urf.. • .■ v" V


L-
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.
The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays*
i
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.	Entered as Second-Class Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3. 1879.	TELEFON PISARNE: 127« RECTO A.
NO, .£3. — ŠTEV. 53.	NEW VORK, WEDNESDAT, MARCH 4, 1908. — V SREDO, 4. SUŠCA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVL
!--- -		
Nevarne grožnje.
PREDSEDNIK REPUBLIKI: VENEZUELE CASTRO, NEČE PRIPOZNATI NOBENEGA RAZSODIŠČA.
Roosevelt namerava posredovati z vojaško pomočjo, da varuje ameriške koristi.
UTRDBE NA HAW Al.
Washington, 3. marca. Državni oddelek naše vlade je po našem posla-■ikn v Venezueli poslal predsedniku Tepublike Venezuele, Castru, našo eahtevo, da naj Castro prepusti vse preporne točke, ki se tičejo Zjed. dr-iav, posebnemu razsodišču.
Predsednik Castro je nato izjavil, da tega ne stori pod nobenimi okoliščinami. Washingtonskej vladi sedaj oe preostaja ničesar drugega, kot nastopiti nasilno, ali pa od svoje zahteve oujenjati. Kakor se je včeraj zvečer govorilo, namerava predsednik Roosevelt nastopiti z vojaškim posredovanjem. Častniki in vojaki morajo biti vsak čas pripravljeni, da nastopijo proti južni ameriški republiki.
Venezuelska vlada je zaplenila ameriško lastnino, nakar so Zjed. države zahtevale, da se last izroči nazaj A-»r.erikancem in vsa zadeva se sporoči posebnemu razsodišču, ker na<a vlada vztraja na stališču, da je Venezuela po krivici zaplenila ameriško lastnino. Senat 5e še ta teden prične pečati s to zadevo in je v to svrho zahteval od naše vlade natančnih podatkov. Oj-ster Castrov odgovor je priveflel s seboj krizo, tako, da zna priti že v prihodnjih dneh do spopada.
Castro je že ponovno imel večje ali manjše spore z aireriškimi in evropskimi vladami. Posebno smo mu zo-perni Amerikanci Zjed. držav in ponovno je že izjavil', da nima z Zjed. državami niče~ar opraviti.
Washington, 3. marca. Kongresni oddelek za mornariške dovolitve je danes nnkazal momaričnemu oddelku $3.000.000 za razne utrdbe na otočju Hawai. Kongresni oddelek je sporočil vladi, da zahteva narodna čast in ponos, da se na hawajskem otočju kolikor mogoče preskrbi za varnost. Da se ravno sedaj utrjuje hawajsko otočje, ko potuje ameriška mornarica ra zahod, je dejstvo, ki je vredno upoštevanja.
->-*
POLICIST SPOZNAN KRIVIM ROPA IN TATVINE.
Obsojen na osem let ječe v Sing Sing.
V ponedeljek je bila pred pokrajinskim sodiščem v New Yorku končana obravnava proti policistu Geo. Dawkinsu, ki je bil obtožen tatvine in ropa. Naval ljudij na sodišče je bil tolik, da niti polovica vseh došlih ni mogla dobiti vstopa. Ko naznani sodnik Dike, da obsodi policista Daw-kinsa radi ropa in tatvine na osem let in šrst mesecev ječe v Sing Sing, se je njegova mati. ki je prisostvovala obsodbi, nezavestna zgrudila.
Dawkinsov zagovornik je priporočal svojejra varovanca milosti, nakar ga je pa sodnik v ostrih besedah zavrnil. Označil je policista kot velikansko sramoto za celo newyoreko policijo. Priče so dokazale, da je bil Dawkins v zvezi z najbolj nevarnimi roparji in vlomilci, kterim je pomagal, ko je stal po noči na svojem mestu, da so brez skrbi kradli in ropali, nakar so skupno delili dobiček.
Dawkins sam je izjavil, da je žrtev zarote. Smehljaje se je podal v začasno policijsko ječo, kjer so ga fotografirali, nakar je nastopil potovanje t državne ječe Sing Sing v Ossening.
v raznih državah.
VOJNI TAJNIK T APT SKUŠA PRIDOBITI ZA-SE DRŽAVE NOVE ANGLIJE.
Opozicija proti senatorju Croneju, ki se upira Taftovi kandidaturi.
RAZNO IZ WASHINGTONA
Washington, 2. marca. Vsa Taftova propaganda za njegovo predsedniško kandidaturo se je sedaj preselila v države Nove Anglije, posebno v državo Massachusetts. Vojni tajnik sam potuje skoro vsak teden tja, da govori politične govore. To je izvrstna taktika, ker vojni tajnik Taft je ljubezniva oseba. Prijatelje dobiva v vseh krajih, kjer javno nastopi. V Massa-eliusettsu se že kaže upi i v njegovega nastopa. Dasi prvotno ni bilo v programu Taftovih prvoboriteljev za njegovo kandidaturo v državah Nove Anglije, vendar se je sedaj kar čez noč začelo pojavljati kaj živahno zanimanje za vojnega tajnika Tafta kot predsedniškega kandidata. V New Hampshire. Rhode Island in Connecticut lahko pričakuje že obilih uspehov. Na največji odpor so Taftovi agentje v politiki naleteli dosedaj še v državi Massachusetts, kjer porablja senator Crane ves svoj upliv, da nagaja Taftovi kandidaturi.
V Beli hiši pa z vsemi silami delujejo nasproti senatorju Crane, da omoje njegovo živahno agitacijo zoper Tafta ali pa. da jo popolnoma ustavijo. Ta odpor administracije napram Craneju pa ni nasilen, temveč h o rejo <?a pridobiti z obljubami in odlikovanji na svojo stran. Predsednik era pogosto povabi k sebi in včeraj so nni ponudili celo glavno vodstvo Taf-tove kan lidature v Massachusettsu, <"e preneha s svojim delovanjem na-pram vojnemu tajniku. ^"Ce se bo rVane udal temu vabilu, še ni znano. Seveda Crane se brani, ker bi bilo pač čudno, da postane naenkrat Taftov pristaš, ko je bil do zdaj njegov največji nasprotnik. Mogoče je vso, in ko bo odnehal tudi Crane, je Taftova kandidatura v državah Nove Anglije povsem zagotovljena.
Fitchburg, Mass.. 2. marca. Danes je dospel sem vojni tajnik Taft, kjer so ga prijatelji in njegovi privrženci sijajno sprejeli. Sprejele so ga tudi na zelo slovesen način vojaške oblasti. Poseljen srčen sprejem so priredili Taftu v Millburv. kjer ima mnogo osebnih prijateljev, ker je tam bivala zadnja leta njegova mati, ktero je po-rrosto obiskoval. Pri banketu, ki je sledil slavnostnemu sprejemu, je izjavil vice-guverner Eben Draper: "Z gotovostjo že danes lahko trdim, da bode William H. Taft prihodnji predsednik Zjed. držav."	-
Prenehali s delom.
D*yton, Ohio, 3. marca. The National Cash Register Co. je danes od-nlovila od dela 3,000 delavcev. Uradniki dražbe pravijo, da bodo vse to-varne zaprte za nedoločen čas. To-▼amo bo zaprli, ker je zmanjkalo na-
£
delo.
Našli mrtvega v močvirju.
Riverhead, L. I., N. Y., 2. marca. V tukajšnjem močvirju so našli danes zjutraj mrtvega farmerja Mihael W liiteja, cegar posestvo se nahaja blizo Calvertona. Na njem je ležal njesrov voz, dočim so bili konji do kolen v blatu. Truplo farmerja je našel William Reed. Domneva se, da je farmerjev voz zašel v močvirje in ko je White skušal priti z vozom zopet na kopno, se je voz nanj prevrnil, nakar je utonil v plitvej vodi.
Kasneje se je pa dognalo, da je farmerja spremljal neki Josip Novak, kteri je pri njem delal par dnij. Oba sta pila skupaj minolo soboto. Novak je neznano kam zginol. White je imel pri sebi $25, ko je odšel od doma, toda ko so ga našli, je imel v žepu le že par centov.
Odlikovanje za Evansa.
Washington, 3. marca. V mornariških krogih se govori, da namerava predsednik Roosevelt Tear-admirala Evansa, ki vodi ameriško vojno bro-dovje na zapad, odlikovati a častjo vice-admirala, kterega mesta dosedaj še ni bilo pri naši mornarici. Predsednik bode vložil tozadevni predlog senata, ki ga bode gotovo sprejel. Seveda Evans ne bode dolgo užival te časti, ker takoj, ko pripelje bro-dovje v San Francisco, CaL, m namerava podati ▼ pokoj.
/
Proti anarhistom. Občno preganjanje.
V CHICAGU JE POLICIJA PRIREDILA VSESTRANSKI LOV NA SUMLJIVE OSOBE; TRI SO ZAPRLI.
Napadalec policijskega načelnika Shippyja je baje storil svoj čin v blaznosti.
ZA JAVNO VARNOST.
Ponarejalci denarja v Brooklynu,
N, Y.
Chicago, 111., 3. marca. Policija je priredila vsestranski lov na morebitne zarotnike Lazarja Auerbacha, ki je včeraj napadel policijskega načelnika Shippyja, kteri je pa napadalca ustrelil na mestu. Na vse zgodaj so kot sumljivo osobo zaprli ruskega či-futa Izidorja Marona. ki je z Auer-bachom stanoval v isti sobi. Sum je letel na njega, da je v zvezi z napadalcem, ker je napadalčeva sestra Olga vprašala, kaj se je zgodilo z njenim bratoil?.
Tekom dneva so prijeli še dve sumljive osobi. Neki policijski saržent je po telefonu ujel sledeči pogovor: "Za božjo voljo, beži hitro iz mesta, ker so nam sicer za petami.*' To te-lefonično svarilo je prišlo iz čevljar-nice Edward Berinana, nakar so prijeli njega in njegovega tovariša.
Pri hišni preiskavi Auerbacha so našli celo kopico anarhističnih spisov, ki so bili pisani v ruskem jeziku in izdani v Parizu. V knjigo, naslovljeno "Kralj ica lakota*', je napisal Auerbach: "Na svetu je kraljica, ki ne pozna nobenega usmiljenja j to je lakota." Zajeli so tudi kopico ruski pisanih pisem, ktere sedaj prestavljajo v angleščino.
Najbrž je ruski čifut z branjem teh spisov prišel do ideje, da mora umoriti načelnika ehicaške policije, ker je slednji zadnje dni prav energično nastopil proli anarhistični zalegi. Iz obupanega Auerbacha, ki je pred enim tednom še nameraval se umoriti, je nastal naenkrat zagrizen sovražnik policijskega načelnika.
Policija sedaj išče Še neko mlado deklico,k ki je skupno stanovala z Auerbacliom in ki je po umoru neznano kam zginila.
Sin policijskega načelnika, ki je bil pri napadu na svojega očeta nevarno ranjen, se počuti že bolje.
Policijski načelnik Shippv je dobil pretečeni teden vse polno grozilnih pisem vsebine, da je bil od anarhistov obsojen na smrt. Zajedno je dobil sporočilo, da je že prišel iz Evrope njegov morilec.
Napad na policijskega načelnika je zelo prestrašil druge mestne uradnike, ki sedaj neprestano nosijo pri sebi revolverje.
Policija je včeraj razgnala "Edel-stadt Progressive Club", kterega je ustanovil Abraham Edelstadt, ki je strasten zagovornik anarhizma.
Rochester, N. Y., 3. marca. Vče-raj popoludne se je v tem mestu zbralo večje število Italij&nov, ki so hoteli praznovati slovesen spomin obletnice, ko so sežgali Giordana Bruna v Italiji. Policijski načelnik je pa zborujoče Italijane razgnal, ker je sumil, da se bodo pri zborovanju pojavile vsakovrstne anarhistične tendence. Mateo Teresi, italijanski advokat iz New Yorka, ki bi moral imeti slavnostni govor, je sicer protestiral proti postopanju policije, ki pa ni upoštevala njegovega protesta, temveč Italijane jednostavno razgnala.
Hazleton, Pa., 3. marca. Rev. Jakob A ust, župnik poljske cerkve sv. Stanislava v tukajšnjem mestu, je dobil anonimno grozilno pismo, v kte-rem se mu grozi, da bode doživel enako smrt kot duhoven Leo Heinrich, ker je jeden onih šestih duhovnov, ktere so sklenili anarhisti umoriti. Rev. Anst ne d& mnogo na grožnje, vendar ejp njegovi župljani napravili posebno stražo, ki varuje duhovna pred morebitnimi napadi. •
V BROOKLYNU, N. Y., SO ZALOTILI CELO DRUŽBO ZA PONAREJANJE DENARJA
Gospodarski položaj. Ugodna znamenja.
TOVARNA AMERICAN CAR AND FOUNDRY COMPANY JE PRIČELA POSLOVATI.
Ponarejali so zelo umetno poldolarske IV bakrenih rudnikih v Montani, ki bo novce.	bili zaprti nekaj mesecev, so
sedaj pričeli z delom.
V ZAPORU NA VARNEM.
Detektivom zvezi ne vlade se je posrečilo priti na sled celi bandi pona-rejalcev denarja, ki je imela svoj sedež na 47 Lawrence St. v Brooklynu. Prijeli so štiri moške osebe in neko deklico z imenom Mabel Hamilton ter jih odpeljali v zapor. Deklica in še en moški sta izdelovala ponarejene novce, medtem ko so jih drugi spravljali v promet.
Že dalj časa je bilo v Brooklynu v prometu toliko ponarejenih pol dolarjev, kteri so se posebno radi stekali v blagajne Brooklyn Rapid Transit Co., ki je bila že tako oškodovana, da se je morala konečno obrniti na zvezine detektive. Ti so se podali takoj na opazovanje in po preteku več dni se jim je posrečilo izslediti, da se nahaja crlavni stan sleparjev na Lawrence St. in končno so dobili tudi hišo. kjer so zaplenili cele kupe ponarejenih pol-dolarskih novcev in razne naprave za izdelovanje denarja. V hiši so zalotili tudi vse sleparje zbrane, kterim so jednostavno napovedali aretacijo. Zvezini sodnik Benedict je stavil moške pod $2,500 varščine in Mabel Hamilton pa pod $500.
Kakor trde zvezini detektivi, je bil Hart, eden izmed ponarejevalcev, že dvakrat kaznovan radi ponarejanja in je že odsedel lep del svojega življenja v ječi radi imenovanega slepar-stva.
Ponarejeni poldolarji so tako sleparsko umetno izdelani, da jih more le vajeno oko ločiti od pravih. Radi tega so jih lahko razpečali tako veliko množino.
Neugodne finance.
Po uradnem poročilu zvezi nega zaklada \p znašali skupni dohodki v februarju $48,324,399, izdatki pa $56,730,007, primanjkljaj znaša torej $8,405,118.
NA ELEKTRIČNEM STOLU.
Zamorec Geo. Wilson je plačal umor s svojim življenjem.
Trenton, N. J., 3. marca. V tukajšnjih državnih zaporih so danes na električnem stolu umorili zamorca (leorge Wilson a. V smrt obsojeni je ohranil hladnokrvnost do poslednjega vzdihljaja in se je celo šalil, ko so ga privezovali na električni stol.
Wilson se je včeraj ob devetih ulegel k pokoju in spal do štirih zjutraj, ko je k njemu prišel Rev. Heath iz Camdena. Ob tri četrt na šest so ga peljali v smrtno sobo. Ko so mu pritrjevali električne žice na roke in noge, je še enkrat vstal in prosil besede. Potem se je obrnil proti navzočim uradnikom in rekel: "Gospodje, postava je zadoščena in jaz sem popolnoma zadovoljen. Ne želim, da bi vas zadela enaka osoda kot mene in upam, da se vidimo v nebesih."
Skozi truplo obsojenca so pustili 1810 volt močan tok za dve minuti in 10 sekund. Ker ni zadostoval, so spustili djugi tok, močan 1850 volt, za šest sekund. Takoj nato je nastopila zamorčeva smrt.
George Wilson je umoril 17. decembra bogatega pogrebnika Orange Romerja, kjer je bil v službi. Ker je bil od njega odpuščen, se je hotel odškodovati in vlomil v pogrebniko-vo stanovanje, kjer ga je pa presene-čil gospodar, nakar ga je Wilson z železnim kolom pobil do smrti na tla. Mrtvemu je potegnil z roke še diamantni prstan, nakar je zbežal v Philadelphijo, kjer ga je prodaL — Kmalo nato so ga prijeli in zapeli.
RAZNA POROČILA.
Proti stavljenju koz.
Šolo v Newburghu, N. Y., je zapustilo 45 odstotkov vseh šolarjev, ker so jih hoteli prisiliti, da se jim stavijo koze. Sedaj so šolo zaprli. Odkar so tu vpeljali stavljenje koz, je nastal pravcat vihar med prebivalstvom. Posebno se bojuje proti novi poeta vi Central Labor Union.
Berwick, Pa., 3. marca. Tovarna American Car & Foundry Co., ki je bila zaprta 14 dni, je danes zopet začela z delom po starem tiru, radi Česar je dobilo delo okoli 4000 brezposelnih delavcev.
Butte, Mont., 3. marca. Včeraj so zopet pričeli z delom v rudnikih Amalgamated North Butte & Coalition Co., ko je delo popolnoma počivalo od 9. decembra lanskega leta. Sicer dosedaj še ni delo v polnem tiru, ker je bilo sprejetih le 30 odstotkov delavcev, vendar upajo tudi ostali, da kmalu tudi oni prično z delom. Že preteklo nedeljo je bilo zaposlenih 540 mož. V par dneh se prične z delom v polnem obsegu in tedaj dobi delo okoli 5500 mož. North Butte Co. je včeraj zopet sprejela 250 mož na delo in Red Meals Co. bo sprejela do konca tedna 700 oseb v delo.
Philadelphia, 3. marca. Pennsylvania & Reading železnica se pripravlja s strahom na jutrajšnji dan, ko stopi v veljavo nova zvezina postava, ki določa, da ^morajo telegrafisti in nekteri drugi železniški uslužbenci delati samo devet ur na dan. Ko stopi ta postava v veljavo, mora Pennsylvania železnica nastaviti 700 novih telegrafistov in Reading železnica okoli 300. Pennsylvania železnica se zanaša na svoje telefonsko omrežje, kterega je zadnje čase izdatno poboljšala.
Brattleboro, Vt.. 3. marca. Zvezina vlada je odpoklicala svojega upravnika za tukajšnje tovarne, ktere so ob jednem dobile dovoljenje, da smejo tekom tedna zopet pričeti z delom. V tovarni se izdelujejo razne železne stvari in igrače.
Montreal, Canada, 3. marca. Dvanajst sto delavcev Hochelaga & Saint Anne Cotton Mills, ktere tovarne so last Dominion Textile Ass'n., se je danes podalo na štrajk, ker je vodstvo odpustilo priljubljenega foremana in sklenilo prenarediti delavni čas. Štrajkarji skušajo pridobiti za štrajk tudi delavoe drugih tovarn.
Washington, 3. marca. Southern Railway Co. je prisiljena jutri vzeti 150 delavcev v službo, ker določa novi zvezini zakon samo deveturno delo na železnicah. Železnice so se sicer z vsemi silami upirale novf postavi, vendar zvezina vlada je enkrat odločila v prid delavcev.
GROZEN SAMOMOR.
Gospa Linkov je skočila s strehe.
Včeraj zjutraj je skočila 3 strehe svojega stanovanja Mrs. Linkov na cesto, kjer je pri priči mrtva obležala. Stanovala je v zadnjem nadstropju šestnadstropne hiše na 210 iztočna 96. ulica v New Yorku.
S svojimi je sedela pri zajutreku; naenkrat je vstala s svojega sedeža in povžila zdravila, ktere je že dalj časa rabila po zdravniškem nasvetu. Nato je zapustila sobo, ne da bi kdo kaj slutil, kaj namerava.
Kmalo je slišal njen mož stopinje na strehi in takoj za tem opazil, da je s strehe strmoglavilo truplo na ulico. Takoj skoči po koncu in hiti navzdol in na cesti zagleda ležati truplo svoje žene v krvi in mrtvo. Zdravnik, ki je takoj prihitel na lice mesta, je* konštatiral, da je skoro vsaka kost v njenem telesu zlomljena.
Mrs. Linkov je stara Šele 23 let in zapušča dva sina ter dve hčerke.
Germansko nasilje napram Poljakom.
DRŽAVNI ZBOR JE ZAVRGEL PREDLOG, KI DOLOČA SAMO UPORABO NEMŠKE G A JEZIKA PRI ZBOROVANJIH.
Poljaki preganjajo Nemce iz Rusko-Poljske.
ZNAMENITA MESTNA HIŠA POGORELA.
Berolin, 2. marca. Komisija nemškega državnega zbora je danes pri svoji -seji zavrnila barbarski predlog vlade, ki je zahtevala v društvenih postavah, da se morajo vse obravnave pri javnih zborovanjih vršiti v nemškem jeziku; izjemno uporabo drugega jezika zamore dovoliti le centralna deželna vlada. Ta določba je bila posebno naperjena proti Poljakom v Poznanju in Francozom v Lotaringiji.
Poljaki v ruskej Poljski so pričeli izganjati iz svojih krajev Nemce, kar bi bil pravičen odgovor na njih barbarsko postopanje v Nemčiji. Pregnani Nemci so se obrnili na konzula v Varšavi in na državnega kanclerja, da se potegne za nje pri notranjem ministerstvu v Petrogradu.
V Heidelbergu je pogorela mestna hiša, ktero je najbrž nekdo zažgal. Mestna hiša je bila posebne zgodovinske važnosti, ker je bila zidana v srednjeveškem slogu. Zajedno je zgorelo mnogo važnih zgodovinskih podatkov.
Berolin, 2. marca. Iz Allensteina v vzhodni Pruski je dospelo poročilo, da se je v ječi umoril stotnik Goeben. ki je o božiču pretečenega leta umoril majorja Schoenebeka v njegovi lastni hiši. V zaporih si je pre rezal žile. Stotnik Goeben je imel svoje dni razmerje z ženo Schoenebecka; slednja je Goebena sama napeljala v umor svojega soproga. Fmor je izvršil na prav okruten germanski način. Večer one noči, ko je izvršil umor, se je Goeben zabaval pri Schoenebecku, na kar se je vrnil na svoj dom. Čez pol ure pa se je vrnil zakrinkan in prišel skozi okno v stanovanje majorja, kterega je jednostavno ustrelil z revolverjem. Sprva se je zagovarjal z blaznostjo, vendar so zvedenci dokazali, da je popolnoma normalen. Ženo u-streljenega majorja so spravili v blaz-nico.
POŽIGALCI V OCEANICU, N. J.
Tekom treh mesecev so zažgali v imenovanem mestu 25 hiš.
Oceanic, N. J., 3. sušca. Tekom zadnjih treh mesecev so v tukajšnjem mestu požigi skoraj na dnevnem redu, kajti v tem času se je tukaj pripetilo najmanj 25 požigov. Gasilci imajo vedno obilo posla.
Zadnji veliki požar se je pripetil minoli teden, ko je zgorelo veliko skladišče Cornelija N. Blissa. To skladišče je nekdo zažgal, kajti goreti je pričelo nakrat na vseh straneh in pod stopnicami so tudi našli v petrolju namočene cunje. Mesto je sedaj razpisalo nagrado onemu, kteri vjame požigalce. Dosedaj so jih iskali zasebni detektivi, ne da bi dosegli kake uspehe.
Razne liovosti
iz inozemstva.
ŠPANSKI KRALJ ALFONZO SE NAMERAVA PODATI V GNEZDO REVOLUCIJO-NARJEV, V BAR-C E L O N O.
V Rimu je vzbrahnila nevarna bolezen, oeepnice. Strak ta j cev.
NOV BRZOPARNIK.
Tisoč ljudij brez strehe.
Skupno škodo, ki jo je provzročil požar v Tampa, Fla., se ceni na 800 tisoč. Pogorele so večinoma tovarne in stanovanja tovarniških delavcev. 1000 ljudij je brez stanovanja, 4000 osob je zgubilo delo, ker ao pogorele tovarne.
UMOR IN POŽIG.
Mož in deklica umoflena in vržena na ogenj.
Bordentown, N. J., 3. marca. V bližini tukajšnjega mesta se je dogodil grozovit dvojni zločin. V neki samotni hiši, kjer ni prebival noben človek, so danes našli zgoreli trupli nekega moža in mlade deklice. Najbrž sta padla v roke roparjem, ki so nato svoje žrtve prinesli v omenjeno samotno hišo, ki so jo potem jednostavno zažgali, da bi zakrili vsak sled za seboj. Ko je prišla na liee mesta požarna bramba in ko je bil ogenj pogašen, so dobili na tleh popolnoma ožgani trupli.
Madrid. 3. marca. Varnostne oblasti na Španskem so v velikih skrbeh za življenje španskega kralja in kraljice, ker se namerava par podati dne
12.	marca v Barcelono, ki je gneado vseh anarhističnih spletk. Časopisje svari kralja. Češ, da sedaj ni ngoden trenutek za potovanje, ker je ljudstvo še vznemirjeno radi zadnjega napada z bombo v Barceloni. Časopisje ostro kritikuje ministra Maura, ker je kralju svetoval, naj potuje v Barcelono.
Rim, 3. marca. V Rimu ^e je z veliko naglico razširila bolezen osepnice. Tukajšnja mestna oblast je zaplenila vsa tozadevna poročila listov, ki so poročali o napredku bolezni, ker se je bala, da se vsled tega tujci ne bi zbali prihajati letošnjo spomlad v Rim. Ta naredba je pa imela ravno nasprotni učinek. Ker se mestna vlada tako boji poročati resnico, so se tujci prestrašili, ker menijo, da boleze« še huje razsaja, kot se more dogoati iz pomanjkljivih poročil, sicer oblastva ne bi zakrivala bolezni. V Rimu je tudi zmanjkalo sredstev proti stavljenju koz; naročiti so morali novega mate-rijala iz Švice. Bolnica Santa Sabina, kamor so premestili vse bolnike, ktere je napadla ta bolezen, je sedaj obdana od kordona vojakov, tako da ne more nihče blizu.
Belfast. Irska, 3. marca. Danes so v tukajšnjem pristanišču spustili nov velikanski brzoparnik v morje. Par-nik je -rajen za Holand-America črto in se imenuje "Rotterdam". Njegova tovorna teža znaša 24,170 ton.
Novi brzoparnik Rotterdam je dolg 668 čevljev, 77 čevljev širok in sega 48 čevljev v globočino. Registrovanih ton ima 24.170. Na parniku je prostora za 505 potnikov prvega razreda, 520 drugega razreda in 2500 tretjega razreda. Brzoparnik je grajen Čiirto modernim potom. V zabavo in kratko-Časje potnikov se nahajajo na njem razne knjižnice in vrtovi. Preskrbljen je tudi z vsemi modernimi napravami za varnost potnikov. Novi brzoparnik nastopi svojo prvo pot v New York
13.	junija, in odide prvič iz New Torka 1. julija.
Pariz, 3. marca. Kabinet je določil, da se odpošlje v Maroko nadaljnih 4000 mož kot ojaČenje francoske armade. Ranjence in doslužene vojake bodo pa pripeljali v domovino nazaj. Nadalje je dovoljenih nadaljnih 2,500,000 frankov za vojaške potrebščine v Maroko.
Limoges, Francija, 3. marca. An-toine Thomas, ki je iz francoskih cerkev ukradel za $1,600,000 dragocenost^, je bil danes obsojen na šest let ječe s trdim delom. Njegovo mater in sod ruga so oprostili obtožbe. Njegova dva sinova so obsodili vsakega na dve leti ječe. Ukradene dragocenostij, ki so preje pripadale cerkvi, prevzame sedaj država.
Petrograd, 3. marca. Tukajšnji zastopnik transatlantske parobrodarske črte, Peters, se pogaja z vodstvom rusko-ameriške linije, ktere parobrodi vozijo med Libavo in New Torkom, da se zjedinijo glede prevoznih cen. Več konferenc se je zvršilo že brez uspeha, ker ruska črta se trdovratno drži svojega neodvisnega stališča, da^ si so ponudbe zanjo jako ugodne.
Samomor po pomoti
Dedham, Mass., 2. sušca. Italijan • Rafaele Calibresi se je včeraj prepiral z nekim mladeničem, kterega je potem podil in streljal nanj, nakar je ta padel v vodo, ktera je pa hila le plitva. V tem trenotku si je tudi pognal krogljo v glavo in na mestu obležal mrtev. Italijan je najbrže mislil, da je pri zasledovanju in streljanju dečka ustrelil, radi česar je izvršil samomor. Dečku se naravno ni nič žalega zgodilo.

)
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned an« I published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. V KTOR V AIJ A V EC, Seoretarv. LOUIS BENEIHK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: lOlKTreenwicb 84met, Borough of Manhattan, New York City, N- Y.
Z• leto velja list za Ameriko in
Oanado.........$3.1«)
,, pol leta.........1-50
H leto za mesto New York . . . 4.<*> „ pol leta za mecto New York . 2.00
t, Evropo za vse leto.....4.50
„ „ jx)l leta.....2.50
......................... .	1.75
V Evropo p.jši1jamo .-kupno tn številko-
"GLAS NAK(U»A" izhaja \>ak .lan iz-v rerun i nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") tanned every dav, except Sundays ami Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam Uidi prejšnje bivaiidče .naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvaiu naredite naslov:
'1LAS NAKUDA" 109 Greenwich Street, New York City. feEeaali Telefon: 1279 Rector.
Dolgotrajna kriza.
pretenje predsednika, ako imajo obilo naročil, saj zlat osel preskoči vsako ograjo. Drugi so zopet mnenja, da je [emu krivo, ker imamo letos volitev predsednika. Tudi to mnenje ni povsem pravo. Ako bi bila naročila, bi tovarnarji vsejedno delali kljub volitve- in izrabljali delavske moči. Res je pa, da bi se z velikimi zalogami v tem času ne zakla-dali, ker gotovo ni, kdo pride na površje, iu ako se potem ne prične konflikt na eolninskem tarifu.
Časi se bodo zboljšali deloma, toda v pravi tir pa letos ne pridemo, kakor razmere sedaj kažejo, kajti v to je potreba popolnoma asiniranje financ v obče in politično čisto ob-nebje.
Anarhistična nevarnost.
Kri/a, ktera ji- v mesecu oktobru minolega leta provzročila pičlost gotovega denarja v občem prometu, še traja. Ne smemo pa trditi, da imamo finančno krizo; to smo, hvala Bogu, prestali takoj po novem letu. ali po finančnej krizi je nastala zelo občutna obrtna kriza.
Obrtna kriza je zelo trdovratna; vsa podjetja ali popolnoma mirnjejo, ali pa le toliko delajo, da obdrže najboljše delavce. Ki je države v Zjed. državah, da ne hi bila prizadeta po obrtnej krizi. Po raznih obrtnih mestih ni videti uosiega dima dvigali se iz visocih dimnikov proti nebu in ker tovarne ne delajo, j<- tudi delo zelo pičlo v premogokopih in na železnica! s prevažanjem tovora.
Ako se v našej obširne j deželi moti ali ovira delovanje v železnej obrti, so pot eni takoj prizadeti premogarji in železnice. Y poslednja j krizi, kte-ra je morala priti in jo je dober opazovalec lahko videl, da nastane, ker veliki kapitalisti in dru«_ri sleparji so le preveč svoj obrtni ali špekulativni kapital povodeneli. Kapital po vodeni t i se pravi veliko, veliko več delnic natisniti in jib raipeeati med lahkoverni svet. nego v istini zamore dotična obrt ali trgovina dati obresti in je sploh toliko vredna. Na primer recimo: Kako podjetje nese v resnici na leto $10,000 čistega dobička. ali od £100.000 glavniee, ktera nese f*> prilično 6 odstotkov, ako pa špekulant je to glavnico podvoje, ali celo pot roje, a obrti ne razširijo. {»o-tem ni mogoče plačevati tacih obresti in kapital gotovo ni primeren izdelovalni moči: to se pravi: kapital so povoden i li. večjo vrednost, gotove novce spravili v žepe, lahkoverne ljudi pa ocieranili za večjo svoto. Enačili podjetij kar mrgoli pri nas in nobena postava dosedaj jim ne more do kože.
Poslednjo krizo, ki je nastala, so pa tudi provzročile nektere banke, ker so njim zaupani ljudski denar dajale za zvodenele akcije. Vodje bank so b:li "osobni" prijatelji tacih podjetnikov in ti so dobili — seveda proti komišnu — novce za nič, ali zelo malo vredne papirje, ktere so pa na raznih lw»rzah umetno v ceni visoko vzdignili; veliki kapitalisti so pa to vedeli in gotovi denar iz trga potegnili ter ga spravili v z železom obokane kleti. Posledica je bila: ropot na borzi, umetno visoke cene papirjev so padle, mali špekulantje niso imeli pokritja v gotovini in se zaleteli v banke: nekaj časa so dobivali novce na posodo na menjice, s tem so pa prišle banke v zadrege ter niso zamogle izplačevati vloževal-cem, ker gotovina ni bilo dobiti nikjer.
V New Yorku so ponujali 2 do odstotka v dobrih čekih za gotovi denar, na zapadu pa so baje plačevali 4 do f> odstotkov. Pisalec teh vrstic pozna banko na Wall Streetu v New Yorku, ktera je "naredila" na ta način v treh mesecih $150,000 čistega dobička, a ni jedna večjih bank.
Ko ni bilo mogoče dobiti gotovega denarja, ljudje niso kupovali, zaloge no zaostale in finančna kriza je provzročila — obrtno. Re3 je, da se aemintja kaka tovarna odpre, ali kaj je to proti dva milijona brezposelnih delavcev! ZboljSalo se bode nekoliko, ali zelo bore malo, kmalo, ko bodo farmerji potrebovali delavcev na farmah, ali to je zelo neznatno.
Napačno je domnevanje, da je Roosevelt vzrok sedanje krize, ker je vrgel poleno pod noge velikim tru-atom. Veliki trosti in veliki obrtniki ter Špekulantje se nič ne zmenijo za
DOPISI.
Atentat na policijskega načelnika v Chicagi. če je bil napadalec res anarhist, kar je skoro gotovo, opravičuje nemajhen strah, ki je nastal takoj po umoru duhovna Heinricha v Denver ju, Colo. Zadnje čase je nastala v naši deželi organizirana anarhistična tolpa. Sicer ne smemo vsa-cega posamnega napada pripisovati skupni obsodbi vseh anarhistov; izvršitev posamnih napadov prepusti lo-povska organizacija posamnim oso-bam. In vendar obstoji nekaka skupnost teh napadov in v njih leži bistvo anarhistične nevarnosti, pred ktero ni varna nobena vlada. Te lopove ne drže skupaj nobene koristne ali posebne ideje, temveč le blazni, fanatični pojmi o vladah. Radi tega je iztrebljenje anarhizma veliko težav-neje kot se dozdeva. Vsa sredstva, najhujša in najmilejša. dosedaj niso ničesar pomagala. Kar se je dosedaj zgodilo, je le nekaka policijska kontrola nad osobami, ki so sumljive anarhizma. Toda tudi ta sistem odreče prav tolikokrat, kakor se skaže veljavnim. Anarhizem dobiva vedno nosili privržencev, kterih policija ne n ore poznati in predno se more nevarnost odvrniti, se že z vrši hudo-• delstvo.
Skupnost anarhističnih lopovstev ni vedno taka, da bi bila kaznjiva. V največ slučajih se zgodi lopovstvo i/ osolmega nagona posamnih zločincev, Toda zveza med posameznimi zločini in anarhističnimi nauki je očita. Vendar tej zvezi je le težko priti v okom v naši prosti deželi, ker •i.i anarhistični nauki le tedaj kaz-njivi. če se moti javni mir in varnost. ali če se da iz te zveze sklepati že naprej zločin.
Vendar s takiin postopanjem se ne bodemo nikdar ubranili vedno bolj naraščajoči anarhistični zalegi, ki postaja čimdalje bolj predrzna. Take ideje anarhizma, naj so še tako blazne, se dajo uspešno uničevati le tedaj. če se proti njim nastopi z vsemi možnimi silami postave, s kterimi se mora bojevati tudi proti duhu anarhizma. In zdi se nam, da v tej prosti deželi vse nekako spi in da se boja proti lopovski organizirani ban-di premalo udeležujemo. Nekaj krivde pripada na sedanji čas in na ljudi, da se širijo Mazne anarhistične ideje, kterih osnovni pogoj je tajenje vsake ustavne vlade, od koder je pri osobi brez vsake nravne opore le majhen korak k nasilnemu odstranjen ju vsake avtoritete.
Pogosto se omenja, da narašča anarhistična nevarnost zajedno z naseljevanjem. V očigled številnih lopovstev, ktere so provzročili zadnje dni večinoma novodošli naseljenci, moramo temu mnenju posvetiti precej pozornosti. Toda neresnico trdi, kdor pravi, da je anarhizem posledica preobilega naseljevanja. Tudi med domačini so razvite anarhistične ideje, kakor so med čredo vedno tudi črne ovce. Toda eno dejstvo se da, radi pogostih in ponavljajočih napadov, ki jih zadnje dni povzročajo anarhisti in italijanska lopovska organizacija, z vso pravico izražati: Če je mogoče pri izkrcanju naseljencev ločiti take črne ovce od drugih ljudi j, bi se to moralo vršiti brezobzirno. Seveda vprašanje nastane, če je to mogoče.
Zdrava prikazen je razburjenje, ki so ga povzročili po celi deželi zadnji anarhistični napadi. Žalostno bi bilo od našega prebivalstva, če bi se v očigled toliko lopovščin ne zdramilo iz spanja in nastopilo, kakor mora proti izvržkom človeškega rodu in vsakega ustavnega reda. Pri tem opravičenem razjarjenjn sta pa potrebna mir in prevdarek. V času, ko se čntstva prebivalstva tako lahko spremene do extremnosti, je dolžnost merodajnih krogov, da opominjajo k miru in sva-re pred nasilnim povračilom zločincev.
Pneblo, Colo.
Cenjeni gospod urednik:—
Glede žalostne smrti našega rojaka Josipa Russa, ki je bil ustreljen, hočem jaz nekoliko pojasniti, v kolikor je pač meni znano.
V nedeljo 9. svečana šel je v družbi kacih 6—7 rojakov v eno tukajšnjih predmestij, v kterem žive izključno Slovenci, na neko vasovanje, ali bolje po slovo. (Namenjen je bil drugi dan odpotovati v staro domovino.) Nazaj gredoč po cesti, ki je le slabo ali skoraj nič razsvetljena, šli so po dva in dva skupaj. Pokojni je bil zadnji. Kar poei strel iz revolverja od druge strani ceste in krogija pogodi nesrečnika skozi hrbet v srce, da se takoj zgrudi mrtev na tla. Drugi rojaki, slišavši strel, so jo takoj urnih krač popihali. Le jeden je ostal in se postavil napadalcu, ki je pa tudi na tega streljal; ali vendar ga ni mogel premagati in napadalec je ušel. Potem pride nekaj rojakov nazaj in vidijo tovariša mrtvega. Nesli so ga do prve hiše, ali bila je vsaka pomoč odveč.
Pokojnik je bil doma iz Struške fare na Dolenjskem. Bil je oženjen tri leta; ženo je bil poslal pred jed-nim letom v staro domovino, kamor je bil tudi sam namenjen. Le sreča, da je bil v društvu (sv. Jožefa K. S. K. J.), da si žalujoča soproga nekoliko potolaži in uteši solze.
Napadalca v osobi nekega Ličana se je posrečilo prijeti hrvatskemu policaju Nik. Badovicu.
Vreme je kar najboljše; le pred kratkim ji* bilo padlo nenavadno veliko sne<;a. Ali tukajšnja zemlja ga nikakor ne trpi, moral se je po preteku par dnij umakniti.
Z delom, reči moram, slaba je slaba. V jeklarni se le po malem dela. Rudotopilniee, ktere so tukaj tri, se le v eni dela in tudi ne v polnem obsegu. Eno v najkrajšem času za-pro in to najbrže za vedno.
Pozdrav vsem rojakom, tebi edini slovenski dnevnik pa želim kar največ naročnikov in j »red plačnikov.
J. Koderč.
Sunnyside, Utah.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim, natisnite teh par vrstic predala "Olas Naroda
Kakor po vseh krajih Zjed. držav, smo občutili tudi pri nas gospodar- redu. Vsak vlagatelj naj pove, kje
goni stroje naše papirnice in nam hladi poletne čase; 15 milj od našega mesteca se pa izliva v mogočno reko Columbio, po kteri se je leta 1789 pripeljal kapitan Gray in jo imenoval po imenu svoje ladij e.
Rojaki so z delom tu zelo zadovoljni, ker se jim ni treba ukvarjati s težkim delom, kot je po rudokopih in topilnieali. Krize tukaj ne občutimo. Res, da so nam znižali nekoliko plačo, vendar delamo neprenehoma.
Predpustni čas ima svoj delež tudi v naši naselbini. Dne 9. svečana se je poročil rojak g. Fran Sekne, doma iz Velesovega na Gorenjskem, z gospodično Valentino Bedenk; za družabnika je bil g. M. Jančigaj in družica gospodična Eggie Justin. Poročnega slavlja. ki se je vršilo v veliki angležki dvorani, se je udeležilo mnogo Amerikancev in Nemcev.
Srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki.
Peter Kurnik.
Bear Creek, Mont.
Spoštovani g. urednik:—
Redkokedaj se sliši kaj novie iz našega kraja; tudi sedaj nimam dobrih novic. Z delom gre jako slaba; večjidel delamo samo dva dni v tednu, včasih pa počivamo cele tedne. Pričakujemo vedno boljših časov, pa prihajajo vedno slabši. Veliko rojakov je že odpotovalo iz tega kraja, ker dela ni pa ni. dasi so odprli več novih premogovnikov.
Druzih posebnih novic nimam; če se položaj pri nas spremeni, bodem takoj poročal.
Pozdrav vsem rojakom po Zjed. državah in jim želim kmalo boljših časov!	Blaž Podpečan.
Vače, Kranjsko.
Spoštovani g. urednik:—
Naša zadružna hranilnica opazila je v prav mnogih slučajih, kako slabo se tu gospodari z denarjem, ki se ga pošilja iz Amerike; radi tega Vas prosimo, da sprejmete teh par vi-stic v Vaš cenj. list ''Glas Naroda".
A mesecu januarju smo prejeli iz Amerike 13.262 kron IS vin. vlog, a tako po različnih načinih, da nam je povzročilo mnogo posla. Zato svetujemo rojakom v Ameriki, da nam pošiljajo vloge po splošno znani tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich Street. New York, ktera oskrbi vse denarne, pošiljatve v najboljšem
sko krizo in jo čutimo sedaj zelo občutno. V premogovih rovih delamo samo po dva dni na teden; čez tri četrtine delavcev je že odšlo i/, tega kraja. Torej svarim rojake, da ne hodijo semkaj stradat.
Poročati imam žalostno novico o smrti rojaka Ignaca Zajca, doma iz Velike Loke pri Višnjigori na Kranjskem. Ker v Sunnyside ni mogel dobili dela. se je napotil v drugo mesto; na potu pa je bil povožen od železniškega vlaka in na mestu je bil mrtev. Pokojni je bil star 28 let in splošno priljubljen. K zadnjemu počitku ga je spremljalo pet društev. Bil je član društva sv. Jurija.
Bodi mu lahka žemljica in svetila mu večna luč!
Pozdrav vsem rojakom sirom Zje-dinjenih držav, tebi "Glas Naroda" pa želim najlepšega uspeha.
Anton Vrhovec.
Castle Gate, Utah.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim, da priobčite teh par vrstic v priljubljenem nam listu "Glas Naroda".
Gospodarska kriza, ki jo občutijo v vseh krajih, tudi pri nas ni popolnoma izostala. Se celo nekoliko zbolj-šal se je položaj. Prej smo delali po tri dni na teden, a sedaj že po pet. Vendar zaslužimo komaj za hrano in stanovanje in delamo kot nema živina. Posebno brezobzirni so delovodje, ki groze delavcem za vsak mali prestopek, da ga vržejo na cesto. Svarim torej delavce, naj ne hodijo sem za delom, dokler se položaj ne izboljša.
Vreme imamo prijetno; snega je le malo zapadlo.
Pozdrav rojakom širom republike, tebi "Glas Naroda" pa želim mnogo uspeha!	Jakob Jerin.
Oregon City, Ore.
Cenjeni g. urednik:—
Država Oregon je bila do najnovejših Časov le malo znana slovenskim naselnikom. Šele pred dobrimi dvemi leti so prišli sem prvi Slovenci, ki so dobili delo v tukajšnji papirnici Villanette Pulp & Paper Co. Od tega časa je tukajšnja slovenska naselbina narastla že nad 100 du5 in 14 družin.
Kj-aj tukaj je zelo lep in najbolj romantičen v državi Oregon. Podnebje je jako zdravo in milo ter zgodnja spomlad. Sneg sploh nikdar ne zapade. Mestece Oregon City leži
naj se hrani knjižica in če naj vloge vinkuliramo ter kako. Vsak znesek bodemo posameznikom potrdili s posebno pobotnico. Sedaj obrestujemo vloge po 4y2%, kar je za kranjske razmere obilo. Da je hranilnica zanesljiva, dokazuje to. da vlaga sodišče v Litiji denar mladoletnih pri nas. —
Blagovolite torej, rojaki, priporočati naš denarni zavod, ker to zasluži. Naše geslo je: "Kmet kmetu!", radi tega ves dobiček je kmetski. Blagajnik kmetske hranilnice in posojilnice v Vačah.
Črtice iz ruskega življenja.
Kje je FRAtf MTHIČt Doma je iz Travnika. Pred enim letom je šel v Ashtolo, Pa. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli poročati bratu: Matthew Mihič, Box 22, gri&n, deloma pa na ravnini, po
"Bratje pravičnosti".
(Resničen doživljal Nemca iz časa baltiške revolucije.)
Ob veliki cesti med Petrogradom in Varšavo, v takozvani poljski Li-voniji (Livland), je stala krčma "Rudeči mlin". Bil je krasen kotiček zemlje: tihe gozdne stezice so vodile k jezeru, čistemu kakor zrcalo, objetemu od mehkih, vonjivih travnikov. Ljubki bolmi s svetlim zelenjem in mile dolinice z lepo obdelanimi njivami in čednimi dvorci so podeljevali vsej pokrajini slikovit čar. Tako je prišlo, da sem s svojo mlado ženo — iskaje letovišča — namesto dva dni. kakor sem bil izpočet-ka namenjen, ostal cel teden v "Ru-dečem mlinu", negovan od ljubeznji-vih, nad vse postrežljivih njegovih prebivalcev. Teh je bilo troje: gospodinja Mina Steinfeld, skrbna in preprijazna žena, njen mož Leopold, rudečelas človek sila dolge postave, sila dolgih rok z dolgimi zakrivljenimi prsti, in slednjič širokopleČ ruski mužik (kmet) iz rjezanskega okraja, ki pa se je bil izvrstno nančil nemščine in poljščine. Opravljal je posle hlapca, voznika, vrtnarja, izkratka: bil je za vse pri hiši.
Komaj sva bila v poštnem vozu — poštni promet je v onem, od železnice daleč oddaljenem krajn prav izvrsten — dospela v ''Rudeči mlin", so naju najprijazneje sprejeli. Ravnokar se je bil ustavil naš voz pred krčmo in tu sta hi'stala krčmar in krSmarica na stopnicah in prijazno pozdravljala.
"Dober dan, dober dani" je Ui-
sila gibčna ženica s svetlimi črnimi očmi in temnim ciganskim obrazom. "SobeT Ne!" se je smehljala premeteno in se radovala nekaj časa najine zadrege. "A imamo gnezdeča; gnezdeča za ljube ptice-popotnice... Poldek, vzami no kovček. Kako prav, da smo se danes zakasnili s kosilom! (Bilo je okolo dveh popoldne.) Prosim kar k obedu; miza ie napravljena."
Bila sva zelo lačna in vsa vesela sva stopila z voza — saj tukaj naju je sprejela zares materinska skrb.
Kosilo je bilo zelo okusno: krasni raki, piščeta z novim krompirjem in dišeče rudeče jagode s sladko smetano. Preživela sva, kakor rečeno, sedem dnij v tem dražestnem kotičku in postali smo si z Ijubeznjivima krčma rjema "'dobri prijatelji".
'■Na večer pred svojim odhodom smo sedeli po večerji skupaj na verandi. Gospod Leopold Steinfeld jjain je čital iz nemškega domačega časopisa med drugim tudi o nekem ropu, kjer so se posluževali napadalci nasproti svoji žrtvi najljubeznjivejše vljudnosti... Klepetali smo o tej stvari do devetih in potem sva šla spat. Komaj sva se bila razpravila in legla, ko je rahlo potrkalo na vrata.
"Pozabila sem prinesti vam vodenje zaklical gospe Mine živahni glas pred vrat mi.
Odklenil sem. potem ko sem prosil, naj ne vstopi, predno nisem bil zopet pod odejo. Gospodinja je vstopila z dvema kozarcema vode; postavila je enega na mojo nočno omarico, drugega na mizico poleg postelje moje žene.
"Lahko noč!" je želela nato in šla k vratom.
" Miša!" je vzkliknila naenkrat moja žena s čudno razburjenim glasom. Vrgel sem odejo % sebe in sko-čil pokoneu. a sem v istem hipu o-mahnil sede nazaj na postelj. Moj revolver, kterega sem bil položil pred nekoliko minutami na svojo nočno omarico, je bliščal v roki gospodinje Mine in v istem trenotku sta vstopila v sobo krčmar s svojim velikim revolverjem v roki in hlapec Kiril. ki se je z ostro nabrušeno sekiro postavil na prag.
"Xe bojte se ničesar * *, je rekel krčmar. stoječ sredi sobe. "Ne storimo vam nič zalega, če nas ne bode te motili..." In pri tem je bil že postavil moj kovček na stol in jel brskati po njem.
Oledal sem obraz svoje žene, ki je bil bel kakor blazina pod njo; videl sem. kako se je tresla.
"Pomirite se vendar, dete", ji je prigovarjala kremarica in se usedla k njej na posteljin rob. "Pijte po-žirek vode, ne storimo vam ničesar. Delamo le v prid naše bratovščine... Priznajte sami, da so blagovi tega sveta krivično razdeljeni. Kakor hitro je človek to spoznal, mora gledati. kako opomore temu. Tako je nastala "bratovščina pravičnosti". Opraviti imamo samo z dostojnimi ljudmi. Kakor hitro nam daste svojo častno besedo, da ne poveste nikomur nič o nocojšnjem dogodku, ste varni pred nadaljnimi napadi. Ako bi se vam kdaj kaj enakega kakor nocoj pripetilo, zadostuje, da poveste, da ste že dali svoj delež k zadružni blagajni "bratov pravičnosti" in pustili vas bodo na miru. Morda pa sami želite pristopiti k naši bratovščini ? Tedaj izvolite samo reči in zapustimo vašo sobo, ne da bi vzeli vinarja. Eno pa je gotovo: vsako izdajstvo — vsaka ovadba proti "bratom pravičnosti", ki se dele med seboj, se kaznuje s smrtjo. Citali ste zadnjič po časopisih, da je bil umorjen baron Hahn. Ne verjemite tega. To je delo naših "bratov". Naznanil je bil policiji, da sta ga v Rigi dva naših "bratov" olajšala za 7000 rubljev. Čez deset dnij je bil mrtev. Ali nam morete dati svojo besedo, da ne bodete nikdar imenovali ne naših imen, ne kraja nocojšnjega doživljaja t''
Obljubila sva to.
"Tukaj imate 100 rubljev za na-daljno pot", mi je rekel krčmar in mi izročil mojo za tisoč rubljev olajšano listnico.
"Zanašamo se na vašo besedo!" je ponovil še enkrat.
Naslednjega dne sva zapustila "Rudeči mlin", spremljana od najboljših želj ""njegovih gostoljubnih prebivalcev.
Zdaj, ko sem daleč izven mej ruskega earstva. pa mislim, da sem smel povedati svoj doživljaj.
Slovensko katoliško
podp. društvo
svete Barbare
i4|odln]ene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa«
i dno 31. januarja 1903 v drŽavi Pennsylva
—----,>.
ODBORNIKI:
Predsednik: AliOJZIJ ZAVEilL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Fa KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Bra*« dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kail. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORN1Č, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Purest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
"§1 Telefon 246.	g
| Frank Petkovšek |
I 220 Market!Street,	Waukegan, 111. f
priporoma rojakom svoj	£
^ SALOON, |
v kterem ved d o toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter i in a na razpolago fine smodke.	p
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v p
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.	&
iipiJW^ WW® W^WIII'W ^'w^WWW
POZDRAV.
Ob obrežju Atlantika pozdravljam prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one, ki prebivajo v Se-gundo, Colo., in kličem vsem skupaj: Srečni bili mnoga leta! New York, 3. sušca, 1908.
Ivan Čemetič.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike. posebno pa one v Segundo, CoL, ter larakaj stanujočega mojega brata. Živeli!
New York, 3. sušca. 190S.
Anton Malevac.
Kje je moj bratranec FRAN RU-TAR? Po poklicu je mizar in doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Pred tremi leti je šel iz starega kraja v Chicago, III. Kdor od rojakov zna za njega, ali pa on sam, naj blagovoli poslati njegov naslov: Frank Podrasnik, 4192 Butler Street, Pittsburgh. Pa. (3-6—3)	4
VALVAZOR v nsnje vezan, skoraj nov, je na prodaj. Ve5 pove
Upravništvo "Glasa Naroda*'.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, stanujočim v Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino slovensko gostilno
THE ELECTRIC HOTEL, 0418 Monroe St., Spokane, Waslr^ kjer imava na razpolago čez 40 sob, slovensko kuhinjo in board. Vsakdo bode skrbno postrežen.
Za obilen obisk se priporočava .
John Novljan in Peter Omejc, lastnika.
(10x 3x n ted)
A VSE BOLNE
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!
Kje je IVAN HRIBERNIKJ Pred 9. meseci bival je v Bloctonu, Ala., in sedaj ne vem, *kje se nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. — George Kafner, Box 283, Blocton, Ala.	(3-6—3)
SLUŽBO DOBI
mlada Slovenka, ktero veseli pomagati gospodinji v kuhinji. Plača od $18 do $20 na mesec. Oglasite se pri
John Korn, 1803 South Washington Street, (3-5—3)	Butte, Mont.
Zastonj!
Zastonj!
Predno se Vi kje do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni ir. i-te. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje
"Spoznajmo se"
Kje je moj oče JANEZ SAVRŠNIKt Doma je iz Skocjana na Dolenjskem. V Ameriki je že* 17 let, naj-preje je bil v Kansas City, Kan., in nazadnje pred 8. leti v Chicagn, ni. Ker pa ne vem, kje se nahaja že 8 let, zato prosim eenjene rojake, Se kdo kaj natančneje zna o njem, naj blagovoli naznaniti nje-govej hčeri: Hedvika Rabsel, P. O. Box 103, Keporiia, Wis.
POJASNILO.
Slovencem v Zjed. državah in v stari domovini naznanjamo, da nismo z Anton Adamičem alias Karlinger iz Salamanca, N. Y., v nikakem sorodstvu.
Karol in Ivan Adamič,
New York. Josip Adamič, San Francisco, C al. (3-5—3)
>Mmhw
. " . " — i—i— — M~>i~m~i ii imjij^
Straight, Pa.
(3-6-3) kteri m pretaka reka VUlanatt«, ki m*4* Min*> nughna, debela, a (3-®—8)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Indianapolisn, In d., naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. ALOJZIJ RUDMAN, 2708 W. Walnut St., Indianapolis.
On pobira naročnino za "Glas Naroda** ln posreduje vse druge posle ter ga rojakom toplo priporočamo.
Frank flakier Oo.
Ravno tako dopoSljemo vsakemu, ka cri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi"
ZASTONJ.
Te knjige se dopofiljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor pošteno postrežbo.
Mi nismo Zaraviini zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
Vsaka bolezen je od
TREH SL0VEC1H ZDRAVNIKOV
preiskana tako, da ste lahko zagotovlje-nt, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik, se lahko moti. ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
I Pišite še danes na nas v VaSern maternem jeziku m pošiljajte pisma na
AKADEMiCNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT,
specijalist za notranje bolezni.
Dr. SPILLINGER,
specijalist za diagnostiko.
t America Europe Co.
(OROSI)
2128 Broadway
NEW YORK.

g }


:. '»a -irtffii
i
Jugoslovanska
Katol, Jednota.
dne 24. janu»ij& 1901 ▼ državi
Sedež v ELY/MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoi, 0478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitta-fcurg, Pa.	|
Glavni tajnik: Jurij L. Brofi«, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maka Kržižnik. L. Box 3S3, Book Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 1<)5, Ely, Minn
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadaoroega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. AJojxij Virmnt, EL nadzornik, Cor. 10th Avenua & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, ELL nadzor&ik, Box 641, Eveleth, Minn
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet,
Calumet Midi.	v t [ Ivan KeriiAnik, IL nadaornik, Box 138, Burdine, Pa.
Janex N. Goaar, HL porotnik,	711) High Street, W. Hobokeo, N. J.
Vrhovni »dravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street,
0oliet, IIL	_ |
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnesra tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe-
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti-
KRANJSKE NOVICE.
Zblaznel je mizarski [mmočnik ruski podanik Vasilij Lebidov, stanujoč na Tržaški ce^ti št. 1 v Ljubljani. Na-vedenec je hodil ponoči ob p»>lu 32. po Tržaški cesti bos in v spodnji obleki in ko so ea potem privedli v osrednjo policijsko stražnico, je bila obveščena r«--ilna postaja, od koje sta vra. dva J člana odpeljala v deželno bolnico na opazovalni oddelek.
Velika nesreča bi se kmalu pripe- -tila v HotedrŠiei. Na Logu je vrtal neki posestnik veliki kamen. Ker je pa pri basanju mine gotovo prebil vrvico. < ktero se u^'jre smodnik, se ta ni užgal, ali kakor pravijo tam: mina se je potajila. Ta posestnik pa je kmalu na to šel isto^potajeno mino razbasavat s svedrom, ki <ra rabijo ta wtanje kamenja. Ko je privrtal do smodnika, se je smodnik užgal. Neka deklica se je lahko poškodovala, drugim pa vrglo pf -ek v oči. Sreča je bila, da kamena ni razneslo, kajti ko bi «ra, bi bila gotovo še večja nesreča.
V Kočevju je dne 14. februarja kupil nek Peruzzi za "Zvezo slovenskih posojilnic" hi>o na glavnem traru v mestu od Ernesta Petsche za 80,000 kron. Vse Kočevje je radi te?a pokonci. Priredili so mu demonstracijo. Govori se, da mislijo v tej hiši ustanoviti posojilnico in čitalnico, gostilna in prodajalna je pa že notri.
PRIMORSKE NOVICE
Vojaški konji v Furlaniji. Domobransko poveljništvo št. 4 v Celovcu razdalja brezplačno posestnikom in drugim po Furlaniji, ki morejo vzdržati konje, močne gorske kojje visoke 140 do 150 cm. Po šestih letih postane konj last dotičneea posestnika*. Oni, kteri dobijo konje, so obvezani na zahtevo vojaškega poveljništva v Gorici postaviti mu konje na razpolago tekom 24 ur. Vojaška komisija bo pregledovala konje vsako leto ter bo za one, ki bodo najlepši, dajala premije po 10 K.
Volka je ustrelil blizu Cervinjana na Furlanskem neki kmet v trenotku, ko je hotel pobegniti volk s kuncem v gobcu skozi okno hleva. Volk. ki se je pritepel z gorovja, je bil provzro-čil že mnogo škode med drobnico v celem okraju.
Istrski železniški projekti. Mestno zastopstvo v Omaku je poslalo na železniško ministerstvo e spomenico, v kteri se zahteva gTaditev železniške proge, ki bi vezala mesto Omak in pristanišče v Reki in v kteri spomenici se poudarja gospodarski* pomen projekta zvezne železniee Reke z enim najboljših istrskih pristanišč. Upa se, da se po zgraditvi projektne prog« Poreč-Kanfanar ta združi z imenovano progo Omak-Reka, tako da bi bil Poreč zvezan z Reko, a čimer bi istr-fcka železniška mreža bila kompleti-Tana. kot se želi.
Štajerske novice.
Krvava zabava. V Zupetincih na Štajerskem je bila v Borovi če vi gostilni zabava, pri kteri je pa tekla kri. Fant Martin *J—' * * " *---*
mokresom in zadel pri tem nekega Fradla v nogo. Pri splošnem pretepu je bilo več krvavih glav. Razgrajači so kmalu nato v neki drugi gostilni razbijali s koli in ko so jih pometali na cesto, so bombardirali hišo s kamenjem. Obsojeni so bili: Anton Lov-rec in Fr;ine Rižnar vsak na 4. Lovrenc Kukovec na 3, Martin Zelenko na dva meseca ječe, Ludvik Rižnar pa na 14 dni zapora.
Tatinski poročni par. V neki nemški trgovini v Celju -o aretirali nekega ključavničarja iz Žalca in njegovo nevesto i7 Frankolovega. ker so spoznali na njima obleko, ki je bila nedavno pokradena pri veTeposestniku Težovniku (Vervega) v Arji vesi.
Zaprli so v Mariboru 851etnega Ev-trena Miillerja iz Szegedina, ker je dva človeka opeharil za par deseta-kov. MiilJer je izgnan iz Avstrije.
Voz je padel v Strasgojncih na Štajerskem na lTletno Terezijo Hleb, ki -o jo po daljšem trudu mrtvo potegnili izpod njega. Dekle je bilo deloma zmerkano. deloma .-e je pa zadušilo v obcestnem arku, napolnjenem z vodo. kamor je padel voz.
Štrajk koristk. V Mariboru so stopile koristke ondotnega gledališča v ;trajk, ker niso bile zodovoljne s ka-pelnikom Weinerjem. Intendant je hitel posredovati in res se rrn je posrečilo. da so koristke prenehale štraj-kati. Eno so odpustili, pa baje ne zaradi štrajka.
koroške novice.
Pri "ekserciranju" ustreljen je bil
v nedeljo, 16. febr. hlapec Wriesnig v Waltendorfu pri Celovcu. Trije hlapci, Wriesnig, Porč in Goš so se vežbali po vojaško, med kterimi je imel poslednji tudi puško. Wriesnig je bil poveljnik tega "krdela" ter je dal povelje "ogenj". Goš je pomeril in ustrelil ter zadel poveljnika samega, kteri je od kroglje zadet, se zgrudil mrtev na tla. Seveda bo imelo to "ekserciranje" slabe posledice za hlapca Goša. ker je imel puško ostro nabasano.
Utopljenko so našli v vodi pri Fre-žah. Pri truplu, ktero je začelo že gnjiti, so dobili znesek 50 kron, dru-zega nič. Domneva se. da je ženska, vračajoč se iz semnja, zašla po noči v potok in utonila. Samo to je Čudno, ker žensko popred niso dobili, pa tudi iz okolice nobeden po kaki izginuli ženski ni vprašal. Ženska je priletna.
Simon Janežič umrl. V Celovcu je nenadoma umrl bivši mnogoletni in velezaslužni ravnatelj družbe sv. Mohorja Simon Janežič v starosti 67 let. Pokojnik je bil najprej oficir, a j© šel kot nadporočnik pred mnogimi leti v penzijo in je posvetil vso svoje moči družbi sv. Mohorja, kteri je z modrim gospodarstvom pripomogel do lepega razvoja in znatnega premoženja.
Brezsrčnež. Voznik Konrad Maier iz Peska pri St. Vidu na Koroškem je 9 težko obloženim vozom povozil starega berača, ki~*je ves krvav in z zlomljenimi udi obležal v snegu in blatu. Brezsrčnež se pa ni nič brigal za reveža, ampak peljal dalje. Šele čez dolgo Časa so našli ljudje berača »ko«* aesawestnega na cesti in g«
spravili na gorko ter potem v bolnišnico.
Vilice je požrla. Pri Sv. Krvi na Koroškem so pred dobrim letom zapazili pri neki kravi, da ima na prsih poleg leve noge veliko luknjo, skozi ktero j*e prihajala najbrž iz želodca klaja in voda.. Krava je imela okoli luknje veliko bulo, ki ji je povzročala pri dotikanju velike bolečine, kakor se je videlo iz gibanja živali. Ni se vedelo, odkod vse to. Zdaj sta se pa pokazali pri luknji dve železni konici od namiznih vilic in ko so ju vlekli ven, so res potegnili z njima še ostali konec vilic, držaj. Dva roglja manjkata. Uboga žival je najbrž že pred več leti na paši požrla vilice.
Posknšen samomor. V Celovcu je oddal tri strele v se neki artilerijski poročnik iz Gradca. Ranil se je smrtno. —
HRVATSKE NOVICE.
Konkurzi na Hrvatskem. Sodnija je proglasila konkurz nad trgovino Schwarz in Spitzer v Osjeku. Pasiva znašajo okrog 100,000 kron. — Tudi trgovca S. Rechnitzer je zadela ista usoda.
RAZNOTEROSTI.
Kako so večkrat veliki ljudje raztreseni. Znanih je prav mnogo primerov. kako so bili večkrat veliki ljudje, genialni pri svojih delih, raztreseni. Italijanski učenjak Lombroso pripoveduje. da se pri velikih učenjakih in genialnih ljudeh vobče poraja neka majhna duševna bolezen (amnezija), in navaja za to nekaj primer. Da kdo namesto da bi potrosil papir s peskom. <ra polije s črnilom. — to je navadna stvar. Taka pozabljivost je premajhna. da bi koga nazvali zaradi e-ea 7.1 učenjaka. Znana je tudi zgodba o profesorju, ki je mimo obzidanega vrta pri>el do železnih ograjastih vrat in tamkaj gledal skozi ključavnico na vrt. ker je mislil že prej. da v obzidan vrt ne bo moč gledati drugače ne-«0 skozi ključavnico. Slavni Newton je nekoč, kakor izpričuje Breveto, začel si tlačiti pipo s prstom svoje nečakinje, ki je ravno sedla zraven nje-ira. Učeni Rele je razlagal svoje ideje 11a dolgo in široko, ali je vselej na koncu pristavil: "Toda to je moja skrivnost, ki je ne odkrijem nikomur." Nekoč je tolmačil svoj eksperiment z besedami: "Ali vidite,- gospoda. ta kotel na oglju? Ako bi le /.a tnenotek nehal mešati, pa bi se zgodila eksplozija, da bi mi vsi odleteli v zrak." In pri vsem tem je pozabil na mešanje in res se je zgodila nevarna eksplozija. V globoke misli zatopljen sloviti Amper ni opazil, da
mu je ušel konj, ki ga je vodil on za uzdo. Vladika Mister je imel navado, da je vselej, kadar je šel z doma, pripel na vrata listek: "Gospodarja ni doma." Nekoč se je vrnil, prečital na vratih, da gospodarja ni doma in rekel: "No, zdaj moraim pa še tega čakati in stal je pred vrati, dokler ni dočakal svoje lastne vrnitve. Zopet i neki veliki matematik pa je začel na zadnji del voza pisati neko formulo, pri čemer so voz odpeljali, on pa je tekel za njim, dokler ni dovršil formule. O nekem botaniku govore (pa to bo najbrž pretirano), da je nekoč, ko se je imel odpeljati, posadil svojega lepega konja na sedež v kočiji, sam se je vpregel spredaj in vlekel voz. Treba bi bilo še, da bi bil pri prvi gostilni, — da bi bila stvar bolj verjetna — gospod profesor šel v hlev, konj pa v sobo.
Iz kitajske kuhinje. Ko je bil Mon-tigny francoski poslanik v Pekingu, povabil ga je nekoč ugleden mandarin h kosilu. Gostitelj se je trudil, da poslaniku predloži najizbranejša jedila, ki jih premore kitajska kuhinja. Mon-tigny je sicer prinesel s seboj precejšen apetit, toda sit je postal že pri samem Čitanju jedilnega lista, ki je napovedoval konjske ledvice, netopirje, umetniško pražene pajke in pečene bele miši. Poslanik se ni dotaknil nobenega jedila, kar je seveda opazil mandarin ter rekel z ljubeznivim nasmehom: 'Ekscelenea, pri prihodnji jedi se bodete lahko odškadovali!" Poslanikovo upanje se je oživelo, toda le za kratek čas. Prinesli so namreč na mizo skledo rakov, na vrhu pa pečenega psa. Vkljub diplomatičnemu zatajevanju ni mogel poslanik prikriti prestrašenega začudenja. "O." je menil ljubeznivi mandarin, "ako opustite tudi to jed. me bodete res užalili, zakaj prepričan sem, da imate radi psa. Saj je pes vendar prijatelj človeka." Rezigniran.t so je vd°l diplomat v svojo usodo ter si vzel — raka.
Zagoneten dogodek. Erlavska poli-iija je dobila dve brezimni pismi, v Kterili se pripoveduje, da sta dva zakrinkana človeka zgrabila ponoči babico Wester ter jo prisilila, da je šla
njimi zavezjfrih oči. Prišli so v hišo, kjer je ležala loletna deklica pri porodu. Ko se je dete rodilo, zapovedala sta zakrinkana moška z revolverji v rokah babici, naj dete zadavi, kar je a tudi storila. Nato sta ji dala 200 nark ter jo zopet zavezanih oči odvedla v njeno stanovanje. Policija preiskuje tajinstven dogodek, toda babica trdovratno taji, češ. da je vse -kupaj izmišljena bajka.
Koliko škode napravijo kunci v Avstraliji. V Avstraliji se je neka vr-
VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO — OZDRAVITI —
Ako se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
o<l Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku, da bode v pomoč vsim slovencom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč in da jih ozdravi od boleznih, katere dnijri mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti.
"Bratje Slovenci"
Ni Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakoršnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov.
TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in 011 Vam bode v vsakem oziru naj bolje svetoval, kako tla se bodete hitro in popolnoma ozdravili.
Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan.
Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO XE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili 111 katere drugi zdravniki nikakor niso mo<di ozdraviti.
ANTON HREBINEC, P. O. Roekvale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih bolezni po celem telesu.
IVAN PAVK IČ, Meclans Camp No. 2, North Bend. Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOVI!Box 21, Prvor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu.
en v
M. STOJčl<X 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljet dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu. MILAN PREBILI0,4-924- Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni.
i <
ZATO BRATJE SLOVENCI"
Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnikdP pišite na
Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute,
da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi §amca in nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo.
Pišite brez kakega prikrivanja v Vašem materinem jeziku in pisino pošlite na:
Dr V. 8BORDONE* 8 UlMVeTSal M €(11 Cd I iRStltUtC
30 WEST gath. STREET, (near Broadway) HEW TORE, N. T.
Uradne ure so od 10 do 12 dopotadne in od 3 do 6 popoludne. V torek in soboto ut v«i*r od 7 4*ha* V iwdyljo—mood AO do 1 popoludne.
sta kuncev tako razmnožila, da groze upropastiti vse kmetijstvo. Vladni inženirji se bavijo že dolgo časa z vprašanjem, kUko uničiti te živalice. Vlada je žrtvovala v ta namen ^pet milijonov kron. Nastavile so se na raznih krajih posebne mreže, v ktere se vlovi vsak dan na stotine kuncev. Na ta način se vsaj nekoliko zmanjšuje število teh nadležnežev, dasi se jih vsak dan tudi naplodi na stotine. Ker je kunčevo ifieso prav tečno, bi ga radi začeli izvažati v Evropo in Ameriko.
Nemški princ je povozil delavca. Nemški prine Eitel Friderik je povozil s svojim avtomobilom nekega delavca na biciklu. Delavec ima pet hudih ran in pretresene možgane.
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 20. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1909. Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. zv.
2.	Presv. Srce Jezusovo, molitve-nik.
i
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.
5.	Slovenske večernice, 61. zv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naroČimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 1 109 Greenwich St., New York, N. Y PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Pošta nam je vrnila 3 zavitke Mo- i horjevih knjig, ktere smo registrovano poslali, in sicer na: Rudolf Rem-iak, Forbes, Colo., Frank Fnrlan, ' Valley Junction, Wash., in Josip' Jadan, Mannor, Pa.
Kdor od teh rojakov želi imeti svoje knjige, mora nam 80 centov v poštnih znamkah poslati, ktere «mo morali za vraenje registrovane pošiljatve v znamkah na dotični urad poslati.
Upravništvo "Glasa Naroda".
(28-2—5-3)
■ ■ ■ * - —-------------"iva.uijuu
iaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli med Slovence.
M
■ss
g
Slovencem in Hrvatom pri-
poiočani svvj
I SALOON
jš v obilen poset. Točim vedno ^ svtie pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine smodke.
Rojakom pošiliam denarje v staro dlomnvinn
hitro tn poceni.
PoDiram naročnino za -'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku.
Z velespoštovanjem
3	Ivan Govže, t
1	Ely, Al inn. g
m
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega 'zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko zpamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisiuženi denar.
Zatoraj rojnlci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. H. Y.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravnistvo ne uredništvo.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^^LBISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leisy pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar<jii 6102 Si. Clair Ave. N.teZ. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
A V ST RO A M E RIKA N S K A ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-as Najpripravnejša in oajceoejša parobrodoa črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vsf spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, % ARGENTINA.
V mesecih majn in jnniju se bodeta zgoraj navedenemu brodoyju pridružila ie dva draga nova potniška parnika.
Cene vožnib listkov Iz NEW Y0RKA za III. razred so dir,
TRSTA..............................................$28.—
LJUBLJANE........................................$28.60
REKE...............................................$28»_
ZAGREBA..........................................$29.20
KARLO YCA........................................$29.25
II. RAZRED do TRSTA ali RE KE.........................'.........$55.—
Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street new tok.
Rodbina Polaneških.
Eon: an. poljski spisal H. Sienkiewic*, poslovenil PodxmvskL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Xa Marico je napravila ta novica velfk vtisk- Hotela je še vpraševati dalje, toda ko ji je Pola noski dejal, da ae ve ničesar več in da bržkone šele čez nekoliko dni pride natančnejše poročilo, je jela tožiti o usodi Os-novrskega. ki ga je imela zmerom rada, in se hudo vati na gospo Anico.
4'Mislila sem, da si jo pridobi in naveže nase z vso udanostjo, toda ni ga vredna, in Swirski trdi prav v tem. kar pravi o ženskah."
Toda nadaljnji razgovor jima ustavi gospod Plawicki. Zgodaj je bil obedoval v gostilni, in prišel pravit "veliko novico*', ki jo je bil slišal tudi •n, ker so govorili o njej po vsem me-atu. Polaneški je sedaj spoznal, da je •toril prav, ker je bil pripravil na to m »o jo soprogo, zakaj že v pripovedovanju gospoda Plawickega je pridobila stvar kaj živ« bane. Gospod je sicer omenil v svojem pripovedovanju nadela in "nekdanje matrone", toda očividno ga je veselilo, da se je pripetilo nekaj, kar zbuja splošno pozor-■o^t — očividno pa je zrl na to s smešne strani, zakaj rekel je naposled: "No, toda to je odločna ženska! Žaljivka! Kdor je na bojišču, je vsak sovražnik! Nikomur ni prizanesla, nikomur, nikomur! Bedni Osnowski, toda prizanesla ni nikomur!"
Ob tem je dvignil obrvi ia pogledal Marico in Polaneškega. kakor bi se hotel prepričati, ali sta razumela, kaj naj pomeni ta "nikomur". Toda na Maričinem licu se je zrcalil upor.
"Stanko," je dejala, "kako je t«, »se ne le sramotno, nego tudi gnusno!"
XVIII.
Po obedu !>e je Polaneški napotil h gospodični Heleni. Zawilowski je že aosil na čelu črno paso p širokim ob-ližem na sredi, ki je zakrival rano. V govorjenju je vsak hip obtičal in gledal po strani, vobče pa se je popravlja! čimdalje bolj in se smatral že za zdravega. Zdravnik je tudi zagotavljal, da znamenja, ki so mu še doslej ostala od rane, izginejo brez sledu. Ko je Polaneški vstopil, je sedel mladi mož pri mizi na globokem naslanjaču. kjer je bil sedeval nekoč stari gospod Zawilowski, ter zaprtih oči poslu "al pe-mi. ki mu jih je čitala gospodična Ratkowska.
Or. a je zaprla knjigo, ugleda v.> i <ro-sta. —
"Dober večer, gospodična!" reče Polane-ki, "Kako -e imaš, Ignacij? Vidim, da sem vaju motil v Čitanju. Kaj čitate lepega T"
"Gospodična Ratkowska obrne h knjigi ?!avo kratko ostriženo (imela je prekra-ne !a-e. toda ostrigla si jih j^. da je niso ovirali, ko je stregla bolniku) in odgovori:
pe-rni y. .spoda Zawilowske-
ga."
"Svoje pe-nii f»>sluša-?" vpraša PolaneAki nasmehoma, "no, kako ti ugajajo?"
A Zawilowski odgovori:
'' Poslušam jih. k-.k-r r bi bile moje. *'
Cez trenutek doda. govoreč po<"asi in težavno:
"Toda pisati hočem iznova, ko popolnoma okrevam___."
In bilo je videti, da «ra je ta misel močno genila in da je bil gotovo že često govoril o tem, zakaj gospodična Itatkowska je dejala, kakor bi ga hotela izpodbuditi:
"A prav tako lepo in Že skoro."
On se ji hvaležno nasmehne in u-molkne.
Toda v tem hipu je stopila v sobo gospodična Helena. Stisnila je roko Polaneškemu in dejala:
"Kako me veseli, da ste prišli. Hotela *ra se posvetovati z vami...."
"Na razpolago sem vam."
"Ne tako. Prosim, pojdite v mojo sobo. V
Pospremi ga v drugo sobo, mu ponudi naslanjač in mu sede naproti. Molčala je, kakor bi zbirala misli.
Ko jo je Polaneški pogledal pri luči, je sedaj prvič zapazil n&koliko srebrnih niti v njenih svetlih laseh in se spomnil, da nima ta ženska niti trideset let.
Ona pa je jela govoriti s svojim hladnim, toda odločnim glasom:
"Ni to pravzaprav prošnja za svet, nego več za pomo$ mojemu sorodniku. Vem, da ste mu odkritosrčen prijatelj, * vrhutega ste pokazali ob smrti mo-jeag očeta toliko iskrenosti tudi meni, da vam ostanem hvaležna do smrti. Tudi sedaj hočem govoriti z vami bolj odkritosrčno, nego bi govorila a kom dnigim. . Iz zasebnih razlogov, ki se jih nelem dotikati in o kterih vam morem samo reči, da so močno bolestni, »em se odločila, da si osnujem drn-
sračen, dokaj primernejši način življe-uja. Bila bi ga osnovala že prej. ali ■ dokler je živel še oče. ni bilo mogoče. Potem je prišla ta nesreča! Zdelo se mi je, kakor bi mi velevala dolžnost, da ne zapustim poslednjega sorodnika. ki nosi naše ime in do kterega ^in sicer gojila odkritosrčno in iskreno prijateljstvo. Toda sedaj je otet. hvala Bo.su. Zdravniki so porok za njegovo življenje, in ako mu je Bog dal nenavadne zmožnosti ter ga odločil za velike stvari, ne bo nič oviralo njegove naloge."
Umolknila je, kako* bi se bila zdajci zamislila v kaj. Nato se je zdramila in nadaljevala:
"Toiia prav s tem je moja poslednja naloga končana in laliko se vrnem k prejšnji nameri. Ostaja le še premoženje, ki ga je obilno zapustil moj oče in ki ga jaz ne potrebujem za bodoče življenje. Ko bi ga mogla smatrati za svojo last, bi ukrenila z njim morda drugače; ker je pa to rodbinsko premoženje, sodim, da ga nisem upravičena obračati v druge namene, dokler še živi nekdo, ki nosi naše ime. Ne tajim vam, da me vodi tudi naklonjenost do mojega bratranca: mislim si pa. da delam pred vsem drugim to, kar mi veleva vest in pri tem izvršujem voljo očetovo, ki ni utegnil razdeliti svoje imetje, ki pa je hotel — vem to kar najodločneje — del premoženja zapustiti Ignaciju. Odrečem se dediščini sama, ne tolikanj, kolikor je mislil oče, pač pa vzamem nekoliko več. nego potrebujem. Drugo naj po leiluje Ignacij. Darilno pismo je že napisal po vseh zakonitih predpisih gospod Konowicz. Obseza to hišo. Jasmin, zemljišče v Kutensku. posestva na Poznanjskem jn glavnice, razen onega dela. ki ga puhtim sebi. in one.ira dela, ki ira odločim gospodični liatkowski. Tu gre samo za to. da se to darilno pismo izroči Ignaciju" Vprašala sem že dva zdravnika, ali ni še prezgodaj in ali ne bi mu škodovalo irenutje. Oba sta mi porok za to. da ne in da more vsaka prijetna novica le blagodejno uplivati na njegovo zdravje. Ako je tako, hočem to r-toritl takoj, zakaj mudi se mi."
Rahlo se je nasmehnila. Polaneški ji >tisne roko in jo vpraša, na da bi tajil ginjenosti:
"Draga gospodična, ne vprašujem iz radovednosti. Kaj namerjate?"
Ona pa očividno ni hotela odgovoriti naravnost; zato je rekla:
"Človek ima zmerom pravico, da
zateka pod varstvo božje. Kar se tiče Ignacija, je dobrega srca in ple-r::<-rute^a značaja, ki mu ga ne pokvari premoženje; toda to premoženje je veliko, on pa je še mlad in neizkušen. torej živeti začne v povsem drusrih razmerah, zato sem hotela naprositi vas kot vrlega moža in njegovega prijatelja, da ga vzamete v svoje, varstvo. C u vajte in branite ga hudobnih ljudi, a sosebno mu privabljajte v spomin, da je njegova dolžnost pihati in delovati nadalje. Meni je šlo iit- le za njegovo rešitev, nego tudi za rešitev njejrovih zmožnosti. Naj piše, i.aj je delaven član družbe, ne le za -amesra sebe, nepro tudi na hvalo in pomoč ljudem, ki ugonobe sebe in svoje zmožnosti."
Zdajci ji ustnice oblede, roke se ji -ti-nejo in glas ji obtiči v grlu. Videti je bilo skoro, da obup, nakopičen v tej du^i, še razbije vse ovire, toda trenutek kesneje se je premagala, in -a,:no stisnjene roke so pričale, koliko truda jo je stalo to.
Polaneški, videč njeno muko, je sodil. da bi bilo najbolje dati njenim mislim drugo smer, jih obrniti na praktične in sočasne reči, torej je dejal:
".Seveda nastane velika izpremena v Ignaeijevem življenju, toda pričakujem tudi jaz, da nri bo le v prid____
Ako ga človek pozna, ne more soditi lrugače. Ali pa ne bi mogli odložiti tega daru za leto dni ali vsaj za pol leta?"
"Zakaj?"
"Iz razlogov, ki ne tiče v Ignaciju samem, pač pa so lahko v zvezi z njim. Ne vem, ali ste že čuli, da ne ho poroke gospodične Castellijeve s Kopovvskim in da je situacija teh žensk zategadelj zelo težavna. Raz-drši zakon z Ignacijem, sta razburili proti sebi javno mnenje, in sedaj ji iznova pero človeški jeziki. Za njiju bi bilo znamenito izhodišče, ko bi se vrnili k Ignaciju, in mogoče je soditi, da bi se poiskusili vrniti, ko zvesta o vašem daru. Ignacij pa, zlasti po tako kratkem času in še tako oslabel, kakor je doslej, ne vem, ali se ne bi dal pregovoriti"
Gospodična Helena pogleda Polane-škega z napeto pozornostjo. Premici i vši to, kar ji je dejal, odgovori:
"Ne. Slutim, da bo Ignacij ravnal drugače."
"Domišljam si, kaj hočete reči, toda pomislite, da ji je bil neizrečno vdan, tako da ni hotel pireživeti njene izgube."
In tu se je pripetilo nekaj, česar Polaneški ni pričakoval. Zakaj gospodični Heleni, ki se je znala premagovati ter bila skoro stroga sama proti sebi, eo onemoglo omahnile shujšane roke in rekla je:
-sv
i • m A ^ ^
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in botne ude z
Dr. RiCHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Espeller 20 let drugod iD tukaj ziibomjmi vspe-lii v slučajih reuiuatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
_0 Rev. H. W. Freytag, Hamel, 111.
Na vsaki steklenici je ^JAnaša varnostna znamka
"sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah P. Ad. RICHTER&CO
215 Pearl St., New Yori.

"Ha! ko bi bilo tako.... ko ne bi
bilo zanj druge sreče nego v njej----
Oh. dragi gospod, vem, da tega ne bi smel storiti, vendar pa so na svetu močnejše stvari, nego je človek, pa so tudi take, ki so neizogibno potrebne za življenje, in vrhutega. ..."
"A vrhutega se človek še vedno lahko poboljša, dokler živi."
"Nisem si mislil, da začujem kaj podobnega od nje," si je mislil Polaneški.
Glasno pa je dejal: "Pojdiva torej k Ignaciju."
Zawilowski je prejel poročilo najprej začuden, a potem vzradoščen, vendar pa je bila to le nekaka notranja radost.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. *
Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujoeih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne S. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 190S:
Predsednik Fran Kres se, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Borštnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny.
I.	tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
II.	tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny.
Delesrat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Odbor:
Fran Valant, 54 Troy Hill Bead, Allegheny.
Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny.
Ivan Krosovic, 23 Troy Hill Road, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Gašpar Pelko 101 Villa St.. Allegheny.
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA	%
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.	'/fc
gaioa s posodo vred.	Jsk
Dobro belo vino od 6o do 70 ct.	Iflfc
* galon s posodo vred.	kj*
Izvrstna tropavica i d $2.50 do $3	fSj galon s posodo vred. Man) nege lO galon naj nihče ne naroča, ker marje ko-
ličine ne morem razpošiljati.	Istf
Compagnie Generale TiansatMlpe.
(Francoska parobrodna družba.)
Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo den»r, odroma Money Order. Spoštcvanjem
r , Nik. Radovich,
Martin Geršiča, p, ^ »M Vermont St, San Francisco, CaL
tako se obrni na
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih

i Pozor rojaki!
i obilo
obilni obisk.
w w ^ w
w 1» \
Naravno in fino Concord vino prodajam galon po 50 centov, v*Za obilo naročil »e priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 3G3 Nottingham, O.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvaton. kteri potujejo Sec Duluth, Minn., pri poročamo načega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
Ml WEST mOBIOAK »T.,
duluth, mmr.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje pootrežen.
Poiilja denarje v staro domovih naj čeme je in najhitreje po maiem pc sredovanju- Zastopa nas v vseh pc slik; torej pazite, da se ne rsedet-na lim laskavim besedam ničvredne že t, kterih v Duluthu tudi ne manjk« Spoštovanjem
FKAXK ftAJLSHK GO
--------- ---------
JOHN VENZLJL, 1017 e. 62ad Street, N. E-, Cleveland. OhU izdelovalec -kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zah te vanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $46. PloSče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi ploSčeiz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $15 do $80.
Pozor Rojaki!
Noroiznaj deno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.t da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom novembra čez
3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 19^6. čez
80 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
0) C
ta a) u
JO
O
a> 'P
cd >«
> N
4

Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni H o tel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnejra doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojsovič, Johostovn, P«.
registr. zadruga z neom. zavezo
v LJUBLJAIN1,	Kongresni trg št. 15
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
3	01
4	lo
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi ulo/nik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4% naložen denar se za celo leto j>r«je podvoji nego po 4% in za 3 leta preje nego naložen po 4 J0'
Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Po&iljatve za {Zjed. države posreduje tvrdkfc FR. 8AK8EB CO., 109 Greenwich St., New York.
Upravni svet
[! Zvišanje^obrestne mere.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom t S an Francisco, C al., is okolici naznanjamo, da je
Mr. IVAN STARIH A. 2000 19th St., San Francisco, CaL, naš zastopnik in pobira naročnino sa "Glas Naroda" ter ga vsem prav toplo priporočamo.
FRANK SAKSER 00.
MARKO KOFALT/
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodoe listke za v stari kraj ca vse b< ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga fp-Jakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
""T ^
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:;
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči<
"LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,0U0
"La Lorraine" "La Touraine" ,
"La Bretagne"......
"La Gasgogne".....
. 12,UOO	„	25,000
...............10,000	„	12,1)00
............... 8,000	„	9,000
............... 8,000	,,	9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki •dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Aorton St., N. T.
•LA SAVOIE "LA PROVENCE La Bretagne *LA TOURAINE »LA SAVOIE
5. marca l«6t *LA PROVENCE	9. aprL 1900.
12. marca 1«Oft *LA LORRAINE	16. apr. 1908,
1». marca l»0f *LA TdCRAINE	23. apr. 1908.
2«. marca 19M *LA SAVOIE	30. apr. 1908.
2. aprila 1901 *LA PROVENCE	7. maja 1908.
Painika z z ve/.do zazitaiuovaiti imajo po dva vijaka. M. W„ Kozminski, generalni ngent za zapatl
71 Dea»>orn St., Chigaco.
ROJAKE, NAROČAJTE SE NAJCENEJŠI DNEVNIK!
HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN
^	_________________Jsi „
GP" Velika zaloga vina Irt žganja,
IVI arija Orill
Prodaja belo vino po........'70c. gallon
,, črno vino po........50c. „
Orožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za.......S12 00
ali 4 ga 1. (sodček) za.......... $10.00
Za obilno naročilo se priporoča
Marija Orill, 5308 St. Clair Are., N. E.,	Cleveland, Ohio.
mm
N
S<
9> 3
O cr •"t a
CP r*
3 A
3
<t
n
NAZNANILO.
iD
v Vačah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
takoj od dneva vložitve.
Naš zavod je zanesljiv kar je dokaz to, da vlaga sodišče v Litiji denar mladoletnih pri nas. Ves dobiček tega zavoda je kmečki zato pa, je naše geslo: "kmet, kmetu."
Vse požiljatve za Zjed. države posreduje jiajbolje tvrdka FR. SAKSER CO. 109 Greenwich Street,	NEW YORK.

Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON^
Zmodernim kogljidč«m.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unijsbt smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izburna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo pijiporoča
Martin Potokar

Pittsburgu, Pa. okolic
Rojakom to
*	naznanjam, da je za tamoSnjl okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle«
»4824 Blackberry Alley-
Pittsburg; Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. nre zvečer.
iHojfifrfT gk TBPplP priporočam.
Frank Sakser.
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St., ' NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
564 So. Center Ave. Chicago,Ilk	mil » A " Ar
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v etaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
IOQ Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenja, da ima opraviti z nami.