uiiianrnktmi rtnmi nvn«
I	■
j Poinmena lt«T. K 1*60 ■
Ob nedeljah K 8*— j *	■
!	.TABOB* izbija Tui iu, mtm	J
*	nedelje in praznikov, ob IB. ni i	■
e	de.umom nulednjef* dne ter etene	«
j	meeeino pe poiti K 20-—, u Iniv.	J
j	moštvo K 40-—,doeUrljen udom	e
| K 78--.prejemi« v opravi	J
lnaerftti po dogovora,
e	Nerode ee pri opravi -TABORA*,	■
!	RAKIBOR, Jurčliiva nUee «er. i.	e
O a a POŠTNINA PAVŠAtjIEAN A
TPTS
T
»inlltrtronlnHiHllKtirt
s	:
: Posamezne štet. K 1*80 ■
[ Ob nedeljah K 2*-	£
■	■
J	UBBDNlbT* 0 se nahaja T Mori-	■
■	bora, Jarči&era aU »t. 4* i* nad*	m
J	stropje. Ttloloo mterpb. št. 276.	5
■	UPRAVA se uekiije nr J arčičeri	■
S	uliei št. 4, pritličje, desno. Tele*	Z
■	ion st, 24. SHS poštnoeekoTui m*	*
;	čnn	«er.	11.787.	1
m	■
m	Ha naročila brea denaija »e m	j
Z	o sira* — Rokopisi se ne miejo*	■
Leto: III.
t ^\ /. 'K.v. ..
Maribor, petek 6. januarja 1922.
Številka: 5.
Cehi, Nemci in gospodarski razvoj Jugoslavije.
(Konec.)
Nemško ■ jugoslovensko prijateljstvo.
Tako je nastalo ozračje, v katerem so začetek trgovskih stikov z Nemčijo pozdravili kot znamenje normalnih in nrejenili razmer. Nedvomno so te nade-je pretirane. Vendar pa je dejstvo, da stojimo pred nekakim prijateljstvom med Jugosloveni in Nemci. To si nikakor ne smemo razlagati tako, kakor da bi dugosloveni Čehe odbijali z neprija-teljskimi nameni- Danes so Nemci na avstrijskih mejah prijazni sosedi, di-l rektnih stikov z Nemčijo ni; Nemci so se politično umirili in skušajo Jugoslo* vene prepričati, da so se za vedno" odpovedali hegemonističnim namenom. Nemci računajo z obstojem kraljevine SHS kot z neizogibnim dejstvom za vsej čase", vsled tega so odpadle naj glavne j-. še diference mod obema narodoma. Za propagando v tem smislu skrbi cela vrsta strokovnjakov, ki pišejo v časopise, prirejajo predavanja itd- V Frankfurtu se je ustanovilo društvo za pospeševali io nemško-jugoslovansko vzajemnosti, ki prireja periodična predavanja, ankete itd. Temu gibanju jo na čelu znani publicist Herman Wendel. Ravno-tam posluje nemško jugoslov. banka in družba za vzajemno trgovino. V Boo-; grauu se snuje za Nemčijo »Serbischcs, Bank«, ki uživa vladno podporo. Nemški strokovnjaki potujejo širom J u go* slavijo, zbirajo informacije, organizirajo svoj vpliv, skladajo prijateljske zveze itd- V jugoslovenske liste se lonci rajo članki z germanofilsko tendenco. Tako n. pr. prinaša »Agramer Tagbiatt« članek sindikusa monakovslce trgovske zbornico JU. in PhDr. S. Simona o trgovinskih stikih med Bavarsko in Jugoslavijo. Vsi listi pozdravljajo pogodbo z Nemčijo kot veliki in pomembni dogodek. V Zagrebu je bila ustanovljena družba »Jug«, ki naj goji vzajemno trgovino; berlinska veletrgovska tvrdka Kropelin je poverila zastopstvo v kraljevini SHS ravnatelju jugosloven-skega kompasa Pavlakovicu- Na zagrebškem velesejmu, ki se yrši v juniju 1. 192i, bo zastopana vsa nemška industrija. Že sedaj prevzemajo dunajski M-stopniki delo za nemški oksport. V mgrebu sc je združila afilacija berlin-• ^n^0:Pmajtivnega. in reklamnega V«-.3 , a^06se 7 afilacijo dunajskega n lot? Bloekner in to skupno podjetje * T ®1Ta sedaj s posredovanjem ta-‘ , ,n-T i 'veletrgovcev prodajo nemških un ustrijskih izdelkov na zagrebškem trgu. JNfed tem se na Češkem prirejajo ’a?iba ° iGm’ ali n«j sploh Čoho§lovaki na zagrebški trg,
Poi iskomVeai^aa' °^lPI^a konjunktura na
-agrebško časopisje in nemška propn-!	ganda,
fSan članke iirH 'PT,jnašajo skoraj vsak ’spodars3tem	T
teratuTi itd. »Jugoslov. Lloyd« jR cbja-|Vil na to uvodnik' o univerzalnem stropu za obdelovanje zemlje, ki ni nič dnu 'Sttga kakor reklama nemškim tovar-v?111 gospodarskih strojev. »Siidslaw V- °,	- 3<r v posebnem članku obrazlo-
ži vornsti, ki j,ih prinaša Jugoslovanom
I ,rm;insba Pogodba z Nemčijo. Med
II ugim navaja, da so si Nemci zagoto-
knjižnega, propagand-^ea.Kateavjala, cenikpv^itdjj^vso. to
Pred novo akcijo Habsburžanov.
Razcasarica Clta odpotovala v Švico. — Cita pride v Budimpešto, kjer prečita v parlamentu Karlovo pismo.
Spletke Italije.
DKU Bern, 4. jan. (Švicarska brzojavna agentura.) Razcesarica Cita, ki je odpotovala včeraj iz Fuuchale čez Pariz v Bazelj, se bo Vstavila tudi v Cu-rihu.	♦" :J
DKU B e r 1 i n, 5. jan- Kakor dozirava »Aclit Uhr Abeudblatt«, vodijo raz-cesarico Cito v Švico k sinu veliki poli* tični načrti. Cita se namerava podati s t sinom Otonom v Budimpešto, stopiti I pred ilarodno skupščino ter prečitati Karlovo pismo, s katerim se razbral j
formeino odpoveduje prestolu ter naproša madžarski narod, da izvoli njegovega sina Otona prostovoljno za madžarskega kralja.
TIP Berlin 5. jan. Kakor se do-znava iz zanesljivega vira, podpira Italija na skrivnem potovanje razeesarice Cite v Evropo in ji bo baje tudi pomagala izvesti nameravano potovanje v Budimpešto. Med italijanskimi in madžarskimi diplomatskimi krogi je baje v tem oziru žp sklenjen tajen dogovor.
Državni proračun za leto 1922.
TIP Beograd, 5. jan. Včeraj pop. je finančni minister na seji finančnega odbora podal svoj ekspoze. Novi budžet za 1. 1922. predvideva 6.267,577.S04 I) izdatkov ter 5.559,464.821 D dohodkov. Povečanje izdatkov gre v glavnem na dnaginjske doklado uradništva, ki znašajo 500 milijonov D. Izredni krediti znašajo .1.60 milijonov D. Izplačilo 7% posojila bo znašalo 30 mil. D., izplačilo 20% odtegljajev pri zamenjavi 25 mil. D., odplačilo dolgov Narodni banki 60 mil. D., izvedba agrarne reforme pa 90 mil- T), Izdatki budžeta so bodo avtomatično povečali s padcem dinarjp,. Finančni minister je tu orisal nazordo sliko padanja dinarja. Prv.o.tni_hudžet je znašal 9 miljard D. izdatkov, znižal pa
se je pozneje na 6 milijard- Najbolj obtožuje budžet uradništvo, zato se bo reduciralo po zgledu drugih držav, predvsem Francije. Samo neukaznega uradništva, diurnistov in stražnikov imamo 81.361. Vsled tega števila zavzemajo v proračunu izdatki za uradnike in nameščence 2.599.406.844, to jo 41% celote. Dohodki so razdeljeni na one, o-sigurano z dosedanjimi in na one ki bodo osigurani s prihodnjimi zakoni. Glavni dohodki so: carina 417 mil. D, direktni davki 594 mil. D., posredni davki in domene 1.375 mil. D., razen tega pa še 100% doki ari a na d:rektne davke itd. Seja odseka se je na to odgo-dila do srede.
Novi zagrebški župan.
TIP Zagreb, 3. jan. Seja mestnega sveta še ni sklicana,- kakor se je pričakovalo. Na prihodnji seji se ima namreč voliti novi župan. V klubih hrvat-skega bloka nameravajo za to mesto kandidirati dr. Srkulja, ker neka'eri člani bloka nimajo zaupanja v dosedanjega kandidata Heinzla.
Naši dunajski akademiki proti Italiji.
LDU D u na j, 3. jan. Jugoslovanska akademska omladina je imela včeraj v prostorih jugoslovnsko akademske menze na Dunaju protesten shod, na katerem je bila 'sprejeta nastopna resolucija:	Jugoslo venska akademska
omladina na Dunaju, zbrana na protestni skupščini dne 2. jan. 1922. naj-ogorčeneje protestira proti žalitvi naše državne suverenosti po italijanskih vojnih ladjah, ki se proti vsem določbam mednarodnega prava zadržujejo v naših vodah. Da no pride zopet do skalitev, kakršne so bile v Šibeniku, zahtevamo: 1. Da se brez odlašan ja evakuira 3. cona in Suša.k z baroško luko- 2. Da italijanske vojne pomorske enote brez odlnša-nja zatpuste naše teritorijalne vode. 3-Da naša vlada, odločno braneč našo državno suverenost, odbije italijanske zahteve in sama zahteva od kraljevine Italije zadoščenje. 4. Da naša vlada obvesti Zvezo narodov o žalitvi naše državne suverenosti s strani Italije. Pri tej priliki jugoslovanska, akademska o-niladina na Dunaju svečano izjavlja, da bo v odločilnem trenutku z vsemi silami in krvjo znala braniti suverenost baše mlade države. ■ ...v	. J. .: m ■ ••
Dr. Beneš o Karpatski Rusiji in Slo-vaški.
D KIT Praga, 3. jan. Ministrski predsednik dr. Beneš je imel na seji društva zn. državno vedo govor, o raz--, merah v Karpatski Rusiji in na SIo-Ivaškem. Izjavil je, da so je prepričal, da so tam razmero veliko bolj konsoli-
jd*#ne. ,kqkpr. pa_se_sad^no^
gajanja se bodo’ olajšala s tem, da so že v prihodnjih dneh ukine diktatura in preki sod, ter pod gotovimi pogoji tudi cenzura. Še tekom tega meseca bodo prišli zastopniki stranke v Prago in dr. Beneš upa, da se bodo vsa politična vprašanja rešila v zadovoljstvo Ruten-cev in republike. Nato jo razpravljal o metodah svoje zunanje politike ter izjavil, da je prepričan, da se bo Češkoslovaška sporazumela tulili s Madžari ter tako dosegla, skupno delovanje. Glede Slovaške je izjavil, da bi sc morale danes odstraniti nekatere specielno težnje, ki se pojavljajo na obeh straneh, tako v Pragi kakor na Moravskem. To velja v prvi vrsti o uradniškem vprašanju. Kar se tiče jezikovnega vprašanja, jo vprašanje slovaškega jezika za Češkoslovaško rešeno. Slovaški jezik jc enakopraven češkemu ter bo tako tudi ostal.
Kriza graških gledališč.
LDU Gradec, 4. jan. Da se zmanjša. primanjkljaj pri obeh mestnih gledališčih, je graški občinski gledališki odbor danes sklenil predlagati občinskemu svetu, da se početkom prihodnje gledališke sezone opusti opereta, odpusti operetno osobje in da se v dramskem gledališu dajejo samo kinonmtografič-ne predstave, v opernem gledališču pa opere iz narodne igre.
;,■/ Italijanski »dementi«.
LDU Ljubljana. 5. jan. Italijanski generalni konzulat v Zagrebu naproša ljubljanski Dopisni urad, da objavi: Vse vznemirjajoče vesti glede položaja italijanske Esikomptne banke eo izmišljene. Italijansko Eskemptno banko je sodišče pooblastilo, da vrši mnogo-stranske bančne 'posle. Začasna ustavitev plačil tega bančnega zavoda nima nobenega vpliva na druge denarne za.vo de, katerih solidnost je zajamčena. - — Smatra se, da mi daleč dan, ko se bo italijanska Eskoiuptna banka mogla.zo-
bodo širili, če treba brezplačno, po drža« vi, tako da bo slednja vas. dobivala v; hrvatskem jeziku ali pa v nemščini tiskane informacije o nakupnih virih za najrazličnejše blago itd. S 15. dec. se je uvedel direktni vlak med Zagrebom, Ljubljano in Salzburgom, 'od tam pa vodi direktna zveza s celo Nemčijo, Na Donavi plovejo že danes ladje nemških in avstr, družb; v Passau-u obstoja velika centrala za plovni in želez* niški promet med Nemčijo in Jugoslavijo. V Passau-u je bila ustanovljena agencija jugoslov. trgovskih in import-nih družb- Trgovina z Nemčijo pa ne bo šla samo po Donavi in po železniškem omrežju, marveč tudi po morju. — Ravnokar se doznava, da kraljevina SHS zopet gradi v Solunu velika skladišča za izvozno blago. To blago bo šle po stari poti čez ustje Rena v Nemčijo. Nemci ponujajo kredit za ustanovitev in opremo raznih znanstvenih pedagoških zavodov itd. V nemških listih či-tamo insorate, v katerih se nemške podjetnike vabi, naj snujejo v Jugoslaviji svoje podružnice in naj naložijo svoj kapital za industrijalizacijo taniošnje 'produkcije. V jugoslov. listih pa zopet izhajajo inserat.i, v katerih se oznanja kot že dolgo pričakovani dogodek, da
prihaja blago iz Nemčije.
•
Nemška nevarnost in Čehi.
Mi Čehi lahko Nemcem zavidamo ta prijazni sprejem v Jugoslaviji. Treba pa je, da pogosteje razmišljamo, iz ka-' kega vzroka nismo mi sami deležni teb' dobrot.
• . Če so resnična časopisna poročila, 'ta .trgovinska pogodba dopušča nemoteno ustanavljanje tovarniških podje* tij, trgovskih in bančnih podružnic, tedaj lahko z vso verjetnostjo računamo z dejstvom, da bodo imeli pri industri-jalizaciji kraljevine SHS prvo in najvažnejšo besedo Nemci, kajti oni so že davno prej proučevali teren, imajo najboljše informacije in lahko importirajo v Jugoslavijo vsako število inteligauee ter strokovnjakov vseh vrst. Če jim to no bo dovoljeno v večjem obsegu, bodo po dunajskem vzgledu/angažirali češkoslovaško emigracijo, eventuelno tudi rusko. Nemci lahko dajo kapital, zlasti oni kapital, ki jim je na razpolaganje izven nemških meja. Čehi tega ne’moremo storiti; mi potrebujemo kapital idoma, da nacionaliziramo domačo in-'dustrijo-
Politična korist.
I Invazija nemškega kapitala se morda precenjuje. Ne sme so pa podcenjevati. Čehom je lahko le v. političnem oziru na. korist: Čim Večji’ vpliv bodo' imeli Nemci v kraljevini SHS, tem preje se bodo Jugosloveni zavedli svoje ogroženosti, tem preje bodo razumeli naše stališče, in toliko preje se bo utr* dila politična fronta, na kateri se borimo že stoletja, Tudi bo ta invazija deloma razbremenila Čehe in jih ščitil; pred prodiranjem nemškega kapitala. Premalo orijentacije v češki trgovini.
Neprijetno je to, da bo nemški vpliv škodoval slučajnim trgovskim stikom med Čehi in Jugosloveni. Vendar pa ni treba, da bi prišlo tako daleč. Poleg Nemcev se lahko uveljavljajo tudi Čehi in upati je, da bodo ostali na.svoji dosedanji opoziciji. Seveda bodo to pozicijo držali z mnogo večjim trudom nego doslej.
Kaj smo storili Čehi v teku treh let, ko je bila Jeral jevima SHS zaprta za nemško konkurenco? Bilanca je slaba, vendar pa nam daje podlago, da ke pripravimo za bodoči konkurenčni boj. --Pridobili smo si pač, ali bolje: ohranili smo si tretje mesto med uvozničarji (izza Italije in Avstrije); če pa vposte-tvaaruv dunajski reksport, celo drugo
stran'2
Wa: 6 .o k-
‘Maribor, B, januarja 7922
' iV-''	-ij	'	.
mesto. Toda to mesto je sedaj resno o-groženo. Namesto da bi, nadaljevali
svoje eksportno prodiranje v kraljevino SHS, smo na cisto špekulantni način izkoriščali »situacijo, o čemur najlepše priča dejstvo, da danes, ko se odpirata poljski in ruski trg, ugibamo o možno* sti, da bi izpustili izpred oči jugoslo-venski trg in začeli izkoriščati situacijo v omenjenih vzhodnih državah- Za oja-čenje in organizacijo češke pozicijo v kraljevini SHS nismo položili skoraj nobenih žrtev in kakor je videti, ne mislimo več na take žrtve. Da bi delali re klamb z knjigami, ceniki, vzorci; z razstavami, lepaki, inserati; z obiski pri odličnih predstaviteljih gospodarskega življenja, šefih velikih tvrdk, tovarn itd- — vse to se nam zdi kot nesmiselna potrata denarja; za to bomo izdajali denar šele takrat, ko bo nemška konkurenca preplavila jngoslov. trg in bo že davno minula najlepša priložnost. Pa bomo tožili, da nimamo v kraljevini SHS nobenega časopisja, nobene tiskarne. Naši izvozničarji so dajali bla go v komisijo pod zelo poniževalnimi pogoji, niso pa imeli smisla, da bi pod3 parali rojaka, ki bi bil voljan zidati skladišča za češki izvoz. •— Ivje je sistematična podpira izvoza s strani naših bank, afiljacij itd.?
Češka pozicija ogrožena.
Tudi če ne precenjujemo možnosti svojih neuspehov in možnosti nemških uspehov, eno je gotovo: naša pozicija je resno ogrožena, pa si moramo s podvo jeno energijo prizadevati, da vzdržimo češki uvoz v Jugoslavijo na sedanji višini. Če pa ostanemo pri svojem dose danjem načinu izvažanja, ki ni ne sistematičen, ne velikopotezen, smo lahko pripravljeni na to, da nam ne bodo mogli pomagati niti najboljši konzularni uradi niti naj kasnejša slovanska gesla; navsezadnje bo imela še tako ugodji a trgovinska pogodba malenkostne uspehe.	.	,	v-.
Politične vesti.
* Italija in Madžari- Zagrebška »Sl. Tribuna« prinaša sehza.eijonel.ni članek •Karlovi planovi«, v katerem so peča z zagonetnim Zitinim potovanjem v Švico. ki. je bilo enkrat prepovedano, drugikrat pa dovoljeno: danes pa je Žita že dospela v Švico. List sklepa, da Karlovi načrti še niso pokopani, njihova izvedljivost je celo večja, kakor je bila. poprej. Previdnost velike antante jasno potrjuje, da je tajni sporazum med Francijo in Italijo, po katerem spada, vse ozemlje bivše Avstro-Ogrske in Balkana v interesno sfero Italije, gotovo dejstvo in živa resnica. Italija si je izbrala Madžarsko za svoje opori--ce a; Srednji Evropi. Madžarska, dokler vladajo v nji oligarhi, je in ostane legitimističiia. Italija mora. če hoče izvršiti svoje načrte, v Madžarih gojiti stalno upanj o v možnost, da se reši, kar je izgubljenega. Italija mora tedaj
P. BORKO*
Belo in prosti čas.
Praški dnevnik -Naroduy Listy« je prirodi! za. Božič zanimivo anketo. Poslal je bil najodličnejšim možem v Pragi vprašanje: Kako najrajši, porabljate svoj prosti čas? Odgovori, ki jih je ob-, jav il v božični številki, so izredno poučni. S pravim užitkom čila človek vrsto za vrsto, misel za mislijo. Zdi se mi, rla jo uredništvo izbralo jjelo posrečeno lemo. Vprašanje samo na sebi preprogo, da preprostejše biti ne more. A če za pogledamo natančneje, spoznamo, da, tičj za njim eden osnovnih problemov našega časa. inmdauašnje človeške dyu-?be. Mislimo: problem dela. Ni ga težavnejšega soeijalnega vprašanja, kakor je ureditev razmerja med posameznikom in dolom- Izgloda, da se oba za-sovražeria tabora — takozvana buržo-azijski ali kaipitali stični in proletarski - borita proti delu. Bogastvo rodi preziranje in opuščanje dela, torej socijal-no brezbrižnost; delavska borba pa si stavlja za cilj kar najnfanjši delavnik (glej Belici. Die Frani und der Sozia-lisnrus 21. pogl-). S tem seveda ni rešen, problem dela, najmanj pa v onem smislu, kakor ga zahteva materijalni in duševni napredek človeške družbe.
V mišljenju oPipst^ času, ee^nehot^
tudi nekoliko podpirati madžarske logi timiste, tembolj, ker lahko Karla in Madžare priveže popoln orna nase, če izvede to, česar Francija ni mogla ali ni smela izvesti. Ce bi Karel zagospodoval še na Dunaju, bi Italija pridobila tudi Avstrijo za. svoje načrte in bi na ta način zgradila močan jez mod severnimi in-južnimi.Slovani. Prav posebno bi oslabila Jugoslovene in jih razcepila bodisi naravnost, bodisi s pomočjo Habsburga in drugih naših sovražnikov. Na ta način bi zmagoslavno zagospodovala v Podonavju in na Balkanu- Karlove pustolovščine še niso končane. Tokrat so v igri skupni interesi Karla, Madžarske in Italije. Igra se na Madžarskem, gre pa tudi za usodo Avstrije. Žrtva lahko postanemo mi- Pazimo, Čujmo, da ne bo treba znova a-lanmirati vojske in je zopet umikati. Zapomnimo si, da se je Italija zavezala, da ne bo v nobenem slučaju trpela in= tervencije naših čet. Karel ne bo ostal dolgo na Madeiri. — Prinašamo to izjavo, dasiravno se nam zdi v marsičem pretirana. Dejstvo pa je, da se za kulisami, kamor no prodre pogled naše javnosti in naše vsakdanje politike, pripravljajo važni politični dogodki in moramo biti skrajno oprezni, kajti ve,-lik del teh mednarodnih intrig gre na račun naše narodne neodvisnosti. Ni še čas, da bi bili brezbrižni za zunanji položaj države. Zapomnimo si: Narod, ki ni vajen vladati, lahko izgubi svobodo mnogo' hitreje in lažje, kakor si jo je pridobil! •
* Enotna politika vseh narodnih manjšin v Avstriji? V čeških listih či-tamo: V razgovoru z zastopnikom Peške brzojav. korespondenc i, je izjavil poslanec spodnjeavstrijskega deželnega zbora in predsednik na 'odrtega sveta na Dunaju Machai, la re je s pogajanji, ki jih vodi narodni s ;-t v svrb.o vzajemnega političnega dela fiehoslova-kov, Ju geslo venov iijJRusinov, doseglo popolno soglasje med vsemi udeleženci. V najbližjem času pride na dnevni red vprašanje, ki je za manjšine zelo va-žuo: ljudsko štetje v Avstriji. Poslanec Mach at je dalje omenil, da se mora Ce-škodovašku tembolj zanimati za svojo manjšino v 'Avstriji, kor Avstrija pogosto in dosledno krši pogodbe in sporazum s češkoslovaško republiko.
* Avstrija se približuje ruskim finančnim razmeram. Nevarno finančno stanje Avstrije se je v zadnjem času zelo poslabšalo. Najbolj sc to razvidi iz številk v obtoku bankovcev. V tretjem tednu decembra !. 1. se je izdalo zn 21 milijard blagajniških nakaznic za eskompt in za 4 in pol milijarde za žirdkouto. Obtok bankovcev se jo dvignil za 17 milijard, tako, da je bilo v drugi polovici decembra v obtoku 160 milijard krdn. Januar se leda i pričenja z obtokom okrog 200 milijard. Avstrija se tedaj z naglimi koraki približuje ruskim finančnim razmeram. Kakor izgleda, ni upali, da bi v bližnjih dneh bilo realizirano posojilo a- znesku
zrcali tudi naziranje o delu. Pazljivo sem sledil med vrstami teli odgovorov, kakšne nazore imajo predstavitelji češkega narodnega življenja v problemu dela. Danes, ko se na eni strani soeijnl-ne fronto toliko naglasa potreba prisilnega dela. (splošne delovne dolžnosti) in skrajšanja delovnega časa, je.zanimivo, da dela jo intelektualci in umetniki prostovoljno več, ko-t bi morali delati v najstrožji komunistični državi.
Izmed 53 odgovoroA-, ki so izšli v bo* žični številki »N.L.«, bi se dala večina odgoA’oriti z dvema vrstama, kakor je odgovoril znani dramatik Karel Ta pek: »Kako najrajši porabljam svoj prosti čas? Ce imami pros-ti čas, tedaj delam. Vaš Karel Čaipek«. V mnogih odgovorih se na jprej izraža začudenje, kako se ga je sploh moglo vprašati o prostem času-Finančni minister Avg. Novak vprašu-je, če mi bilo to vprašanje pomotoma, odposlano na njegov naslov, op ve samo to, da bi hotel imeti na kazalu časa nadaljnji*' 25—30 ur. Hotel bi dan razširiti. Tudi večina ostalih kuMmrnili delavcev bi navdušeno .pozdravila podaljšanje 24uraega dnov«. Slelmu se globoko zaveda svojih' dolžnosti, hkratn pa čuti ljubezen do dela. In skrivnost uspeha leži v tem, da svoje dolžnosti izvršuje z vso ljubeznijo. Itazlični so jpo besedilu ti odgovorijkakar so razli-,
»	'	    mmmmmmm....................
300 milijonov liber šterlingov. O za3 plembi carine in tobačnega monopola ni mogoče govoriti. Edino jamstvo, kf bi ga lahko nudila Avstrija, so gobelini, a kakor znano, je vsa ja vnost protestirala proti temu, da bi se gobelini odstranili iz AArstrije. Če bo Avstrija poslušala ‘ta protest, ne dobi Avstrija niti vinarja. Kako bo gospodarila letos koncem januarja in v februarju, je njenim finančnikom samim uganka.
* Opozicija tudi proti Hardingu? Kakor znano, ni hotel senat Zedinjenih držav ratificirati Wilsonovih pogodb in sklepov na mirovni konferenci v Parizu. Harding je sklical novo svetovno konferenco, ki se je vršila na a-meriških tleh in pod vodstvom ameriške vlade. Kakor sedaj poročajo iz Wa-shiugtona, obstoja nevarnost, da bo se* nat odklonil sporazum štirih velesil o Tihem oceanu. Senatorji zapadnih držav, 96 po številu, nasprotujejo zvezi z Japonsko in ugodnostim, ki jih je dobila Japonska na podlagi Avashington-skega sporazuma. Radi tega bodo vsi ti senatorji glasovali proti ratifikaciji. Ker si bodo skušali pridobiti tudi več drugih senatorjev, je zelo verjetno, da bo Harding doživel,v senatu Zedinjenih držav Wilsonov —- fiasko.
* Irsko vprašanje. Dail Eireann (irski parlament) še vedno ni ratificiral angleško-irskega sporazuma. Na Irskem se je razvila’pepeta in vroča,agi* taeija za in proti. Po zadnjih A-esteh se da sklepati, da bo sporazum ratificiran vojidar pa z malenkostno večino.
Zanimivosti.
Zlati automobili. — Rekordna vdova. — Profesorski stoli. — Kako se ubranimo žeparjev in vlomilcev-
V Londonu gradijo neke posebne automobilc. To so automobili s 45 IIP-motorjem, ki so celi — pozlačeni. Kolesa, osi, vse do najmanjšega vijaka se sveti kot čisto zlato. Edino tanka, komaj opazi j iv a bledo modra črta na prednjem delu automobila je druge barve. Ti automobili so namenjeni v dar indijskim knezom, bržkone, da vzn<#nirj!?ho duhove potolažijo. Gotovo pa bodo vzbudili ti automobili v daljni Indiji veliko začudenje.
Pred neAvyorškim sodiščem se mora-zagovarjati jedva 221etmi,. lGkratna vdovica Helena Drealer. 76 let je štela, ko sc je prvič omožila. Bilo je to začasa svetovne vojno I. 1915. Kmalu nato je povila zdravega *babyja«, istočasno je sprejela pismo, da je mož padel na fronti. Dobivala :je pokojnino za vojne vdove, toda. ta je bila promaln. Morala jo torej ali si z delom služiti kruh ali pa so znova omožiti. Lena in mlada vdovica se jo odločija za drugo ter si izbrala. v ameriški armadi drugega moža. Pa tudi drugi mož je ostal na bojišču in ona jo dobivala dvojno penzijo. Omožila, so je tretjič, četrtič in tako naprej dokler ni darovala domovini tu-
čni ljudje, ki so jih" pisali; Arendar pa vidiš, kako se prepleta skozi vse odgovore rdeča nit pravečioveške zavesti, kakor jo v realnem življenju srečaš le poredkoma: zavest, ki ne pozna licemerstva, poulične demagogije in diplomatske dvoumnosti, marveč »e kaže v vsej SA’oji odkritosrčnosti in resničnosti.
Ker je človek bitje podvrženo priro-dnim zakonom in ker priroda maščuje vsako rušenje ravnovesja med oddanimi in sprejeti m i energijam i, je v neločljivi zvezi z delom vprašanje počitka, ,prostega časa. To je fiziološko (duševna in telesna higijena), pedagoško in gospodarsko vprašanje. Bebci hoče, da bi ljudje a’ bodoči soeijalistjčni državi svoj enakomerno odmerjeni prosti čas Porabili za duševno delo. Duševni dela.vei pa porabljajo «Aroj prosti čas za novo du-ževno delo dn le deloma za fizično- Vrc-ueilišoni profesorji-strokovnjaki, ti. od3 počivajo na ta način, da čitajo literarna dela in iščejo užitek v umetnosti ali Ar prirodi. Politiki so v prostem času zatekajo k knjigam in v svet učenosti, da pozabijo na ljudi in njiliovc materijal-me bojo. To pa seveda hi počitek, nogo samo drugačna funkcija duhu. Pravi počitek nudi šele priroda, v kateri sc lahko utrujeni duh' skoplje, posveži in okrepi. To jo kopel j, ki postane dušov-uomu delavcu neizogibna,. čo vlioče o-
di svojega 16 inoža. Po vsakem pa ja dobivala za sebe in za otroka penzijo. Na ta način je »zaslužila« mesečno 501). dolarjev ter je prav razkošno Živela. Toda sreča ni trajala dolgo. Uradnik v računovodstvu jo napravil nek pogrešek. Pri iskanju napake pa je prišel na sled šestnajstkratni vdovi s šestnajstimi ot roci. In-tako je prišla cela stvar na dan. -Vdovico so vtaknili v zapor, šestnajstkratnega »babvja« pa v otro--ško zavetišče.
•
Ameriško društvo za zaščito otroii je ustanovilo za profesorje dunajske u-niverze in visokih šol, takozvane »profesorske stole«, kjer dobivajo profesorji označenih zavodov brezplačno hrano na račun tega društva. To društvo je odredilo kot, božični dar 15.000 dolarjev kredita za te »profesorske stole«, kar znači 85 milijonov avstrijskih kron. S teni je obstoj te dobrodejne institucije za dogledno vreme zagotovljen in siromašni učenjaki rešeni skrbi za vsakdan;;: kruh.
*
Zagrebške »Novosti« prinašajo na- 1 slednjih deset zapovedi, kako so obvarujemo žeparjev in vlomilcev, ki so človeški družbi v današnjem času najbolj za petami. 1. Pogleda j dobro vsakega tujca*' ki prestopi prag tvojo hiše ali stanovanja ter ne daj nobenemu neznancu kake nepremišljene informacije o tvojih sostanovalcih in sosedih. Pouči o tem tudi svojo nastavljen ec in uslužbence. 2- Izvršuj natanko predpise g leči o prijave. Nič ni,-slabšo kot domač (at. Ne zadovolji se na ustmene padalke prijavljene«, temveč zahtevaj od n jega dokumente. 3. No imej doma več' jih vsot denarja in dragocenosti, temveč jih shranjuj v bankah, ki so danes še najbolj varne. 4. Pri sebi nosi le toliko denarja, kolikor ga rabiš. Pred odhodom z dem c preštej denar. V gneči, a’ tramvaju, v vagonu, v cerkvi itd- zapri suknjo, ,li plašč, denarnic :- pa shrani v notranjem žepu. 5. Na. potovanje vzemi le najpotrebnejšo prtljago ter je ne puščaj izpred oči. 6."Prodno zatftistiš stanovanje, se prepričaj, če vsi zapahi in ključavnice dobro funkcionirajo. 7. Ne zagrni oken, od odpoTu jeS. S. No puščaj pismenega, obvestila, o svojem odhodu na vratih, i). Javi vsako izpre-mo-mbo, ki- jo zapaziš v svojem stanovanju. najbližnjemu stražniku ali komi; sarijatu. 70. Kadar hodiš po ulicah, kupuješ v trgovinah, ne pazi samo, na svoj posel, temveč tudi na svoje imetja-ki ga, imaš pri sebi.
mmmmmm mm mmmmmm Danes
5. januarja 1922
® Sokola v Studencih, gg
mmmmmm mm mmmmmm
braniti svojo delovno sposobnost in duševno prožnost.
Delo Ar smislu posebnih’ dolžnosti (poklic, skrb za življenje), delo at smislu duševnih potreb (razširjanje obzorja, izpopolnjevanje splošne izobrazbe, u-matnost in počitek, narava itd.), to so tri kategorije dela, kakor ga razumeva duševni delaivec. To jo njegova rešitev problema, kako so naj uravna razmerje med posameznikom in delom. Rešil ga je .prostovoljno, zato pa popolnejšo ko1 Belici in njegovi somišljeniki.
Sedaj si pa oglejmo nekoliko znači!-nejših odgovorov:
Znani fizi jolog prof. dr. M a res 'govori o pomenu duševne socijalizacije in individualizacije. Duševni delavci, pisatelji, znanstveniki in umetniki so že popolnoma, komunisti, kor hočejo da bi bilo njihovo delo vsem v korist in bi postalo lastnina splošnosti.
Pedagog prof. dr. Kadmer razpravlja o prostem času, torej tudi o delu, s stališča svoje vode in sklopa, da leži v pogojih' vsakega dela tudi pogoj prostega časa in da jo treba prosti čas izkoristiti za krepčanje telesnih in duševnih moči. Način, kako so naj uporablja prosti čas, pa bodi uravnan tako, kakor ga zahteva način dola,
IKonec urili.)
"Varibor, e. Januarja 1922,’
' ■* " - ■ ;
Razkropljeni Habsburgovci.
Pred osmimi leti jih je Kar mrgolelo na Dunaju. Na .vsakih sto korakov si 'srečal kakega nadvojvodo. Seveda uniformi visokega častnika. Vojaki so komaj utegnili pozdravljati in. vedno je bila nevarnost, da ta ali oni prezre visokega mogotca »cesarske hiše«. Zlasti •je čakal na pozdrave nadvojvoda Friderik. Sedaj se je fa gospoda razkropila širom Evrope. Affavit deus et dissipati sunt-Prevrat jih je dvignil kakor vrti* aiec listje in raznesel na vse strani. Karel in Žita se nahajata na Madeiri; za 'spomlad in poletje pa ju je povabil neki Jodr na otok Wight, kjer jima je ponudil svojo vilo. V sedanjem bivališču se ne počutita- slabo; vsako četrtletje ima '■astno službo drugi madžarski grof svojo ženo, prebivalstvo srečuje ino-zemea z vso spoštljivostjo, angleški lot di smatrajo Karla Habsburga za suverena — vendar pa: izpremcmba je zabavna! Pol leta na Madeiri, pol leta na 'vightu — ali hočete kaj več? Brezskrbno življenje in bokali dobre ma-deirgke kapljice so nedvomno boljša -sredstva za podaljšanje življenja, kakor pa vožnja na letalu v nedosojeno kraljevino! Ostali člani dinastije žive daleč narazen. Friderikova debela žena Izabela se nahaja s svojim sinom v Budimpešti. Menda čakata, da sc sinu posreči zlesti na prestol. Eugeu in Peter .rordinand živita na Švicarskem; Friderik in Maks, Karlov brat, na Bavarskem. Palatin Jožef se ne more ločiti od svojega »zvestega« madžarskega narodu. Stefan se je vrnil v poljsko Živeo. Leopold Sntvator, ki se je v vojnem času obogatil z dobavami suhe zelenjave iDorngemiise) za slavne avstrijske rezerve, živi v bližini Barcelone. Pravijo, da na njegove duri trka — beda. Drugi člani .številne habsbur.ško-lotrinske obi,-telji še iščejo zavetja, Iger bi se lahko umirili. - ,-
,TABO RV
Stran 9
>
■ Dnevna kronika.
v Nemška društva in zagrebški »Ubzor«. Zagrebški »Obzor«, ki-s sumlji* vo vnemu zagovarja nemške politične ■interes, se v včerajšnji številki huduje auitl pokrajinsko upravo v Sloveniji, ki izzivalno razpušča nemška društva. — ■I ovocl za to čisto nepotrebno in neumestno zabavljico čez Slovence mu je
■ Kmhor.»"ovojsa razpustitev društev KaithPIischer Jugondbimd« in »Orts-gruppe Marburg des Verbaaides der Ma ler, Anstreieher, Laokierer unu deron venvandten Bern le Oesterreicbs«. »Ob-zor« se ni informiral o vzroku razpustitve, marveč .pavšalno v žargonu zagrebške borze predbacivn Slovencem, da provocirajo Nemce in razpuščajo nern-
-društva v Mariboru-in Celju, »samo. da s ve Šlo bolje slovenski izgloda.« ; avl.tn.mo da je bilo prvo društvo azpusceno, ker nima Članov in se ni
««>? dn*«.* ^ Dn,
ima «! *V°	cclsek 0,'panizncije, ki
delovnI M J Vi	in	ne	moro
vsem '	Bil«	ie tedaj po-
ti ruštvo • Ji ,v,a<la razpustila no. v*Ohyn 1	s,n^° samo šo forma].
v Jii^o-ki', bijonir nemške politike se, :,T1J1 r k«j M ~ pravi: Zdi kalili deželah1 f ^^V.0’ da tudi v
in da iih J '\ngoslavije žive Nemci
■ion. Medtem £ .JuS°f avi.i| 0,1 mi>i-1'i’izndevn i	‘Sl T ada V Beogradu
ko r	naveže	kar	najboljše	sli-
>»»l»voniji ho,ih.
nemških društev-m* ’'
nest.Tako ni'’ ° rc<”(>1}.(). neum.
živ.	r^o.	*.Obeor«.^I	rede	i	ostude
•Wanwra.''p”«ls,,l'CMMr",0Tar,;l.n'
"...	jfSi	Stf-
nja o dvanajstinah za januar iu fQhn‘, a ugotoviti, kateri poslanci so neiipra-iceno ui brez dovoljenja izostali od se* ter odredil, da se lem odtegne eno*
nevna poslan iška dnevnica.
p*si*ne Pokrajine. Milin. i ^ - ‘I0'’01’10 ™ pasivne pokrajino sledečo kredite in sicer za -'- mo
S”a	Da^ad-i0	2
cra itnn	S.mihjona	m za ostale po-
Jiuc 1 milijon dinarjev.
,r— Naš poslanik' v Parizu. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da imenuje narodnega poslanca dr. Spa-lajkoviča za našega poslanika v Parizu,
— Slovenskim gospodinjam priporočamo »Gospodinjski koledar«, izvrstne in praktične vsebine. Stane le 20 kron. Dobi se v pisarni Jugoslovenske Mati-c, Sodna ulica št. 32.
— Imenovanje v živinozdravniški službi. Za uradna živinozdravnika v IX. činovnem razredu sta imenovana provizorična živinozdravnika Frane Veble v Konjicah in Franc Sobnik v Gornji Radgoni; za uradne živino-zdravnike v X. činovnem razredu pa provizorični žjvinozdravniki France Baš v Mozirju, Anton Sok v Dolnji Lendavi, Anton Močilnik v Prevaljah ter Pavel Kolenc v Spodnjem Dravo* gradu.
— 5?a stalna jetniška paznika sta
imenovana v Celju dosedanja provizo* rična jetniška paznika Anton Rijavec in Franc Močnik.
— Nov list v Dubrovniku. Z novim letom je začel izhajati v Dubrovniku nov list pod imenom »Dubrovnik«. Izdaja. ga tam. odbor narodnoradikalne stranke ter izhaja dvakrat na teden.
— Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl delegat finančnega ministrstva za Hi vatsko, Slavonijo in Medji mu rje, g. Svetozar Matič, ki si je pridobil za ure ditev davčnega sistema na Hrvatskem mnogo zaslug ter bil obče priljubljen.
— Volitev župana na Reld. Pri županskih volitvah na Reki Je občinski svet izvolil z 10 proti 4 glasom občinskega odbornika dr. Nikolo Biasija za reškega župana.
— Velika poneverba. Sluga delegacije finančnega ministrstva v Splitu je ukradel kovček z denarjem, določenim za Dubrovnik ter pobegnil. V kovčku s« je nahajal I milijon GOO tisoč kron. V torek popoldne jo bil aretiran na go ri Bora ja-pri Trogiru ter prepeljan « Split. Pri njem so našli še 1 in pol mi lijoua kron, tako du znaša škoda krog 100 tisoč kron.
— Opekla se jo v Trbovljah
hčerka, preniogavja Glavača.
Glavač. Sedela je pri .ognju tako neprevidno, da se ji je vnela obleka ter zgorela na njej. Močno opečeno so jo prepeljali v liojnico.
Iz Pesnice. S tužnim srčen ua znamjamo vsem prijateljem in. znancem, da jo -nekdanji župan Ornigovo vrste in voditelj tukajšnje Siidmarke, Aleksander Iloinig. zapustil slovensko Pesnico in se-preselil v f prevzame s ,pomočjo znane gospe neko kavarno, pridobljeno zn en milijon jugoslovanskih kron. Da bi možje te sorte no izginili popolnoma iz našega kraja je stopil na površje bivši postnjenačel nik Diagcr, ki je znan kot zvesti German in se sedaj suče okoli klerikalne stranke, da bi si kar najhitreje pridobil tako zaželjeni ugled.	,
— Sv. Marjeta na Dr. p. V tukajšnji mali občini imamo 4 kulturne naprave. Kar pa jo |e količkaj v zvezi s kulturo hočejo uničiti tisti ljudje, ki ld radi,
, kijistalo ljudstvo.neumno. Z župnikom iz Sv. Janža na čelu. sb intrigirnli. prm.i tule. soli, hoteč ji škodovati. Naj-uijsi bi jo itak podrli in jo .pustili razpad,- Naznanjali so vsako prireditev tukajšnje knjižnice in jo skušajo ti- I evski zbor sV> hoteli razbiti da so zečeli ustanavljati Orla. Orlo’so lov,L v mreže in na zanjke. češ, da je Sokol brezveren- Stare device, ki nosijo novice v župnišče, jim obljubljajo svoje groše zn nabavo orlovskih oblek. Ustanovitev Sokola pa jim jo čisto zmešala Pamet Župnik izprašuje v spovednici: tsi li Orel ni, si Sokol ?■ Seveda tudi raz prižnico da duška svoji onemogli jezi. Nikolu prerokujejo samo 14dnevno življenje. Svetujemo vam, da nas pustite popolnoma pri miru, ker sicer se znate kesati, Trne ji e vi svoje Orle, ml pa Sokole, saj vaših privržencev mi. itak ne moremo rabiti, potrebujeta jih pa župnik m kaplan, da jima nasujejo polno vrečo, kadar bo birn.
— - Značilno vprašanje- Nok list je poslal uredništvom vseh ameriški h’ listov vprašanje: kaj bi storile Zedinjeno < n/ave, če bi bila Francija ponovno n f z povodu napadena. Od 273 odgovo-rov je --8 odgovor za vojaško in finančno pomoč Franciji, GG jih izraža že]ju,
v cera Sofija
da bi se o tem sklenila posebna pogod ba, a lc ?G jih je proti vsaki pomoči in pogodbi s Francijo-
— Železniška nesreča v Budimpešti
V noči dne jlO. decembra, je zavozil o-sebni vlak na donavskem mostu v pred njim vozeči tovorni vlak. Udarec je bil tako silen, da je lokomotiva s tremi va goni skočila s tira ter padla čez visok nasip. Dve osebi sta bili mrtvi, 14 pa težko ranjenih.
— Kaznovan gostilničar- Sodišče zoper oderuštvo, navijanje cen in prevaro v Kolini je obsodilo gostilničarja Sehnorleitza na tri mesece zapora in 10.000 mark globe, ktir je od nekega go* sla zahteval previsoke cene. Morda bi ne škodilo, če bi sc tudi pri nas gledalo gostilničarjem malo na prste.
— Atentat na Silvestrovo. Na Silvestrovo kmalu po polnoči je vrgel na trgu pred cerkvijo v Winkelsbiicheln mlad človek med množico ljudi, ki so poslušali nek koncert, bombo. Koliko, je dosedaj znano, je bilo vsi e d eksplozije ranjenih 50 oseb, med njimi dvajset zelo težko. Atentat jo bil naperjen proti policiji. Aretiranih je bilo mnogo oseb
linici-s tem,
Mariborske vesti.
Maribor, 5. januarja 19S?2.
m Pod zaščito policije . , . Si nočni pi os ne it iški h buršakov se. je vršil pod zaščito jugoslovenske policije. Vsa po licija je bila zbrana, da očuva >>Herrcn-volk«.,Cesta pred Giitzom, dvorišč, hodniki, vSe je bilo polno policistov. Sedaj vsaj vemo. zakaj imamo policijo — zalo? da ščiti nemške buršake, da ščiti nemško iredento v Mariboru- Slava! Slava tudi »zavednim« oficirjem, po* sebuo pod p Uk ovniku Jakovljeviču, da je tako hrabro reprezentiral« narodno ■vojsko na ultragerm.niiski prireditvi. Pozabil je menda že, kako so »reprezen-tiriiti k v letih svetovne vojne Nemci svojo »kulturo« v njegovi ožji domovini. Pozabil pa. je menda, kakor ostali oficirji, tudi na znano odredbo, da je jugoslovenskhn oficirjem prepo-vedano govoriti na javnih prostorih nemško. Menda bi bilo dobro, če bi se za to zanimala pristojna vojaška oblast.
m Birokrati. Nič ni na svetu demokratičnemu človeku bolj zoper no, kako;; prenapubujen birokratizem, ki se postavlja na visoko .stališče ter gleda' z njega postrani doli na — »nizko ljudstvo« strank, ki imajo opravka pri raznih uradih. Birokrat je zato tudi stra-šm> ljubosumen na svojo čast; bognedaj, da bi. ga kdo titullral tudi. le z za desetinko nižjim naslovom, kakor mu pripada. Takih birokratov je polno tudi pri nas v Mariboru, eden izmed teh je tudi nek gospod pri. okrajnem glavarstvu, ki jo neko stranko, ki se je pro* grešila nad njim s tem. da ga je ogovorila z »gospod N. N.-, mesto z »gosp. referent«, nahrulil prav po birok-atir čno ter ji slovesno izjavil, da nima časa ter da naj pride čez par dni. Pravijo, da se bo reduciralo število uradništva, pri tem pa naj bi se vzelo v poštev pri dopustu v prvi vrsti take prepotentne birokrate, ki mislijo, da so stranke tu radi uradov in ne uradi radi .strank.
m »Provincijalizem«. Nek ljubi jan* ski list vidi strahove pri belem dnevu tudi ta,m, kjer jih ni in jih nikoli ne bo, kajti le tako si zarnoremo predstavljati njegov včerajšnji napad na Slov. obrtno dimštvo v Mariboru, kateremu očita provincijalizem, kor priredi letos pokrajinsko razstavo vseh obrtnikov bivše Štajerski?, Prekmurja in Mežiškega- Pri toni pa se prav nič ne zaveda, da je sam provineijalist najgršega kova, čeprav izhaja v »prestolni Ljubljani«, Da prireja Slov. obrtno društ vo v Mariboru, razstavo obrtnikov onega o-krožja, kjer dobivajo obrtniki naročila, je menda povsem naravno. Obrtniki mariborskega okrožja ne dobivajo naročil jz ljubljanskega, kakor tudi ne o-bratilo; več stikov, kakor s Kranjsko, imajo nmviboi-ski obrtniki s Hrvatsko in s Srbijo. Pritegnitev kranjskih o-brfnik<w k razstavi, v Mariboru bi ne imela nobenega ..praktičnega smisla, Ljubljanski list vn to sam prav dobro, zato pa utemeljuje svoje zbadanje z »interesi našega slovenskega plemena«. O, Cankar, kdaj l>o prestala enkrat za ' Selej skrb Grozdov in Grudnov za »na-rodav. blagor?«,
m Mariborska razsvetljava. V nepo->
sredni bližini Maribora se nahaja naj* večja elektrarna v Jugoslaviji, na katero se radi s ponosom oziramo ter jo kažemo tujcem. Praktične koristi od te elektrarne pa nimamo pravzaprav nobene. Ulice po mestu so ponoči tako škandalozno razsvetljeno, da bi moral človek kmalu nositi laterno s seboj. Ne le, da je ogromna večina ulic. brez razsvetljave, so tudi one, kjer se sicer nahaja. električna napeljava, prav .medlo razsvetljene. Lučke brle, kakor oljevke in zdaj .pa zdaj katera odpove — ali pa se jo pozabi prižgati — kdo ve. Raz*' svetljava je namreč napravljena tako modro, da. se mora vsaka luč posebej prižgati. Fa. tudi razsvetljava po posameznih hišah ni boljša, zdajpazdaj ugasne. Kdo- je kriv vsega tega? Bilo bi dobro dognati in napraviti vendar končno red.
m Nove elektrarne v Mariboru. Kakor čujemo, nameravajo privatne družbe zgraditi v Mariboru dve elektrarni, eno pri Kamnici, ono pri Pobrežju. Čo je to potrebno že .sedaj, ko stoji še falska skoro neizrabljena, ne vemo, vemo pa, da ni potrebno, da grade te nove e-loktrarne — Nemci. Če jih je res treba, potem naj jih zgrade našj ljudje, ali naši zavodi. Borili smo se tisočletje za osvobojenje, sedaj pa naj pustimo, da nas tujci gospodarsko znova zasužnijo. Proti temu bo treba nastopati z vsem* s red st vini Občo pozornost vzbujajo po mestu enotno oblečeni dečki in deklice, ki de* la jo jeklarno za dobrodelno tombolo v prid ubožui deei in hkrati ponujajo srečke- Ta d e ca .so sirote ali od vseli zapuščeni ponajveč nezakonski otroci, kf se .jih je rešilo gotovega moralnega pre-: pada s tem, da se jih je vzelo v zaščito v sprejemališče Drž. dečje stanice. Žalosten je pogled na te strgane in popolne zanemarjene reveže ob sprejemu v zavod, kamor jih pripelje navadno policija, ki jih najde pohajkujoče PO ulicah brez pravega doma. V zavodu se jih uajprvo razkuži, potem pa zamenja razcapana oblačila z novim perilom, obleko in obutvijo ter se jih tam do nadaljnega obdrži v popolni oskrbi. Vzdrževanje te deee stane mnogo denarja in da lio pa mogoče sprejemati v zavod čim največ takih sirot, sc je odločil odbor za zaščito dece prirediti v nedeljo, dne 8. t. m. dobrodelno lom* bolo v prid ubožne deee v Mariboru. Odbor se je potrudil, da bo prireditev uspešna tako, da. bo vsak zadovoljen, kajti pripravljenih je okrog 500 lepih dobitkov, med temi kot glavna tombola 2000 kg premoga. Nuj nihče ne odklanja ponudenih srečk, ampak vsakdo naj pripomore « svojim prispevkom tem revežem. Srečke so v razprodaji potom dece in po trafikah po mostnin Kapetan L njo Lovrič v Mariboru. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Narodnega doma veliko manifestačno zborovanje, ki ga vodi na dobrud.ški fronti oslepeli knpetan-dobrovoljee Lujo Lovrič. Vabimo vse naše občinstvo brez razliko strankarskega prepričanja, d it se udeleži tega zborovanja. V pondeljrk Hi. t, in. ob pol 20. uri bo predaval kn* petim Lujo Lovrič in prednašal literarne proizvede- Predavanje bo proti vstopnini. Prosimo naše občinvtvo, da, se polnoštevilno udeleži. — Mariborsk' slovensko žensko društvo,
m Mariborskim trgovcem. Veliko povpraševati jo je po čistilu, ki se prodaja v prid Jngotdpvensko Matico. Zalo bi bilo v interesu trgovcev, kf prodajajo zgoraj omenjeno blago,»tla ga v izložbenem oknu vidno označijo. Pi-stilo je izvrstne kakovosti in kdor ga je rabil enkrat, ga bb vedno kupih Ob današnji draginji čevljev si vsakdo rad nabavi čistilo, ki jih dolu trpežne in le* pe!	•
m Jugoslovanska Matica prirodi dno G. 1. ni. brezplačni* predavanje od 11. do
12.	ure dopoldne in od pol 2. do 3. uro popoldne v prostorih Mestnega kina ter vabi k obilni udeležbi. Predavanje bode združeno s ski optičnimi slikami. Ker je sedaj veliko novih slik', l>o predavanje zanimivo in lepše, kakor prvič-Dopoldne ima vstop šolska mladina, ki bo imela od tega predavanja obilo koristi. Videla bo našo zemljo: Postojnsko. Jamo, , Kraško '»alnice. Kras*
smrtno
2S5BE
Prostaufillna požarna bramba in nje rešilni oddelek u maribora
V soboto dne 7. januarja 1922 E^j IHTlVl I [31 E" Svira godba juž. železnice pod v dvoranah pivovarne. GOtz LmImI I 1X11 I . vLhLbb^^ vodstvom kapelnika g. Skačej
V' 'S*.'" • '*•/ jV' * • ‘ ' , ■ ■	*■■'&'> ■ '"‘V	<[	>	*	'	**'	'•*	*'.• *	•'	'
Rokbko-plešl, rajanje s cvetlicami in pastirski ples; predvajajo g. in gdč. Pečnik.—=— Razni šotori. Začetek ob 19. nrt = Krasna damska darila = Vstopnina 20 dlnarjeu
Lastaikin izdajatelj : K©MOrcji -Tabor«. — Tisk*: MarJborska tlsKarn^ .;
J^rovge, morilo, lulkc, soline itd. Bre®5 Idvoarmo tale pouk rvellko ikoi'ist za u-Joievanje zembiepisja. G. predavatelj o-■pisujc slike živahno in.zammivo ter kipleta vmes zgodovin^ke.tozii^oma literarne oparake. . ■ m Imenovanje. Provizorična jetniška paznika v Mariboru, Martin Slaček in Friderilk Knafeljc sta imenovana za stalna jetniška paznika. v
m Seja delegatov Narodnih društev se vrši v pondeljek 9. t. ni. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. ysa narodna društva se pozivajo, da od-Jpošljejo zanesljivo svoje zastopnike. 'Zakaj se je sklicana seja Zakasnila, pojasnimo ustmeno, namenoma se to gotovo ni zgodilo. Prosim za polnoštevilno udeležbo, kajti zadeva je važna
m Izobraževalno društvo privatnih /lastavljencev. V petek dne 6. t. m. priredi plesni odsek plesno zabavo v Gam-: brinovi dvorani za elane in nečlane. Zadetek ob 15. uri, konec ob 19. uri. Zvečer od J4 20. ure do K-93. ure plesna šola samo za člane.
m Česky klub v Mariboru. Občni zbor sc vrši v nedeljo, dne 8. januarja 1922 ob 15. uri {3- pop.) v društveni sobi Narodnega doma po določenem .sporedu. Poživljamo članstvo k polnoštevilni u-deležbi- Zadnja odborova seja se vrši-.v petek, dne (1. t. m. ob 10' dopoldan.
m Krožek mestnih uslužbencev ima o voj redni občni zbor dno 7. t. m. ob IG. uri popoldne v mestni posvetovalnici z običajnim sporedom po pravilih. Ker se bosta volila tudi 2 člana in njiju namestnika v mestni disciplinarni odsek, 'je navzočnost vseh tovarišev in tovarišic nujno potrebna
'm Starejšine »Triglava« se opozarja na akademski ples, ki so vrši v soboto* dne 7. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležite se ga polnoštevilno in pridite s trakovi.
m Za .Tugoslovensko Matico sta vrgla v puščico v Prešernovi, kleti kot novoleten dar gosta g. Coffou 100 K, g. Turk, Glavni kolodvor pa 44 Iv. Posnemajte!
m Velika kavama. V četrtek 5. jan. ob 20. uri češki večer; ob 17. uri špe-
Narodno gledališče.
v.	.	•	/»Ve*4*,	,•
i 1 -Md’ :* i-n ■.**;:	^	.	.....
Lanovec"*
...
jsV* V i *UA
i'v:»	Repertoar:	,
irs	W'	v.-V;;
*r % Četrtek; 5.™jaiuatja:.; „Vzg«jitelj ■Abonement B. i J .	’	..	..v ,;:-. - ,
V^Petek 6.: :„Poljskakri“. Izv. abon. JS;.«
; A, Sobota 7.: ,,Svet". Ab. C.	k	;J
V> "Nedelja 8.: Popoldne ob 15.: „Poljska kri«. Izv.^ahon, —.»Zvečer ob pol £0.: „Za narodov .blagor"., Izv.-.abon.	'$}<!.-
- Torek 10.: , „6ozdM. Abon&A. A; ,/
'C? Sreda*;ll.:v„Hlapec Jernej*., Izv. ab, Cankarjeva proslava.
Četrtek 12. :„Svet“.,Izven abon.
Petek 13.: „Ptičar“. Izy. abon.
Sobota 14.: »Gozd". Abon. C.
> Nedelja 15.: Popoldne ob 15.: „Očea. Ljud_ predstava. , — iZvečcr ob pol 20.: „Ptičar“. Izv
g|,	-
Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši jutri, v petek, dne 6. januarja točno ob 10. uri dopoldneva odru.	-	•	t
Sokolstvo.
o Jezdni odsek Sokola v Mariboru
sodeluje pri povorki o priliki badnjaka danes v petek in je zbirališče točno ob
13.	uri v Narodnem, domu. Bratje, udeležite se polnoštevilno in točno! Zdravo! Načelstvo.	•	:
cijalni koncert v Klub-baru.
I. Mariborski bioskop. V petek, so-
boto, nedeljo in pondeljek se predvaja
v I. Mariborskem bioskopu prva epoha senzacijonelnega kriniinalnega. filma »Verige kaznjenca«. V glavni vlogi nastopata znameniti krasotici »Leo Pa’ rry« in »Violetta Napierska«. Film ima izborno krimiaialno-detektivno vsebino, krasne, naravne slike, izvrstno igralce in smele senzaci je. V prvi epobi vidimo zopet Pariz, San Frančiško, London, Marseille, Francosko - švicarsko mejo itd- Največja kaznilnica v francoskih kolonijah, ležeča na otoku, se nam predvaja v vsej mogočnosti in strahoti, to poslopje, ki je pogoltnilo že toliko in toliko človeških ' zveri-zločincev v doječo. — V torek' začne H. epoha.
Gospodarstvo.
Borza 4. januarja.
Curih, devize: Berlin 2.72, Newyork 5.19, London21.70, Pariz 41.40,Milan21.95, Praga8.00, Budimpešta 0.78, Zagreb 1.90, Varšava 0 17, Dunaj 0.18, avstrijske žigosane krene 0.11,
Zagreb, devize: Berlin 150—151.50, Bukarešta 210—230, Milan 1212—1220, London izplačilo 1210—1230, cek 1205—1220, Newyork kabel 290, ček 291, Pariz 2350—2400, Praga 448 —455, Švica 5400-5500, Dunaj 4.15—4 25 Budimpešta 47—4S.50; valute: dolar 285—289, rublji 20—27, napoleoni 980—1000, marke 160, leji210-215, lire 1205-1215.	......	■	.
‘ 'g'™' ■-
g Zaračunanje povišane ležarine.
Pristojbine za ležairino 6e plačujejo vobče po predpisih, ki so boli v veljavi, dokler je blago »ležalo«. Zato se ima plačati za blago, koje je zadelo povišanje ležarine med »ležanjem«, poleg prej veljavne ležarine tudi povišano ležarino, toda to le od dneva povišanja. To ne velja pa za agio, ker je za doplačilo istega merodajen dan, ko se plačajo carinske pristojbine.
g Zaračunanje povišano ležarine. Pristojbine za, ležarino se plačajo vobče po predpisih, Id so bili v veljavi, dokler je blago »ležalo«. Zato se ima plačati za blago, koje je zadelo povišanje ležarine med »ležanjem«, poleg prej veljavne ležarine tudi povišano ležarino, toda to le od dneva povišanja. To ne velja pa za agio, ker je Za doplačilo istega merodajen dan, ko se plačajo carinske pristojbine.
g Dobava prediva za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zborni’ cf v Ljubljani, da se vrši dne G. marca 1922. pismena ofertalna licitacija glede dobavo 20.000 kg bombažnega prediva za ležišča. Predmetni oglas je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Prodaja automobilov. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila v pisarni uprave dravske artilerijske radionice v Ljubljani, dno 25. januarja 1922, po-
čenši ob 8. uri, ponovna ustmena javna dražba za prodajo 12 automobilov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, pogoji pa pri u-pravi dravsko artilerijske radionice v. Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dovoljenje plovitbe po Donavi za tuje ladje. Po členu 293. sentgerinain ■ skega dogovora je potrebno dovoljenje s strani naše države le za plovilov tujih ladij »med našimi pristanišči«, t- j, za malo kobotažo na internacijonainem delu Donave, ki teče skozi našo kraljevino. To dovoljenje je zadobila samo avstrijska ekspresna ladja Beč- -Beograd, ki sodeluje v kartelu z našim državnim brodarstvom (zastopanem v Brod. Sindikatu). Drugače ni dovoljeno niti eni tuji ladji, da izvršuje malo kobotažo na našem delu Donave- Drugače je plovitev na celi mednarodni mreži Donave smatrati za svobodno in ni treba za to nobenih specijainih' dovoljenj.
g Dobava železnih cevi. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 13. febr. 1922. pismena ofertalna licitacija glede dobave železnih cevi. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Tara za ambalažo pri prečah'. Vreče, koje so obšite z juto, tako, da se oblika vi;eče ne izpremeni, se smatrajo kot embaliramo vreče- Kadar se nahaja v njih jednovmtno blago, in se no zahteva carinjenje po neto teži, naj se odbija tara kakor za vrečo in ne kakor za bale, ker služi tukaj juta kot zavoj vreče, a zavoj ni v zmislu čl. 1.0 pravil o tari. priznam kot tara.	.;
Pozor!	•; t	Pozor!
Vesela lovska družba se zbere prav zares dne 5. prosinca pri Gdtzu tam na ples!
Imaš že vstopnico*
Glavni urednik: R a d i v o I R e h a r.;;,?.-/ ■p*Odgovorni urednik: Rudolf Ozi
Pod tem naslovom začne kmalu po novem letu v »Jutru« izhajati najnovejši roman slavnega srbskega pisatelja
Branislava Nušica.
. , Roman prepleta romantična ljubezenska zgodba dveh mladih simpatičnih ljudi, ki se odigrava sredi pretresljive tragedije srbskega dela našega naroda v letu 1915.
Roman »DEVETNAJSTSTOPETNAJST« je eden najlepših umotvorov, ki so se rodili v zvezi s svetovno vojno.
Najpametnejše in najmikavnejše novoletno darilo je, ako sebi ali komu drugemu omogočite čitanje romana »DEVETNAJSTSTOPETNAJST« s tem, da z novim letom naročite dnevnik »Jutro« v Ljubljani, ki stane na dom pošiljan na mesec le 5 Din.
Sprejme se kot prva moč za v MARIBOR
- trgovski sotrudnik -
•	v;	../{v-	'4
verziran v vseh poslih špecerijske, detajlne in engros-irgovine. Oni, ki so vajeni trgovskih pisarniških poslov, imajo prednost. Ozira se le na tiste, ki imajo v tej stroki dobro in daljšo prakso, i— Plača dobra. Ponudbe poštno-ležeče pod	2e
,iŠPECEHUr*
marfbor, glavna
|	Mala	oznanila.
j Mlad tovarniški nastavlje-
nec ifiče	primerno sobo s
hrano, po	možnosti v bližini
Meljske ceste. Ponudbe pod „14“ na oglasni zavod I. SuS-nik, Maribor, Slovanska ul. 5.
31
26 2-2
Črna svilena obleka za dame se proda po ceni. Naslov v upravi lista.	32	2-1
Proda se večja množina časopisnega papiija. Mariborska tiskarna d. d.	*
Velika enonadstropna hiša
v lepi legi, z velikim vrtom, v hiSi trgovina in je tudi za vsako drugo obrt pripravno, se ceno proda. KeroSka eesta ' St 102.	28
Brivnica / Frana * Novaka na Aleksandrovi; cesti it. 2S .se * priporoča	3
Pavel Nedog
> čisti
in 1989 10—10
barva <—
obleke io blago vsake vrste v najkrajšem časa.
MARIBOR
Gosposka ulica štev. 33.
Spedicijski —
knjigovodja
popolnoma veSč bilance, zmožen slovenskega, hrvatskega in nem-Skega jezika v govoiu in pisavi, se iSče za takojinj* nastop v Mariboru. Ponudbe po „33“ na upravniitvo.	33	5-1
Zavod za straženje in v Mariboru
vsako vrsto straženja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje železniških vozov. — Pojasnila v pisarni: Koroška cesta št. 15.	*