žrtev; 14 od strasti igranja, zaslepljenih ljudi si je vzelo življenje, potem ko so na zeleni mizi izgubili svoje premoženje. Vodstvo banke sicer strogo prikriva vse take krvave dogodke, vendar je neki u-službenee banke izblebetal grozne dogodke, tako, da so prišli v javnost. Med temi vitezi sreče se je baje nahajalo nekaj propadlih plemičev, nekoliko malih trgov- cev in ena gospa, ki so se potem, kojih je popolnoma zapustila sreča, zatekli k samomoru. Uboge smrtne žrtve strastnega igranja so povsem tiho pokopali na pokopališču! v Monte Carlu, ki ima značilno ime “pokopališče brezime-nih”. “Črna žena”,na daljnem vzhodu. Na Kitajskem razsaja “črna žena”, kakor imenujejo kugo. — Poročila, ki prihajajo iz daljnega vzhoda, so naravnost grozna in so najbrž pretirana. Ko je v mestu Harbin nastala kuga, se ljudje niso brigali zanjo. Sedaj pa vržejo na cesto vsakega, ki oboli na kugi. Due 6. m. m. so sežgali v Har-binu baje 3500 mrličev. V Pekingu so sežgali baje 9 m. m. 800 mrličev, ki jih niso mogli pokopati, ker so grobarji pomrli za kugo. Vesti, ki prihajajo iz teh krajev,si pa zelo nasprotujejo. V Harbinu je sedaj zaposlenih 20 evropejskih zdravnikov in 1500 policistov, ki vzdržujejo red. Kitajci so proti sežiganju mrličev. Mesto Fudsjadjan je popolnoma izumrlo, ulice so zapuščene, vse hiše prazne; le psi tulijo v samotnih ulicah in glodajo trupla, ležeča po cestah. Bolnišnice so prazne, ni več nobenega bolnika in nobenega zdravnika. Le v nekoliko posteljah leže še trupla na zadnje umrlih. Edini živeči ljudje so kitajski vojaki, ki obkoljujejo mesto smrti. Kuga ie začela raz-sajah v mestu Ašihe, kjer umre vsak dan okrog 400 ljudi. Mesto izumre v kratkem. Ljudje si ne-morejo pomagati, zdravnikov pa primanjkuje. Po Kitajski se širi agitacija zoper Evropejce, češ da je bog zaradi njih poslal kugo in da le sveta boksarska vojna more rešiti Kitajsko kuge. Ruska vlada jfe pozvala Kitajsko, da ukaže pobirati trupla mrličev po cestah v krajih, ki ležijo ob mandžurski železnici. Osebni promet na mandžurski železnici je padel za 70 odstotkov, promet blaga pa za 20 odstotkov. Kuga je. zahtevala tudi že na Ruskem svoje prve žrtve. Nekateri listi so vedeli tudi že poročati o enem slučaju kuge na Italijanskem, kamor da so zanesli kugo — mornarji. Deklica z brado. (V Taberjevem muzeju v Gradcu se nahaja sedaj neka 8 letna deklica, po imenu Hedviga. ki ima popolno moško glavo, z brado in brkarni. Deklica je za svojo starost zelo razvita. — Doma je iz neke vasi na Po-znanjskem. Rojena'je kakor o-irok ubogih starišev dne 28. decembra 1902. Hodila je dve leti v šolo, ima še tri živeče brate in sestre, ki so vsi popolnoma normalni, ravnotako so normalni tudi stariši. — Duševno je Hedviga popolnoma normalna, še celo zelo razumna. Glas ima moški. Klju-bu bradi, je vendar še otrok v občevanju zelo simpatičen. V tretjem letu je mala obolela zelo resno, da se je bilo bati, da sploh ne ozdravi več..Prišla je pa kmalo k sebi in od tedaj se je deklica začela popolnoma spreminjati, videti je bilo prve dlake brade. Če je ta rast brade v zvezi z boleznijo. se ne more reči. Odgovor na to vprašanje treba pač prepustiti zdravnikom, ki pa bržkone tudi ne bodo vedeli povedati dosti več kakor mi. Koliko poje oboroževanje? U- rednik lista “Economist Euro-pen’’ je izračunal, da so v zadnjih 15 letih pojedli vojni troski 145 milijard. Rusko-japonska vojna je stala Rusijo okoh 6 milijard, Japonsko pa okoli 5 milijard, poleg tega 300.000 ljudi. Pred 25 leti je bila glede vojnih troskov na prvem mestu z 894 milijoni; Evropa je v letu 1883 potrosila skupaj 4111 milijonov, leta 1908 pa 7536 milijonov; na prvem mestu Rusija. Tri zaušnice za nič. Pred šolo so dražili otroci osla in mali Janezek je od daleč gledal. Ko je prišel lastnik osla so pobegnili paglavci, nedolžni Janezek pa se ni ganil z mesta. Lastnik pa ni vprašal dolgo, ali je Janezek tudi dražil osla ali ne in mu je pripeljal gorko zaušnico. Tuleč je stekel Janezek v šolo in srečal hišnika, ki mm je pripeljal drugo zaušnico, ker je Janezek tako nečloveško rjovel. Končno je prišel do učitelja. “Zakaj se jočeš, Janezek?” ga je ta vprašal. “Ker mi je dal hišnik zaušnico in vendar nisem storil oslu prav nič žalega”, je bil Janezkov odgovor, kateremu je sledila tretja zaušnica. ■ Cela rodbina zblaznela. Iz Črnomlja se poroča: Gostilničarju Mihaelu Miheliču je zblaznel pred kratkim njegov najstarejši sin, ki so ga oddali v blaznico. Kmalu potem je zblaznela Miheličeva žena in ne dolgo potem tudi Mihael Mihelič sam, tako da je zdaj vsa družina na Studencu. Kaj je vzrok tej nesreči, se še ne ve. Nekateri trde, da so kaj takega za.vžili, drugi pravijo, da imajo podedovano bolezen, zopet drugi pa, da je sin le slučajno Zblaznel, njegovi starši pa iz žalosti nad nesrečo, ki se je pripetila sinu. Kaj premore denar pri klerikalcih? “Slovenec” je priobčil to-le notico: Baron Albert Rothschild je umrl: bil je prepričan Zid, ki se je strogo ravnal po predpisih svoje vere. Daši je bil torej Rothschild Žid, vendar so se njegovega pogreba udeležili tudi usmiljeni bratje ter položili na njegovo krsto krasen venec, a katoliški župnik v Vitkovicah je dal v znak žalosti nad smrtjo Žida Rothschilda na katoliški cerkvi razobesiti črno zastavo. To vse denar stori! Rothschild je bil pač milijonar in o,d teh židovskih milijonov je odpadlo nekaj drobtinic tudi ua katoliške pope. Za denar pa le-ti poteptajo, če je treba, tudi načela. Če pa umre kak revež, dasi je katolik, ali med katoliškim prebivalstvom kak ino-verec, ki ni petičen, ga dado pokopati kaikor psa. Je pač denar sveta vladar, a najbolj velja ta pregovor za klerikalce. V enem letu štiri otroke! Poseben blagoslov je razlit nad neko kmečko hišo v Hruševici blizu Štanjela na Goriškem, kjer'je ¡povila gospodinja 4 otroke, dvakrat dvojčke, v enem letu manj 6 dni. Čemu so misijoni dobri? Dne 10. decembra lani je hipni blaznosti skušal umoriti svojo ženo Jerico tridesetletni Rudolf Mihelčič, nazadnje mlinar na Pečeku pri ‘Ve 1. Laščah. Razmesaril jo je s sekiro na neeuven način. Na ve-čih mestih razklal glavo in obe roki v zapestju skoraj čisto stran odsekal. Vsega skupaj ji je priza-djal 12 velikih ran. Preiskava je dognala, da je blazen in da je podedoval blaznost po materi Mariji Mihelčič iz Male" Račne. Le-ta je bila tudi vedno otožna in zamišljena,. vendar pri popolni pameti in je opravljala vsa domača dela in skrbela za družinico. Tedaj pa pride v njeno faro misijon. Pridno je zahajala ženica v cerkev in poslušala z grozo strašne muke v pejriu, ki čakajo ¡pogubljene i ljudi. Premišljevala je o tem noč in dan ter vsled tega popolnoma zblaznela. Po cele dneve je klečala in molila v kakem skritem kotičku ali pa čitala pobožne knjige, dela se ni dotaknila več in za družino se, ni čisto nič brigala ter se menda sploh ni zavedala, da ima moža in otroke. ! Trdila je. da se ji prikazuje Marija, ki ji je razodela, da bo papež nevarno zbolel, da je človeštvo zapadlo hudičevi oblasti in da bo le en velik železnični vlak prišel in kdor se bo s tem vlakom odpeljal, se bo rešil hudiča, drug pa nihče. Ker je .postajala nevarna, so jo oddali leta 1895 v blaznico na Studenec, kjer je zdaj v oskrbi tudi njen nesrečni sin Rudolf. —' Ubegli monsinjor Weiss. Monsinjor Weiss je, kakor je znano, pobegnil. Nedavno pa se je raznesla Vest, da so ga videli v Zedinjenih državah v državi Minnesota. Mnogo pa da misliti dejstvo, da je potrdil to vest tudi “Kärntner Tagblatt”, samo toliko dostavlja klerikalni list. da se je monsinjor že zopet odpeljal. Nasprotno pa trdi list. da škofijski ordinarija! ne ve nič o kakem pismu ubeglega monsinjora. Morda je to res, v kolikor se tiče sedanjega škofa, vsekakor pa daje to sumljivo poudarjanje misliti. Koprive. Že od nekdaj velja kopriva kot. zdravilna rastlina. Listje se suši in kuha za čaj proti zaslizenju prsi in pljuč in za sl alb želodec. Kot špinača kuhano listje (posebno od mladih kopriv) kopriv je tako okusno in' vpliva kri čistilno. Korenine se da v špirit in se rabi ta voda proti izpadanju las. Koprivno listje in vijolično listje skupaj da dober čaj zoper dušljivi kašelj (breho). AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO! Sedaj se začne naša velika razprt daja pohištva, { kot jo še niso videli obiskovalci naše trgovine.» la razprodaja bo samo za mesec marc. Tukaj je nekaj predmetov, katere posebno priporočamo. Oddelek za pohištvo je v 3jem nadstropju. — Mi prodajamo pohištvo na takojšnji denar in tudi na obroke. Posebno naznanilo! V kratkem času bo prava naše trgovine v kraju in opozarjamo na to naše odjemalce, da pazijo na otvoritev in posebno na naše prihodnje rfglase v teni listu. SOLIDNE OAK OMARE, steklo z zlatom obrabljeno, imajo pet velikih predalov z lepimi ročki, za samo......................... LESENI ROCKERS, narejeni iz' trdnega lesa. z visokim naslonilom, dobrega lesa, lesene po d s e’clk,e, prej po $1.75, sedaj samo.. Nekatere omare, z velikimi francoskimi o-gledali, na tej razprodaji samo $6.00. BOMBAŽEVINASTE BLAZINE, prevleče-nje z finim usnjem, lepo ozalšane, za vsako velikost postelje, vredne $3.00, sedaj samo ŽELEZNE POSTELJE, 2 inče debele pod-porke in jako težke, vse velikosti in barv, navadno $10.00, sedaj samo....... To prodajamo za gotov denar ali na obroke VISOKI MIZNI STOLI, lepo rezani, z lesenim podse'dežem, lepo barvani, navadna ce na $1.75, pri tej razprodaji samo........... PREDSOBNE SEDEŽE, narejeni v tovarni. samo ene vrste v zalogi, krasno narejene in barvane iz dobrega lesa; trije sedeži, prej $28.00, sedaj samo..... DOBRO NAREJENI STOLI, z visokim in trdim naslonilom, elseno podsedko, navadna cena 85c, sedaj za samo.................. Oglej si tudi naše boljše predsobno pohi štvo v vredno do $150.00. ZOFE, narejene iz finega oak, izvrstno or-namentnane, pokrite z usnjem, prej $15.00, Sedaj samo............................. MIZICE, oak ali mahoganv lesa, lepo na rejene, vredne $1.75, sedaj samo... FINE OAK OMARE, veliki predali, fran eoska zrcala, navadno $12.00, sdda-j se prodajajo za samo................................. LESENI ‘ROCKERS’, 20 raznih stilov, narejeni v tovarni, vsi iz oak lesa, lepo barvani. prej $3.25, sedaj samo.......................................................................................................................................... Severova Zdravila ozdravljajo ljudi in jih ohranijo zdrave Samo kašelj sedaj ■ Pljučnica pozneje Nikdar ne zanemarjajte kašlja! Čeprav lahen od začetka, se utegne razviti v resno pljučno nepriliko. Kaj pa vesta ? Kdo more to prejvedeti ? j» Po izpostavljen ju mokroti ali mrazu, ko vaš glas ohripi ali posta ne le šepetav, ali če težko dihate in kašljate, uživajte i Te« W »!* 4***1 ****ri, j t , to r* * 1 1 ■ Uais. ¿«ífe-•' ****■ * * P'lioiinwl*« CrotíV* T _ ' ïnicèjà cfNTS «ŽSrijjl «M? *>»»*• am najzanesljivejše zdravilo za obolenje pljuč, grla in sapnika. Cena 25e. in 50c Na prodaj pri lekarnikih vsepovsod. Ampak povedati morate, da hočete Severovega in odklonite vse drugo. Nekateri trgovci poskušajo ponujati nekatera druga zdravila namesto Severovih. Pazite! Kako morate pričakovati pomysliti na dobro vredno in zanesliv spomtadanskozdravilo. ča dvomite, katero bi izbrali, kupite da ste odločni tranjo«t «lab a. in g-otovo se oe zmot’te. Odstranjuje prižče in opahke. Čisti in množi kri. ves ustroj. Cena 1 Zdravniški svet zastonj Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Napoleon v največji sijajnosti in prevzetnosti svoji Malo je v zgodovini človeštva mož, ki bi se iz priprostega meščanskega stanu bili tako visoko povzdignili, kakor se je povzdignil sin korsikanskega odvetnika Bonaparta. Niti vsako stoletje ne rodi po jednega takošnega moža, kakoršen je bil Napofeon. Ali tudi Napoleon je bil človek, in zatorej ni čuda, da se mu je naposled na redki visočini njegovi tako rekoč v glavi zavrtelo in 'da ni več poznaval mere brezkončni svoji prevzetnosti in silovitosti. Najvišji vrb moči svoje dosegel je po zadnji vojski z Avstrijo; a kako si je bil svest te moči, pokazal je dne 2. decembra 1809, ko je z nenavadnim sijajem praznoval obletnico cesarstva svojega ter v ta namen vse podložne kralje pozval v Pariz. Le nekaj je kalilo veliko srečo njegovo, namreč to, da ni ne sina ne hčere imel po sebi; in •bolj ko se je povzdigoval, bolj je hrepenel, da bi lastnemu detetu mogel zapustiti cesarsko in kraljevo krono. Da bi se mu tudi ta želja mogla izpolniti, moral se je najprej ločiti od tedanje žene svoje, blage Josipine, jedrnega bitja, za katero se je iz trdega srca njegovega izkresalo nekoliko iskric prave ljubezni. Bilo mu je torej težko, razodeti ji neljubeznivi sklep, ker je tudi ona njemu bila od srca udana. Tu je pomo-gel minister Fouehe, ki je cesari eo že leta 1807 nagovarjal, naj sa nna možu svojemu nasvetuje zakonsko ločitev. Josipina se je zaradi tega bridko tožila na ministra, ali Napoleon jo je takrat potolažil; pri omenjeni svečanosti dne 2. decembra 1809 pa je sam očitno rekel, da,bodeta on in rodbina njegova vsak čas pripravljena najnežnejše vezi žrtvovati za •blagor velikega naroda franco skega. Josipina se je morala uda ti v trdo osodo ter privoliti v lo čitev. Toda Napoleon je ni zapu stil, ampak dal ji je lepo grajšči no Malmaison, zagotovil ji na to po j eden milijon frankov in cesarski naslov, a kedar koli je u-tegnil. obiskal jo je na njenem domu ter ji vedno skazoval veliko spoštovanje. Zdaj je bilo treba najti novo nevesto za ločenega cesarja francoskega. Napoleon je najprej snubil ruško kneginjo, ali ni je dobil. Ruska cesarica je rekla, da bi svojo hčer rajši v ¡Sibirijo poslala, netgo jo dala Napoleonu za ženo. Po dunajskem miru obrnil se je Napoleon 'do avstrijskega cesarja ter snubil njegovo hčer Marijo Lujizo. Cesar Fanjo I. je s krvavečim srcem privolil, ali nadejal se je, da bo s to žrtvo narodom svojim ohranil stalem mir ter državo svojo obvaroval novih nesreč. Dne 11. marca 1810 bila je na Dunaju prva poroka, pri kateri je nadvojvoda Karol nado-mestoval ženina. Nato se je nevesta z odličnimi spremljevalci odpeljala na Francosko, kjer ji je Napoleon v priprosti obleki naproti prijahal ter se z njo podal v Saint-Cloud. Tu sta dne 1. aprila sklenila državno ženitev, drugi dan pa so v Tuillerijah praznovali svečano ženitovanje, pri katerem je mladi cesarici streglo pet kraljic. Toda niti Francozi, niti Avstrijanci niso s to ženitvijo bili- zadovoljni; poslednji so videli v njej še večje ponižanje za Avstrijo, prvi pa so se spominjali Marije Antoinette in vseh tistih lažij, ki so jih culi in eitali o ti nesrečni kraljici. Slabo znamenje je bil tudi požar na plesu, ki ga je avstrijski poslanec Sclnvarzen-berg dal na čast cesarski nevesti in njenemu ženinu. Do vrha pa je prikipela sreča Napoleonova, ko se mu je dne 20. decembra 1811 rodil sin, katerega je takoj po porodu. imenoval “rimskim kraljem.” Silovitosti francoskega cesarja •so kmalu presedale celo njegovim sorodnikom, vzlasti njegovemu bratu Louisu, kralju holandskemu^ ki se ni dosti na tanko držal kontinentalnega zapora; (kajti iz-previdel je, da s. tem le zatira blagostanje državljanov svojih Ko mu je po smrti najstarejšega njegovega sina Napoleon mlajšega imenoval za kraljeviča nasled nika, zagrozil se je temu rekoč: “Nikdar ne pozabi, 'da so prve Tvoje dolžnosti tiste, ki jih imaš do mene, druge tiste, ki Te vežejo na francosko cesarstvo, a zadnje so, ki jih imaš do kraljevine Tvoje holandske in do poverjenih Ti narodov.” Bolj jasno francoski oblastnik ni mogel govoriti. Naposled pa Louis le ni mogel bratove samolastnosti dalje prenašati in dne 2. julija 1810 se je odpovedal holandski kroni na ko rist svojemu sinu. Ali Napoleon je rekel, da to ne velja, pa je kar takoj vso Holandsko združil naravnost s Francosko. Kmalu potem je združil s Francosko tudi velik kos 'kraljevine Westfalske, svobodna mesta Hamburg, Bremen in Liifbeck, veliko vojvodino Berg in vojvodino Oldenburško; ker pa je to isto tudi v Italiji storil s Toskano, švajearskim kantonom 'VVallisom in papeževo deželo, štelo je francosko cesarstvo v vsean sto in trideset depar-tementov ter se razprostiralo po primorju vse zahodne in južne Evrope od ustja reke Labe do Trsta in otoka Krfa. Samolastno vladarstvo Napoleonovo pa se je pokazalo tudi doma na samem Francoskem. Tribunal, ki je itak bil gola sleparija, češ da imajo Francozi nekak državni zbor, odpravil je Napoleon čisto leta 1807., oblast starešinstva pa toliko skrčil, da je pri državnih in rodbinskih svečanostih bilo le bliščeče spremstvo vsemogočnemu cesarju ter da je po njegovi volji ustavno proglašalo zijedinjevanje tujih dežel s francoskim cesarstvom. Porotne sodnije so bile le na videz, sodniki pa vsi čis-to odvisni o'd vladine samovolje. Skrivnih ogleduhov je kar mrgolelo po vseh krajih, in kogar so ovadili, prišel je v zapor, ne da bi ga pravica sodila, je-li kriv ali ne. S posebnim cesarskim ukazom je Napoleon osem državnih ječ odločil samo tSke ujetnike, katerih ni var- za no poveriti sodnijam, svobode pa jim tudi ni zaupati. Kakor nekdaj ob najkrajših časih kraljeve samovlade, zapirali so se zdaj dan na dan sumljivi ljudje. Tiskati .se je smelo le to, kar so odobrili za to nastavljeni uradniki a-li censorji. Višje šole, v katerih so se ddgajali njegovi služabniki, pomnožil je pač Napoleon, ali prav nič ni skrbel za izobraževanje priprostega ljudstva, kajti v premnogih krajih ljudskih šol niti bilo ni. Umetnost je podpiral, pa le zato, da ¡so poveličavale njega in cesarstvo njegovo. Tein bolj skušal je povzdigniti obrtni-jo in kupčijo ter ustanavljal o-brtnijške zavode, razglašal darila m koristne iznajdbe, dajal zidati dobre ceste, kopati prekope ter urejati reke, da so se mogle ladij e voziti po njih. Ali vse to ni moglo nadomestiti velike izgube, ki so jo ljudje trpeli po kontinentalnem zaporu, ki je kakor mora tlačil prekmursko trgovino. Daši je Napoleon ¡sam izprevidel veliko škodo, odjenjal le ni od trme svoje, ¡da bi se po ti poti maščeval nad Angleži, katerim ni mogel z vojsko priti do živega. Naposled je sa-m podeljeval odpuščanja od te postave za take tuje pridelke, Ibrez katerih se nekatere domače ohrtnije niso mogle razvijati ; ali s tem je samo še bolj podpiral tihotapce, ki- so si znali kupiti talkošna pooblastila, pa so potem trgovali tudi z ¡drugim blagom, med tem ko so pošteni trgovci propadali. Vsled ¡talko nespametnega državnega gospodarstva so se vse stvari podražale, in ljudje niso bili- prav nič zadovoljni z mogočnim in slavnim cesarjem svojim, ki jim je za povrh nakladal čim dalje tem večje davke ter najkrepkejše sinove jemal v vojščake in jih odtegoval od koristnega dela. To ni moglo tako o-stati in prav kmalu se je -moralo izpomeniti; in ravno to, da je Napoleon po sili hotel, da bi se ves svet po njem obračal, a ne on po svetu, pospeševalo je le še bolj konec njegove moči in oblasti. Napoleonova vojska na Ruskem. Nikdar sito hrepenenje po slavi in moči je bilo uzrok, da Napoleon nikoli ni mogel dolgo mirovati; vzlasti ker je v trdovatni prevzetnosti svoji mislil, da le njegova velja in da se ves svet mora po njem ravnati. Ruski cesar Aleksander I. se je torej hu- do motil, ko je po shodu v Erfurtu mislil, da mu je Napoleon prijatelj, ki bode z njim delil gospod-stvo nad Evropo. Res da mu ni branil, ko si je od Švedske osvojil Čuhonsko (1808), v vojski s Turško (1806—1812) pa cesarstvo svoje raztegnil noter do reke Pra-ta; ali zato je Napoleon od njega tem odločnejše terjal, da po nobeni ceni ne sme dovoliti trgovanja z Angleži-, ampak da mora tudi na Ruskem sežgati vse blago, ki bi se po kakem koli potu vtihotapilo z Angleškega. Car Aleksander se je kmalu prepričal, da je kontinentalni zapor prevelik u-darec za Ruše, ki so prej ravno na Angleško prodajali največ o-bilnih svojih surovin in da bi dalja zaveza s Francozi po malem čisto ugonobila trgovino raško. Prav nič mu ni bilo po volji, da je Napoleon v dunajskem miru veliko vojvodino Varšavsko pomnožil z Galicijo, a hudo ga je žalilo, ko je iz Oldenburga izgnal tamošnjo vladarsko rodbine, ki je z ruskim cesarjem bila v bližnjem rodu. (Aleksandrova mati in vojvodinja oldenburška ste si bili sestri.) Bilo je torej uzroka dovolj, 'da se ruski cesar ni več zmenil za Napoleonove terjatve, ampak da je Sklenil z Angleško novo trgovinsko pogodbo, ki je Angležem še bolj nego Francozom olajševala trgovanje z Rusi. Vojsika s Francozi je zdaj bila gotova : ali miroljubni Aleksander I. je ni hotel začeti, ampak pripravljal se je nadnjo ter oborožen čakal za mejo, da jo brani, kedar jo bodo hoteli nasprotniki ¡prestopiti. Da bi -bil ta čas varen drugih sovražnikov, sklenil je s Turško mir v Bukare-štu, a zavezal se je z Angleži in Švedi, katerim je obljubil, da jim ne bode branil, ko bi si hoteli o-svoijiti Norveško. Tudi Napoleon je leta 1811 delal velike priprave. Vsi nemški knezi porenske zaveze, potem Švajcarji, Italijani, Poljaki, Prusi in Avstrijanci so mu morali dajati vojščakov, katerih je nabral črez pol milijona, med tem ko so Danci imeli čuvati severno Neimeijo proti Angležem. Dne 16. maja 1812 prišel je Napoleon s cesarico v Draždane ter se pri sijajnih dvorskih svečanostih šopiril v vsej prevzetnosti svoji. Kddar je le mogel, kazal je cesarju avstrijskemu in kralju pruskemu, koliko je nad njima, a do 29. maja je čakal, da se bo tudi ruski car prišel ponižavat pred njega, ali čakal je zastonj. Aleksander se ni bal vojske, pa je odloč-zahteval, naj francoski voj- grenkih zelišč in se bi moglo priporočati v vseh slučajih, v zgubljenem, apetitu, v neprebavnosti, krčih in glavobolu in hrbtobolu, akor tuldd v slučajih nervoznosti, vnetje srca, v slučaju slabih jeter in spodnjih prs, kakor tudi za slabo barvo lica. Ta pripomoček ne vsebuje vsebi nobenih slabih snovi, zatorej ga je le za rabiti in priporočati. V lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, II!.. Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. ODVETNIK PATENTI GIRL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna kjene * dobi " ÄX Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blu« Island Ave. Chicago Ul, Angleščina INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” »e je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za räbljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varajte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. Sl 444*44444444444444444*4444 O brez učitelja I Slovensko-Angleška Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. U5 St., New York, N. Y. Največjaialogaslov. knjig. Pišite poceniki Avg. W. Ramm pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 1429 1 10th St. SHEBOm. Wio, Zastopnik: FRANK PUNGERČER. SVOJI K SVOJIM! * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4* 4* 4* * 4 4* 4 4 JOHN NEMETH I ukor pori rali pod zakoni države New York. KAPITAL: S25,OOO.OO. Pošilia denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti-deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta znana slovanska firma prejema v-sak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. no ščalki brez odloga zapuste praske trdnjave. Takoj dragi dan se je Napoleon podal na pot proti ruski mčji. Car Aleksander I. je glavno vojsko pod vrhovnim poveljni-štvom kneza Barcley-a de Tollv zbral pri Vilni; desno krilo je ob reki Dvini poveril generalu Witt-gensteinu; levo krilo je na južnem Litavskem vodil poveljnik Bagration, v Volhiniji pa Tor-mazov; a po miru v Bukareštu je od turške meje prišel tudi Čiča-gov s tako-zvano “moldavsko voj-ško”. Vsega skupaj je bilo kakih dve do tri sto tisoč ¡mož, ki so se pozneje z reservno vojsko pomnožili na štiri sto tisoč. Njim nasproti je Napoleon z veliko vojsko dne 24. junija 1812 šel črez reko Njenem med Grodnom in Kovnom, med tem ko je poveljnik Macdonald z levim njegovim krilom stopal proti Wittgen-steinu, -knez Sehvvarzenberg pa je z desnim imel Tonmazova potisniti proti juga in tako Bagratio-na odvrniti od glavne vojske. Dalje prihodnjič. Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St, Denver. Colo Mlade matere. Vsaka mlada mati, obdarjena z otročičem potrebuje popolno zdravje in moč, če hoče dati otroku potrebno hrano in za njega v prveh tednih prav po materinsko skrbet. Da pa si ohrani moč in zdravje, je v prvi vrsti potrebno, da si ohrani svojo kri čisto, živce močne in njeno prebavljanje redno. Ona ne sme tudi nikoli nositi tak opasnik, da bi je povzročal bolečine, ali jo kako drugače ranil in ji ostrupil kri. Mi želimo njeno pozorjenost obrniti na Triner j evo ameriško zdravilno grenko vino, katero bo hitro pomagalo, da bo telo redno delovalo, držalo in še poVečalo energijo in o-hranilo 1-^ri čisto in bogato. Je narejeno iz dobrega rdčega vina in trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kako vosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBa-nk. CUNARD Ogrsko - Amerifeanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO'PRIMORJE Velikanski novi parobrodi ČARMANI A s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. s dvemi vijaki l nova 25 čev. dolga ■< od leta in nosi 18.000 ton. i 1911. FRANCONIA CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21 jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Ameriška oastrežba Iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vi joka ladje. SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov Prve vrste kabina $60. do Neapola $65, do Reke Trst, CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. M. KARA 1919 So. HALSTED ST cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo zimsKe i» JOHN NEMETH, 457 WASHINGTON ST., NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. ¡0(4*4444444444*4*7*44*4*4*4*4*4*4*4*4411 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 na,]vee.p HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V zadregi vam vsak prihranek pride prav! Uložite svoj denar v 1NDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. tool PERU PITO- PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! * Kašparjeva Državna Banka, * --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul_ VLOGE $3,700,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva ia edina češka državna banka v Chioagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na ve« dele ^^vefea; prodajamo šiikarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. ( Čemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.