Poštniriaplgčpna v gotovini
Lmblfana. 12 novembra 1928
IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 ziutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 1 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mo rlboru ln Celju dostavljen na dom mesečni t Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Dm UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva al 5.
telefon St. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. PreSernova ul 54„
telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Uubliani Prešernova al. 4.. telefon St 2492
Ste*
Po nalogu ministrskega predsednika dr Korošca so bili izdani povodom rapallskega dne - Konsignacija policije in
Za osmo obletnico rapallskega dne je bila v Ljubljani pripravljena le skromna proslava. Jugoslovenska Maica ie izdala razne spominske knjige, v mestu pa se je vršil nabiralni dan in se je publika številno odzivala nabiralcem, ki so prodajali spominske listke. To tiho proslavo pa ie na nečuven način kompromitiralo notranje ministrstvo, ki je telegra-iično izdalo nalog, da se konfiscirata od Jugoslovenske Matice in Slovenske Straže izdana dva velika umetniška lepaka z naslovom »Rapallo« in »Ali je to tvoja kultura, Italija?« Ta dva lepaka sta po svoji vsebini in po svojih slikah le mila kritika vsega, kar se v Italiji vrši nad našim narodom, in se nikakor ne moreta primerjati z izzivalnimi letaki in lepaki, ki se širijo v Italiji proti
našemu narodu. Zato je njuna konfiskacija izzvala v vsem mestu silno ogorčenje. Pripoveduje se, da je g. Korošec odredi! konfiskacijo na željo italijanskega poslanika.
Po naročilu ministra notranjih zadev je policija danes postopala sploh proti celi tihi rapallski prireditvi skrajno ri-gorozno. Zabranila je akademikom postaviti žrtvenik na plošči pred univerzo in je ,iz višjih državnih interesov' odklonila tudi dovoljenje za kres na ljubljanskem Gradu. Dogajalo se je celo to, da so posamezni varnostni organi za-branjevali zbirko po ljubljanskih ulicah, čeprav je policijska direkcija to zbirko s posebnim pismenim odlokom dovolila. Konfisciran je bil tudi črno obrobljeni letak z naslovom,Ali nas čujete, bratje?'
ii vsi lepaki in letaki orožništva v Ljubljani
V mestu je bilo čez dan konsignirano veliko število orožništva, kakor bi se Ljubljana pripravljala na revolucijo. Navzlic vsem tem provokaci.iam. pa je Ljubljana obvarovala najdostojnejšo disciplino in nikjer ni prišlo do kakršnegakoli motenja miru. Policija nikjer ni v večjem številu nastopala, izvzemši pred hotelom Union, kjer je bila cela kompanija stražnikov postavljena menda kot častna straža, ker se je v restavraciji vršila slavnostna večerja, prirejena od italijanskega konzula. Splošno se je ugotavljalo, da vlada še nikdar ni s tako brezobzirnostjo zatrla spominjanja na rapallski dan, kakor letos, ko je šef vlade sin tistega dela naroda, ki je bil v Rapallu položen na žrtvenik.
10.000 ljudi na shodu KDK v Gospiču - Sloga Hrvatov in Srbov je garancija boljše bodočnosti
Gospič, 11. nov. Danes so se v Gospiču razlegale hrvatske in srbske pesmi ter se bratile hrvatske in srbske zastave, ki jih je bilo več sto. Na zboro-vališču na Žitnem trgu se je zbralo nad 10 tisoč ljudi, čeprav je bilo slabo vreme. Svetozar Pribičevič je došel v Gospič v spremstvu posl. dr. Srdjana Bu-disavljeviča z nočnim zagrebškim brzo-vlakom. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavniki organizacij HSS in SDS. Dr. Maček ie dospel zjutraj z osebnim vlakom ter so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki KDK in mnogoštevilni pristaši z zastavami.
Danes je bilo vse mesto v zastavah. Hiše so imele okrašena okna' s preprogami in cvetjem. Ljudje so prihajali na zborovanje večinoma peš in to tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Celo organizacija KDK iz oddaljenega Obrovca v severni Dalmaciji je došla peš pod hrvatskimi in srbskimi zastavami; hrvatsko zastavo je nosil Srb, srbsko zastavo pa Hrvat. Na Žitnem trgu se ie okoli zborovališča zbralo nad 500 konjenikov in 300 vozov, na katerih so se pripeljali starejši ljudje, ki niso mogli priti peš.
Ob 10.30 so stopili na govorniško tribuno najprej narodni poslanci, ki zastopajo Liko. Zborovalci so nosili razne naoise, kakor »Živel kralj«, »Živela KDK«, »Živela sloga KDK« ,»Doli separatizem«. »V slogi je rešitev itd.
Ko sta se predsednika KDK Pribičevič in dr. Maček pripeljala na zborovališče z avtomobilom, ju je množica burno in dolgo pozdravljala. Ovacije so se še povečale, ko sta stopila na govorniški oder, kjer so jima poklonili cvetje in dve lepo vezani liski čepici.
Zborovanje je otvoril predsednik okrožne organizacije SDS dr. Pero Zec, ki je predlagal za predsednika shodu narodnega poslanca Karla Brkljatiča (HSS).
Predsednik posl. Brkljatič je na kratko pozdravil brate in sestre Hrvate in Hrvatice in Srbe ter Srbkinje, oba predsednika KDK in ves zbrani narod. Nato je podal besedo Svetozarju Pribičeviču, ki so ga udeležniki zborovanja pozdravili s frenetičnim ploskanjem in živahnim vzklikanjem.
Svetozar Pribičevič
je v svojem govoru najprej naglašal, da so lažnive vse vesti, da bi KDK rušila državo. Omenjal je tudi trošenje narodnega denarja za parade, dočim ljudstvo v Liki nima kaj jesti. (Vzkliki: Sramota!) Poudarjal je. da so v zadnjih desetih letih vladali v državi in v Beogradu tako, da je danes ves narod nezadovoljen. Danes se vodi taka politika, da se na primer v carinsko službo sprejema predvsem Srbijance, v podoficirske šole predvsem Srbijance itd. Srbijanci prihajajo v prečanske kraje kot učitelji, kot pravoslavni popi, kot vladike in vprašati se ie treba, ali hočejo Hrvati in Srbi v naših krajih dopustiti, da bodo Srbijanci zavzeli vsa njihova mesta. (Burni vzkliki: Nočemo!) Jaz vam re-čwn, bratje Hrvati in Srbi iz teh krajev da je vaša usoda nerazdružljivo zvezana. da vi tukaj živite prag ob pragu njiva ob njivi in da morate zato čvrsto skupaj marširati k uveljavljenih osnovnih pravic človeka in naroda. Od-fcar imamo take ali take samouprave
ter oblastno skupščino v Karlovcu, ki nima velikih finančnih sredstev, so se vendarle pričeli graditi prvi vodnjaki v Liki, so se začele graditi prve šole in pričelo se je skrbeti za prave ljudske potrebe. Kaj bi šele bilo, ako bi narod sam upravljal vse one posle, za katere ni nujno potrebno, da se vodijo za vso državo z enega mesta!
Zatem se je Pribičevič bavil s položajem v Ru-muniji in prevzetjem tamoš-nje vlade po narodni kmetski stianki. Poudarjal je. da je v naši državi načelo narodne volje pogaženo in da se o tem načelu danes ne vodi noben račun. Jamstvo in čvrsta podlaga za boljšo bodočnost naroda pa moreta biti samo sloga in skupno delo Hrvatov in Srbov v prečanskih krajih. Ne more in ne sme se s Hrvati in Srbi v naših krajih postopati tako kakor z Makedonci. Srbi so prišli v te kraje, ker niso hoteli prenašati turškega suženjstva, pa tudi sedai nočejo prenašati nobenega suženjstva Naj Srbov ne ovira, ako se poudarja hrvatsko ime, zakaj oni. ki so pravi prijatelji edinstva. bodo ljubili hrvatsko ime prav tako kakor srbsko.
Nas ne vodi nobena mržnja naoram Srbijancem v naši borbi in po 20. juniju, ko so se zastopniki KDK sestali v Zagrebu, smo pozvali kmetski narod v Srbiji in tamošnje intelisrente, ki se ne strinjajo s sedanjo nnHtiko. nai podpro upravičeno borbo KDK. Nismo mi krivi' ako se je od tamkaj javilo tako ma'o ljudi, ako večinoma podpirajo sedanjo težko politiko, ki je osramotila ime Srbije.
V Beogradu sedaj samo čakajo, da bi razpadla KDK. (Burni vzkliki: Nikdar ne bodo dočakali!) V Beogradu samo žele. da bi se naš boj pretvoril v hrvat-sko-srbsko borbo in bi se pričela borba med Hrvati in Srbi, ker upajo, da bi potem mogli zbrati okoli sebe vse Srbe. In zato vpijejo sedaj, da je Srbstvo v nevarnosti. (Živahni vzkliki: Lažejo!)
Govor Svetozarja Pribičeviča so zbo-nim odobravanjem. Nato je govoril predsednik KDK
dr. Vladko Maček,
ki so ga zborovalci isto tako pozdravili z burnima ovacijami. V svojem govoru je poudarjal, da se hudo motijo vsi. ki so mislili, da bo KDK samo kakšna parlamentarna kombinacija. KDK bi bilo treba ustanoviti že prej in govornik je to željo že prej mnogokrat čul iz hrvatskega naroda, ko je prihajal v pokrajino. Narod ve, da bo dotlej, dokler bodo Srbi mrzili hrvatsko zastavo in Hrvati srbsko zastavo, dokler bodo Hrvati mrzili cirilico in Srbi latinico, vladala v Beogradu cincarija ter gazila srbski in hrvatski narod KDK je bila ustanovljena v glavnem zaradi tega, da se ustvari popolno edinstvo hrvatskega in srbskega kmetskega naroda v prečanskih krajih, ker je edino to edinstvo jamstvo za boljšo bodočnost. To edinstvo ni ničesar novega, ker je obstojalo v naših dušah že skozi stoletja.
Ne more zaplakati hrvatski seijak. ne da bi poleg njega zap'akal tudi srbski seljak. Ako koga doleti nesreča, bo brezpogojno dosegla tudi drugega.
Tudi govor dr. Mačka so zborovalci sprejeli z dolgotrajnimi in burnimi ovacijami.
Po zborovanju se je formiral sprevod udeležnikov veličastnega shoda, ki so defilirali mimo hotela »Lika«, kjer sta sprevod motrila Pribičevič in dr. Maček z balkona. Na čelu sprevoda so jezdili konjeniki, ki jim je sledilo več sto okrašenih voz. Ogromna množica, ki je korakala v sprevodu, je neprestano vzklikala: »Živeli narodni voditelji!«, »Živela KDK!«. Defile pred voditelji KDK se je končal ob pol 2 popoldne.
Tudi srbsko kmetijstvo in zadružništvo v krizi
Beograd, 11. novembra. Danes je zboroval kongres Saveza zemljoradni'ških zadrug. ki so se za udeležile tudi ra^ne vplivne politične osebnosti. Na kongresu se je predvsem razpravljalo o kmetijskih kreditih. Po poročilu člana upravneza odbora Voie Gjorgieviča. o katerem se je razvila daljša razprava, je govorila še cela vrsta govornikov Spreieta je bila resolucija, ki ugotavlja, da socijalni in gospodarski položaj naše države doživlja tako krizo, ki zahteva nujno in pravilno rešitev vprašanja kmetskih kreditov Povdarja se da se imajo kmetski krediti dovoljevati v prvi vrsti svobodnemu zadružništvu, vsied česar nai se ukine sedanja direkcija za kmetijske kredite. Končno se naglaša tudi potreba uveljavljanja raznih zakonov gospodarskega značaja, kakor zakonov o svobodnem zadružništvu. zadružnih dolgovih, ureditvi agrarnega vprašanja itd
Proslava desetletnice premirja
Beograd 11. novembra V Beogradu so se danes vršile zelo svečane proslave 10-letnice zaključkov premirja do veliki svetovni vojni. Posebno ganljiva ie bila spominska svečanost na francoskem pokopališču. kjer se je vršila slovesna služba božja. Ob tej priliki je imel spominski govor francoski poslanik Dard. Enaka svečanost se ie vršila tudi na italijanskem pokopališču. Obeh svečanosti so se udeležili člani vlade Ob 11 dopoldne so zabučale tovarniške sirene, ki so pozvale prebivalstvo Beograda naj z dvominutnim molkom počasti spomin med svetovno voino padlih borcev. Službe božje so se vršile tudi na drugih beograjskih pokopališčih. Slovesno blagoslovitev kostnice naših vojakov ie izvršii sam patrijarh Dimitrije.
V poljskem poslaništvu se le vršila danes OTuslava desetletnice proglasitve neodvisnosti Doliske republike.
Zopet železniška nesreča
Novska, 11. nov. Dones ob 2. ponoči sta pred vhodom na postajo Novsko zadela skupaj dva tovorna vlaka, ori čemer pa k sreči ni bilo človeških žrtev: materijelna škoda pa ie zelo velika. Tovorni vlak. ki je prihajal iz Raiiča proti Novski. ni imel proste proge na postalo in bi se moral prej ustaviti Prometni uradnik Da ie pozabil. da ie proga okupirana in ie spustil s postaje drug tovorni vlak. tako da je v megli zavozil v prvi vlak. Po napornem delu se je postajnemu osobiu posrečilo očistiti progo in zopet omogočiti oromet
Tri ruske polarne ekspedicije
izginile
Ljeolograd, 11. novembra. Akademija znanosti je naprosila tukajšnjo osredirjo radio postajo kakor tudi diruštvo prijateljev radia, naj bi skušali potom kratkih valov dobiti zvezo s tremi izgubljenimi polarnimi ekspedioijami, o katerih že več mesecev ni nobenih poročil.
Prva ekspedicija pod vodstvom Pineghia je odplula 12. avgusta na ladji »Polatrnaja zvezda« i<z zaliva Tiksi proti zajpadni obali otoka Lja-hov z namenom, da postavi tam zračno hidro in meteorološko ter radio postajo Druga ekspedicija pod vodstvom Himikova je odšla že v maijiu v območje reke Jan ter je imela nalogo proučevati hidrološka dela ob izlivu reke O tretiji ekspediciiji, ki jo je vodil Cistov in ki naj bi na otoku Taijmar pripravila bazo za zrakoplov i Sovjetski sever«, že poi teta ni nikake vesti.
Težave pri sestavi nove Poincarejeve vlade
Po sinočnih vesteh je vzel Poincare v svoj kabinet skoraj vse svoje dosedanje sodelavce. — Presenečenja niso izključena.
Pariz, 11. novembra. Lista novega Poin* carčjevega kabineta se bo objavila najbrže še danes pozno ponoči. Ako ne bo prišlo
do nepredvidenih dogodkov, bo Poincarč« jev kabinet sestavljen tako*le:
Ministrsko predsedništvo Poincare, ki pa ne bo prevzel drugega resorta, notranje mi« nistrstvo Tardieu, zunanje ministrstvo Bri» and, vojna Painleve, finance Cheron, pra*
vosodje Barthou, mornarica Leygues, trgo« vina Bonoour, javna dela Fergot, delovno ministrstvo Loucheur, prosveta Marot, pen» zije Anteriou, letalstvo Eynac, poljedelstvo Henessy.
V političnih krogih govorijo, da je po« treben še pristanek ene osebe, čije ime ni znano, za vstop v vlado, nakar se bo mi* nistrska lista objavila.
Tardieu
Briand
Poincare
Javno zborovanje v Unionu
AKADEMSKA OMLADINA sklicuje za danes, 12. t. m. na dan obletnice pogodbe v Rapallu javno zborovanje ob 6. zvečer v Unionu.
Državljani! Udeležite se zbora, da dokažemo našo enotnost in odločnost, da vztrajamo do konca v borbi za življenske interese našega naroda!
»Sporazum v okviru sedanje ureditve države"
Odgovor četvorne koalicije inž. Savčiču. — Sestanek med dr. Korošcem in Savčičem. — Uradni komunike.
Beograd, 11. nov. Najvažnejši in obenem edini politični dogodek današnjega dne je bil dopoldanki sestanek predsednika vlade dr. Korošca z inž. Milošem Savčičem. Kakor se je že prej napovedalo, je na tem sestanku dr. Korošec izročil g. Savčiču odgvor sedanje vladne večine na njegova vprašanja o rešitvi naše notranje krize. Iz vladnih krogov izjavljajo, da je dr. Korošec obvestil inž. Savčiča o stališču voditeljev četvorne koalicije in o njihovem nazira-nju glede rešitve krize. Baje so režimske stranke izrazile željo, da bi prišle v stik s KDK in ustvarile podlago, na kateri bi se mogla začeti pogajanja o sporazumu. Režimske stranke izjavljajo. da niso proti razpisu volitev, da pa se mora prej ugotoviti, pod kakimi gesli naj se volitve vrše. Četvorna koalicija je za vsak sporazum v okviru sedanje državne ureditve. Sporazum mora temeljiti na ustavi: ako se naj izvede njena revizija, se mora to zgoditi samo na način, ki je v ustavi določen. Vodie četvorne koalicije zahtevajo, nai se KDK izjavi in pove. kai želi in v kateri smeri naj bi se izvedla revizija ustave.
Sestanek g- Savčiča in dr. Korošca
v predsedništvu vlade je trajal eno uro. O sestanku je bil iz kabineta predsedstva vlade izdan naslednji komunike:
»Danes, 11. t m. sta se ob 10. dopoldne sestala v predsedništvu vlade predsednik dr. Korošec in g. Miloš Savčič. G. dr. Korošec je v imenu četvorne koalicije sporočil g. Savčiču, da so vse štiri stranke koalicije za vsak sporazum, ki ima za cilj ojačenje naše države. Pooblastil je g. Savčiča, naj to sporočilo in razgovore, ki jih ie vodil s šefi posameznih strank, uporabi po svoji presoji.«
Iz vladnih krogov se poroča, da bo g. Savčič imel še par manjših posvetovanj v Beogradu, nakar bo stopil v stik z voditelji KDK.
Beograd, 11. nov. Danes se je v hotelu »Bristol« vršil manjši shod demokratske stranke, na katerem so govorili Ljuba Davidovič in še nekateri demokratski prvaki. Shoda se je udeležilo več demokratskih ministrov in poslancev. Ljuba Davidovie je v svojem govoru poudarjal, da je sedanja vlada pripravljena prva nuditi roko za sporazum. V svojem govoru je obširno razpravljal o potrebi sporazuma..
Zveze dobavitelja Dragoljuba Dlniča
Pojasnilo novinarja Dobrosava Jevdjeviča o dobavah motorjev za naša vojaška letala.
Beograd, 11. novembra.
V poročilu o dobavah Dragotina Diniča je bilo omenjeno med drugim, da je glasom dokumenta strasbourške tvrdke Michel bila tudi znanemu nacijonalistu in novinarju Do-brosavu Jevdjeviču iz Novega Sada nameje-na provizija v iznosu 10 odstotkov. Na to poročilo, ki pa je prinesla »Politika« z interpelacijo zemljoradniških poslancev, objavlja Dobrosav Jevdjevič v današnji »Politiki« obširno informacijo, v kateri kategorično za-nikuje, da bi bil kdajkoli prejel kakšno provizijo, in poudarja, da je njegovo ime vpleteno v kampanjo zgolj zaradi osebnih nasprotij. V svojem odgovoru navaja Dobrosav .Tevdjevič tndi naslednfc zanimive podatke:
Nekako pred letom, torej v času, ko je bilo omenjeno pismo tvrdke Michel napisano, sem s svojim publicističnim delom materi-ielno zelo koristil komandi našega letalstva. Nekega dne mi je bilo sporočeno, da je komanda pripravljena, da mi članke v svojem interesu denarno honorira iz zaupnih kreditov. To sem energično odbil z motivacijo, da za denar ne pišem. Nagrada bi bila iznašala več kakor omenjena provizija. Da pa dam oriliko onim. ki se proti meni borijo in me hočejo onemogočiti, izjavljam, da se bom za vedno umaknil iz političnega življenja, ako ie katera koli moja navedba neresnična!
In zdaj naj izpregovorim nekaj besed: Pismo, ki ga je objavila »Politika«, je imela komanda letalstva že dva meseca v rokah. pa ga ni obla viki. Pričeli pa so nekateri pretiti z njim. ko sem začel dvomiti o korektnosti preiskave proti Draerotinu Dini ču in o nekaterih dokumentih. Dragotin Di-nič ni potreboval moie protekcije. ker mi je znano, da je on nosil v Pariz fabrikantu Lnuisu Breguetu lastnoročno pisano pismo eenerala Živkoviča. Ni potreboval moje protekcije, ker so k njemu na krstno slavo ob-
hajali armijski komandanti in je bil v zvezah z generalom Nikolajevičem. Kaj sem mu mogel pomagati, ko so na kosilu in večerji pri njem stalno bili načelniki šlabov in poveljniki polkov! Kampanja proti meni ne bo preprečila, da razkrijem tajnost dokumenta ESP 560 z dne 5. septembra, podpisanega od načelnika letalskega štaba, ki so ga našli, ko Diniča že ni bilo več v državi. Ta kampanja ne bo preprečila, da se demaski-rajo oni, ki jih ie v svoiem poslovilnem pismu na poveljnika letalstva omenil pokojni mornariški kapetan Matijevic. Povem lahko, kdo je posetil predsednika vlade in zahteval, da se zamenja preiskovalni sodnik, in kdo je izvršil dotično nezakonitost v ministrstvu pravosodja. Dokazal bom še mnoge druge stvari, a k zaključku pripominjam samo naslednje :
Pismo, ki je bilo objavljeno, je v poveljstvu letalstva. Imam vtis, da je njegova objava nelegalna navzlic breszpomembnosti. tem bolj, ker bi tudi v primeru resničnosti prizadevala ne mene, temveč najvišje faktorje v poveljstvu letalstva. H so baje tako pod mojim vplivom, da meni na 'jubo vršijo nezakonitosti in kupujejo slab materijal. Povodom interpelacije zemlioradniških poslancev bi prosil prijatelja Dimitrija Vujiča, naj se ne sramuje kakor nevesta, marveč nai objavi one dokumente, ki so bili ukradeni iz poveljstva letalstva in so zdaj pri njem. ter se v njib navajajo posli tvrdke Sonder-mayer in Hodjera. Tu se bodo našli mnogi zanimivi podatki in to ne samo o materijalu ki je bil zavrjen, marveč tudi o plačanem materijalu. Končno ponovno izjavljam, da bom izvajal vse posledice, ako se dokafe, da sem prejel eno samo paro provizije ne samo od tvrdke Michel, temveč od kogarkoli.
Ob osmi obletnici Rapalla
«Mi smo tudi za dobre odnošaje z Italijo, ne razumemo pa, kako se mo* rejo ustvariti dobri odnošaji, ako se žrtvuje ena tretjina slovenskega naro» da, cela hrvatska Istra in Reka. Kdor je to naredil, je ustvaril najhujše od> noša je z Italijo, poglobil sovraštvo do tujega roparja in se sam najglobs Ije osramotil...»
«Slovenec*, š. 360, 13 nov. 1920.
Bilo je v petek, 12. novembra leta 1920. ko se je v Santi Margheriti Ligur-ski ob 11 dopoldne pričela zadnja, odločilna seja jugoslovanske in italijanske delegacije, ki naj bi bili obojestranski zadovoljivo rešili vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Seja je trajala do 3 popoldne in se je dosegel na njej — »popolen sporazum v vseh točkah«, kakor se je tedaj poročalo vsemu svetu. Pogodba, sestavljena v italijanskem in srbskem jeziku, je bila podpisana ob dveh v noči od petka na soboto, 12. na 13. novembra. Podpisali so pogodbo za Jugoslavijo: ministrski predsednik Vesnič, zunanji minister Trum-
Dr. Trumbič
edini še živeči sopodpisnik pogodbe v imenu Jugoslavije
bič in finančni minister Stojanovič; za Italijo pa ministrski predsednik Giolitti, zunanji minister grof Sforza in vojni minister Bonomi.
S to pogodbo je bil naš narod na Primorskem in Notranjskem izročen na milost in nemilost italijanskemu imperija-lizmu, obsojen v narodno politično, kulturno in gospodarsko smrt. Petek 12. novembra 1920. je tako dejanski črni petek našega naroda.....«
»Kdor je to naredil---«
V	petek, 5. novembra 1920 ponoči je jugoslovenska delegacija odpotovala iz Beograda v Italijo. V soboto, 6. novembra, okoli 9. zvečer je dospela v Ljubljano, kjer so ji zastopniki vseh slovenskih strank in neodrešenega naroda pojasnili želje in zahteve našega naroda. Ministrski predsednik dr. Vesnič je ob slovesu izjavil: »Upam, gospodje, da se v kratkem vidimo osvobojeni velike skrbi, ki danes leži na vsem našem narodu.«
V	Beogradu je tedaj, po odhodu delegacije. stal na čelu vlade namestnik ministrskega predsednika, dr. Anton Korošec.
V nedeljo, 7. novembra popoldne je dospela jusoslovenska delegacija v Santa Margherita Ligu-re. Takoj tx> prihodu so bili delegatje gostje na čajanki, ki jo je priredila grofica Sforza, zvečer pa ie bil svečan obed.
V	ponedeljek, S. novembra, a opoldne so se ob 9.14 pričeli v vili Spinola prvi razgovori, nakar so se istega dne vršile tri konference, tekom katerih se je pokazalo. da so italijanske zahteve veliko nepovoljnejše kakor so bile pred desetimi meseci.
Naslednjega dne, v toreik 9. novembra, dopoldne ni bilo konference, pač pa so Italijani izročili jugoslovenski delegaciji nove pogoje v smislu novih, iz Rima prejetih navodil, in ti pogoji so se jugoslovenski delegaciji zdeli tako težki, da se je že mislilo na prekinjenje pogajanj. Italijani so zahtevali mejo na Snežniku, za kar so hoteli prepustiti Jugoslaviji logaško kotlino, dočim je jugoslovanska delegacija zahtevala za mejo skoraj točno Lloyd Georgeovo črto z idrijsko in postojnsko kotlino in reško železnico za Jugoslavijo, obenem pa neodvisnost Reke brez teritorijalne zveze z Italijo. Do-
■ čim so Italijani hoteli imeti Zader s predležečimi otoki in Visom zase, ter demilitarizacijo Dalmacije do Kotora, je jugoslovenska delegacija zahtavala vse jadransko otočje za Jugoslavijo, Zadru pa je hotela priznati samo avtonomijo.
V	sredo, 10. novembra, dopoldne so Italijani izročili jugoslovenski delegaciji svoje ultimativne zahteve. Odrekli so se Visu in otočju pred Zadrom. za katerega so zahtevali italijansko suvereni-teto, in so popustili nekoliko glede logaške kotline. Reka samostojna, toda zvezana po italijanskem koridorju (železnici) z Italijo. Tega dne popoldne se je vršila skupna seja obeh delegacij, ki je trajala pet ur in je bila v njej defini-tivno določena meja na kopnem in sicer, kakor se je poročalo: »v popolno zadovoljstvo Italije'. Jugoslovenska delegacija je že pred sejo sporočila po dr. Trumbiču grofu Sforzi, da sprejema v glavnem italijanske pogoje, in je tako popolnoma kapitulirala pred Italijani.
Naslednjega dne, v četrtek 11. novembra, je prispel v Santo Margherito italijanski ministrski predsednik Giolitti in so se v plenarni seji obeh delegacij določile vse podrobnosti sporazuma.
V	petek, 12. novembra, dopoldne se je pričela zadnja seja, v kateri je bila pogodba defintivno sklenjena. Podpis pogodbe se je zavlekel, ker je bilo treba izdelati besedilo tudi v našem jeziku, kar je prevzel dr. Trumbič. Po slavnostnem obedu so ga čakali vse do ene ure popolnoči, nakar je Giolitti otvoril zaključno sejo, v kateri sta se prečitali obe besedili, nakar so podpisali najprej jugoslovenski, potem pa italijanski delegatje.
V	soboto, 13. novembra, dopoldne so se jugoslovenski delegatje odpeljali v Beograd. Mimo Ljubljane se je vozila delegacija 14. novembra v zgodnjem jutranjem času. Vlak so v Italiji precej zadržali, češ, ker so bili obveščeni, da se v Ljubljani in Zagrebu pripravljajo demonstracije proti delegaciji. Istega dne dopoldne sta se vršila velikanska protestna shoda v Ljubljani in Zagrebu. Naslednjega dne dopoldne je sprejel regent delegate v dolgi avdijenci, popoldne pa se je vršila seja ministrskega
Giolitti,
Id je podpisal pogodbo za Italijo
sveta, v kateri je dr. Trumbič podal obširno poročilo. Ministrskega podpredsednika dr. Korošca ni bilo pri seji. ker se je že v soboto odpeljal na volilno agitacijo na Štajersko. V seji se je delegaciji očitalo, da je prekoračila svoj mandat in ni zahtevala novih navodil, ko je šlo za odgovor na poostrene italijanske zahteve. Pozneje se je ugotovilo, da je imela delegacija dvojna navodila in je ravnala »po svojem najboljšem preudarku«.
V četrtek, 18. novembra, je ministrski svet v Beogradu ratificiral pogodbo, katero je regent podpisal 21. novembra. Istočasno je minister dr. Trumbič podal demisijo. Dne 27. novembra je italijanski parlament ratificiral pogodbo. —
Danes, po osmih letih, ko na svojem narodnem telesu ne čutimo samo posledic rapallske pogodbe, temveč vise nad nami kot Damoklejev meč tudi še net-tunske konvencije, bi bilo pač res potrebno, da se kar najresneje vprašamo, kdo je vse to naredil in zakaj?!

Nepodkupljiv in nezmotljiv
je ameriški glasovalni stroj: toda treba je znati voliti ž njim!
imenu tistega kandidata, ki sa le voliilec želel voliti le moral odtisniti na vzvod Seveda m ie stroi tako konstruiran, da more volilec pritisniti samo na en vzvod za enega kandidata. Zato ie tudi nemogoče glasovati za dva nasprotna kandidata. Ko ie volilec slednjič vse »odglasoval«. ie spet segel po rdečem vzvodu ln ga zavrtll nazaj na levo. in — volitev ie bila končana. Seštevalni stroi ic takoj do opravljeni vo-nili. stiskalna plošča se ie vrnila v normahi nil Števec e! asov za eno naprej. Nato so se avtomatično vsi dol potisnjeni vzvodi' dvignili. stikalna plošča se ie vrnila v nomadni položaj In vse je bilo spet pripravljeno za naslednieea volilca.
O ameriških volitvah so naši listi podrobno poročali, zdaj oa nai izpregovorimo nekaj besed o dokai mani dolgočasnem predmetu — o ameriškem glasovalnem strcj»j.
Evropri smo v marsičem zelo staroko-pitni. ne najmanj pri volitvah: med tem ko smo Balkanci že napredovali do volilnih kroglic, ki so nerodne Ie zaradi presipava-nia. v ostalem pa do skrajnosti nepodkupljive. moderne, estetične ln kar še hočete, volilo še v mnogih evropskih državah z glasovnicami. Ta metoda ie zelo konservativna in nerodna: bog ne dal da bi volilec kai napisal na te glasovnice, utegnil bi se zmotiti in v navalu patriotične nervoznosti prečrtati pravo ime. ali oa bi s trepetajočimi prsti nemara celo natrgal usodni Hstetk — njegov glas bi šel Po gobe. V Ameriki pripisujejo državljanom mtvo®o večno razumnost, pripisujejo Jim celo toliko inteligenco, da bodo znali ravnati z izredno kompliciranim strojem. ki opravlja volitve brez sleherne intervencije svinčnika ali peresa, zgola s pritiskom na vzvode.
Glasovalni stroj
V posdednjih tednih pred zadnjimi predsedniškimi volitvami so samo za Newyork dobavili 3075 glasovalnih strolev. Demokratski in republikanski lokali za propagando so bili pred volitvami vsi opremljeni z modeli glasovalnega stroia. kjer so volilci imeli priliko dobtti vooeled v funkcioniranje stroia.
Na dan volitev pa je bila oodoba nekako taka:
Ko ie volilec stopil v volilni lokal, ie moral najprej mimo mize. kler le sedela volilna komisija Na mizi ie bil model glasovalnega stroia in v ta namen poslani uradnik rou ie. ako mu kal še rri bilo lasno, hitro dal potrebna pojasnila, kako ie treba ravnat! s strojem. Razen modela so visele na steni pestrobarvne karte, ki Dolasniuieio volilno proceduro. Ko te volilec vse to do-voljno proučil in menil, da ie dovoli učen za volilni akt. ie stop1! k strolu. Ta stroj je nekaka volilna celica in le opremljena z velikimi zas-torl. Nasproti mize ie bil velik kovinski gumb. ki ga je moral predsednik komisije zavrteti, da ie mo-eel volilec v celico. Ko ie bil v celici, le 7*gledal pred seboj veliko stikalno ploščo. Cisto na levi je opazid rdeče pleskan vzvod, ki ga le moral potisniti na desno, na kar so se zastori avtomatično zagrnili. Sele tedai se je začel pravi volilni akt. Oni izvod ie namreč oprosti! dnige izvode, tako da nihče ne more prej voliti. doHer si nI s smrstitvijo za-stora za jamči I a volilna tainost.
Dokler so zastori odprt! je nemogoče voliti
Volitev tadi z drugega vidika ni baš preprosta. Vprašanje namreč ni samo: Hoover ali Smith: treba ie voliti predsednika. podlpredsednika. državnega guvernerja. vicegirverneTja, državnega finančnega ministra, generalnega državnega pravdni-ka. najvišjega državnega sodnika, senatorja, sodnika pri najvišjem sodišču, mestnega sodnika, poslanca v reprezentančno hišo. senatorja in poslanca v državni parlament. Vse to ie bilo napisano na veliki deski, ki jo ie volilec videl pred seboi. Nad tem seznamom so bile; liste kandidatov in nad vsakim imenom tako zvan volilni vzvod. Pri
Zgodovina glasovalnega stroia
V večini ameriških držav so letos prvič volili s stroji Toda ta izum sega že nekaj desetletij nazai. Univerzalni Izumlteli Edison si le dal že leta 1889 patentirati avtomatičen glasovalni stroi in v devetdesetih letih so te strole že uporabljali v nekaterih državah Unije. Prednosti tega sistema so baje velike: tako vsai trde povsod tam. kfer so ga že uvedli. Stroi jamči za popolno volilno tajnost in onemogočuie sleherno falzifikacijo rezultatov. Prei ie bilo v mnogih državah, kjer so bila volilna oodkupo-vanla nekaj vsakdanjega, v navadi, da so kupljeni volilci dvignili roke z glasovnicam! visoko v zrak. preden so listek vrgli v žaro. Po novem ie ta oblika korupcije izključena. Stroi ie neoodkisoliiv.
Toda stroi ie tudi nezmotliiv Stetie glasov le nerodno, zamudno in povzroča pogosto prepire ln korupcijo: zdai pa le moči takoj po končanem volilnem aktu ugotoviti rezultat. Seveda, četudi se stroi ne more zmotiti so »zmotam. podvržene volilne komisije. zato morajo, kakor hitro so volitve končane, stroj takoi zapečatiti, in druga komisija, ki ima ključ do stroia. prečita registrirane številke in objavi rezultat.
Najbolj zadovoljne so s stroinim glasovanjem seveda redakciie listov: nič več jim ni treba čakati pozno v noč na rezultate (in še na nepopolne povrh!). nič več ni morečega. živce ubiiajočega strahu pred zamudo: nekaj minut po končanih volitvah se že lame oglašati telefon, ki lavi številko za številko, in isti večer ie celotni rezultat vsaj v velikih obrisih znan širom države.
Po ameriških volitvah.
»Koliko vina bi prodali, če bi bil izvoljen Smith!«
>Ali pa tudi ne Kakor hitro bi smeli Američani piti vino, bi najbrž ne pili toliko . . .<
Resnica o Nobilovi ekspediciji
Nova odkritja prof. Behounek a. — Italijani so gledali Čeha in
Šveda z mrznjo.
Pogled na R&pnUo
Edini neitailjan, ki j« preživel nesrečno Nobilovo ekspedicijo, je češki radiolog pro« fesor Behounek. Zdaj predava o svojih do« življajih po svetu. Povabljen je v Pariz in London. V nekaterih nemških mestih je že govoril in tudi v &vici so njegova predava* nja napolnila dvorano povsod, kjer se je pojavil na govorniškem odru.
Behounekova izvajanja so tem zanimivej« ša, ker odkrivajo stvari, ki so bile doslej popolnoma neznane. Posebno interesantneso njegove konkluzije glede švedskega mete«
orologa Malmgreema. O njem je učenjak rekel dobesedno: «VseIej, kadar govorim o Malmgreenu, sem strahovito razburjen. Ne moreni se nikakor vživeti v to, kar se je zgodilo... Slične stvari so se že večkrat primerile, a še nikdar ni bilo slišati, da bi tovariši zapusili svojega tovariša. Sramota je nepopisna. Malmgrecna so oropali obleke, vzeli so mu hrano in so mu izkopali grob. Tega si ne morem drugače razložiti, kakor s psihozo, ki se človeka poloti na ledu...»
O Nobilu je Behounekova sodba zelo stvarna:
»Generalu se je delalo mnogo krivice. Ne da »e pa tajiti, da je v odločilnem trenutku izgubil glavo. Vsi smo bili veseli, da je bil rešen prvi. Bil je nepopisno nervozen in to je vse nas težko vznemirjalo. Povelja, naj odrinejo Zappi, Mariano in Malmgreen, pa ni dal Nobile. Zato ne nosi nobene od« govornosti za Malmgreenovo smrt. Sploh moram izjaviti, da je bil Nobile edina opo» ra Malmgrecna in mene. Na krovu «rftalie» so naju gledali vsi zelo hladno. Edino No« bile je bil izjema... Nobile je tudi na «Krasiim» pokazal, da se ne strinja s tem, kar se je zgodilo z Mahngreenom. Ce bo mogel vzdržati svoje stališče tudi v preiska« vi. ki jo vodi italijanska vlada, je seveda drugo vprašam j«. V Italiji so zelo fanatični.
Mod drugim je Behounek povedal te»le podrobnosti:
•Pravi rešitelj ekspedicije je bil radio« telegrafist Biagi. Vzpostavil je zvezo s sve«
tom m pošiljal na vse strani SOS klice na pomoč. Dvanajst dni smo čakali na odgo* vor. Z velikansko težavo smo tudi določili kraj naše nesreče. Ttfža živil, ki smo jih re* šili je znašala samo 170 kg. Dnevna racija za posameznika je brla 300 gramov. K sre» či je Malmgreen ustrelil belega medveda, m sicer samo na šest metrov razdalje.
Mariano, Zsppi in Malmgreen so menili, da bodo lahko prehodili po 10 km na dan. v resnici pa so napravili komaj po tri km in pol. PVj štirinajstih dneh hoda je bil Malmgreen tako Izčrpan (Behounek je tu prešel na opis Zappija), da je legel v sneg. Umrl je torej okrog 14. junija...
Nikakor ni mogoče popisati čustev, ki so nas navdala, ko smo slišali letalce nad nami. A oni nas, žal, niso opazili. Vsi naši signali so bili zaman. Letalca Čubnovski m Lundborg sta bila prva, ki sta se nam približal*. Me potem m Je pooro&fo Itaii«
janu Maddaleni ugotoviti našo pozicijo. Lundborg je prvi pristal pri rdečem šotoru. Velike nade smo stavili na «Krasina».
Živeli smo od konzerv, pemikana in mesa ustreljenega medveda. V dobro pomoč »o nam bile tudi vžigalice in priprava za ku» hanje z bencinom.
Ko je prišla rešitev, smo sklenili, da se ima kot prvi rešiti Ceccioni, ki je imel zlomljeno nogo. Nobile je bil šele na če« trtem mestu. Ker pa je bil Ceccioni prete« žak, Nobile pa ekspediciji v neskončno bre« me, je bilo treba reševalni red izpremeniti. Važna je bila tudi Lundborgova izjava, da žele na «Citti di Milano* najprej Nobila, ki bo pomagal pri nadaljnjem načrtu za re* sevanje. Nu, prišel je «Krasin» in rešil vse.»
Predavatelj se pri vsakem predavanju spominja velikega junaka Amundsena, ki se v svojem 55. letu ni strašil truda, napora in žrtev, da pohiti na pomoč ponesrečen« cem. Njegov polet je bil njegova zadnja pot v področju Spitzbergov, ki polagoma izgub« Ijajo na privlačnosti, dočim se vse oči obra« čajo proti južnemu tečaju.
V	banditskih gnezdih Sicilije in
Bospora
Kriminalni komisar Ernest Engeibrecht iz Berlina je napravil zelo interesantno poto« vanje skozi sredozemske luke in je na tej vožnji obiska! nekaj razbojniških lukenj na Siciliji in ob Bosporu. Iz njegovih popotnih vtisov posnemamo nekatera zelo zanimiva mesta:
Potovanje po Italiji je težko, zakaj v de« želi je
orožje strogo prepovedano.
V	kovčegu ne smeš imeti niti večjega no« ža. Če najde policija pri potniku takšno re« žilo, ga zapre in spravi pred sodišče. Kljub temu se mi je posrečilo vtihotapiti čez me« jo zvestega tovariša Browningovega kova, ki me spremlja že nad dvajset let. Brez njega se nisem upal iti v Italijo.
Najglasovitejše razbojniške luknje so v Napohju. Pristaniški predel je poln tesnih, umazanih ulic, v njih pa imajo skrivališča banditi. Stopil sem v ^restavracijo*. Že od daleč mi je udaril na uho smeh žensk, po» mešan s pijanimi moškimi glasovi. Kakih dvajset moSkih in žensk je sedelo pri chian« tiju. Na bližnjih mizah se je zbiralo na sto« tine muh, ki so sesale ostanke pijač in po* livk na plošči iz marmorja.
Enooki krčmar mi je prinesel rubrnaste rdečega vina, ki je kmalu privabilo tovariša k moji mizi. Dal sem mu razumeti, da imam opravka s policijo, kar naju je očitno še bolj zbližalo. Tovariš se je kmalu odstranil, prisedel k svoji družbi m pripeljal k moji mizi od tam pet ali teot pivcev. Naročil sem
nekaj steklenic vin«, pn katerih ko uit pivci razkrili, da »o me o« prvi pogled imeti
za policijskega vohuna
Zdaj, ko so z menoj popivali, ao mi ob« ljubili za slučaj potrebe svojo pomoč. Bili so pripravljeni skriti me takoj, če bi me kdo vzel na piko
Z izgovorom, da si moram kupiti tobaka, »em izginil čez Piazzo Mercantile. ki je prav posebno nesnažna Na uekib vratih sta slonela dva moška — preža!« sta morda na policijske vohune in «ta šla za menoj doberšen kos poti. Izumil sem jima izpred oči šele v pristanišču
Zanimivejši je bil doživljaj v neki ljudski kuhinji, katerih mrgoli v teh krajih Tam sem si naročil napolitansko jed, ki mi je silno dišala in teknila Ko sem zajemal s krožnika, začutim pod telovnikom tujo ro» ko. Naglo zagrabim in spoznam, da je to roka nekega 151etnega fanta dolgoprstiča. V zadregi je tat odprl usta Nisem hotel delati škandala in sem uzmovičs samo ošvrkni! s pogledom Potreplial *em ga po rami, češ, saj rj "iinem. kako je « teboj! Potem sem izj; ln vrat me ie spremlja« la starejša žen ir*vcata megera, ki bi reda navezala s./ menoi Odslovil sem jo brez besede
V stambulu
je bil moj obisk mnogo opaznejši Šel bem v beznico, ki leži v orijentalskera delu zlo« čincev. Na vratih me je prejela stara, uma« zana ženska, ki me je vodila po stopnicah v stranski prostor. Šla sva skozi sobo. kjer je bilo zbranih kakih petdeset tujcev, mor« narjev iz vseh delov sveta in prišla v pod« zemlje. Dolgi hodnik je bil ves zakrit s tež« kimi preprogami. Bi! sem res v Orijentu! Toda stvar se mi je takoj videla sumljiva in ne bi si upal v pustolovščino, da nisem imel pri sebi prijatelja Browninga
Starka je močno škilila m se je mukoma skušala sporazumeti t menoj Naposled je prinesla vina in mi ga nalila v čašo. Nisem jt zaupal. In res, kmalu začujem za hrbtom nekakšen šum. Izza vrat. ki so bile zakrite s preprogami, je stopila mlada, komaj tri« najstletna deklica. Ne da bi čakala mojega povabila, je prisedla k mizi, nakar je star« ka odšla. Kakor sem se prepričal, je bila aekiica Grkinja. Imela je plave oči in pra« vilne poteze — skratka, bila je krasotica. Medtem ko se s starko nisem mogel spo« razumeti, sem si pri dekletu osveževal spo« min na Homerja in njegov jezik Grkinja je bila po orijentalskem običaju ogrnjena samo s tančicami Baš sva hotela začeti raz« govor, kar zaslišim za seboj šepetajoče mo« ške glasove. Šinem kvišku; za blazinami, na katerih sem slonel, se odpro taine duri. V sobico hočejo stopiti moški \TagIo poteg« nem revolver iz žepa, drugo roko pa skrčim v pest in utečem iz pasti, kolikor me nesejo noge. Za menoj so glasno protestirali; stara ženska je vreščala, Grkinja pa se je pri« pravila na jok. Odkrito povem, da sem se čutil srečnega, ko me ni bilo več pod zem« 1 jo.
Opisal sem ta doživljaj carigrajskemu znancu. Potrdil mi je, da sem bil v naj« opasnejšem razbojniškem gnezdu celega Stambula. Banditi imajo navado žrtev ople« niti in ubiti, potem pa jo pogreznejo z vre« 00 kamenja v morje kjer imajo pojedino ribe. Tej nevarnosti sem zaenkrat ušel in je ne bom pozabil, dokler bom hodi! po svetu.
Ne pozabite na koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon" - drevi ob osmih v Unionu! -
Vstopnice v Matični knjigarni in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni v -----«Unionu»!---_ —
Francosko predavanje
v Ljubljani
G. prof. Blondel, ponovno že nas gost, ki je izza vojne napravil do 30 potovanj po Evropi, nam je v soboto ob prepičli udeležbi prijetno kramljal o svoji domovini — »priletni dami, ki je ohranila že marsikak čare. Predavatelj, ki ga je sama ljubeznivost, je pričel s poklonom na slovenske vrline in končal z željo lepše slovanske bodočnosti, vmes pa nanizal vrsto tehtnih misli o postanku francoskega naroda, o njegovih poglavitnih činih, osobito pa se je pomudil pri poslednji vojni, »preobračaju svetovne zgodovine«. Orisal je težkoče, ki jih je morala premagati opuBtošena Francija, razočaranja, ki jih je doživela z Nemčijo, z Anglijo in Ameriko. Podčrtal je svoj optimizem glede prihodnosti: njegova domovina ima prirolue-ga bogastva, sijajno geografsko lego, pravilno števil?no razmerje med stanovi, uravnovešena je v umskem kakor gospodarskem oziru ter premore lepo kolonialno carstvo. ki se bo pokazalo na razstavi leta 1929.
Ministrstvo prosvete, moda
in ples
To je mogo-če k v naši državi. Dočim so ra-vinatelji l>eo*rajsk.ih gimnazij najostreje za-branili difaihtfam šminkanje, britje obrvi in slične muhe, ter oblačenje po najnovejši modi, je ministrstvo prosvete poslalo srednješolskim ra-vodom raapis, s katerim priporoča, da s« srednješolsko dijaštvo udeležuje plesnib tečajev.
Po dosedanjih nared-bah je bilo spričo preve-likeza razmaha modernih plesov dijakom iti dijakinjam zaibranjeno obiskovanje barov, vari-•jetejev, kavarn in gostiln. Celo obiskovanje svatb hi javnih veselic je bilo dosedatijib pravilih dovoljeno dijakom in dijakinjam samo v spremstvu roditeljev in po privolitvi šolskih oblastev. Izmed dijakov in dijakinj je že marsikdo moral čutiti ne-priietne pos'edice, ako je bi! prijavljen zaradi udeležbe na tem ali onem plesu. Toda nedavno je ministrstvo prosvete dostavilo ravnateljstvom beograjskih iri-mnamj nenavaden razpis, ki se glasi:
Ministrstvo prosvete dovoljuje dijakom in dijakinjam, da obiskujejo plesno šolo Raše Mi-Ijutinoiviča v Beogradu, o čemer se obveščajo ravnateljstva, da zaradi tega ne bi dijakov pozivale na odgovornost
Dočim se torej skuSajo dijaki in dijakinje čimbolj prilagoditi disciplinarnim pravilom in dočim ravnatelji srednješolskih zavodov otvar-jajo rigorozno borbo proti ženskim .modernizmom*. uničuje ministrstvo prosvete s kratkim <raapfeo<m ves — MeaMzeoi.
I. SSK Maribor jesenski prvak mariborskega
okrožja _____
Tesna, toda zaslužena zmaga Maribora. — Slovan v jesenski sezoni na zadnjem mestu. — Avstrija igra z Italijo neodločeno. — Ferenczvaros kljub porazu od strani Rapida zmagovalec v srednjeevropskem pokalu.
Prvenstvo v Mariboru
L SSK Maribor : SK Rapid 1:0 (0:0)
Maribor, 11- novembra. I. SSK Maribor si je s današnjo pičlo, toda zasluženo zmago priboril ponovno prvenstvo mariborskega okrožja v jesenski sezoni Kljub ne kompletni postavi je prevladoval na terenu. Toda spričo nemarnosti novega napada ni mogel doseči boljšega rezultata Tekmo je odločala obramba. Igra je potekla v jako ostrem tempu, vendar pa v dostojnih mejah. Precej zasluge na tem ima 700 gledalcev, ki so zasledovali z velikim interesom, toda mirneje, kot običajno tekmo. Nekateri nemirneži so sicer skušali motiti regularni potek tekme, vendar jim pa to zaradi dobre reditefoke službe ni uspelo.
Maribor je dal zadovoljivo igro. Zlasti se je odlikovala obramba, ki je sigurno čistila najnevarnejše položaje. Odličen je bil vraitar Geuer, ki je neštetokrat bravurozrco interveniral in tako nasprotniku onemogočil uspeh. Branilca Koren in Unterreiter sta zelo nadkriljevala nasprotnikovo obrambo. S sigurno isjro in z uspešnim sodelovanjem zelo dobre krilske vrste Hreščak, Kirbiš, Prevo jima ie uspelo zlasti v drugem polčasu doseči premoč. Krilska vrsta se ni samo v obrambi uspešno uveljavljala, temveč je tudi v obilni meri s preciznimi pasi podpirala napad. Napad Lalič, Vode b. Pop če k, Neijžer, Tonček II, je igral izredno požrtvovalno, ni pa bil zaradi svode nesi-gurnosti pred golom dovolj hiter in odločilen. Desno krik) je moralo svoj posel opraviti vedno osamljeno. Upati je, da bo postalo zanesljiva moč, čim se vigra. Požrtvovalna desna zveza ima to napako, da se vrača v obrambo •tudi takrat, kadar ne bi bilo treba, zaradi česar nastajajo v odločilnih momentih v naipadu vrzeli. Srednji napadalec, ki i?ra šele drago tekmo na tem mestu, je dokaza!, da ima dober in točen pregled situacij. Tokrat ni imel dovolj zaslombe s strani svojih soigralcev. Leva zveza je igrala prvo tekmo v prvem moštvu in bo postala dobro nadomestilo za odiSlega Hrešoa-ka, ako bo ohranila svojo prodornost m odločnost, ki jo je pokazala ob prvem nastopu. Levo krilo zadržuje žogo predolgo ter omogoča s tem nasprotnikovi obrambi placement.
Rapid je v prvem polčasu predstavljal popolnoma enakovrednega nasprotnika. Po odmoru je posta! žrtev tempa, ki ga je diktiralo tehnično boljše in rutiniranejše moštvo Maribora. Da je predvedel enakovredno igro, je pripisati izredni požrtvovalnosti, s katero se odlikuje Raipidova enajstorica zlasti pri nastopih proti Mariboru. Vratar Pelko je brl siguren. V obrambi je bil Barlovič boldši od Kurzman-na. Krilska vrsta ie nastopila v postavi Brefcl, Klippstatter, Pernat Erwin. Napad Pernat Emil Wenko, Tergletz, Vidovič in L&ttegg je predvedel igro dolgih pasov.
Tekma je bila dokaj zanimiva. V tretji minuti daje levi krilec Maribora s handsom povod i* enajstmetrovko proti Mariboru. Vendar pa jo vratar Geuer'sigurno obrani. Napadi se menjavajo. Drugi polčas ie potekel v očitni premoči Maribora. Zaradi foirla in handsa kaznuije sodnik Rapidovo enaijstorico z enajstoe>troviko, ki jo Kirbiš hladnokrvno zabije v mrežo. To je bi! tudi edini gol tekme. Razmerje kornerjev 4:2 za Maribor.
Sodnik g. Deržaj iz LJubljane je sodri dobro in objektivno.
Se dva rezultata lz Maribora: Atletika (Celje) : SK Železničarji 1:1 (1:0). Sodnik dr. Pla-ninšek dober. Rapid mladina : Maribor mladina 4:4 (2:1). Sodil je g. Turmo.
Prvenstvo v Ljubljani
Tekma je presenetila, dasi je svoboda nastopila brez Boncla ter igralcev, ki imajo še ka-cenčno dobo. Njen naipad je lepo kombiniral ter £e v prvih dveh minutah dosegel prvi gol iz enajstmetrovke. Teren je bil precej razmočen,
dopuščal sigurnih strelov. Napad Svobode je v 8. minuti po lepih kombinacijah dosegel dru-r gol.
MoStvo SK Slavije je samo branilo, le par-
krat se mu je posrečilo priti do gola. IgTaia je (tefenzivno igro.
Svcbcda, ki je stalno pred .vrati Slavije, doseže v 23. minuti tretji gol. Svoboda je v absolutni premoči, toda obramba Slavije dobro brani.
Tudi v drugem polčasu se slika ne izpreme-ni. Svoboda pritiska ter doseže še štiri elefcfcne gole. S tem si je Svoboda pridobila nadaljnji
dve točki.
Slavija, ki je letos padla iz I. razreda, bi pač morala pokazati nekaj boljšo igro, ne pa samo obupno defe-nzirvno. Zahvaliti se mora obrambi ter slabim strelcem Svobode, da ni bil dvoštevilčen rezultat.
Sodiil je tekmo g. Ahčan, ki je protii koncu izključil enega igralca Svobode ter dva od Slavije. Je to sicer preostra kazen, vendar pa je pottebna, da se surovost enkrat za vselej na igrišču zatre. V splošnem je sodi! dobro.
SK Jadran — SK Slovan 4 : 1 (2 : 0).
Zaradi prve tekme se je tekma med Ja* dranom in Slovanom nekoliko zakasnila. Bila je važna za placement na zadnjem ali predzadnjem mestu I. razreda. SK Slovan je nastopil z nekaj rezervami brez Volkar* ja, ki je glavna opora moštva. Predvedel je zlasti v i. polčasu lepšo igro nego Jadran ter stalno ogrožal nasprotnikova vrata. Na* pad lepih momentov nd znal izrabiti ter je tako ostalo vse pod nogami dobre Jadrano« ve obrambe.
Vendar se Jadranu posreči po lepem stre« ln s krila zabiti po Rapetu v 31. minuti lep gol. Kmalu nato zviša Jadran na 2 : 0.
Napadi se menjajo. V 7. minuti drugega polčasa zabije Slovan častni gol. Jadran do« seže še dva gola. Zadnjega zabije v prazen gol, kar gre povsem na račun vratarja, Ja. dTan si je s tem pridobil dve točki, ki mu omogočita, da ostane v I. razredu.
Sodil g. Schnelkff dobro, čeravno spre. gledal par stvari na škodo Slovana.
Stanje v Ljubljani je sedaj naslednje: 1. Primorje (8 točk), 2. Ilirija (4 točke, 15 : 7), 3. Hermes (4 točke, 12 : 13), 4. JadTan (2), 5. Slovan (0).
Ostale nogometne tekme
Beograd: Prvenstvena: BSK : Jugoslavija 2 : 0 (1 : 0). Sodnik ni priznal dveh golov Jugoslavije. Tekma je bila precej surova. Prišlo je do konfliktov med igralci, ki so se prenesli tudi med občinstvo. — BSK rez. — Jugoslavija rez. 3 : 0, BSK pomladek : Jugoslavija pomladek 1 : 0.
Zagreb: Prvenstvene: Hašk : Concordija 9 : 1 (3 : 0), Gradjanski : Derby 7 : 0 (2 : 0), Sparta : Croatia 5 : 2 (2 : 1), Viktorija : Železničar 1 : 0 (0 : 0).
Rim: Italija : Avstrija 2 : 2 (2 : 0). Soor> tali so za Avstrijo Runge in Tandler, za Italijo Conti. Avstrijci so bili tehnično boljše moštvo. Sodil g. Langenus.
Dunaj: Rapid : Ferenczvaros 5 : 3 (3 : 2). Kljub porazu si je Ferenczvaros priboril srednjeevropski pokal, ker je biil za šest golov na dobrem. Sodnik g. Carara, — Ha» koah : Gersthof 4 : 1 (1 : 0).
Budimpešta: Husngaria : Vasas 8 : 0 (3 : 0), Bastya : Kispest 2 : 1 (0 : 1), Ofe* ner : Szabaria 0 : 0, Somagyi : Nemzeti 0 : 0. Atila : Bockay 7 : 0 (3 : 0).
Berlin: Hertha : Tasmania 9 : 0, L FC Niirnberg : VfR Fiirth 5 : 2, Spielvereini« gung Fiirth : Franken 7 : 0.
Martinova nedelja v Ljubljani
Zbiralni dan za Jugoslovensko Matico. — Najdeni tisočaki —
Iz policijske kronike.
Ljubljana. 11. novembra.
Zdi,
Tako se kadi doma!
Rekord obiska!
Razprodane predstave!
Talnosti Oriienta
Najrazkošnejši velefilm bajnega orijentalskega čara!
SVETISLAV PETROVIČ
MARCELLA ALBANI
in drugi
Ljubavne noči. — Haremske taj*
nosti. — Odaliske. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Telefon 2124.	Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA.
Smrtna kosa
V Črnomlju je umrl včeraj g. Jože Vardjan star., sodni oficijal v pokoju in posestnik. Iz-trošil je z 82 leti starosti svoje telesne sile, potem ko je bil dal vsakemu svojih otrok po lep kos kruha na pot življenja. N. v m. p.!
nedelja, skoro da otožna čeprav t . 2ia. ki smo ga bili vajeni že tedne. Cim je napočilo jutro in so prikazali ljudje še zaspane obraze na ulice. Jih ie te meljito osvežil občuten hlad. ki Je nastopil že ponoči. »Kam zopet s tem dnevom?« se je spraševalo vse vprek. »Da bi šli ven na deželo. Ej da. saj bi še šlo — toda blato?« Vse ceste v bližnji okolici so pod vsako kritiko in riskira vsakdo, ki se poda na iz-prehod na Posavje. na Vič ali celo v Št. Vid, da ga znanec. Id ga sreča četrt ure od mesta, ne pozna. Kako tudi, če pride mimo ves povaljan v blatu, umazan do kolen ter oškroplj en od blatnih kaipljic, ki jih mečejo avtomobili ne samo do raime. marveč tudi v obraz in do vrh klobuka.
Zatorej na vlake, in avtobuse! Kdo bi stiskal par dinarjev, če Da zre drugače toliko boli ugodno! Ljubljančani so naskočili vozove av t »mobilnih prometnih družb že kar zjutraj, prihrumeli so v skupinah ter posamič na vise tri kolodvore ter se potegnil to a ven — kjer je bilo še več blata. Pa nič zato. oškodovani so bili s svežeišim zrakom kot ga premore mesto ter z večjo porcHo dobre volje, kakor jo ustvarja čepenje doma. Bože moi. safl je toliko spremembe tam zunaj. navzlic že bližajoči se zimi. Da pri tem o dobrotah, ki iih nudijo vse domače gostilnice sploh ne govorimo. Bila je danes Martinova nedelja...
Tožno razpoloženje v mestu je ustvarjal pred vsem spomin na rappalsko pogodbo, skleni eno pred 8 leti. Nabiralna akcija Jugo-slovenske Matice v prid našim zasužnjenim bratom to pot ni šla nrimo nas. Iz stotine nabiralcev se nihče ni pritožil, da bi naletel na človeka, ki bi ga odpravil z mrzlo gesto i/n ne bi posegel v žep ter položil svoj obolus na oltar domovine ia na žrtvenik narodu, ki mre v okovih. Kot nabiralci so se udejstvovali dijaki kakor delavci ln člani raznih društev, darovatelj! pa so bili vsi. ki imajo nekaj narodne samozavesti.
Izmed prireditev je kar najsijajneie uspel mladinski koncert »Ljdbiianskega Zvona«, ki se je vršil dopoldne v vettki dvoran! »Uiniona«.
Martinovali so Ljubljančani kakor vsako leto v najboljšem razpoloženju. Prireditev v znamenju Martina ni manjkalo in je ob tej priliki padla za »žrtev« seveda marsikatera goslka. S kupčijami so bili Bosanci tudi letos kar najbolj zadovoljni.
Dogodkov nedelja ni dala v preveliki meri; minila Je brez senzacij.
Malce nerodno se je zadržala kmetska ženica Micka K. z Dolenjskega. Sla Se takole počasi po Starem trgu. kar se ji je zazdelo, da vidi tam v blatu veliko stvar, ki jo je bilo -vredno dvizniti. Micka se je res sklonila ter pdbrala dobro nabito llstnioo. ki jo je brž skrila pod jopo. ne da bi jo ored očistila blata. Kmalu je stopila za vogal neke hiše iin pokukala radovednih oči v nabasano denarnico.
Na svoje presenečenje je zagledala v predalih več najrazličnejših bankovcev, nakar je skrila listnico zopet i>od jopo ter Jo nameravala odkuritJ proti Dolenjski. Napravila pa ie le par korakov, pa sta že prihitela za njo fant iin dekle ter tirfala od nje izgubljeno Hstnico. Micka Je ndkaj časa tajila, toda tornalu je stopil bHie tudi mož postave. Ob pogledu nanj se je Micki kar hitro ota-jalo zakrknjeno srce... Stvar se Je končala za Micko vsekakor malce nerodno, kaiti mož postave je zapisal njeno ime. ker Je hotela denar pridržati, kar ji Je policist povedal naravnost v obraz, a Micka niti »ne!« ni rekla.
Policijski organi so prijeli v Kolodvorski ulici tudi dva hrvatska krošnjarja, ki sta se pečala s prodajo manufakture po hišah. Moža sta bila v Liifcliani po poslu že deset dni in sta kasirala za prodano blago skupno okrog 30.000 Din. Več kakor kasira v tolikem času srednje velika trgovina. Krošnjar-ja. ki sta krošnjarila brez predpisanega dovoljenja. in kJ sta obmažila za zaslužek naše trgovce, sta morala v zapor, blago in denar pa jima ie bilo do nadaljnjega zaplenjen.
Nenavadno drznega tatu ie prijela policija na Starem trgu 7. Je to berač F., ki se redno ob nedeljah klati v tem okraju in ie gospodinjam znan po svoji predrznosti. Danes dopoldne je pobasal na hodniku čev-
Smeh! Zabava! Krohot!
Mokri junaki
Pustolovščine na tropskih otokih
in sredi Oceana. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj gre ob 4., pol 6., pol 8. in 9. v
KINO IDEAL.
Ije nekega višjega uradnika, pa le bil še pravočasno prestrežen in izročen policiji.
Spričo obletnice Rappala ter pričakovanih demonstracij Proti Italiji, ki pa za nedeldo sploh niso bile nameravane, so bili prav po metodah sedanjega režima zopet gnavljeni sestradani in že po redni službi itak štrapa-cirani policijski organi. Vsi do zadnjega uniformirani in neunifonnirami. razven tistih, ki sede po »kanclijah« in vohajo demonstrante v premeru nekaj kilometrov. Poslopje policijskega ravnateljstva ie to nedeljo zopet delalo vtis kasarne, v kateri ie vse. razven generalov. — lačno.
Mladinski koncert »Ljubljanskega Zvona"
Mladinski koncert — važna kulturna prireditev! A ne samo to. Koliko veselja, koliko čiste radosti v srcih naših 2000 kodra vekov in kratkokrilk, ki so poslušali včerajšnji, njim namenjeni koncerti Kmalu bi rekel, da so vsa ta nedolžna bitja, v katerih bije srce za lepoto, vso noč sanjala o onem »rumenem ljudi ne more sija ti; o onih angelcih, ki jih solnČecuc, ki od žalosti nad nehvaležnostjo ;e poslalo njim naklonjeno nebo, da bi slajše spančkali, morda celo o tistem divjem možu, bav-bav-u, ki se je ni}5m v strah in obenem v zabavo oglasil v unionski dvorani. Vse to jim gotovo še danes roji po glavah in ne morejo pozabiti tega, kar so slišali.
2e ob pol 10. dopoldne so prihajali nekateri v spremstvu učiteljev in učiteljic, drugi zopet v spremstvu dragih mamic, nekateri pa tudi sami, — hoteč biti samostojni — naši mladi, za pesem vneti naraščajniki. Napolnili so dvorano do zadnjega prostorčka, še ve? — do zadnjega kotička- Lep je bil pogled na to pestro živo sliko. In: ali niso imeli tudi pevci »Ljubljanskega zvona< veselje nad tem, da mladina uživa v njihovih pesmih?! Čemu ne bi napravili otročičkom, naši mladini, ki je in mora biti idealna, tako res nad vse lepega veselja I In ali nima tudi naš Zorko Prelovec, pevovodja društvenega zbora, zadoščenje za svoj trud in nepo-plačljivo požrtvovalnost ravno v sladko se smehljajočih in od veselja vriskajočih srče-cih ljubljanske šolske mladine — slovenskih sinov in hčera?! Tudi njemu je zaigralo srce, ko je videl njih od zadovoljstva žareče obraze in slišal veselo cepetanje z nožicami.
G. L. Drenovca, predsednika »Ljubljanskega zvona«, so skoro požiraje ga, poslušali, ko jim je nad vse milo, otroško, tako rekoč igraje se z njiimi in se pogovarjajoč z njihovo dušo — pojasnjeval besedilo posameznih skladb. Operni pevec, mojster Julij Betetto, jim je užgal nežne srčke z izvajanjem samospevov s spremljevanjem kapelnika g. Nef-fata, ki je na klavirju spremljal poleg kapelnika g. Svetla tudi zbor pri več pesmih. Naj zadostuje do jutri toliko!
Mladina, naša nada, naužij se lepega petja, naužij se lepe umetnosti in vtisni si v spomin in srce: kdor poje, je človek dobrega srca! Naj ne pozabijo naši mali nikdar, da jim jie bil izrečen opomin na zasužnjene brate v Primorju, nakar se je z zborom: »Čujte nas, bratje onkraj Triglava, onkraj Soček začelo petje. Naj zašije tudi njim ono zlato solnce, ono lepo solnce rumeno. — Mladina je pokazala vseskozi umevanje za lepo petje, za kar gre hvala njim in tudi njihovim vzgojiteljem. Da pa postanejo in ostanejo še trdnejši tudi pozneje, želimo in pričakujemo. Mladina, naprej! Ti daj zgled starejšim!
Drevi ob 20. bo ponovil »Ljubljanski zvone koncert s širšim vzporedom. Vstopnice e« dobe v Matični knjigarni (Kongresni trg) in zvečer pri blagajni pred vhodom v dvorano. — M. W.
Plazovje ruši vasico
Hrastnik, II. noveiribra.
Naša okolica je znana, da se nahajajo v njej na več krajih plasti laporja, ki se pri-čno ob deževnih dnevih usedati ali celo dri-čati. Posebno nevarni so taki zemetiski plazovi na precej strmih in visečih bregovih. Vsedanje in premikanje zemeljskih plasti je v zvezi s precejšnjo opasnostjo posebno na krajih, kjer so na vrhu prenrkajočih plasti seMšča m so zato te hiše v nevarnosti, da razpokajo aH pa se nagnejo In ceh porušijo. Citateljem ie gotovo še v spominu podoben primer iz Hrastnika, ko Je lansko leto plaz podrl do polovice Sentjurčevo gostilno. ogrožal pa je tudi varnost ostalih hiš in je celo premaknil cesto, ki pelje pod hribom.
Slična nevarnost preti zdaj majhnem« naselju Brcam pri Dolu. Brce so mala vasica, ki šteje komaj šest, sedem hiš, kjer stanujejo samo kmetje. Vasica leži pod visečim hribom, čigar plasti so se pričele zadnje čase premikati in lezti v dolino.
Vzrok vsedamju zemlje le ta. ker se je pričela voda razlivati pod zemeljsko plastjo in jo razmehčala tako. da je popustila prvot-
črnec
F. Rosusali
Upper Bay in Brooklin toneta v megli. V sivi daljavi se rišejo ogromne silhuete pre* komorskih ladij.
Ob tej uri je imel Al Johnson navado za« puščati skladišč« «Liptons Tea Lmtd» in obrnit5 korak v kolodvorsko ulico vzdolž železnice. Hodil je s povešeno glavo. Le od časa do časa je privzdignil oko in s pogle« dom švignil čez plakate, ki so naznanjali predstavo v bioskopu.
Prišedši na večer iz podjemne železnice, je zadel na gručo ljudi, ki so se drenjali pred gorečim poslopjem. Ognjegasci so manevri« fali, njihovi signali o ostro rezali zrak.
Al Johnson sam ni vedel, čemu in kako se ie zgodilo, da je planil v gorečo hišo, stekel po zadimljenih stopnicah navzgor in res3 iz petega nadstropja belopolto ženo, , Nikakor mu ni hotelo v glavo, da se ga je j bela zena oprijela z obema rokama... in da se je docela prepustila njegovemu moč» nemu objemu. Vse to se je odigralo v tako kratkem času. dj sc se gledalci čudrili. j
Ko jo je prinesel iz hiše, je ležala žena še • vedno brez zavesti. Hotel jo je poslati v bolnico, a kaj, kc je bila tako daleč. Nalo« žil jo je torej na rame in jo vzel v svoje stanovanje. Vso noč je prebil poleg nje.
Hladil jo je in močil in strahoma čakal kaj stori, ko se popravi.
Zarana je žena izpregovorila. Rekla je, da je sama brez svojcev in da ne ve, kam naj gre... Al Johnson ji je predlagal, naj ostane kar pri njem, če ji je ljubo. Dejal ji je, da ji odstopi sobo, sam pa bo spal v kuhinji.
Tisti dan je bil črnec zelo vznemirjen pri delu. Zdelo se mu je, da prenaša vreče celo večnost. Tako dolgo je bilo do večera! In vse to zategadelj, ker ni vedel, če je žena ostala pri njem ali če se je odločila, da ga ostavi.
Pusto je bilo do tedaj njegovo življenje.. Od zore do mraka je delal kakor živina. Samo ob sobotah zvečer se je najedel do sitega, potem pa je šel v bioskop. In ves teden potem ga je zopet tlačil in moril ob« čutek podrejenosti in inferiornosti. Bil je pač črnec, ki se ga vsakdo brani in ogiblje. Kadar pa je šel po ulicah, je izpod čela opazoval bele žene. Gorje mu, če bi ga bil kdo videl, kako jim sledi z očmi. Ubili bi ga bili, morda Iinčali... Njemu samemu se je videlo čudno, da je top in ravnodušen napram zamorkam. Privlačevale so ga samo belopolte.
Razmišljajoč o tem. kaj je v njegovi od« sotnosti ukrenila bela žena, je vzel iz žepa nekaj dolarjev in stopil v razne trgovine. Domov se je vrnil obložen z zavojčki razne vsebine.
Bela žena ni pobegnila! Našel jo je do« ma. Pomivala je posodo. Ko je vstopil Al Johnson, se je v prvem trenutku zdrznila in ni vedela, kam naj se postavi Črnec pa je užival. Nato se je opogumila. Začeta je odvezovati kar je Al Johson nakupil. Sku* hala mu je tudi večerjo.
Maie je bila i sama srečna...
Morda se vam vidi nemogoče, da bi v Newyorku živel črnec z belo ženo? To ni tako nevsakdanji običaj, hi Al Johnson je stanoval v Lexingtonovi ulici, kamor se za* tekajo vsi siromaki.
Maie in črnec sta sedla drug poleg dru« gega in beli ženi se je zdelo, da je imela do tega večera čisto krive pojme o črncih. Al Johnson je bil krotak in miren. Spal je v kuhinji in ni napravil nobene nespodobne kretnje.
Naslednjega dne je črnec vstal in odiel na delo. Biil je veder in si je žvižgal med« potoma. Nosil je glavo ponosno vzravnano
kvišku.
Maie je bila v mnogo težjem položaju. Nikomur ni smela ziniti, kaj se godi z njo, ker bi jo zasovražili, prezirali... Pobegniti ni hotela, ker je sočustvovala z A! Johnso« nom, ki ji je rešil življenje. In poleg tega — kje naj najde zdaj, na jesen, zaslužek? Al Johnson pa ni zahteva! od nje ničesar, kar ne bi mu lahko izpolnila.
Maie je slonela na oknu. Nenadoma se je odnekod oglasila ameriška himna, cjankee doodle»... Zbežala je na ulico... Ugledala je skupino mladih in zdravih rekrutov. Z enim od njih se je hitro seznanila.
Jack in Maie sta se sestala...
Ko se je Maie vrnila domov, jo je črnec že iskal. Videl jo je bil v družbi Američana. Jel ji je očitati, da hodi z drugimi...
V njeni duši sta se sedaj pojavili dve sli« ki: vojaški novinec, lepi, plavolasi mladec in on, ki je stal pred njo, črnec, umazani črnec. Nenadoma se ji je zdelo, da je že izbrala med njima. Črnec se ji je zastudil. Res ji je rešil življenje, ampak kaj to? Ma« dež rojstva je ostal na njem in tega ne mo» re izbrisati s svoje kože.
Umaknila se je v sobo in zaklenila za seboj vrata. Al Johnson pa se je stisnil v kotiček kuhinje in čepel tam do jutra kakor pregnanec. Zjutraj je šel na delo.
Jaok in Maie sta se vnovič sestala. In pri« šel je čas, ko se je morala Maie vrniti do« mov, da skuha črncu večerjo. S studom je pomišljala na skupno življenje z drugopol« tim moškhn. Začela je tožiti nad svojo uso» do Jacku. Ta pa ni rekel ničesar.
Al Johnson je ves dan razmišljal, kaj bo, če ga ona ostavi, kakor je vse kazalo, da se bo zgodilo. Ugibal jej kako bo prenašal ne
na trdnost in se bliža Brcam nevarnost, da utrpi vasica nepregledno Skoda
Zaradi sunkovitega premikanja je utrpelo že pet hiš opasne poškodbe, na nekaterih se kažejo razpokline. Tri hiše so se že popolnoma nagnile in jim preti nevarnost, da se zrušijo.
Oblasti so bile že večkrat opozorjene oa nevarnost, ki preti Brcam. Vsa nesreča bi se dala odvrniti na ta način, da bi se speljala talna voda po ceveh v drugo smer_
in vasica bi tako dobila še ugoden vodovod.
upati je torej, da bo revni kmetskS vasici le ustreženo, ker so pričele dblasti vendar reagirati na opozorila in pričenjajo izvrle-vati ukrepe proti preteči katastrofi.
Sestanek sokolskib delavcev v Laškem
- Laško. H. novembra.
Danes se je vršilo v Zdraviliškem domu zborovanje delegatov iz sokolskih žup: Ljubljana. Kranj,. Maribor. Celje, Novo mesto m Zagreb. Na važni sokolski sestanek so poslala številna sokolska društva svoje delegate, preizkušene sokolske delavce.
Zbor se je dotaknil vseh ovir. ki zadržujejo zadnje čase uspešni sokolski pokret. Storjeni so bili odločni, soglasni sklepi, kako naj se odstranijo ovire in izvedejo ukrepi za poživljenje sokolskega dela. Od iz-vestnih strani se očita, da so se sokolske ideje preživele. Smešen očitek! Kriza nastopa samo v onih društvih, kjer ni dovoli sokobkih delavcev, ki bi dobili svoJo sokol-sko šolo — v telovadnici!
Na zboru se je povdarilo, da se mora težišče sokolskega dela prenesti v telovadnico. Zborovanje je vodil starosta JSS br. En-gelbert Gangl. K debati so se oglasili gz. dr. Drnovšek iz Laškega, dr. Fux. dr. Mur-nik, Ante Brozovič iz Zagreba, Lubei iz Ljutomera. Smrtnik iz Celja, Sajovic iz Kranja in drugi. Posamezni župni delegatje so podali prav izčrpna poročila o gibanju v svojih društvih, posebno za ljubljansko žu-po je podal zanimivo bilanco z. Stane Fle-gar. Značilno za zborovanje je dejstvo, da so zbrani delegatje sprejeli vsak stavljeni predlog in s tem dokumentirali za enotno mišljenje in bratstvo, ki preveva naše So-kolstvo.
Ako še ne veš
Dober tek
V češkem okraju Rjdzovu se vsako leto. že izza časov Marije Terezije, priredi tekma: kdo bo pojedel več češpSjevih cmokov. Letos je dobil prvo nagrado neki visokošo-lec iz Prage: užil je sto »knedlikov« in nato plesal z vsemi gospemi in gospicami istega okraja. Drugo nagrado so prisodili dijaku s praške tehnike, ia jih je spravil 83 pod rebra.
Mesojedno drevo
Brazilski raziskovalec Mariano da Silva, ki je te dni dospel v Manaos — z dolgega potovanja po brazilski Gviiani — je baje videl med Indijanci Jatapusi drevo, hraneče se z živaimi. Deblo meri tri čevlje v premeru in 20 čevljev v višino. Pri tleh ima liste, široke tri do pet čevljev in za palec debele. Drevo oddaja oster duh. A gorje mu. kdor se mu približa! Opico, ki jo privabi dišava in pleza po deblu, skoraj pograbijo listi in tri dni pozneje spuste na tla kosti, do golega obrane.
Opekline
Journal de Grauville nasvetuje dober re» cept: nasičeno raztopino iz 12 gramov pi* krinove kisline na 1 liter vode. Ako se ob« vežeš ali namažeš vsaj nekaj minut po ne« zgodi, preidejo vse bolečine, tudi zastrupi« tev ali gnojitev se onemogoči. Uporaba te kisline ni opasna, samo na sluznico (n. pr. ustnice) ne sme priti.
Mleko v listih
«Times» poročajo, da je danski posestnik iznašel način, kako se mleku odvzame vsa voda: trdna tvarina izhaja iz stroja nalik debelim papirnatim listom. Izumitelj zago« tavlja, da se bo takšno mleko lahko ohra* nrlo leta in leta. Samo malo mlačne vode, pa boš takove vehe, perje in lepenje raz« topnil v izvrstno mleko. V kratkem se po« stavi tvornica za izdelovanje mlečnih «ve» ščljev» in ni daleč dan, ko ti bo mamica t kmetov pošiljala mleko v pismu.
Suhi orehi
Ako želiš posušenim orehom vrniti prrot« ni okus in svežino, jih namakaj pet ali šest dni v malce slani vodi. Sol vzame starim jedrcem njih okus po čreslovini. Voda pco» niča počasi skozi lupino, napne jedro ter ga omeči. Ko stareš lupino, se kožica rada sname in okus je slasten ko pri mladih ore* hih.
Konsuiniranje krompirja
določenega za hrano, se doseže s tem, da uničiš kali. Opran krompir koplje* četrt ure v kopeli, kjer na 100 1 vode vlijei 2 I žveplene kisline. Nato se gomolji oplakne* jo v čisti vodi Isto se da doseči z vročino, če potisneš krompir za nekaj časa v raz« beljeno pečnico. Zamudnejše, torej draije, bi bilo zrezati krompir na drobne kolobar« je ter jih sušiti v parilnici.
skončno samoto kadar pojde od njega. Ka« ko jo bo pozabil?
Maie je videla, da se pred hišo zbirajo ljudje — velika množica belokožcev. Zdaj se je tam daleč v ozadju pojavil črnec. Kaj se pripravlja? — se je vprašala. In postalo ji je mahoma žal za vse, kar je o črncu po« vedala Jacku. Al Johnson ji je vendar rešil življenje — njena dolžnost bi bila, da stori sedaj isto. Al Johnson je prihajal vedno bližje...
Sele pred hišo je spoznal, da je on tisti, na katerega čakajo. Maie je skočila med ljudi, da bi obranila črnca. Bilo je prepoz* no! Al Johnson se je spusti! v beg, skočil je na zadnjo stopnico cestne železnice, a množica je pritiskala za njim in narašča!« z vsakim korakom.
Pred mnogimi leti je prišel Al Johnson kot mali zamorski boy v Newyork. Sanjal je samo o tem, kako bo obogatel in se ože« nil s pravo, lepo belo ženo.
Tramvaj je drvel... Črnec se je krčevito držal in stal na zadnji stopnici. Množica je hrumela za njim — drla je kakor reka. Po« magajte! pomagajte! Dosegli so ga, poteg* nili s cestne železnice in ga vrgli na tla...
Al Johnsonove sanje o beli ženi so bile končane za vselej.
Mednarodni vpliv pariške mode
Kaj pravi pariški diktator mode Jacques Worth
Redko mislimo, na to. da ie vsaka ženska, ki pride v Pariz nakup o vat toalete, važna komponenta v mednarodni trgovini A vendar ie tako Vsaka toaleta, vsak kostum ali obleka, ki se izvozi, v inozemstvo, ie do devetih desetin sešita i7 francoskega blaga. Prav tako so tudi čipke in vezenine, ki kra-se obleko, po večini francoskega izvora Izvoz modnega blaga dosega v celokupnem francoskem izvozu več ko miliion funtov šterlingov (blizu tristo milijonov Din) na leto.
Toda ta številka ie maihen delec letnesa prometa v francoski oblačilni industriji. Ta promet cenijo po priliki na 2.3 do 3 bilijone frankov (okoli šest bilijonov Din). Da dobimo pojme o tem. kako ie ta industrija industrializirana. naj omenim, da narticiipira na tej vsoti dvanajst glavnih modnih hiš v Parizu s 400 milijoni frankov. V Parizu je kakih 2000 modnih zavodov, v katerih je zaposlenih kakih 250.000 oseb. Celokupni obrat francoske tekstilne industrije cenijo na sedem milijard frankov na leto. število delavcev pa na 600.000
Številke navajam samo zaradi tega, da ponazorim, kako važna postavka je francoska industrija v trgovskem in industrijskem življenju naroda. Zanimivo d je ogledati izpremembe, ki jih ie doživela ta industrija v minulih 25 letih
Ena tistih izprememb. ki vzbujajo Dozor-nost. ie ta. da se čedalie boli širi površina, ki jo razne revije in dnevniki posvečajo modi. Tako se ženske vsega sveta v razmeroma zelo kratkem času informirajo o tem. kai pripravljajo ateljeji naivečiih mod-
1 nih središč, med katerimi zavzema Pariz še vedno zelo vidno mesto Nekateri listi so dosegli že nenavadno popolnost v pogledu privlačnosti besedila in ilustracij. Sodim, da je treba pred vsem njim oripsati zaslugo za demokratizacijo obleke, ki se opaža v razvoju modne industrije že v po-četkih dvajsetega stoletja. Ne samo. da ženske vsega sveta v najkrajšem času zvedo, kako se oblačijo Parižanke ali recimo Lon-dončanke ali Newyorčanke. anroak one se v najkraišem času tudi oblečeio po isti modi.
V znatni meri prispevajo k univerzalnosti paiiške mode tudi modne reviie. novost, ki se je razvila šele po volni Pri teh revijah sodelujejo veletTgovci. uredniki modnih rubrik in najbrže tudi kuoovalke. Tako se vest o tem. kako se ljudje oblačijo v Parizu, v prav kratkem času razširi po vsem svetu. — Kar se tiče še nerazrešenega vprašanja, zakaj dajejo ženske prednost toaletam tega ali onega naroda, ie vzrok v veliki meri podnebje. Naravno ie. da sta solnce in sinje nebo južnih kraiev ženskim toaletam drugačen barvni okvir kakor severne megle. Popolnoma prirodno je. da se Španke in Skandinavke ne zanimajo za iste kombinacije barv. Drugi zelo važen činitelj je tradiciia elegance, podedovana težnja ogibati se vsega onega kar kriči, v korist diskretni preprostosti. Mednarodni okus ie dober. »Chic« žene so doma v vseh delih sveta. Tekmovanje med ženskami ie pri romanskih narodih, kar se tiče poslednjih novosti, sigurno večjo ko pri Anglosasih.
A da se vrnemo k težnji za čim večio
demokratizacijo mode kot enemu izmed najznačilnejših pojavov današnie modne industrije. nai samo opozorim, da se ta težnja opaža v raznih pravcih Razen razširjanja modnih vesti v listih in časopisih prispeva k demokratizaciji mode znatno tudi okolnost da kroiači na deželi iz cenenega materiiala na veliko reproduciraio modele pariških modnih salonov
Danes ne poznamo več kroga modne elite, a tudi če bi bil. so niegove dimenzije zelo majhne. Niegovi člani takoi odlo-že ono. kar so si prisvojile mase. čeprav bi bilo to na moč elegantno. Danes se kaj redko primeri, da bi se za privatne odjemalce izdelovali ekskluzivni modeli. Narobe. ustvarjalec mode se danes trudi, da ugaja raznim ženskam, ne samo eni.
Še vedno je Pariz laboratorij. v katerem se izpopolnjuje lepota sveta. Tudi danes zajemajo, kakor nekdaj, tvoritelii mode svojo inspiracijo iz majhnega kroga onih srečnih, katerih osebnost si daie izraza v neprestano se menjaiočih kombinacijah barv. oblik in proizvodnje, ki si iih ti umetniki izmišljajo. Šele tedai. kadar ie ideja izražena v obliki predloga, oride na vrsto važna funkcija pariške ustvariaioče mode. da napravi to idejo oristoono vsemu svetu. Tako izvršuje svoio misiio. ki obstoji v tem. da prinaša lepoto, čar in tle-ganco v življenje vseh žen na svetu, pri-zr.anje pa. ki mu gi dajeta inozemstvo in domovina, mu je dokaz, da ie dosegel svoj smoter
KDOR OCIAŠIJJE,
TA NA H?i
Kontrola trgovine z belim blagem
Prvi mednarodni pokret. ,la se odpravi trgovina z ipnskami, datira iz predvojnega časa, ko sta Aleksander Coote na Angleškem in senator Beranger na Francoskem objr.vila manifest vsem narodom glede tega vprašanja. Posledica je bila, da je podpisalo mednarodni sporazum 12 držav, večinoma evropskih. S tem se je pričela organizirana torba proti sramotni trgovini skoraj v vseh f-vr jp-skih državah ter so vse vlade nudile veliko pomoč s svojo diplomatsko službo.
Svetovna vojna je prekinila to delo, ki ga ;'e oživilo šele Društvo narodov s členom 23. svojih statutov, ki podeljuje Društvu ru"rodov kontrolo nad vsemi sporazumi, ki se tičejo trgovine z dekleti in z otroki. Tajništvu Društva narodov je dodeljen uradnik, ki mu je poverjena koordinacija vseh del, ki se na-uašajo na ta problem.
Mednarodna konferenca leta 1921, ki so se je udeležili zastopniki 34 narodov, je sklenila, naj referirajo vlade vsako leto o trgovini z dekleti in z otroki ter naj predlagajo ukrepe, s katerimi bi se dalo preprečiti to veliko zlo. Na Angleškem se je lord Par-moor trudil, da bi uveljavil nov zakon, ki bi bil mnogo strožji. Ta zakon bo zelo strogo kaznoval vse one, ki se bodo bavili s trgovino z belim blagom. Zakon predvideva zapor od 7 do 10 let. Vsak angleški državljan, ki se bo oženil z mladenko, da bi jo pozneje prodal, bo kaznovan z zaporom od 5 lo 10 let, njegov zakon pa se bo proglasil za neveljaven. Zakon ima tudi klavzulo, po kateri se bo kaznovalo nasilno odvedenje mladenke ali žene z zaporom 7 let.
Lord pričakuje, da bodo tudi druge države posnemale vzgled Angleške. Potrebno je intervenirati z vso strogostjo, da se to zlo popolnoma odpravi Čeprav je mednarodna policija izsledila že mnogo Irgoveev, vendar vzbuja trgovina z ženskami po vsem svetil še vedno upravičeno zgražanje Trgovci z belim blagom si izmišljajo rafinirane načrte, in oblasti v vseh državah, posrhno v Egiptu in v turističnih delili severne Afrike ter v Južni Ameriki morajo biti zelo čuječi. če hočejo biti kos nadaljnjemu d^lu teh zločincev. Sliko močno razpredene trgovin«? v Južni Ameriki si lahko ustvarite iz naslednjih številk: v Montevideu izkazuje zdravstveni oddelek v svojih statistikah od leta 1919 do leta 1923 18procentno naraščanje števila žensk, ki prihajajo v Ameriko v svr-ho nemoralnega življenja, po statistiki higi-jenskega oddelka v Buenos Airesu je izmed 2,310.310 prebivalcev 4500 tujih prostitutk. Siično je tudi v drugih mestih, vendar v nekoliko manjšem merilu.
V Zedinjenih državah Amerike, v Švici, v Belgiji, v državah z visoko civilizacijo, vodijo boj proti trgovini z belim blagom na la način, da vse sumljive osebe deportirajo ali jim pa onemogočijo bivanje- Belgija je n. pr. leta 1923 deportirala 224 žensk, Švicarska 198 in Zedinjene države 349.
Poroka
Včeraj ob pol 18. se je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila gdč. Zorka L 0» z i č e v a z g. Zvonimirom Blaževi čem, trgovcem in posestnikom v Spodnji Šiški, Jerpejeva 24. Z gdč. Zorko, simpatično Da^matinko, bodo izgubili gostje Operne kleti svojo dobro, izredne ljubeznivo pri« jateljico, poželijo pa ji v zakonskem stanu vsi mnogo sreče in družinskega blagoslova.
Po ljubezni, ne po uspehih hrepeni ženska
Eileen Bournova.
Kaj je pridobila ženska, ki si je osvojila ves svet, pri tem pa izgubila najdragoce* nejše?
Mnogo je žensk, ki pravijo, da so poslov« ni in poklicni uspehi podobni lesketajoče* mu mehurju. Nekaj sličnega je z mojo pri= jateljico.
Klara je žena, ki je v svojem poklicu do* segla uspehe in vse, kar je ž njimi v zvezi. Ona je nakupovala velike newyorške trgov« ske hiše in potuje vsako leto dvakrat po poslih v Evropo. Pri tem pa je omožena.
Pred kratkim je povabila Mr. in Mrs. True na večerjo. Klara in Mabel, sedanja gospa Trueova, sta začeli svojo karijero v istem oddelku trgovske hiše. Mabel je po poroki pustila svoj poklic in se je posvetila rodbinskemu življenju.
Ob prihodu gostov je Klara opazila, da ima njena prijateljica lepo biserno ovratni* co. Sijočega obraza ji je povedala, da jo je dobila od moža za dar.
«Zakaj?» je nehote vprašala Klara, ki je vedela, da je Mabel ena tisih žena, ki bi najrajše vedno sprejemala.
«Zakaj?» se je zasmejal Mr. True. «Tega prav za prav sam ne vem; nikakega poseb* nega namena nisem imel, mislil sem si le, da bi jo nemara ovratnica razveselila, in sem jo res vzradostil ž njo.»
«Ali ni to čudno?« je vprašala Klara svo* jega moža.
«Hm,» je bilo vse, kar je vedel Fred od» govoriti. Ko so gosti odšli, je Klara vnovič načela pogovor o verižici.
«Tudi jaz bi jo hotela imeti,» je rekla hrepeneče.
«Nu,» je menil Fred. «zakaj si je pa ne
kupiš?®
«-Mislila sem,» je zajecljala, «da bi mi jo morda ti podaril.»
Pogledal jo je z velikimi očmi.
«Ali se ti ne zdi, da si v zmoti? je vpra« šal po mučnem premolku,» saj ti vendar več zaslužiš od mene, a jaz te še nisem ni« česar prosil.«
«Da, da, bo že tako,» je priznala, «sa» mo.. »
Samo... samo želela si je, da bi bila ta« ko naivna kakor Mrs. Trueova, a ne toliko srečna v uspehih.
Tri stvari povzročajo skrbi neodvisni že« ni. Prvič, da vzame s svojo lastno samo« stojnostjo del odgovornosti možu z ramen, zaradi česar kaže on manj zanimanja za njene osebne potrebe. Drugič, da se čuti mož zaradi enakovrednosti obeh poklicev moten, in tretjič, kar je najvažnejše, da ja« me uvidevati, da ji vzlic vnanjim uspehom ni bilo ustreženo kot ženi.
Res, ženske so samostojne. Zahtevale so enakopravnost in so jo v marsikaterih po« gledih že dosegle. Bilo bi vendar nelogično,
J JJlOŽj1© l— ^ 1 A! « « rvl f AnATT/l	tr»f Opf^TA IU
ce
bi
hoteli izkazovati viteštvo in
ponujati varstvo bitjem, ki so prav tako samostojna kakor oni sami. Žena, ki zasluži več od moža, tudi ne more v le»tem videti višjega bitja.
Najtežji problem ni problem moderne ženske in modernega moža, nego, da svet obema rivaloma ne nakazuje ločenega po« prišča za udejstvovanje.
Ženske so dosegle uspehe celo v takih poklicih, ki so že od nekdaj veljali za privi« leg moških. A čeprav so imele pogum pro* dreti na njegov teren in tam zmagovati, se jim vendar zdi čudno, da si vzlic izvoje* vani neodvisnosti niso umele utešiti hre« penenja.
Zakaj njih hrepenenje je druge vrste,
Ženska si ne želi niti slave, niti kupljive« ga veselja, temveč moža, soproga in dece. Ona hrepeni po njih, čeprav se zaveda, da so otroci nepotrebni in da se jim je moči ogniti Ona ve, da ni njen mož nikak pre« rok, temveč zgolj vsakdanji človek, ki ima morda celo več slabosti kakor ona sama.
Ne v dneh borbe: v dolgih urah samote in utrujenosti zakoprni ženska po domu in rodbini.
«Ko bi le imela moža, da bi mi svetoval,® čuješ vzdihniti krasno oblečeno damo.
Da, res, šepeče neslišni zbor enakih ne« srečnic — čeprav sicer prepoveduje propast zakona. Telesne potrebe se pri ženskah jav« Ijajo v duševnih učinkih. V izvestnih tre« nutkih ne preklinjajo ničesar bolj kakor svojo samostojnost. Ker je svojemu možu v zaslužku enakovredna, mu ruši iluzijo, in ker se zaveda, da je močnejša, ne vidi več nikakega smotra pred seboj.
Še nikdar ni bila mala, nemočna, razva« jena žena tako na dobrem. Mož mora imeti nekoga, na katerega more vplivati. Ta «nekdo» ni njegova žena, ki oskrbuje nad polovico njegovega gospodinjstva in zasluži morda celo več kakor on.
Najhujše, kar se mu more zgoditi, je to, da mu žena vzame sleherno breme odgo* vornosti. S tem izgubi vzpodbudo za delo in jame propadati; kadar pa začne žena za« htevati in samo zahtevati, bo mož prevzel breme nase in ji bo vse preskrbel
Poznam tak zakon. Dva otroka imata. Mož je razmeroma ugleden zdravnik, žena pa pisateljuje in zasluži tako nekaj denarja, s čimer pomaga pri gospodinjstvu
Nekega dne izjavi mož, da bi rad zame« njal svoj mali avto za večjega, dražjega.
«Česa takega si vendar ne moreva privo« ščiti,» je ugovarjala ona.
«Zakaj ne,» je vztrajal mož, letos bom zaslužil nekaj več kakor lani. Mimo tega tudi ti zaslužiš.®
«Dobro,» je pristala žena. «Jaz zaslužim 25 dolarjev na teden, ki sem jih doslej vtak« nila v gospodinjstvo. Poslej pa bom devala svoj zaslužek na stran in boš ti vzdrževal gospodinjstvo. A zato, da ti bom jaz vodila gospodinjstvo, mi boš plačal posebej. Če bo tvoja blagajna to prenesla, si lahko ku* piš avto
Mož je sprva ugovarjal, naposled pa je vendarle pristal in je bil zelo začuden, ko je videl koliko ga stane gospodinjstvo. To* da imel je trdno voljo in je vztrajal. S pi* sanjem znanstvenh člankov in z javnim de* lovanjem je zaslužil toliko, da si je mogel
I kupiti zaželjeni avto. Poslej je stalno on ' sam skrbel za rodbino.
«Oe bi ga pustila,® mi je rekla žena, «da ; bi delal kakor prej, bi S2 polenil m bi se vse breme vzdrževanja gospodinjstva preva® iiio name. Zdaj bo že ostal v pravem tiru.® Nekateri trde, da je mož kot mož začel j propadati. A tako govore samo one žene, ki se jim je vse posrečilo in ki so v boju | za službo mnogo mož ostavile za seboj.
Žalostno pa je. če se srečata bojazljiva j žena in mož starega kova. Zakon med nji« ma je nemogoč, brezdvomno bo privel v katastrofo. Oba sta iste vrste, oba sta pozitivna. Tako mora ona seči po možu, ki je dovolj možat za vsakdanjost, čeprav on ni «močni dečko® njenih sanj. Od dne do dne stopa bolj v ospredje «odvisni» mož, zakaj po njem je veliko povpraševanje.
Na drugi strani pa močni mož pozablja, da so se časi izpremenili. On je zvest svo» jemu idealu in vzdržuje rodbino z lastnim delom ter spada v tisto vrsto rodbinskih očetov, ki kupi ženi zdaj biserno ovratnico, zdaj avtomobil. Pokraj svoje zveste in ne» samostojne ženice ne bo nikdar opazil, da so na svetu tudi «uspešne® žene. ki kriče v svet, da moško pleme izumira
Tak mož rad vidi lepo oblikovan, a ne neupogljiv vrat, ki ga ob kaki priliki ozalj* ša z dragulji, in hoče z lastnico vratu deliti vse svoje skrbi. Kako bi tudi mogel vedeti, da pridejo tudi «uspešnim» ženam ure, ko začutijo iste potrebe kakor njegova mala, prisrčno ljubljena dražestna ženica.
Naročilo, uv ura. cLop*&i. iic&iasjt, cnaDi. oglasov, jt, pudah- tui,0gLajrusOcL cUUk jedra,' LuMjcuva,	m J r§7
Pr%JornAsiK±i..TaL iL. 1491	
Oje artslojbuL* ji opaAa,
L. ootuuun. t lUisečtJ/m', so-
C*r-t% ogl&su prutbcuo ČJuntni* /ztcaJv postu*, ira, tilnu* CfubUaJuiM n 84*
JLalL oglasi*. ku jluiufo u pasr^cLoualn* m coajxiL oa, icun.obcuvstoausalfci km&cLa $0 pcu~ -Naj manjši	Din, VrUtojbova za, fifrv Din,
mJi2ajnJUMpCi islclccljcl vsaka	Dui. rw. - Naj
*uwjft uu~sik Via. toPristojbuu2> ta fifro Pijl
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter eksm>zituro v Šiški tele! štev. 3203.
ftaprtranju
iT<T* Va >A
Kurjač
dobro izvežban in zanesljiv la parni kotel, dobi sulno službo v večji tovarni — Samo dobre moči naj_ s« ponudijo pod šifro «Kur-jač» na oglasni oddelek «Jutra>.	41454
Slaščičarski
poslovodji
samski, lahko starejši, samo da je dobro izvežban, dobi službo takoj Naslov v oglasnem oddelku Jutra..
41444
Učenko
sprejmem v trgovino meša^ ifefra blaga Ozira se le na tisto, ki ima res veselje do trgovine La-tnoroCno jri?ane ponudbe je nisleviti ra »slasni oddelek <Jutra> pod šifro »Nastop mogoč takoj.	41443
Agencija New-York
išče ve8 sobaric, kuharic, natakaric in blagajničark ter deklet ia vsa hišna dela Cenjene ponudbe na Agencij cXew-York. Sko.p-lie, Bregalnička ulica 10.
41405
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj Anton Brecelj. Gaje-va ulica 2.	41486
Kuharico
mlajšo, samostojno gospo clinjo, ki bi opravljala tu di vsa druga hišna dela, sprejme gospod za takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	41539
Kleparskega pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Franc Šramek, klepar, Tr-156.	41572
Gospodično
zmožno knjigovod. sprejmem za popoldaaske ure :5 —6., plaia 500 mesečno; upoštevam le tiste, ki bi investirale v podjetje 10 do 15.000 Din.' Ponudbe na oglasni odd. «Jutra». Strojepisje.	41562
Kot postrežnico
sprejmem mlado dekle — St.reliška ulica 32. 41585
Vrtnar
oženjen, dobi takoj brezplačno stanovanje 2 sob. Mizarstva vajeni imajo prednost Naslov v ogl odd. Jutra.	41567
Brivski pomočnik
perfekten tudi v striženju na »bubi«-, dobi proti visoki plači stalno službo. Peter Ursulesku. gosp in damski frizer. Murska Sobota.	41573
Kovač
vozovni jn podkovski, išče službo v okolici Ljubljane. Sposoben je tudi za vsako kmečko delo. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod <Kovač».	41406-a

Boljša šivilja
se priporoča za vsakovrstna dela po jako nizki ceni Gre tudi na dom. event. tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
41170
Perilo
šivam in popravljam lepo in poceni. Naslov v ogla^. oddeJku «Jutra>. 41116
Brivski pomočnik
frizerka
dobita službo. Obširne ponudbe na R- Grobelnik, a-ledališkj frizer, Celje 6	41588
Postrežnico
pridno in pošteno sprejmem na Taboru. Naslov v ogl. oddelku <Jutra» 41440
Deklica
pridna in poštena,	se želi izučit; ^ trgovini	mešaji. blaga, najraje kje	na deželi, z vso oskrbo	v hiši. Nastopi lahko takoj Naslov pove oglasni	oddelek < Jutra ».	41451
Od 100 do 1000 Din
nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli službo sluge, čuvaja, skladiščnega delavca ali kaj sličnega Najraje kakršnokoli državno službo Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»	41433
Šofer
vojaščine pro.-t. trezen, ki bi opravljal tudi druga dela. išče mP>ta Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
41214
Strojnik in
ključavničar
vešč vseh pospravil, vojaščine pro-st, želi takoj ali pozneje vstopiti v stalno službo Naslov v ogla-en^m oddelku <Jntra». 41393
Mesto brezplačne praktikantinje
išče absolventka trgovske šole. Ponudbe na oglasni odd. cJutra» pod «Prak-tikantinja». •	41578
Učiteljica
poučuje nemščino, vse predmete osnovne in meščanske šole ter klavir. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
41482
2 skupni sobi
eno opremljeno s 3 posteljami in eno pTazno. prikladno w kuhinjo- v sredini mesta oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41463
Opremljeno sobo
z elekti razsvetljavo od dam solidni osebi Naslov v oglasnem oddelku Jutra
41468
%upinx n<p;
Tehtnico
dobro ohranjeno ali popolnoma novo kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41446
Registr. blagajno
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro :Eegistri6rkaase». 41483
Jedilnico
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
41456
Plišasto garnituro
majhno, pisalno mizo. ovalno mizo in stelažo za knjige prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 41494 I -ka ulica 8.
Sobo
oddam 1—2 -iolidnima gospodičnami nli gospodoma Vhod ni sepanran Naslov v 0g!asnem oddelku Jutra 41470
Opremljeno sobo
elegantno separirano išče s j decembrom gosport — Cenjene oonudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro <So!nčno».	41400
Separirano sobo
mirne in zračno, pri me ščanski družini, najraje v vili išče za primerno ceno •oliden akademik Naslov la oglasni oddelek .Jutra* a °	41292
Opremljeno sobo
lepo, v sredini mesta od
dam. Naslov v oddelku »Jutra*
oglasnem 41550
Prazno sobo
veliko oddam blizu gorenjskega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	41577
2 opremljeni sobi
mesečni oddam takoj, skup no ali posamezno, s hrano ali brez. Naslov pri ogl. oddeJku »Jutra*. 41570
Mesečno sobo
meblovano z elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. Poizve se Karlovška cesta 18, pritličje desno 41568
Sobico
svetlo in snažno, oddam g hrano ali brez Naslov v oddelku »Jutra*
41575
Kot sostanovalca
sprejmem boljšega gospoda. Soba ima poseben vhod. električna razsvetljava. Jenkov- ulica 20.
41587
2 lepf pisarn, sobi
oddam v Šelenburgovi ulici. Naslov v oglas oddelku »Jutra*.	41560
Prazno so^o
v hiši št. 45 na Selu pri Ljubljani dam takoj v na-iem. Pogoji se izvedo v pisarni dr. M. Pirca. odvetnika v Ljubljani. 41581
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin taJtoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
41518
Dvosobno
stanovanje
moderno, s priti klinami — elektrika vodovod plin. centralna kurjava, telefon, v novi rili na Vruči oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 41382
Stanovanje
na bližnji periferiji Ljubljane obstoječe iz 6 velikih sob. verande. kopalnice, kuhinje in vseb pritiklin. kakor tudi vrta oddam takoj ali z januarjem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	41122
Stanovanje
visokopritlično oddam takoj za 1 december Obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin'. Rožna dolina ce;ta IV -26.	415(51
Šivalni stroj
dobro ohranjen kupim — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	41199
Pletilni stroj
»Dubied* malo rabljen, ugodno naprodaj Preskrbi se obenem tudj delo Na slov v ogl odd »Jutra* 40925
ii« T*
Oprava za branjerijk)
z ledenico, po ugodni ceni naprodaj. Gosposka ulic-a 30 Celje.	41589
Daljnogled
poceni prodam Poizve se v oglasnem oddelku Jutra.
41432
Koks
suh, po 80 Din 100 kg — vedno v zalogi v mestni plinarni	261
Črna zimska suknja
skoraj nova, ugodno na^ prodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 41590
mkm
Živ - Žav
dvignite pismo! — »Orel* -10643	41579
Sostanovalca
sprejmem Velika čolnar 41571
Lokal
□a lepem in prometnem kraju takoj oddam v Flo-
rijanski ulici 31/1 41525
Modno trgovino
tr upeljaiio. na najpromet nejši ulicj t Celju oddam Na-ilov v oglasnem oddelku »Jutra*.	40952
Pritlični lokal
in prazna 6oba v hiši št. 45 na Selu pri LjubljHni, se da talkoj v najem. Pogoji se izvedo v pi-sarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani.	41580
Tri pisar, lokale
v pritličju hiše v centru mesta dam posam č ali -kupno takoj v najem — Naslov fe izve v ogl odd »Jutra*.	41582
Pritlična hiša
z velikim zelenjadnim vt-| tom ugodno naprodaj Na-| =!ov pove oglasni odlelek ; .Jutra*.	41477
Pletilni stroj
Dubied 8/50 prodam za Din 3000 Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra* 41425
Stavbna parcela
na zelo prometnem kraju v Ljubljani naprodaj Na ■slov pove oglasni oddelt-k »Jutra*
Hiša
in poleg niše še 500 m2 vrta naprodaj za 70.000 Din, event se tudi odda v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 41355
Ivan Magdic,
krojač,
Ljubljana. Gledališka ulica št 7 — s« priporoča 24 jesensko 6ezono. 41586
41089
X jjiejii ULlugt. krasnib ttrzv&ivkiiui »trojev oajnuveji' iznajdb* od o d e r d • -Milke N. u *m»; 4i»»t--ouulnuODe -ni>»t»vnc ovrslai utagu uii6llk» a >pk* • aiko&fc Šivom »«• -t« rea-nin« rumb» u> uaibniee Pouk v reifnjli •r-tl>i»črn - Pro«l»j» tud is ebroke On ki tr&ukb I riban** t B L- Ljnb '»n» 8«rlov»k, testa «
/3G rjir^
Žimrsice
vmatrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), jtomane, divant- in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma 36
.jL"JLlitr JLLi

MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehaja Inifs oalic
»BHBBe«B«BaBSeBEBHSS3ESHBH
LUTZ0VE PECI
peč »MONOLIT«
ING. GUZELJ
Tele on 3252. LJUBLJANA Vil., iernejeva c. 5 Ravno tam Conz-ovi elektromotorji, Voithove male turbine in gratlsgrevec »KALEFAKTOR« (patent Šiška) In Samotna opeka
Gledališke odre
opozarjamo na ljudsko igro
Rokovn aci I
spisal Fr. Govekar lil. izdaja. Broširana knjiga velja Din 20.—.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
SIVI LASJE 60 v resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsakf dame »EŠCEL-SIOR-HENNE* od dr Dor. raine & Cie Pariz, barva lase perfektno in enako v vseh niansah Samo barvanje je jako lahko in enostavno za vsakega posameznega Ne maže roke. glave niti perila Popolnoma neškodljivo za lase in za uspeh vsakemu jamčimo Garnitura Din 36 — CENTIFOLIA, kozmetiški zavod, Zagreb. Uica gt 37. — Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! 226-0
Originalno
JugobaBiaf-parenr^moko
^	proizvajajo jedino
ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR
VARUJTE SE JMENUSL JČNHH POTVORB!
Izdaja za konzorcij »Jutra* Aduli K i b o i & a i, urejuje Ivan t o d i ž a j, t»>k* .Na.od..» t.,Karu« d a. ujc», p.cUM.v«