Športna rekreacija
je pravica, potreba in dolžnost
Moderni čas, čas napredka in razvoja znanosti na vseh pod-tfočjih, nam prinaša mnogo do-. brega, mnogo olajšav v življe-nju, na drugi • strani pa tudi dosti težav, posebno, če pro: stega časa ne znamo pravilno , uporabiti. Ljudje hite — hoja ¦ je prepočasna — zato se vozi-jq, sede v službi in doraa, te-lesna teža pa raste, srce čutd negativne posledice povečanega oklepa maščobe, to pa nas sili V še intenzivnejše sederije in iizično pasivnost. Posledice še kažejo v slabljenju mišičnega tonusa, kvari se srce in ožilje, gibčnost je vsako leto manjša, pljuča so vedno manj sposob-na za izmenjavo zraka, počutje in kondicija sta vedno slabša. Dirka za višjim standardom onemogoča oliranjevanje vital-nosti.
Naštete resnice nas silijo naj poiščemo izhodišče iz težav. Clovek čuti potrebo po fizični aktivnosti. Poišče si družbo v organizaciji telesne kulture, ki se ukvarjajo z rekreacijo. V novih konceptih organizirano-sti telesne kulture se le ta po-javlja ne le v TVD Partizan, temveč tudi v sindikatih, kra-ievnih skupnostih, predšolskih vzgojnavarstvenih zavodih, šol-skih športnih društvih in na univerzi. K temeljnlm telesno kultumim skupnostini so se priključili tudi planinci, taBor-niki in ferialci, ki bodo lahko s svojimi specifičnimi sredstvi in aktivnostmi popestrili re-kreacijo, ki je ljudem tako zelo potrebna.   •
Članstvo
V osmih krajevnih skupno-stih občine Ljubljana-Center prebiva 40.741 občanov. če vza-. memo, da v društvih in klubih telovadi 9281 občanov, pri pla-nincih, ferialcih in tabornikib. je včlanjenih 17.223 občanov, v ŠŠD je vključenih 2000 golar-jev, nam seštevek pove, da je v naši občini aktknih 28.504 občanov in, če k temu prište-jemo še športnike v delovnih kolektivih, ki redno ali občas-no vadijo tn jih je cca. 8600, dobimo številko 37.104 kar nam prepričljivo   pove,   da   telesna
kultura ne pozna občinskih rae-ja, saj društva in klubi sploh nimajo evidence članstva po občinah. Tako iz teh podatkov ni mogoče izračunati, koliko občanov v naši občihi je aktiv-no vključenih v klubih in dru-štvih, ki se ukvarjajo s šport-no rekreacijo.
Vse te Stevilke setn navedel z namenom, da prikažem ne-rožnato stanje in predvsem po-sledice, ki slede v podatkih, ki jih navajam. V naprednih dr-žavah imajo 5 m2 do 15 m2 ko-ristne površine za športne ak-tivnosti na prebivalca, v obči-ni Ljubljana-Center pa manj kot 1 m2.
Ne čudimo "se torej, če so podatki, ki govore o posledi-cah, porazni. Naj jih nekaj na-vedem: 51,2 odstotka šoloob-veznih otrok ima fiziološke okvare, ki so posledica pre-majhnih psihofizičnih breme-nitev, moški v štarostni skupini od 20. do 25. leta pretečejo razdaljo 800 m povprečno v enakem časii kot 12-letni otro-ci, moški v starosti 35 do 40 let pa pretečejo razdaljo 500 m v enakem času kot 10-letne de-klice. VeČ kot 40 odstotkov de-lavcev pa te razdalje sploh ne preteče. Dober pokazatelj kon-dicijškega stanja je vitalna ka-paciteta. Pri 22-letnih moških znaša 4,5 litra, pri 32-letnih še tri litre, pri 42-letnih moških pa le še 2 litra. Naborne komi-sije ugotavljajo naraščanje ne-sposobnih za služenje kadrov-skega roka. V Sloveniji cca. 20 odstotkov, v občini Ljubljana-Center pa kar 36 odstqtkov. Naj navedem še podatek, da ima povprečno 6 otrok v raz-redu v naši občini bolezen mo-dernega časa, ki ji pravijo zdravniki adipositas, po doma-če pa se temu reče prevelika teža, ali debelost. Menim, da bodo tudi te številke podprle zahtevo po izgradnji novih'te-lovadnic v Rekreacijskem cen-tru v Tivoliju o katerih sem pisal v prejšnji šfevilki Dogo-vorov.
Šolska športna društva
V septembru 1971. leta sino ustanovili na vseh osnovnih šo-
lah v naši občini ŠŠD. Delo v teh društvih je zastavljeno ta-ko, da ga vodijo učenci sami s pomočjo mentorja, ki je obe-riem tudi učitelj telesne vzgoje na šoli kar pa ni obvezno. Dru-.. štva imajo statute, pravilnike, učenci se dogovarjajo, organi-zirajo tekmovanja in beležijo rezultate, kritiziraSo, hvalijo in. izboljšujejo športno življenje na svoji šoli. Tako lahko mir-no trdimo, da so ŠŠD prva šola samoupravljanja, s katero se sreča naša doraščajooa mla-dina. V ŠŠD deluje 32 krožkov, ki so zelo dobro obiskani, V devetih športnih panogah pa redno tekmujejo v pbčinskem, boljši pa tudi na regionalnem in republiškem prvenstvu. Re-zultati sistematičnega dela pa so ugodni, zato moramo vložiti • sredstva in znanje, da bomo to-vrstno delo še naprej razvijali in ga bogatili z novimi dobrimi rešitvami.
Temeljne organizacije
43 delovnih kolektivov ima v delokrogu svojih sindikalnih organizacij tudi športne aktiv-nosti. Ti kolektivi. imajo šport-ne referente in odbore za re-kreacijo v svojih kolektivih. Zrelost današnjega trenutka ip
- še posebno aktivnosti po si-stemu TRIM so povzročile iz-reden interes v delovnih ko-lektivih za telesno kulturo in še prav posebno za športne igre. Zadnja beseda na tem po-dročju še dolgo ne bo izrečena, ker, če upoštevamo predlog iz programa dela TTKS Ljublja-na-Center, ko naj bi imela vsa-ka organizacija z riad 500 za-
' poslenimi svojega rekreatorja-profesionalca, ki naj bi poleg ostalih športnih aktivnosti or-ganiziral tudi aktivne odmore in mikro-odmore med delom, analitično prikazal interes, po-trebe in finančni učtnek, samo kaže in potrjuje razvoj telesne kulture in Športne rekreacije na tem področju. Tu so nas že mnogi prehitelir vendar pa lah-ko ugotovimo, da smo že štar-tali in, da lahko pričakujemo nadaljnjl razvoj te zvrsti re-kreacije, še prav posebno y novejših   organizacijskih   obli-
kah TTKS in s pomočjo tistih, ki se že lahko pohvalijo z do-brimi rezultati.
Krajevne skupnosti
Športne aktivnosti v naših osmih krajevrtih skupnostih bo treba organizirati. Nekatere sq že pokazale zanimanje. KS Po-ljane se z TTKS Ljubljana-Center trudi izgraditi TRIM stezo na Golovcu.. Tudi KS Aj-dovščina, Gradišče, Kolodvor in Stara Ljubljana bi rade imele svojo  TRIM  stezo  v Tivoliju.
Vodstva KS- se bodo morala seznaniti s privlačnimi oblika-mi, ki jih nudi TRIM akcija. V mislih imam izletništvo z vložkom iz športnih aktivriosti, ki so namenjene vsakomur jn jiB tudi vsakdo zmore. Na vo-ljo imamo čudovito okolico, kamor Iahko pridemo peš, s kolesi ali avtobusi. Premalo iz-koriščamo možnosti, kl nam jih nudijo izleti na smučeh v nižinskem in , gorskem svetu in podobno.
Preobširpn bi bil sestavek, če bi načel problematiko društev in klubov pa veiidarle haj ome-nim problem, ki je v praksi zelo boleč. V mislih imam ka-dre, s katerimi flruštva in klubi delajo. Ti kadri imajo pomanj-kljivo telesnovzgojno izobrazbo in premalo praktičnega znanja Zato bo potrebno ustanoviti v TTKS fond za -izobraževanje kadrov s pomočjo katerega bodo lahko pridobili znanje,. ki jim manjka.
V začetku tega prispevka sem govoril o temnih bafvah, ki so prisatne, kadar hočemo privabiti ljudi k aktivnemu so-delovanju v telesni kuturi: go-vorimo o zdravju, vitalnosti, obrambnd sposobncsti, sposob-nosti za delo, grozimo s propa-dom srca in ožilja, debelostjo in infarktom. Pri tem pa zane-marjamo ostale komponente, ki kažejo človeku kot psihofizični celoti, svetlejše odtenke; šport nas druži, športniki niso osam-ljeni, šport nam daje možnost prijetnih doživetij, ženskam lahko ponudimo šport kot sred-stvo, ki ustvarja in ohranja lepo postavo. Vse to in še kaj na.i služi popularizacij športa. Tako bo postala telesna kultura še privlačnejša, zanimiva tudi za nežni sppl, da bo postala splošna ljudska in ne le mo-ška zadeva. Nikoli ni prepoz-no. Vsakdo lahko v kateri koli starosti postane športnik. V programih TTKS Ljubljana-Center pa vidim garancijo, da . bo lahko vsak občan in delov-ni človek naše občine našel svoje mesto v organizirani ob-likl telesne kulture.
Branko Žugelj