3. zvezeh.
Milil, tečaj
CVETJE
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za naše verno ljudstvo,
zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja
P. Stanislav Škrabec,
mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška.
Vsebina 3. zvezka.
Ježila sv. vere................................................................65
•	Angela Folinjska, vdova 3. reda sv. Frančiška..........................70
^lo .	72
frnrnardin Feljterski. H. Pogl. Poklic. — Vstop v red.....................78
'inbljanske moške skupščine III. reda.......................................82
. Umnika (se 4 podobami)...................................................... 84
e*° 1909 v skupščini sveto-trojiški............................................88
mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška................................90
poročilo v molitev...........................................................  94
*	vala za vslišano molitev....................................................95
3 ki‘ajski misijon...................................‘.......................95
j^'eta gora prj QorjCj“........................................................95
sko-frančiškanski koledar za leto 90. Mesec marcij ali sušeč..............64

V GORICI
Narodna Tiskarna 1910.
k
aia v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1	50 h.
asl°v za naročila: „Cvetie“ frančiškanski samostan v (gorici.
Knjižna novosf.
Ur. Ivan Pregelj. Romantika. Natisnila in založila ,,Narodna Ti-skarna" v Gorici 1910. — Cena K 1'50.
Knjižica obsega 50 večih in manjših pesmi. ..Prijateljem sanj i" svojim poklanja za Velikonoč to zbirko I. Mohorov11 t. j. dr. Iv311 Pregelj, gimnazijski učitelj v Gorici. Mladi gospod doktor, naš čislani prijatel, je s tem na vsak način dokazal svojo nadarjenost za lirično pesništvo in, ker stoji na kerščanskem stališču, smemo pač gotovo š£ mnogo in še lepšega, k višjim vzorom serca povzdigujočega, od njega pričakovati; tem bolj, ker ne grozi kritikom, temuč nas celo pro*1 stroge kritike. In popolnoma prav sodi, ko misli, da mu mora taka le koristiti. Svojo nadarjenost mora imeti pesnik seveda od Boga, t£ mu nobena kritika ne more dati. Ali nadarjenost sama še ni zadosti Mnogo se mora pesnik z lastnim trudom učiti, če hoče doseči svoj cilj. Najprej jezika. Ni res namreč, da sme pesnik delati z jezikom, kaker on sam hoče, kaker da se ga imajo drugi učiti od njega, 1,e on od njih, kaker je menda nekedaj mislil ta ali ta. Ne tako! Pesnik se mora učiti jezika od svojega naroda in v pervi versti od tistih, k' so ta jezik sami dobro in znanstveno preučili. Pred vsem se ffl°ra temeljito seznaniti z glasoslovjem, v naši slovenščini še prav posebno z naglasjem. Pleteršnikov slovar je v tem oziru delo visoke cene i°> če kedo, naši pesniki bi ga morali imeti tako rekoč vedno v rokah' Valjavčeve razprave o našem naglasu jim tudi ne bi smele biti n£' znane. Semtertja bi se vtegnilo še kje drugod najti kako dobro zernO' V naši .novejši poeziji, tudi pri čislanih pesnikih, je, žal, le preveč n3' pačnega naglaševanja. Ako torej naštejem tu nekoliko besed z nagi3' som na nepravem zlogu, jih nočem posebej našemu mlademu prijate'11 očitati, ker so to več ali menj splošne slabosti. Tako povdarja ze Gregorčič jablan poleg jablan; le drugo je prav; gen plur. o£* j a b 1 a n a je ja bla n, ne j a b la n. Tako je prav : d a v n.o (ne: davno), r ah l.o (ne: rahlo), iška n.o (ne: iskano), izgubljen, o (ne:>z' gubljeno), pa: k u p 1 j e n.o (ne : kupljeno), prepuščen (ne: prep11' ščen), zv.ezdica (ne: zvezdica), gin e j o, po staro: gl n o (ne gino), v.enejo, po staro: v,eno (ne: veno), očisti (ne: včistO pestuje (ne: pestuje), s,eli (ne: seli), s milu j (ne: smiluj), va' ruj (ne: varuj). Beseda smiluj je v Pleteršnikovem slovarju sicef res zaznamenjana ko na končnici povdarjena, ali to le, ker pri 1135 ni domača in se torej po napačni analogiji s povdarkom na končni bere. Sploh se besede, ki se le po knjigah širijo, skoraj navadno n3' pačno naglašajo, t. j. tako, kaker se ne bi, ke bi bile pervotne, od ne' kedaj pri nas ohranjene. Tako : č u d e s a(namestu pravega pl. čudesa, P° čemer se ravna sedanje čudeži),radost (namestu pravega : r a d o s t)1 radostno (nam. radost n.o), slavi (po analogiji slovi, na111,
*) Zaradi lažjega tiska stavimo Pleteršnikova znamenja namestu P°1^ samoglasnik predenj; pika pomeni samoglasnik, ki so zožuje, prevernjen :lP° strot' samoglasnik, ki se razširjuje.	^	-tim

1
M
j
CVETJE
z vertov sv. Frančiška.
	
XXVII. tečaj
II Gorici, 1910.
3. zvezek.
Tolažila sv. vere.*)
P. A. M.
Sv. vera.
»Pridite k meni vsi, keteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil«. Mat. 11, 28.
»Verujte v luS«. Jan. 12, 36.
Z eno samo besedo se pogostokrat razodenejo čustva serca. ^resv. Serce Jezusovo se nam najbolj jasno kaže v ljubeznivem Povabilu: »Pridite k meni!" To je čustvo iskrenega sočutja in Priserčnega vsmiljenja; v teh besedah se razodeva njegova J^czmejna ljubezen do nas ljudi. Serce našega božjega Zveli-^arja je bilo vedno polno te ljubezni; že pred svojim včlove-Ceojem se je večna Beseda milostno ozerla na ta svet in zabičala vsem ljudem: „Pridite!“ On jih je povabil; on jih je sladkimi verigami svoje ljubezni k sebi vlekel. „Z večno ljubeznijo te ljubim, zato te iz vsmiljenja k sebi vležem". Sir.
3. Pred vsem nas je pa Gospod k sebi poklical, takrat, ko Je zapustil tron svojega veličastva in človek postal; ko se je Ponižal tako, da je hotel mej nami prebivati; ko se nam je Pr'bližal, postal priča našega terpljenja, tovariš naših solz in
*) Po P. A. Lefebvre S. I., Trost\vorte. Freiburg i. B. Herder.
našega pregnanstva. Tedaj nas je pervikrat poklical kot jokajoče dete v svojih jaslih. Ko je pa pozneje hodil od kraja do kraja in oznanjeval zveličavni nauk, je vedno ponavljal: „Pr*‘ dite k meni!" S Kaljvarije, z verh svojega križa nam tak« kliče. In če vbežimo šumu sveta, če zadušimo v svoji duši glas strasti, potem slišimo tudi na znožju altarjev, v bližini taber-nakeljna našega božjega tolažnika, ki še vedno kliče: „Pridite k meni vsi!“
Tako pričnemo z onim tolažilom, ketero nam je Gospod pripravil v sv. veri, ki je luč božja in moč kristjana. „Verujte v luč — zoperstavite se stanovitni v veri". 1. Petr. 5. 9. Na tri reči hočemo tukaj pred vsem misliti.
I.	Vera pojasni skrivnost našega terpljenja. II. Vera edina osladi bridkost našega terpljenja. III. Vera tako rekoč oboža naše terpljenje.
I. Vera in edino le ona nam(more pojasniti skrivnostni vzrok naših bolečin, našega terpjjenja; zakaj bolečina je v re-snici skrivnost, velika skrivnost. Solza, ta serčna kri, ki privi"e iz naših oči, je skrivnost; v njenih skrivnih globočinah lahko zajde razum in serce. Druge skrivnosti si moremo razlagati z ljubeznijo božjo do nas ljudi; ta je pa z ozirom na ono ljubezen še bolj nerazumljiva; saj se nam zdi naravnost nasprotna s pojmom, ki ga imamo o neskončno dobrotnem Bogu. Pi'avr nič težkega se mi n. pr. ne zdi, verovati v skrivnost presV. S Trojice, ako pomislim, da me te tri božje osebe neskončno lju* bijo. Nič težkega ni, da verujem, ena teh treh božjih oseb je prišla doli na svet in bila rojena v bornem hlevcu, ta Bog 1(1 človek je 33 let mej nami prebival in se slednjič za nas na križu daroval, ker je nas ljudi ljubil. Vse te velike in skri'" nostipolne resnice z voljnim sercem sprejmem, celo najvzviš«' niši vseh čudežev, skrivnost presv. Rešnjega Telesa; verujem« da je naš božji Zveličar šel v svoji ljubezni tako daleč, da se je skril pod podobo kruha, da se je moji duši v hrano dal. Da pa moram terpeti, da povsod vidim terpljenje, povsod solze« tega ne razumem. Ali ni Bog neskončno dober? Ali nas ni >z ljubezni vstvaril? Ali nismo njegovi otroci? Kedo mi bo tona* sprotstvo razložil ? Le sv. vera, ta poslanka iz nebes, nam odkrije to skrivnost; ona nas poučuje o vzrokih našega terplje' nja; v njeni luči spoznamo globoko skriti vir naših solz, in ta
Je že mnogo; da, terdim, največe važnosti je, vedeti, zakaj človek terpi, od kod zlo na svetu. Ako moremo se svojimi očmi Pogledati rano, se svojimi rokami jo otipati; ako vemo za vzrok naJ si bo keterekoli bolečine, potem se že najde tudi lek in uPati smemo, da bomo ozdraveli. Nič pa ne terpinči toliko našo domišljijo, nič ne dela človeka bolj žalostnega, kot skrita bolečina, zlo, ki skrivaj razjeda življenjske moči; vir tega se ne da najti in napredovanje zla ne zavreti. Vera pa z eno samo besedo posveti v dušo in nam razloži vse terpljenje naše slabotne natore.
Greh je, po keterem je smert prišla na ta svet in se Srhertjo žalostno spremstvo vsega terpljenja, vseh težav in bridkosti, ki pridejo pred njo in jo spremljajo. Ke bi ne bilo greha, b> vam ne bilo treba toliko terpeti; ke bi greha ne bilo, bi ne b'li nikedar prelili ne ene solze. Vem sicer, da razlagam tukaj eno skrivnost z drugo skrivnostjo, ketera je ravno tako nesumljiva, ali zgoditi se mora tako, ker vsi mlajši pervega človeka morajo priti z grehom na svet, z ono nesrečno dediščino, ki so nam jo zapustili pervi stariši. Vender veliko lažje Se da razumeti to, da terpe mlajši njega, ki si je nakopal ve-dolg, velike krivice na svojo vest, kaker to, da vsakoverstne bridkosti in nadloge obiskujejo otroke dobrega, da neskončno dobrega Boga. Pervotno bi ne imeli ne terpeti, ne vmreti; pa greh, in temu je sledila smert, in pred njo hodi brez-terpljenje. To je toraj vzrok vseh naših bolečin; to je bridki studenec naših solz.
Vender s tem skrivnost, o keteri govorimo, ni še zadostno Složena. Sv. vera nam daje ob enem neki vzvišen pojem trpljenja in bridkosti življenja. Po njej se še le naučimo terp-*Jenje tega življenja prav ceniti in to je ravno tako podučljivo Za razum, kaker je tolažljivo za serce. Vera nam pravi, da je Vsako terpljenje, ki ga z dobrim duhom prenašamo, sprava, za-d°ščenje in ob enem najboljši pripomoček, da si za nebesa kaj
Pridobimo.
Terpljenje je torej najprej neko zadoščenje, zadoščenje za daše lastne grehe in za grehe tistih, ketere ljubimo. Da, solza čiščujočo, bolečina, terpljenje neko zadoščujočo moč. veličastvo božje se s tem potolaži in k odpuščenju nagne. O vi vsi, ki terpite brez tožba, brez godernjanja, vi mo-
,,na neko o ^azzaljeno
pnsel je
številno
rete nekoliko vsaj zaceliti rano, ki vam je bila vsekana, ko ste stopili na ta svet; vi lahko nekoliko preprečite, da vam to zlo preveč ne škodi; vi celo lahko zadostujete za svoje lastno grehe in tako pri večnem sodniku že v tem času zmanjšate dolg, keterega ste si bili za večnost naložili. Ena sama solza, ki pade v osodepolno tehtnico božje pravičnosti, je zadosti, da se tehtnica nagne na stran božjega vsmiljenja. Ona je spravni dar, ne le za vas, temuč tudi za tiste, keterih zveličanje vam je pri sercu. O sladka beseda, polna tolažbe za velikodušna serca, ki najdejo svojo srečo in svoje veselje v požertvovav-nosti! Kaj more biti še bolj tolažljivega, kaker gotovost, da moremo se svojim terpljenjem zadostovati za grehe svojega bližnjega ter mu milost in odpuščanje pridobiti. Mati joka ter sprosi s tem milost spreobernjenja za svojega otroka ; čednostna, poštena žena terpi in zadošča s tem za grehe svojega nevernega moža. Se svojo žertvo, svojim terpljenjem obe zaderžujete roko božje pravičnosti, kličete milost in vsmiljenje za vse svoje i* nebes in delujete tako za njih večno zveličanje. Koliko tolažbo daje ta zavest človeku! O lepi, nebeški dar, sv. vera! Ti nimaš le moči, da nas krepčaš in vzderžuješ v nadlogah življenja, t* tudi storiš, da radi in voljno terpimo in najgrenkejšo bridkost z veseljem sprejmemo.
Terpljenje je pa tudi po nauku naše sv. vere zaslužno delo, vir neminljivega plačila. S terpljenjem zadostuješ za grehe prejšnjega življenja; zbrisuješ [svoje grehe; pridobivaš si Pa tudi zaklade za nebesa. Tako uči sv. apostelj, ko križe in nadloge tega življenja tehta na skrivnostni tehtnici večnosti. vidimo na eni strani le majhino terpljenje, le trenotno, kratko terpljenje, na drugi strani pa nezmerno slavo in blaženost brez konca. „Naša sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja nezmerno visoko, večno čast, ketera vse preseže". (II. Kor. 4, iO-
Glej, kristjan, koliko moč, koliko serčnost, koliko zaupanje, koliko tolažbo nam more podeliti sv. vera ob uri terpljenja in bridkosti! Primerjaj z njenimi svetimi nauki vsa tolažila človeške modrosti; poprašaj vse, keteri niso slišali glasu večne Resnice, ke\eri niso videli nebeške luči, poprašaj jih, kakšno tolažbo ti morejo dati v tvojem terpljenju, in našel boš, da oni v svojem nauku o slepi, kruti osodi, nimajo druzega kot obup' nost, ali pa merzlo, hinavsko modrost starih paganov, neko
toPO, prisiljeno vdanost in brezbrižnost. Obup in samomor to Je zadnja beseda človeške modrosti, do tega pride človek, ke-teri ne gleda terpljenja v luči sv. vere.
II.	Sv. vera pa nam ne kaže le vira našega terpljenja, °am ne pove le, kaj je terpljenje, namreč zadostivno in zaslugi''110 delo; ona nam daje tudi pravo tolažbo v terpljenju ona °*ajša naše nadloge, sladi naše bridkosti. Ona kliče tistim, ki So s križi in nadlogami obteženi: „Bodite serčni, Bog vas vidi; z ljubeznijo in vsmiljenjem gleda on iz nebes na vas; on je Vaš oče, vaš Bog, keteri vas skuša, in on to dela, ker vas ljubi. Ta Bog je sam za vas nezmerno veliko terpel; on je Sam skusil vse naše slabosti in terpljenje nad seboj. Ne bra-n‘te se, tudi zanj nekoliko terpeti. On vas bo podpiral v vaših k°jih; on vas bo enkrat poplačal z nebeškim veseljem*4.
Sv. vera nas uči po božjih postavah, ki jih je on na svet Ponesel, krotiti švoje grešne strasti. Ker so pa strasti glavni 'Zrok terpljenja in bridkosti tega življenja, nam daje sv. vera ZaVno steni, da nam jih zapoveduje zatirati, najboljši pripomo-etc zoper vse dušne in serčne bridkosti v tem življenju.
In ali ni zopet sv. vera, ki nam po molitvi in sv. zakra-nientih pridobi milost božjo, da moremo zmagati hudobnega s°vražnika naše duše in preterpeti vsakoverstne nadloge? Ve-rujte torej v luč sv. vere in dajte se tolažiti z njeno sv. besedo.
III.	Da bi nam sv. vera dala popolno tolažbo v našem terPljenju, gre ona celo tako daleč, da terpljenje tako rekoč °božava.
D velika, vzvišena misel, da more slabotni človek celo ®°delovati pri božjem delu, ki se v njem godi; zakaj v resnici Gospod Bog, ki se dotakne naše duše, keder terpi, ki vdari J*a®e serce, keder kervavi, naše telo, keder ga bolezen in bo-Clua obišče. I)a, Bog sam je, keteri hoče, ali vsaj dopusti, da terPimo. „Roka božja me je zadela44 (Job 19, 21). Toraj pustimo
po ,
> ue nasprotujmo njegovi sv. volji; ne zoperstavljajmo se kovanju njegove vsemogočnosti v nas, temuč ponižno ^e mu 'klonimo; ž njim se združimo z voljno vdanostjo in otroško ^ubeznijo. Tako ga bomo na najpopolniši način častili, tako ga oio poveličevali se svojo serčno kervijo in svojim življenjem; J večega, kaj bolj božjega ne moremo storiti. Keder h Bogu ttl°limo, keder zanj delamo, tedaj smo mi, ki kaj storimo s
pomočjo njegove milosti; keder pa terpimo, keder nas obiščejo križi in nadloge, tedaj je on, on sam, ki v nas dela. Vdajmo se njegovi sv. volji, brez mermranja se mu vklonimo, naj dela z nami, kar hoče. Nič ni večega, popolnišega kaker je terplje* nje v življenju človeka in kristjana !
K sklepu tega premišljevanju moram povedati, da napol-nuje mojo dušo prav serčno sočutje z ljudmi, ki nimajo nobene vere. O kako obžalovanja in pomilovanja vredni so t* nesrečneži! „Zašli so od vere in se zapletli v velike nadloge**-1. Tim. 6, 10. Brez luči tavajo skozi to življenje, brez tolažbe so v terpljenju, ki mu na tem svetu vbežati ne morejo. Pa oni nič ne vedo o očetu, ki je v nebesih, ki gleda njih boje, ki jih podpira in tolaži in večno plačilo obeta. Pravični pa, keteri i2 vere živi, hodi v resnici in upanju. Naši marterniki, ki so v groznih bolečinah za vero vmerli, so bili neskončno bolj srečni, kaker brezbožni, ki brez vere žive v goljufivem veselju tega sveta. Oni so vmerli mej tem ko so poveličevali vsmiljenega Bogu, ti pa v obupnosti in s kletvinami izdihnejo svojo dušo-Brezbožni vpirajo v življenju in smerti svoje oči na vbogi pra*1 tega sveta, otroci luči in vere, marterniki in svetniki, so pre" magali svet in ga z veseljem zapuščajo; zakaj njih oči s° vperte v nebo, kjer jih čaka nezvenljiva krona. O, da bi ime" več vere, veliko lažje bi prenašali svoje terpljenje. Tako toraj tolažite mej seboj s temi besedami in vstavljajte se tdrdni in stanovitni v veri.
BI. Angela Folinjska,
vdova 3. reda sv. Frančiška.*)
Angela je bila hči plemenitih starišev, rojena v mestu Fo-linj (Foligno) blizu Asiza. Mlada je ljubila ničemernost in vse> kar svet rad ima. Omožila se je, pa zašla je na pot grešneg8 in pohujšljivega življenja. Ali Bog se je vsmilil nesrečne, kaker sama pravi: „Milost božja me je razsvetlila in sem spozna'8
*) Po L’ Aureola franciscana.
NVinkes, Seraphischer Sternhimmel.
I	Leggendario francescano.
Sv°je grehe; začela sem se bati, da bom pogubljena in zelo Sem se jokala. Šla sem k spovedi, da bi se znebila svojih grehov, pa iz sramožljivosti sem zamolčala naj veče in šla k obhajilu. Od tedaj me je vest noč in dan pekla. Prosila sem sv. Frančiška (Asiškega) pomoči. Po notranjem nagibu sem šla v Cerkev, ko je ravno neki frančiškan pridigal. Se zaupanjem Sem se odločila pri tem frančiškanu se svojih grehov obtožiti, har sem po pridigi tudi storila. Goreče in stanovitno sem opravljala naloženo pokoro, pa še zmirom je bilo moje serce polno 8renke žalosti in sramožljivosti. Vedela sem, da me je božje 'smiljenje rešilo pekla; zato sem sklenila zelo ostro pokoro ^e,ati in nič se mi ni zdelo preterdo, ker sem vedela, da zagazim pekel. Klicala sem svetnike, posebe pa še presveto De-v'c°, da naj zame Boga prosijo. Zdelo se mi je, da se jim smilim; prejela sem tako gorečo ljubezen do Boga, da sem m°gla moliti, kaker še nigdar prej. Tudi posebno milost sem Prejela premišljevati križ, na keterem je Kristus toliko terpel Zaradi mojih greho^v. Zdaj sem bila znotraj .napolnjena s ke-Sanjem, ljubeznijo in hrepenenjem vse zanj dati".
Kmalu potem so pomerli njena mati, mož in vsi otroci. ^a zguba jo je zelo bolela, ali vse je voljno in vdana v voljo h°žjo terpela. Vseh domačih skerbi rešena je z dovoljenjem Sv°jega spovednika svoje veliko premoženje prodala in vbozim razdelila skupljeni denar, da je vboga vbogega Jezusa posnemala.
Stopila je v tretji red, kjer je imela mnogo učenk in učen-^ev’ ki jih je vodila po potu prave pobožnosti proti nebesam.
nJ‘mi je bolnikom stregla in za vboge po hišah miloščinje Pr°sila. V prostih urah je rada premišljevala Kristusovo terp-*lenje, kar jo je nagibalo, da je zmirom pokoro delala za svoje stare grehe. Od tega tolikanj spokornega življenja pa jo je skušal hudi duh odverniti; predstavljal ji je stare grehe ter jo skušal v nove zapeljati. Kako hude so bile te skušnjave, vi-^'mo iz njenih besed: „Rajši bi bila v sredi ognja in se pekla, aer pa te skušnjave terpela". Te skušnjave je imela dve leti; njih se je zatekala k presvetemu Sercu Jezusovemu, kjer je 1 Pomoč nahajala. Po ^skušnjavah pa je prejemala obilno azbo, in nenavadno učenost; prikazavali so se ji Jezus, Mati Ja> sv. Frančišek in angelji. Vse te in še druge nenavadne
milosti je niso storile prevzetne. Sveto obhajilo je prejemala kederkoli je smela, in to je bila več let njena edina hrana za dušo in telo.
Ko je bila popolnoma očiščena, ji je Bog razodel dan njene smerti. Njen spovednik jo je prisilil, da je povedala svoje ra-zodevenje, ketero je potem napisal vernim v tolažbo *). Pred svojo smertjo je poklicala svoje tovarišice tretjerednice in ji*11 dala zadnje nauke: „Preljube hčere, vse ljubite in nikogef ne sodite. Ako vidite človeka, ki smertno greši, sovražite greh, ne sodite pa in ne zaničujte osebe, ki smertno greši, ker ne poznate božjih sodba. Mnogo jih je, o keterih mislijo ljudje da so pogubljeni, pred Bogom pa so zveličani, in nasprotno mnog1 se zdijo ljudem izvoljeni, pred njim so pa zaverženi. ... Zapustim vam vse, kar imam od Jezusa Kristusa, vboštvo, zani' čevanje, terpljenje, z eno besedo, življenje človeka-Boga. Tisti, ki bodo sprejeli mojo dediščino, bodo otroci moji in božji ter bodo dosegli večno življenje". Nato jih je blagoslovila in v velikih bolečinah -je vmerla 4. januarija leta 1309, ko se ji je prikazal Jezus se sv. Frančiškom in jo potolažil. Živela je ^ let. Njeno nepretergano češčenje je poterdila sveta cerkev 30* aprilja 1701. Frančiškanski red praznuje njen spomin 30. marca^
Posnemaj blaženo Angelo v dobrem; priporočuj se ji 111 prosi jo pomoči v skušnjavah ; zlasti če bi bil tako nesrečen, da bi padel v velik greh in se ga bal ali sramoval spovedati, priporoči se ji, naj ti se sv. Frančiškom izprosi od Boga m0°’ da boš premagal to sramožljivost ter skesan dobro spoved opravil.	P. A. F-
Delo.
Terdo besedo, kajne, dragi bravci, smo postavili na čel° temu spisku . Delo nam je namreč naloženo v kazen za g^*1 od Boga samega: „Ker si poslušal glas svoje žene in si jede* od drevesa, od keterega sem ti jesti prepovedal: bodi preklet3 zemlja v tvojem delu. V trudu se boš od nje živel vse dni sV°' jega življenja. Ternje in osat ti bo rodila in zelišče polja b°s
*) Fra Arnaldo. »II libro delle visioni e delle istruzioni di lei«.
jedel, dokler se poverneš v zemljo, iz ketere si vzet“. I. Mojz. 3> 17—19.
Res določne besede, ki izključujejo vsako dvojbo, da je namrec~delo kazen za greh, in če je kazen, da je terdo. Sicer Pa o težavah dela menda ne dvoji nihče, vsak jih pozna, ke-d°r mora delati, h čemer smo pa vsi obsojeni.
Nikaker ni torej naš namen koga še bolj strašiti z delom, te«iuč nasprotno: pokazati zlasti prijetne strani dela, pokazati tako je Bog v svoji modrosti in previdnosti naredil, da je ka-ten človeku v korist, da celo v veselje'.
Kogar zapro, njemu vzamejo s tem prostost, ki je človeku P°sebno ljuba. Ivedo bo pa tajil, da imajo tisti, ki so v to pojavljeni, da sodijo druge, poleg splošne koristi pred očmi tudi dobro tistega človeka, ki ga zapro: mislijo namreč na njegovo Poboljšanje. Sicer je že res, da se ljudje v zaporih le redko Poboljšajo, prav pogosto še poslabšajo, ali mi hočemo le reči, ta je namen zapiranja hudobnih ljudi tudi ta, da bi se poboljšali.
Tudi Bog je tako vredil, da delo človeku ni samo v ka-Zen> ampak tudi v korist — v časnem in večnem oziru.
V časnem oziru !
Z delom si služimo vsakdanji kruh, brez keterega bi niti z'veti ne mogli; služijo ga mnogi ne samo za se, ampak tudi Za druge, zlasti stariši za svoje otroke. Kedor ima pa pri svojem talu gotov «iamen pred očmi, temu bo delo samo lažje, kaker Je pot krajša tistemu, ki misli na kraj, kamer ima priti. Prepričanje, da brez dela ni jela, bo vedno krepak opomin k vstraj-n°sti. Če se pa enkrat na delo navadimo, potem nam bo po-s aU>, potreba, tako da nam bo najhujša kazen roke križem taržati.
Hišni oče, ki z delom svojih rok preživi ne samo sebe, aiTlPak tudi ženo in otroke, on je pravi oče, ki v resnici more [ta*' to je moja žena, to so moji otroci; nikaker pa ne tisti, 1 Pač hodi domov jest, denarje nosi pa v gostilno.
Pri vgodnih razmerah prinese delo ne samo/iajpotrebniše, ^mPak še celo kaj več, ako pride božji blagoslov zraven; dru-na si opomore, kaker navadno pravimo.
Delo je pa na korist tudi našemu zdravju. Lenoba je že Saaia na sebi bolezen in se po pravici primerja stoječi smerd-
ljivi mlaki. Nasproti pa delo vterjuje naše zdravje. Seveda je sedanji čas okužil delo se svojimi raznoverstnimi fabrikami. ki so zdravju tako škodljive, da vsa korist modernih iznajdeb te škode ne odtehta.
Če pa mislimo na tisto delo, ki je tudi še dandanašnji najpotrebniše, to je delo na polju, potem nam je lehko sprevideti veliko korist, ki ga ima tudi za zdravje. Kmetiški ljudje so navadno lepih erdečih lic, zlasti tisti, ki posebno pridno delajo. Bolezni skoro ne poznajo; perva njih bolezon je pogosto tudi zadnja, pa to še le v visoki starosti. Neznana jim je tudi tista bolezen, ki je sicer včasih res bolezen, v največ primerih pa bi se ji po domače smelo ieči: sitnost; navadno ji pa zdaj pravijo nervoznost, da jo tako s tujim imenom olepšajo.
Ljudem, ki imajo to bolezen, nobena reč ni po volji, njih edino delo je, drugim težave delati. Neki znamenit pisavec pravi: *) „Dokler ima kedo čas, da sebi in drugim življenje greni, ima očitno proveč časa in premalo opravka. Če bi bil njegov duh dovolj obložen, bodisi z delom, bodisi s terpljenjeim ali da bi se pečal z Bogom in se zveličanjem svoje duše, minilo bi mu veselje, premišljevati o tem, kako bi si mogel P°' terpežljivost svojega bližnjega lastiti".
Poglejmo tiste, ki ne delajo, — še enkrat pravim: P°' glejmo jih; zakaj če jih samo poslušamo, o, potem im# vedno čez glavo dela, nikedar se ne morejo odpočiti, še P° noči ne. Če jih pa pogledamo, kaj vidimo ? da i^oke križe«1 derže, da jim je življenje le igrača in da ne vedo, kaj se pra'i delati. Njih delo je vmišljevanje novih oblek, sprehodi, obiski’ veselice, gledališča, toplice, sploh vse, kar je dovoljeno še le po storjenem delu in le ob gotovih časih. Kljubu temu ali boljše rečeno ne redko ravno radi tega vedna bolezen, bodisi že resnična ali izmišljena; obojna je graje vredna, ta po svoji hinavščini, ona pa zato, ker pride po lastni krivdi — vsled le' nobe. Zato bi svetovali: namesto z drago kupljenimi mazili bi si barvale meetne gospodične z delom svoja lica — to bolj po ceni in bolj zanesljivo, pa tudi bolj častno in Bo£u dopadljivo^
Tako, to se razume samo po sebi, more le gospoda P°' čenjati, ki od dolgega časa ne ve, kaj začeti; seveda ne 'rs»’
*) A. M Weiss: Die Kunst zu leben X, 3.
*° bi bilo krivično misliti, kaj pa še le zapisati kaj tacega! ^ej gospodo jih je namreč tudi ne malo, ki so prav pridni za delo, tako da bi si jih vbožniši smeli vzeti za zgled, zlasti *aki, ki so sami krivi svojega uboštva. Taki gospodi vsa čast! Maj bodo prepričani, da jih bo delo storilo zadovoljne in srečne, zakaj tudi to je neka posebna lastnost dela, da dela človeka zadovoljnega, veselega.
Naj bo dovoljeno pisavcu teh verstic na tem mestu spomniti se svojega rajnega očeta. Bili so ves čas svojega življenja Prav priden delavec, imeli so se svojimi pičlimi dohodki prebijati obilno družino in preživeli so jo, seveda ne brez po-Sebnih težav, ker so, brez pretiravanja bodi povedano, skoro n°Č in dan delali; pa pri vsem delu, pri vseh skerbeh so bili Veseli, znali so se prav od serca smejati in tudi druge razvejiti s kako šaljivo besedo. Bili so tudi zdravi, in da ni prišla Velika nepričakovana nesreča, živeli bi skoro gotovo še denes. Tako jih je pa Bog sredi dela poklical k sebi, in upam, da ni pustil brez plačila.
Ozrimo se pa tudi na veliko množino delavcev, ki niso veseli. Temu pa ni toliko delo samo na sebi krivo kaker druge °koliščine. Fabrike smo že spredaj omenili. Omenimo pa še °eko okoliščino, ki gre tudi na račun fabrik: predrobno delje-nJe dela, ki more sčasoma vzeti delavcu vse veselje.
Da se bomo lažje razumeli, vzemimo za zgled mojškre, M' kaker se po novo pravi šivilje. Recimo, da bi se dogovo-r*le vse mojškre ljubljanskega mesta mej seboj takole: najele s' bomo veliko dvorano, kjer bo za vse dovolj prostora; delale ne bomo več tako kaker do zdaj, ko je navadno vsaka Sama delala cele obleke, ampak razdelile si bomo delo tako, bo ena samo merila, druga vrezavala, tretja niti vdevala, Ceterta šivala itd.
Vprašam vas, ali bi ne bilo to dolgočasno? Mislite si tisto, bi celi dan, ali celo vse svoje življenje samo niti vdevala! Mako bi moralo to dolgočasno biti! Veselja bi pri takem delu nihče ne mogel imeti. Nasproti pa, če mojškra celo obleko Sama naredi, ima prijetno različnost mej delom, zlasti pa jo •bora veseliti, ko je obleka gotova in ko lehko, ne brez vese-*ega ponosa, reče: sama sem jo naredila in lepo sem jo nare-^a> Bog bodi zahvaljen!
V fabrikah pa, žal, le preveč na to gledajo, da se dela, koliker se da hitro, in zato vsako delo razdele na drobne kose mej veliko delavcev, ki se potem dolgočasijo. Zoper pametno deljenje dela kajpada ne bo nihče, ali s tako drobnarijo bo težko kedo zadovoljen, skoro da se je bo vsak nerad lotil i°> če se je bo, veselja pri tem ne bo mogel imeti.
To je že tako v človeški naravi, da hrepeni le po celotnem. Poglejte otroka, kedar se igra in hišice dela ! Vse saifl naredi: zidarje, ko dela stene, mizarje, ko dela vrata, naredi sam streho in okna. Če bi mu kedo drugi hotel tudi boljše narediti, bi mu otrok ne pustil, on hoče vse sam zdelati — čemu potem velikim ljudem delo tako drobiti, da se jim vzame vse veselje ?
Sedanji čas pa nosi na sebi še neko hujšo krivdo: vzel je delavcu veselje do dela, ker mu je vzel vero v večno življenje, vero na plačilo za vsa naša dobra dela po smerti.
Delo je namreč, kaker je bilo že v začetku rečeno, ko* ristno tudi v oziru na večnost; ali brez dvojbe le tistemu, ki na večnost veruje. Takega bo delo obvarovalo mnogo hudega-delaven človek ne bo imel, vsaj ne pogosto, posebno hudih skušnjav; kedar jih bo pa imel, tedaj mu bo poleg molitve zlasti tudi delo izversten pripomoček zoper nje in tako tudi zoper greh. Kedor se pa lenobi vda, ta ne bo imel v sebi n°' bene terdne opore zoper skušnjave, zakaj lenoba je gnezdo vse verste grehov.
Delo nadalje, pa naj si bo še tako nizko, ako je opraV' ljeno iz dobrega namena in darovano Bogu, koristi našiui dU' šam ter nas dela podobne našemu Stvarniku, ki vedno dela-Kako naj pa delavec daruje svoje delo Bogu, ako več ne ve' ruje vanj?! Zato je pa vse njegovo delo v tem oziru zgubljen0. Kar ima še od dela, to dobi telo, duša ne dobi nič. Kako živ-ljenje je pa to, ko mora duša le stradati? Ali je to sploh še življenje, ko je boljši del v človeku mertev ? To je hiranja vmiranje, to je jetika, hujša kaker tista, ki iščejo zdravniki ze toliko časa zdravila za njo, zakaj ta more le telo umoriti, 0°® pa dušo, cfostikrat s telesom vred.
Pomislite: ali je mogoča prava zadovoljnost tam, kjer se o Bogu noče nič vedeti, kjer je ta zemlja vse, ta zemlja> * jo obdelujemo v potu svojega obraza, pa mnogokrat zastonj'
Gorje zato tistim, ki so vmorili v delavcih vse višje čute, ki so jim vzeli vero v Boga, bodisi z besedo, bodisi se spisi ali Pa se slabim zgledom, gorje jim, boljše bi jim bilo, da bi ne bili nikedar rojeni!
Ljudi pohujševati, to je lehko, pa nazaj na pravo pot jih spravljati, to je silno težko, dostikrat celo nemogoče.
Namesto da delavci poslušajo take zapeljivce, ki jim obetajo vso časno srečo, ketere pa še sami nimajo in je niti prav ne poznajo, poleg tega jih pa še upanja na večno srečo oropajo, namesto na te naj bi se ozirali rajši na zgled našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je bil do svojega 30. leta priprost tesar, kaker beremo v svetem evangeliju. Zgodilo se je nam-reč, da je prišel, ko je že očitno učil, v svoj domači kraj, v Nazaret. „In kedar je prišla sobota", tako stoji zapisano pri sv. Marku, „j e začel v shodnici učiti, in veliko poslušajočih se Je zavzelo nad njegovim ukom, in so rekli: „Odkod ima vse t°? In kakšna modrost mu je dana, in kakšni čudeži, ki Se po njegovih rokah delajo? Ali ni ta tesar, sin Marijin?" 6> 2. 3.
Vidite torej, preprost tesar je bil naš Gospod. Z delom svojih rok si je služil vsakdanji kruh. In ko je začel učiti, si n* najel kake imenitne dvorane, kjer bi nastopal ob gotovih Urah ko kak širokoustni učenik, ne! Brez lastnega stanovanja Je bil in ni imel kam glave nasloniti, hodil je od kraja do kraja 'n si sam iskal poslušavcev in jih učil z veliko vnemo in potrpežljivostjo. Ko je že ves utrujen, glejte, se vender še ljubeznivo igra z nedolžnimi otročiči — to je delavec vsem drugim v zgled! K Njemu naj bi se šel današnji svet učit, potem ne bo manjkalo dobrih delavcev, ki b odo sebi in svojim gospodarjem v veselje, delavcev, ki se bodo znali tudi sredi dela 'n napora sladko smejati.
Obernite torej, ljubi delavci, svoj pogled navzgor, ozrite Se v tistega, ki je delo z lastnim zgledom posvetil, on bo po-svetil tudi vas v vašem delu in vam dal časno in večno srečo.

P. V. K.
BI. Bernardin Feljferski.
p. B.
II. Poglavje.
Poklic. — Vstop v red.
1456 — 1457.
Zakaj tolika živahnost po ulicah padovanskih v postnem času leta 1456? Sloveč pridigar, pater Jakob Marški, je pridi-goval tedaj v stolnici.
V srednjem veku je ljudstvo, ker je bilo verno, rado hodilo poslušut duhovnika in voljno je sprejemalo njegovo besedo. Dandanašnji v mnogih krajih ni več tako. Nevernost se ponekod polašča tudi priprostega ljudstva, zlasti delavca. Mnogi več dajo na svoj časnik, kaker pa na veljavo duhovnikovo. Neštevilni predsodki odvračajo od kerščanskih lec.
Imel je pa pater Jakob Marški več lastnosti, ki so spravile celo mesto na noge: sila njegove zgovornosti, svetost njegovega življenja, sloves njegovih čudežev in, ne malo, tudi red, h keteremu je pripadal.
Bil je frančiškan, ud družine, ketero je sv. Frančišek asiški vbožec, v življenje poklical. In Padova je bila temu redu močno naklonjena zavoljo posebne zveze; zakaj najslavniši sin sv. Frančiška, sv. Anton, je tam vrnerl in našel svoj grob. Po* ljudnost njegova pa je rastla od stoletja do stoletja. Še dandanašnji ga imenujejo samo „Svetnika“ in v vseh ulicah najdeš napis: „A1 Santou, ulica, pot k Svetniku, kaker da bi ne po* znali v tem mestu nobenega drugega svetnika!
Vsak sin sv. Frančiška si je bil svesti, da najde v Padovi ko pridigar naklonjene poslušavce. Ako pa je šel pred njim sloves, kaker pri Jakobu Marškem, tedaj je zbudil pravo in resnično navdušenje. Sicer pa se je slično godilo tudi drugod v Italiji. In to ji je bilo le v korist skozi vse petnajsto stoletje. Najprej je poslušala sv. Bernardina Sijenskega, ki je vrnerl 1-1444. Dva njegovih učencev, sv. Janez Kapistranski in bi. Ga-brielj Ferretti, sta dokončala tek svojegn apostoljskega življenja v prav tistem letu 1456, ko je sv. Jakob Marški prišel pridigovat v Padovo. Ta, poslednji, je tedaj stal na verhuncu
svoje slave. Oživljal ga je še mladeniški ogenj, dasi je štel že štiri in šestdeset let, in živel je res še do 1. 1477. In ko je zginil s pozorišča, so drugi svetniki iz frančiškanskega reda stopili na njegovo mesto. Poleg bi. Bernardina Feljterskega sta M- Sikst Milanski in Angelj Kjavaški (Chiavasso) cvet svetosti na serafinskem drevesu podaljšala do konca petnajstega stoletja.
Ti veliki misijonarji, potujoči križem Italije, niso pustili ljudstvu časa, da bi se bilo v versko brezbrižnost ali mlačnost zazibalo. Prišli so kaker prijateli, ki se po domače pogovarjajo 0 najvažniših zadevah; ta prijaznost je pridobivala duše. Ako ki bil pridigar breztelesen, zgubil bi bil vso pridigarsko moč. Tako pa se jim je prikupila z osebo resnica, ki so jo oznanjevali. Bili so ostri ali vender tudi mili v nauku, prav taki kaker si jih je ljudstvo želelo. Odtod njih vpliv. Njih besedi Se je skoraj nemogoče bilo vstavljati.
Navedimo čertico o sv. Jakobu Marškem. Pridigal je nekega dne v Milanu o spreobernjenju in spokoritvi sv. Magdalene. Iz radovednosti je prišlo pridigo poslušat tudi šest in trideset očitnih grcšnic. Naenkrat se zasliši sredi pridige glasen j°k. Berž po pridigi pa so šle tiste slaboglasne ženske in se Vergle svetniku k nogam, proseč ga, naj jim pomaga, naj jih °tnie iz njih žalostne osode. Svetnik izprosi od vsmiljenih po-slušavcev potrebnih dot, odpre tem vbogim hčeram vrata nekega samostana ter spremeni očitne grešnice v goreče redovnice.
Zdaj pa, ako so pridige svetnikove tolik sad obrodile pri Poslušavcih, ki so prišli v cerkev kaker v kako gledališče, kakšen zveličaven vtisek so čutile še le pravične, nepokvarjene >n odkrite duše, ki so prišle k nogam svetnikovim, da bi se sPodbudile k pobožnosti ?!
Le pobožnost je k pridigam sv. Jakoba Marškega vodila ^lartina Tomitani. Bil je izmej njegovih najstanovitniših poslu-šavcev. Vsaka svetnikova beseda je v mladeničevo dušo globoko segla. V tem času se je dogodilo, da je Poco, njegov profesor v Feljtrah, tako nesrečno z neke terase padel, da se je vbil> star komaj štiri in trideset let. Malo zatem je nekemu togemu profesorju istih let, ki je bil kljub svoji mladosti že slavno znana oseba, nagla smert pretergala nit življenja. Ime-n°val se je Romanello. V zreli dobi pa je vmerl najimenitniši Pravni svetnik na vseučilišču, Janez Decokis (De-Zocchis).
Po vsem tem je Martin začel gledati svet z drugimi očmi, Doslej je mislil hoditi pot svojih učiteljev, hoditi po njih stopinjah do slave. Ali iz predčasnih in naglih smerti je spoznal praznost in ničemernost posvetne slave. Truditi se za svet se mu zdi zdaj neumnost. Goreče moli in prosi Boga, da bi mu dal spoznati svojo sveto voljo, in po nji vravnati svojo pri-hodnjost. Tako poteče nekaj časa. Necega dne pa gre in obišče stolnegu pridigarja, sv. Jakoba Marškega. Razodene mu, da je sklenil vstopiti v red manjših bratov.
Kedor vstopi in kedor vsprejema v samostan, se nima prenagliti. Treba prej dobro preiskati poklic. Sv. Jakob Marški, da mladeniču rok, v keterem naj stvar še resneje prevdari-Svetnik sam pa je ta čas porabil za poizvedovanje. Od vseh strani dobi najboljša spričala o mladeniču kaker o njegovih stariših.
Poteče rok in k svetniku pride zopet mladenič. Svetnik mu navidez se vso resnobo odgovarja, da naj ne vstopi v red, ker njemu, ki je iz bolje hiše ter vajen na razne vgodnosti ih verhu tega še šibke postave, nikaker ne bo vgajaio ostro redovno življenje manjših bratov; zbolel bo in prezgodaj podlegel. Ali mladenič odverne: „Jaz ne menim skerbeti za zdravje in dolgo življenje. Jaz hočem nasprotno, vstopiti v samostan, da se pripravim na smert. Ako pride ta malo prej, kaj za to ?*
Na ta odgovor sv. Jakob Marški Martina Tomitanija pri-serčno objame in dan 14. maja mu odloči za preoblečenje.
Preoblekel ga je potem svetnik sam, davši mu ime svojega učitelja in prijatela, ki je imel kmalu (24. maja 1450) slovesno razglašen biti za svetnika.
Še isti dan, dan preoblečenja, je novi brat Bernardin šel iz mesta v samostan sv. Uršule, da tam začne svoj novicijat-To vam je bil skrajno siromašen samostan, prav primeren, da se je poklic postavil na poskušnjo. Pogrešal je vsega. Pohištvo od drugih samostanov zaverženo orodje. Hrana preprosta, malo okusna. Edino dobro je bilo, da je pater magister, učitelj no-vicev, pater Anton Karavaški (Caravaggio), zelo pobožen, razumen in moder mož, kos bil svoji nalogi. Važna je ta služba. Magister mora novice vpeljati v redovno življenje, pripravno storiti za vsako žertev, ki jo vtegne terjati redovni poklici mora jim sleči starega človeka in jih nekako res duhovno pre' noviti.
Pri bratu Bernardinu, kaker je pater magister kmalu opa-z'l> je bilo treba pred vsem strast za učenje zatreti ter ga pri-Vaditi globoki ponižnosti. Nalagal mu je zato izključno le ročna, ZanJ poniževavna in težka dela. Ne le da je, kar delajo vsi frančiškanski novici, pometal po samostanu, vmival posodo, sfregel pri mizi, kratko, opravljal v sili vsa domača dela, bil Je po verhu še prideljen vertnarju za pomočnika. Kopati je ®0ral, nositi vodo, zalivati itd, V plačilo za svojo pridnost, k° vertnarski pomočnik, je dobil krepke roke. Preveč nežnim n°vicem jih je pozneje semtertje pokazal, da bi jih oserčil.
„Vseučiliščnik, pa taka opravila! Ta je preneumna. Čemu to '“ — poreče kedo.
Na pervi pogled se res zdi tako; ali resnica ostane, daje °ajbolj potrebna reč na svetu berzda. Kaj boš s konjem, naj |*0 še tako močen in lep, ako ga ni mogoče berzdati. Človek Je> rekel bi, ta konj. Veliko duševno in telesno moč ima. Ali ^•"zde mu treba — zoper strasti, slaba nagnjenja. Berzdati sam Sefre mora; le tedaj bo koristen ud človeštva.
In kako modro je storil pater magister, da je brata Ber-nardina odločil za vertnarja! Ljubezen do učenja je bila nje-8°va poglavitna, edina strast. Veča je bila kaker ljubezen do 'gre, do odpočitka, spanja — vodila bi ga bila v častilakomnost, ošabnost. Neurejena je bila ta strast. Zato so Bernardinu vzeli ^nJ'ge, napravili so ga rokodelca, delavca. Ko se bo strast po-*egla, lehko se mu dado zopet knjige. Brez strahu mu bodo Predstojniki dali v tej reči večo, da, celo prostost.
» Običajno se novicem ne dovoljuje občevanje se svetom. as novicijata je čas samote. Nikaker ni samote eno leto pre-Veo> da se duh znebi vseh nevarnih spominov, in da se volja v svetih sklepih vterdi. Ali brat Bernardin je bil posebna oseb-n°st- Njegov magister je sprevidel, da ga nima oprostiti od no-^ene poskušnje. Zato se ni pomišljal, poslati ga na biro po ce-'em mestu Padovi, le naj se do dobrega vterdi v ponižnosti. “°gi mladenič je moral prehoditi vse ulice, terkati od vrat vrat, proseč semtertje pri prejšnjih profesorjih in nekeda-součencih, ki so ga zavidali zavoljo lepih vspehov. V ra-asti in zakerpani halji; bosonog, z malho na herbtu je prosil ruha iz ljubezni do Boga. V jeseni je malho zamenjal z brento. U(I> na vinsko biro je šel.
Serčen novic se poniževanj beračenja ni sramoval, pod* vergel se mu mu je, kaker prej trudu ročnega dela.
Navadno je začetek redovnega življenja oslajen od čutne gorečnosti. Semtertje pa Bog notranjo tolažbo odvzame, pre' pusti ga nadležnim skušnjavam. Tudi br. Bernardin ni ostal brez njih. Sovražnik vsega dobrega ga je strašil z ostrostjo redovnega življenja. Bernardin pa je ponižno odkril svojem® patru magistru vse te dvojbe in odločno je pristavil z junaško serčnostjo: Pater, ako bi se dal kedaj premotiti slabosti in bi v skušnjave privolil, da bi hotel red zapustiti, prosim vas, pr‘' mite me in privedite me k pameti*.
Tako se je br. Bernardin oborožil zoper vse skušnjav® da bi postal nezvest milosti poklica.
Naj h koncu omenimo še lepo zmago.
Bernardiu je vstopil mej manjše brate, ne da bi bil Pr°' sil dovoljenja; samo naznanil je starišem svoj korak. Don®1 Tomitani, veren mož, je cenil redovni poklic, in se zato pr' tem sporočilu ni razserdil. Ali pričakoval kaj tacega ni. Zato se enkrat napoti v Padovo, da se prepriča, je li sinov pokli® res božje delo.
Razni pisavci slikajo prizor mej očetom in sinom. Na# se to ne zdi potrebno. Vsak umen bravec si lehko misli, kakšne vsebine je bil ta razgovor.
Za Donata je bil tedaj sinov vstop v red žertev. Pozneie v svoji starosti je pa smehljaje večkrat rekel: „Storil sem, k®' ker Zahej. Bog mi je dal deset otrok. Polovico sem jih d®* njemu. Dostaviti je: v samostan.
Iz ljubljanske moške skupščine III. reda.
V kroniki ljubljanskega tretjega reda iščemo zastonj drU' zega tako ^znamenitega in ob enem tako častnega dne kak®r je hil letos za nas praznik razglašenja Gospodovega.
Milostivi knezoškof Anton Bonaventura Jeglič so namre ta dan počastili naš sestanek se svojim obiskom.
Ni mi sicer namen opisovati vse te slavnosti; vender naj m' bo dovoljeno iz govora našega višjega pastirja navesti nekoliko misli, ki bodo koristile tudi bravcem „Cvetja“.
Tretji red, so djali škof, ni sicer tako neobhodno potreben k zveličanju, kaker sv. kerst, vender je pa tudi dandanašnji silno koristen tako za posameznika, kaker za vso človeško družbo.
Tretji red nas dela namreč bolj stanovitne. Ko smo vsto-Pili v ta red, smo obljubili in se zavezali živeti po Božjih za-Povedih. Kar pa človek terdno sklene, navadno bolj zvesto ^erži in spoinuje, kaker kar zveršuje le bolj iz navade.
Tretji red vzbuja v nas skerb za večnost. V tem redu se goji Molitev, ki nas odteguje od sveta, da ne obračamo svojih misli z8°lj na posvetne, časne reči, v nemar puščajoč svoj dušni blagor.
Dalje nas sv. obhajilo, ketero smo zavezani pogosto pre-Jeniati, jači, da premagamo bojazen in napačni sram pred ljudmi *er serčno in brez strahu stopamo mej svet za dobro stvar. In to je pravo! Hudobneži naj se skrivajo in sramujejo svojega šobnega početja, ne pa mi svojega dobrega prizadevanja.
Shodi in sestanki nas navdušujejo, da ne postanemo mlačni 'n ne oterpnemo. Kaker se peč vhladi, ako se ne kuri v nji, tako Verzne duša, ako ne dobiva v dobrih mislih vedno novih moči.
, Ako je tako vrejeno vse naše življenje in mišljenje, bomo kali le dostojnega razvedrila, deržali pravo mero v jedi in f‘Jači. Dajali bomo pa tudi z našim življenjem kot gospodarji, n Poglavarji družin, dober zgled ne le svojim domačim, temuč
tudi
tudi
celi občini, ter se zavedali svojih dolžnosti kot kristjani v javnem, političnem življenji.
Za te jako pomenljive besede, ki so nam globoko segle serca, se je naposled v imenu vseh bratov v vznesenih be-®edah zahvalil gospod tovarnar Karol Pollak, ki je primerjal . napram tretjerednikom pastirju, ki pozna svoje ovce po >v enu- Mi hočemo biti poslušne ovce, hočemo biti pa tudi voj-caki ter se bojevati proti sovražniku cerkve Kristusove. Z orož-111 molitve hočemo stati v pervih verstah in zvesto vstrajati na Sv°jem mestu, da povernemo svojemu dobremu višjemu pastirju 'SaJ nekoliko skerb in trud, ki ga tvega za naš večni blagor. Prav kot so storili sv. modri z Jutrovega Jezusu, hočemo
tudi
mi v dar prinesti svojemu ljubljenemu škofu : kadilo—mo-
e> miro — vdanosti in zlato — ljubezni naših sere!
K. P.
84
Iz Kamnika.
Povejmo najprej kaj o lanski slovesnosti sedemstoletnice našega pervega reda sv. Frančiška. Kaker po drugih samostanih naše redovne okrajine, tako smo tudi pri nas v Kamniku obhajali to izredno slovesnost. Odločila sta se za to dva dneva Pred praznikom sv. Frančiška in pa praznik sam. Vsak dan je
bila v ta namen pridiga in slovesna Sv- maša, popoldne pa večernice. Udeleževalo Seje lepošte-vilo verni-k°v, zlasti tretjeredni-k°v, ter pre-Jelo tudi sv. Zakramente.
V trajen sPomin te ^OOletnice Pa se je po-stavil v naši cerkvi nov Omenit ol-*ar> namestu starega ol-*arja križa-”ega zveli-Carja. Kaker vidiš, dragi bravec, na Podobi, ki
smo jo o-skerbeli, je to oltar sv.
Frančiška, pa ob enem vender tudi oltar križanega zveličarja, ker kaže v glavni podobi, posneti po znani sliki slavnega španskega slikarja Mu-rilja, zveličarja, kako s križa z eno roko objem-lje sv. Frančiška.
Vsak oltar mora biti4 da se sme na njem opravljati najsvetejša daritev, posve-
^en- in posvetiti ga sme škof ali, se škofovim dovoljenjem °Pat. Nag stari oltar je bil posvetil, kaker priča pismo, ki se Je našlo pri sv. ostankih (relikvijah), ko se je razderl, za-l'ški opat Anton de Gallenfels, in sicer dne 9. avgusta 1715. ^°vr oltar se ima posvetiti sv. očetu Frančišku Asiškemu.
Novi oltar je delo slovečega mojstra g. Feliksa Tomana v Ljubljani. Sestavljen je iz raznega marmorja v romanskem (renesanškem) slogu. Glavna podoba, sv. Frančišek, ki ga Jezus na križu viseč objemlje, je umetniško relievno (t. j. izstopa* joče) delo iz lesa, ki ga je izrezal gosp. J. Pengov v Ljubljani. l)a
ga bravci na-tančniše morejo videti, smo osker-beli zanj posebno sliko.
Ravno tako tudi posebni sliki kipov sv. Ludovika in sv. Elizabete, patrona in patrone tretjega reda, ob straneh oltarja.
Ta dva kipa je zelo fino iz cementa izdelal domači kipar g. Fr. Ton-
v.v
C1C.
Ves oltar je torej frančiškanski in posebej tre-tjeredni. Tre-tjeredniki
bu, Šenčurju, Domžalah, Zg. Tuhinju, Špitaliču,
Savi; želeti bi jih bilo še nekoliko.
Kako je bila pri nas organizacija potrebna, se vidi iz tega> ker se je po prizadevanju odbornice dokazalo, da je že 128 udov mertvih, ki ni njih smerti nihče naznanil vodstvu. In 1°
naše ^[skupščine ga smejo p° pravici ime* novati svoj oltar tudi zato, ker se je postavil zlasti z njih prostovoljnimi doneski in darovi
neketerih
drugih dobrotnikov-Naša skupščina se je vstanovila 1» 1861. Še tisto leto je bilo sprejetih čel 200 udov-Zdaj šteje skupščina o-
koli 3000 bratov in sester. Podružnice ima v Vodicah, D°' Št. Jakobu oh

najberž še niso vsi. Ker mnogi udje, zlasti posli, svoje bivanje menjajo, je umevno, da se za marisketerega ne ve, kje je, in ali je živ ali mertev. Zato bo dobro, da se vpelje dolžnost, da Se naj vsaki ud, ki v kakem oddaljenem kraju živi, vsako leto, *e ne osebno, pa vsaj pismeno oglasi vodju, vsako spremembo
kraja berž Naznani in v bolezni naroči zanesljivemu člo-veku, da naj dan njegove smerti brez odlašanja na znanje da Predstojniku njegove skupščine.
Saj je le ' ^ako mogo-Ce> da se pri shodu tudi Njegovo ime Naznani bra-*0nr in sekam skupine, da zanj °Pravijo v v vodilu Predpisane m°litve, in da se po »Cvetju" v Molitev pri-
poroči tudi bratom in sestram drugih skupščin našega slovenskega tretjega reda. Že v stari zavezi pravi sv. pismo: »Sveta in zveličavna je misel za mer-tve moliti, da bodo grehov rešeni". 2. Mak. 12, 46. Če to velja sploh, velja tolikanj bolj, ko nam vmerje brat ali sestra, ki smo jih ljubili ali ljubiti imeli v življenju. Da se ta ljubezen vzgoji
tudi mej redovnimi brati, k temu pa ima ravno organizacija in
mejsebojno spoznanje tretjerednikov pripomoči, k čemer daj ljubi Bog svoj blagoslov!
25. januarija 1910.
P. Ananija Vračko, vodja skupščine III. reda v Kamniku.
Leto 1909 v skupščini sveto - frojiški.
V lanskem letnem poročilu tretjeredniške skupščine sveto-trojiške se je reklo, da leto 1908, če tudi jubilejno leto, za skupščino sveto - trojiško ni bilo posebno srečno. — Leto 1909 pa se mora imenovati blagoslovljeno leto.
S tem, da si je skupščina oskerbela svoj križ in svoje bandero, ter so udje začeli nositi ob shodih in pri drugih tre-tjeredniškib slovesnostih posebne znake, je stopil pri Sv. Trojici tretji red na dan. Sedaj se ob vsakem shodu in pri drugih tretjeredniških slavnostih izpostavi v cerkvi tretjeredniški kriz in bandero. Tudi pri pogrebu enega tretjerednika se je že oboje videlo. Letos, na praznik presv. Rešnjega Telesa bodo tretjeredniki pri Sv. Trojici pervič nastopili za-se v procesiji. Da so udje veseli? ako se III. red tudi na zunaj pokaže, priča velika radovoljnost? s ketero so prispevali za križ in bandero (blizu 1600 K) ter pokupili nad 5000 svetinjic III. reda.
Sprejetih je bilo lansko leto v celi skupščini 478 novih udov, umerlo jih je okoli 109. — Pri Sv. Trojici se jih je dalo vpisati: 100; pri Sv. Lenartu pri V. N. ob času misijona in vl' zitacije III. r. od 7—14. sušca: 60; na pomoči pri Sv. Juriju v Sl. g. 4. malega travna: 2; na vizitaciji pri Sv, Tomažu blizu Ormoža 1. in 2. velikega travna: 21; na vizitaciji pri Kapeli 9-velikega travna: 10; na vizitaciji pri Sv. Petru pri Radgoni *• malega serpana: 12; na vizitaciji v Belatincih na Ogerskeffl T in 8. malega serpana: 149; na vizitaciji 18. vel. serpana ter pozneje ob priliki misijona v Vurbergu: 18; na vizitaciji Pr‘ Sv. Boljfanku v Slov. gor. 12. grudna: 27; pri Sv. Lovrence v Sl. gor. od tamkajšnjega g. župnika: 33, pri Sv. Sebastijanu n*1 Ogerskem: 6.
Na Ogerskem se je veršila lani pervič vizitacija III. Ogerski Slovenci so najbolj goreči tretjeredniki. Akoravno imej0 8—10 ur daleč k Sv. Trojici, vender po leti pridno prihajajo k mesečnim shodom. Posebno veseli so bili, ko je voditelj IH-reda lani s^m k njim prišel. V Belatincih, kjer se je veršiD vizitacija, je prav lepa in velika cerkev, morda veča ko sveto* trojiška. Ob času vizitacije je bila prenapolnjena, kaker pri Sv-Trojici ob romarskih shodih. Menda še noben frančiškan tedaj ni tje prišel. Duhovno življenje tretjerednikov je v Bel*'
tincih lepo razvito; vsakdanjih obhajil je mnogo; škoda, da Primanjkuje slovenskih duhovnikov.
Pri Sv. Trojici so se tudi lansko leto veršili shodi vsak mesec ob obilni vdeležbi. V govorih se ni samo III. red poveličeval, kakor terdijo nasprotniki, da to voditelji III. reda in »Cvetje" navadno delajo, marveč skozi celo leto se je slišal Stas: „Prosim vas tedaj, da spodobno živite po poklicu, h ke-teremu ste poklicani", (Prim. besede sv. Pavla do Efez.) Opornicah so se torej tretjeredniki na dolžnosti, ketere imajo kot taki.
Za mesečne shode so pri Sv. Trojici določeni sledeči dnevi: januarija: Novo leto — februarija: Svečnica — marca: Sv. Jo-Zef— aprila: Bela nedelja — maja: Vnebohod Gospod — ju-nija: Sv. Peter in Pavel — julija: Škapulirska nedelja — av-gusta: Vnebovzetje Marijino - septembra: Rojstvo Marijino —-°ktobra: Rožnovenška nedelja — novembra: Nedelja po spominu vseh vernih duš. — decembra: Brezmadežno Spočetje D. M.
Za naprej bodo tretjeredniki pri Sv. Trojici dobivali ve-s°ljno odvezo ob vsakem shodu; papežev blagoslov pa na pratik sv. Jožefa, v nedeljo po prazniku presv. Serca Jezusoma (ob priliki posvetitve III. reda Sercu Jez.), na praznik fPost. Petra in Pavla, na Skapulirsko nedeljo, na praznik sv. ^tefana in Janeza ev. (ob priliki štirideseturne molitve).
Lansko leto so dobivali tretjeredniki vesoljno odvezo in PaPežev blagoslov ob določenih dnevih. — Na praznika glav-n*h tretjeredniških patronov sv. Ludovika in sv. Elizabete so Cieli tretjeredniki pri Sv. Trojici slovesno levitirano službo b°žjo ter skupno sv. obhajilo, keterega se jo posebno tudi Veliko moških tretjerednikov od blizu in daleč vdeležilo. — Ob Priliki sedemstoletnice vstanovljenja I. reda od 25—27 decem-bra je bila za tretjerednike posebna pridiga na praznik sv. Šte-fena popoldne.
Iz navadne tretjeredniške blagajne se je lani porabilo: za uPravo III. r. 26 K 07 v.; ubogi so dobili 165 K 90 v.; za sv. n'aše ter poveličevanje službe božje se je izdalo 115 K 40 v.; Za knjižnico III. reda 105 K 32 v.; k nakupovanju križa, ban-<*era itd. se je prispelo 72 K.
Knjižnica III. reda se je pomnožila za blizu 100 knjig; iz-P°sodilo se jih je lansko leto nad 1000.
P. Simon Čurin vodja svetotrojiške skupšine.
Iz mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška.
V 25. tečaju „Cvetja“ (1908) na straneh 151. 152. in v 26-tečaju (1909) na strani 91. se je poročalo o organizaciji in ° stanju mariborske skupščine 3. reda sv. Frančiška za župnije1 stolno, frančiškansko in Sv. Magdalene. Te tri župnije skupaj tvorijo eno organizirano skupščino za moške in za ženske razdeljeno v 8 okrajev, ki se večinoma s političnimi okraji strinjajo. Tako je n. pr. I. mestni okraj, znotranje mesto, ob eneiu I. okraj skupščine 3. reda, II. mestni okraj, graško predmestje* ob enem tudi II. okraj skupššine 3. reda in ravno tako III. 1^-in V. mestni okraj. VI. tretjeredni okraj je okoliška občina Studenci (Brunndorf), VII. in VIII. tretjeredni okraj, okoliške občine Leitersberg in Karčevina. Le samo V. mestnemu okraju — Magdalensko predmestje — so pridružene okoliške občine1 Pobrežje, Tezen, Radvanje in Nova vas, ki v tretjeredni skupini tvorijo skupaj V. okraj. To se je tako razdelilo zato, da se tretjeredniki, ki v mestu večkrat stanovanje spremenijo i° in so vajeni na politično razdelitev, lažje spoznajo,, ako se enega okraja v drugega preselijo. Vsak tretjeredni okraj zastopa svetovavec oziroma svetovavka. A število udov 3. reda ni v vseh okrajih enako veliko. V ženski skupščini štejeta '■ in II. okraj vsak čez 200 udov. Ena svetovavka ne more tolikega števila zadostno nadzorovati. Zategadelj so se po p°' trebi skoraj vsi tretjeredni okraji še razdelili v skupine (Gruppe)-Na čelu skupine je „pomočnica“ t. j. pomočnica svetovavke. Tako ima n. nr. svetovavka II. okraja 10 pomočnic in vsaka pomočnica nadzoruje 20 do 40 udov. Na kapelici sv. Frančiška poleg žagrada je napisano vse predstojništvo po okrajih in skupinah in sicer tako-le:
Tretji red sv. Frančiška Asiškega.
Moška skupščina.
Predstbjništvo: I. Ravnatelj: P. Filip Benicij.— II. Predstojnik: TTlatevž f^ajšp, nadučitelj v p. stanuje v Fabriks-gasse 21. — III. Namestnik; Jakob Tledelko, mežnar, stanuje v Fabriksgasse 2. — IV. Svetovavci: I. Okraj-
^notranje m e sto, svetovavec: Jožet TTlacuh krojaški mojster, stanuje: Domgasse 5. II. Okraj: Graško predmestje, svetovavec Jožef I)ružovec hišni posestnik, stanuje : Hnmboldt-Sasse 10. III. Okraj: Meljsko predmestje, svetovavec Jožef Šerbela delavec, stanuje Nagystrasse 11. IV. Okraj: Koroško predmestje, svetovavec: Prane Weber hišni posestnik, stanuje Anzengiubergasse 7. V. Okraj: Magda-^ensko predmestje — Pobrežje —- Tezen — Radva-nje — Nova vas, svetovavec: Anton Pinter, železniški čuvaj v pokoju, stanuje: Poberscherstrasse 9. VI. Okraj: Studenci, svetovavec: TTlatevž Zupančič, hišni posestnik, stanje: Bezirksstrasse 47. VII. Okraj: Karčevina, svetovavec: Franc SaSar> delavec, stanuje: Karčevina 122. VIII. ^kraj: Leitersberg svetovavec: Janez f)ervanjšek, delavec, stanuje: Tegetthoffstrasse 42.
Vsak tretjerednik naj spremembo svojega bivali-*oa takoj naznani svetov avcu tistega okraja, v keterem je do sedaj stanoval. Svetovavec pa to spremembo naznani ravnatelju.
Tudi neposredno pri p r ed s to j ni k u v Fabriksgasse štev. ali pa pri njegovem namestniku v Fabriksgasse štev. 2 Se zamore sprememba bivališča naznaniti, če je to komu v povišanje.
Tretji red sv. Frančiška Asiškega.
Ženska skupščina.
Predstojništvo: I. Ravnatelj: P. Filip Benicij. II. Pred-st°jnica ali mati: TTlarija Štupca, učiteljeva vdova, stanuje ' Elisabethstrasse 11. — III. Namestnica: Frančiška ^Vinzer, šivilja, stanuje: Tegetthoffstrasse 6. IV. S v e-*°vavke in pomočnice:
I. Okraj: Znotranje mesto, svetovavka: Alojzija Ucns, poštnega uradnika žena, stanuje: D o m p la t z 7.—l.sku-^'na, obsega ulice: Brandisgasse. — Ferdinandstrasse. — Am , dtparke. — Parkstrasse, westlich. — Tegetthoffplatz, west-. Pomočnica: Marija Caf, vdova, zasebnica, stanuje Bran-^sgas se 3. — 2. skupina: Badgasse, \vestlich. — Graben-?asse. — Freihausgasse. — Schlossergasse. — Allerheiligen-fftsse, — Lederergasse. Pomočnica: člizabeta Sprach, kuharica, Stanuje: Postgasse 8. —3. skupina: Kaiser-Josefstrasse.
—	Biirgerstrasse. — Kaiserstrasse. — Schillerstrasse. Pomočnica: Katarina Polegeg, kuharica, stanuje: Schillerstrasse
4.—4. skupina: Burggasse. Pomočnica: TTlarija Vreže, kuharica, stanuje: Burggasse 2. — 5. skupina: Buigplatz. " Brunngasse. — Postgasse. — Viktringhofgasse. — Webergasse,
—	Schvvarzgasse. Pomočnica: Clizabeta Sprach, kuharica, stanuje : Postgasse 8.—6. skupina: Herrengasse. Pomočnica:
v
Terezija Zigert, kuharica, stanuje: Herrengasse 56.—7. skupi n a : Domplatz. — Farbergasse. — Schulgasse. — Rathaus-platz. — Apothekergasse. — Domgasse. Oskerbuje svetovavM sama: Alojzija Fuchs, Domplatz 7. — 8. skupina: Pfarrhof-gasse. — Frauengasse. — Schmiderergasse, ostlich. — Casino-gasse. — Theatei gasse. — \Viesengasse. Pomočnica: Antonija Cakš, sobarica, stanuje: Casinogasse 4.—\9. skupina1 Hauptplatz.—Kiirtnerstrasse 1—212 ;. P o m o č n i c a : Ana Gsell' mann, kuharica, stanuje: Kiirtnerstrasse 15. — 10. skupina-Draugasse. — Kaserngasse. — Ivasernplatz. — Lendplatz. " Lendgasse ostlich. — Schmidplatz, ostiich. — Minoritengasse." Seitzerhofgasse. — Flossergasse. — Fleischergasse. Pomočnica: Antonija Galun, kuharica, stanuje: Kaserngasse 6.
II. Okraj: Graško p r e d m e s tj e, svetovavka: Antonij3 Štupca, učiteljica, stanuje: Elisabethstrasse 11.	1. sku-
pina: Badgasse, ostlich. — Nagystrasse. Pomočnica: Juli" jana $tern, hišna posestnica, stanuje: Nagystrasse 12. -2' skupina: Fabriksgasse. — Augasse. Pomočnica: Marij2 Krenn, hišna posestnica, stanuje : A u g a-s s e 10.—3. skupin3' Blumengasse. — Kaiserfeldgasse. — Gerichtshofgasse. — M3‘ riengasse. — Wildenrainergass, — Cluergasse. Pomočnic3' Jožefa Rošker, perilja, stanuje: Blumengasse 8.— 1. skupin3-Mtihlgasse. — Sackgasse. Pomočnica: Jožefa Kosser, hišn3 posestnica, stanuje: Muhlgasse 17.—5. skupina: Tegetthoff" strasse 1—24 25. Pomočnica: Karolina Partisch, knjigovodje'3 vdova, stanuje: T e g e tt h of fs t r a s s e 18. — 6. s k u p i n a : getthoffstrasse 2'!i7 do konca. — Mellingerstrasse 1 — v P° m očnica: Cerezija Schifko, tratikantinja, stanuje: Teget*' hoffstr^sse 44.-7. skupina: Sotienplatz, ostlich. — ^e' getthoffplatz, ostlich. — Parkstrasse, ostlich. — Gothegasse-Pomočnica: Viktorija Frohm, stotnikova žena, stanuje : Par^ strasse 14.—8. skupina: Reisergasse. Pomočnica: TTlatij3 Škofič, postrežnica, stanuje: Reisergasse 3.—9. skupin3'
Elisabethhtrasse. — Bismarckstrasse. — Car.ierigasse. — Ko-^oschineggstrasse, Pomočnica: Antonija Keuc, pismonoševa 2ena> stanuje: Elisabethstrasse 25.—19. skupina: Ha-^rlinggasse. Tappeinerplatz. — Bahnhofgassc. — VVieland-Sasse, — Hilariusstrasse. Pomočnica: Ana Schmidi, nadspre-v°dnikova hči, stanuje: Bahnhofgasse 3.
, III. Okraj: Predmestje Melje, svetovavka: Jožefa ^erbela, železn. del. žena, stanuje: Nagy s t r a s s e 11.—l.sku-Plna: Humboldtgasse. — Kernstockgasse. Khislgasse. — Kfiehubergasse. — Maltesergasse. — Roseggergasse. — Witten-i>aiiergasse. Pomočnica: TTlarija Golob, prodajalka, stanuje: ^r>ehubergasse 22.—2. skupina: Mellingerstrasse 9 (l) do konca: °skerbuje svetovavka sama: Jožefa Šerbela, Nagystr as s e ^•~~3.s ku pi na : Gaswerkstrasse.—Landwehrgasse.—Puffgasse. 7" Radetzkygasse. — Schaffnergasse. — Schlachthofgasse. — berfuhrstrasse. Pomočnica: Terezija TTlarko, kurjačeva žena, kanuje: Uberfuhrstrasse 2.
IV.	Okraj: Koroško predmestje, svetovavka: Eli-2abeta Kočijaž, prodajalka, stanuje: Kiirntnerstrasse 5.—1. lupina: Anzengrubergasse. — Duchatschgasse. — Exerzier-Platz. — Fischergasse. — Gamserstrasse. — Gartengasse. —
eugasse, — Kiirtnerstrasse od 2i:,g do konca. — Franz Keil-Sasse. — Klostergasse. — Langergasse. — Lendgasse, westlich. 'ndengasse. — Mozartstrasse. — Ratzerhofgasse. — Sattlgasse. Pniiderergasse, westlich. Uferstrasse. — Schmidplatz, westlich. ^ ^rbanigasse. — Volksgartenstrasse. — Weinbaugasse. — augo Wolfgasse. Oskerbuje svetovavka sama: Elizabeta v°čijaž, Karntnerstrasse 5.—2. skupina: Zavod častitih skih sester. Pomočnica: Zupanec Elizabeta, organistinja, s2anuje: Schmiderergasse 15.
V.	Okraj:Magdalenskopredmestj e.— P o b r e žje. ^zen. — Radvanje. —, Nova vas, svetovavka: he-
Pinter, železn. čuvaja žena, stanuje: Poberscherstrasse 1- skupina: Magdalensko predmestje. Oskerbuje sveio-Vavka sama: Helena Pinter, P o b e rsch e r s tr a ss e 9.—2.sku-P‘na: Pobrežje. Pomočnica: TTTarjeta Šerbela, cestarjeva ena> stanuje :ZgornjePobrežje 162.—3. skupina: Tezen.
Radvanje. — Nova vas. Pomočnica: Apolonija Brauhard, an,>ca najemnica, stanuje: Spodnje Radvanje 37.
(Dalje prih.)
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo br. Damijan AbrB®> lajik 1. reda sv. Frančiška, f po kratki bolezni voan v volj0 19. svečana t. 1. v Gorici pri vsmiljenih bratih; rajni udje III. red* skupščine mariborske: Jozefina Wellak in Franc Ploč iz Mah' bora, Lenart Kogelnik iz Breznega, Rozalija Koret in Jer* Kozjak iz Ribnice (štaj.), Ana Turk od Sv. Janža na Dravske® polju, Barbara Rutar iz Ruš, Franc Rušnik iz Selnice, Jera Go* lob, Janez Blažej, Marija Rutar, Lucija Peteržinek in Jurij Per' šon iz Puščave, Neža Lovina od Velike nedelje, Terezija Šting' od Sv. lija v Slov. gor., Katarina Jurkovič od Sv. Lovrenca v Puščavi, Helena Golob iz Leitersberga (f v Vojniku), Terezij* Poljak iz Svetinj; sveto-trojiške: Sv. Ana: Tirš Marij*’ Sv. Andraž: Baum Marija, Šalamun Jula, Šižko Kata ; Sv. A*' ton: Vogrin Ivan, Vršič Marija; Sv. Benedikt: Vider Ana, Pl°i Marija; Sv. Bolfank na Kogu: Blagovič Helena; Sv. Bolfank' Sl. g. : Braček Marija; Sv. Lenart v Sl. g: Majcen Tereza; SV Lovrenc v Sl. g.: Rižnar Marija, Brglez Jožefa, Ljubeč An*’ Mala Nedelja: Krajnc Janez; Šv. Peter pri Rodgoni: Postu* van Jera, Kolarič Jera; Polenšak: veleč. g. Valenko Fran°> župnik; Sv. Trojica: Lovrenčič Franc, Ploj Ana; Sv. Vrbam Firbas Ana; go riške: Marijana (Frančiška) Bavcon iz Perv** čine, Ana (Marija) Jug iz Volč; Katarina (Klara) Grbec iz Pevm® Marijana (Barbara) Kragelj iz Srednjega, Marijana (Magdalen*) Marušič iz Opatjega sela, Anton (Frančišek) Jericijo iz Avč, Ma' rija (Elizabeta) Cotič iz Sovodenj.
Nadalje priporoča M T. svojo pokojno mater; M. U., ire' tjerednica iz Nove Štifte, svojo bolno sestro, da bi ji Bog P°' delil zdravje, ker bi bila velika nesreča za nedorasle otročič® ako bi prezgodaj izgubili mater; priporoča tudi njenega mož* in otroke, dalje tudi svojo bolno mamico, da bi ji Bog polajš** bolečine in dal voljno poterpljenje; naposled priporoča sam* sebe za božjo pomoč v mnogih težavah in nadlogah; J. S. Pr‘‘ poroča duhovnika, ki si je po nesrečnem padcu nogo zlomil’ neka tretjerednica v Dalmaciji se priporoča za razsvitljenje’ neka tretjerednica na Štajerskem priporoča svojega že dolg0 in zdaj zelo nevarno bolnega očeta za ljubo zdravje; Fr*n<: Bajt, tretjerednik, priporoča svojo že 4 leta bolno ženo za ljub°
kravje, svoje otroke, da bi jih mogel kerščansko zrediti, in Sam sebe za božjo pomoč v svojih dušnih zadregah.
Zahvalo za vslišano molitev
Oznanjajo : neka tretjerednica v Dalmaciji za pomoč v veliki P°trebi; M. M. iz St. pri P. za pomoč v neki premoženjski za-devi; Karol Lenardič v Ameriki za mnogo vslišanih prošenj; r- V. v Lj., da se mu je operacija na nogi srečno izešla; Ma-r|ja Močnik za dobrote, ki jih je od Boga prejela; J. in K. Ma-r'n'č za pomoč v večkratnih velikih stiskah.
Za kitajski misijon
s° nadalje poslali k nam: g. Feliks Knižek, župni upravitelj Sv. Gori (p. Vače pri Litiji: 4 K; Marija Klančnik (p. Re-'ca na Paki) za odkup kitajske deklice, ki se naj kersti na 'me Marija: 30 K; neka tretjerednica (p. Sv. Križ, Cesta) za 0t*kup kitajskega dečka, ki naj se kersti na ime Peter: 30 K; ^ar>ja Močnik 10 K (za najpotrebniši misijon).
Sveta gora pri Gorici.
„ Zgodovina to božje poti. Spisal Anton Cer v, nekedaj asnik na Sv. Gori. Drugo izdanje z nekimi premembami in 0(tatki. V Gorici 1909. Tiskala „Narodna Tiskarna".
1^. To je naslov nove knjižice, ki bodi v prijeten spomin vsem, f° to sloveče svetišče kedaj obiskali, in v koristen poduk m, ki hočejo to sčasoma storiti. Priporočamo to knjižico
tisti
čisti
tilik
mu vernemu slovenskemu ljudstvu tudi posebno zato, ker dobiček namenjen za novo razsvetljavo prostorne ba-
e z acetilenovim plinom in za potrebno olepšanje svetišča ^novimi kipi presv. Serca Jezusovega in Marijinega, ter pa-n°v tretjega reda, sv. Ludovika in sv. Elizabete. Prečastite spode duhovne pastirje vljudno prosimo, da bi to knjižico bla-tjoljno priporočali svojim vernikom. Ravno tako prosimo t- 1 vodje tretjega reda, da bi jo priporočili z leče svojim tre-fr ^mkom in tretjerednicam. Naroča se pri „Predstojništvu ^.vnc>skanskega samostana na Sv. Gori pri Gorici, p. Solkan". Cno v platno vezana stane 75 v, mehko vezana 45 v. Manjša ^ska izdaja stane broširana 30 v.	P. K. L.
96
Rimsko - frančiškanski koledar za lefo 1910.
Mesec marcij ali sušeč
1.	torek: bi. Matija Nazarejeva, d.
2.	r.
2.	sreda: bi. Anježa Praška, d. 2. r.
3.	četertek: sv. Tit, šk.
4.	petek: spomin sv. 5 ran Kristusovih; sv. Kazimir, sp.
5.	sobota: sv Janez Jožef Kriški, sp. 1. r. P. O.
6.	nedelja, 4. postna: sv. Koleta, d. 2. r. P. O.
7.	pondeljek : sv. Tomaž Akvinski, sp. c. u.; sv. Perpetua in Feli-cita, m.
8.	torek: sv. Janez od Boga, sp.
9.	sreda: sv. Katarina Bolonjska d. 2. r. P. O.
10.	četertek: svetih 40 marternikov.
11.	petek: spomin predrage Kervi našega G. J. K.; sv. Frančiška Rimska.
12.	sobota: sv. Gregor p. c. u. * 1
13.	nedelja, 5. postna (tiha): sv. Peter Nolasko, sp.; bi. Rogerij, sp. 1. r.
14.	pondeljek: bi. Peter Trejski, sp.
1. r.
15.	torek: (začetek 13 torkov v čas* sv. Antona Padovanskega s P-OJ
16.	sreda: bi. Peter Sijenski, sp.3-r'
17.	četertek: sv. Patricij, šk.
18.	petek: Mati Božja 7 žalosti; Saljvator, sp. 1. r.
19.	sobota: sv. Jožef. V. O.
_____________________
20.	nedelja, cvetna: bi. Janez P*' remski, sp. 1. r. V. O. vse dni tega tjedna.
2t. pondeljek: sv. Benedikt, opat-
22.	torek: sv. Benvenut Ozimski, St
1. r. P. O.
23.	sreda : sv. Peter Damiani, šk. c. Ui
24.	četertek, veliki. R. P.
25.	petek, veliki. (Praznik oznanjenj* bi. dev. Marije ni denes, temu v pondeljek po beli nedelji.)
26.	sobota, velika.
27.	nedelja, ve 1 i k a. P. O. V. 0’ R. P.
28.	pondeljek, velikonočni-
29.	torek, velikonočni.
30.	sreda, velikonočna: bi. Ange'a Folinjska, vd. 3. r. P. O.
31.	četertek, velikonočni: bi. Mar^0 Fantucij, sp. 1. r.
Znamenja P. O. in P. O. pomenijo popolnoma odpustek, kaker povedan0 v prejšnjih zvezkih. V. O. pomeni vesoljno odvezo s popolnoma odpustkom’ na veliko nedeljo bi prišla dvojna, ena podeljena pervotno lil redu, druga !■ in II.; ali na^ se ne zdi verjetno, da bi se smela dvakrat dajati, ali mogla dv*' krat na dau prejemati. O tem in še čem drugem je treba čakati jasnišega ^ gotovišega določila iz Rima. — R. P. pomeni popolni odpustek rimske postaje'
slavi*;, Puškinov (nam. Pu š k i n .e g a). Goriški provincijalizem je: Pregrešil (po nesestavljenem gr.ešil, nam pregr.ešil), zamo-r>l (nam. zam.oril); zapustile (nam. zapustile) se je že tudi drugod razširilo. Ali dobri pesniki naj bi se deržali starega krepkega naglaševanja: grešil, gr.ešil a, gr.ešllo, grešili, gr.ešil e, gr.ešil a, pa: pregr.ešil, pregrešila, p r.egr.Žš i 1 .o, Pregrešili, pregrešile, pregrešila. Tako se prav povdarjajo ti participiji pri vseh glagolih 4. verste, ki imajo v sedanjiku naglas na končnici; c.e d i m, dolžim, godim, hladim itd. Kjer je naglas potegnjen, ostane na svojem mestu tudi v sestavah: gr.e Šim, grešila; pregrešim, pregrešila; kjer je potisnjen, ga v sestavah predlog k sebi potegne: grešil, grešili: pregrešil, Preg r.e šili. Po sestavljenih se ravnata tudi nesestavljena g o v o-r'in in pustim, torej: gov.oril, govorila, gov.orilo, pustil, pustila, pustilo. Goriški provincializem je: govoril, pustil, kar je Gregorčič sprejel tudi v svoje verze, ne vem, če na ko-dst naši poeziji. Še menj veljajo zgolj knjižni volapiikizmi, kaker d a h-n>l za dBhnil, in nasproti sahne za sahne. Sploh mislim, da ^ se bilo deržati pravega narodnega naglaševanja tistih krajev, kjer ie najbolje ohranjeno, torej kranjskega, zlasti dolenjskega; metrika pa ki morala biti natančniša, kaker sem glede jambov in trohejev povedal že pred blizu trideset leti. Verz »poljubljajo prah samo n°g“ (str. 10) si je naš pesnik mislil najberž ko jambski dimeter, v resnici pa je katalektičen daktiljski trimeter z anakruzo, kar ostali verzi dotične poezije niso. Verz „le tvoj ves mlad obraz — teman" (str 88) ima zaporedoma tri naglašene zloge; ali ne bi bilo bolje : »Le mladi tvoj obraz — te pran ? Verz: ,,srcu dekličje-111 u, da gori“ (str. 49) ima zaporedoma štiri nepovdarjene zloge, po moji misli tudi ni dobro. Verz „N e umri, ne umri mi“ (str. 85) se z ostalimi verzi dotične pesence ne vjema, naj ga beremo s hiatoma ali šinaloifama; v drugem primeru bi bilo menda prav : »Ne^umri mi, ne^umri mi“, ali še bolje po staro z i po naslednji enklitiki v i razširjenim: „Ne"umri mi, ne^umri mi“. Ne le na 'fiesto namreč, tudi na kolikost in kakovost naglasa mora pesnik pa-z'ti, zlasti ko vbira svoje rime. Umri in dni, izmij in zatri so,
1 aLo ne pišemo naglasnih znamenj, za oko rime, ali uho jih, ako prav Ogovorimo te besede, ne čuti. Tako tudi: dim in ž njim, siv in živ, tu in sramu za uho niso rime. V današnji izreki vsaj navadno * >n i (ali <), /( in ti (ali A) nista enaka ne po kolikosti ne po kalnosti. Tudi d rag in p rit g, svat in vrat, vas in čis, sram '"tam, zla in zlata, zlat in bog&t, šla in morja, pekla in ' izdal in vst&l, postl&l in spal, s.ej a 1 indarov&l niso d°bre rime, zavoljo različne kolikosti samoglasnika še menj: pogled 'ngr(ed, žel in pr o k 1,61, otrok in okr.og, l.ep.o in jeju-fiio, kjer tudi kakovost samoglasnika ni popolnoma enaka. Najmenj Vtlia: v bs in kr.Ss, še l in vz,61, kjer sta samoglasnika čisto raz-''fifia po kolikosti in kakovosti. V besedah ves in šel pišemo sicer
e, ali govorimo, vsaj po večini našega naroda nedoločni stari polglasnik, ki ga le papirnata šoljska učenost z e nadomešča. Pravega pesnika to ne sme zapeljati; z ves se rima le kes, pes, ses in de n e s. Tudi šepet in trepet ni rima; ako se res kje izgovarja tudi šepčt s tistim čistim e kaker trepet, je to pač po trepet ponarejeno in ne pervotno, razen če se tam za vsaki polglasnik izgovarja čisti e, kar pa za našo knjižno slovenščino ne velja. Dober pesnik se bo varoval tudi rim kaker: n.o g in r,6 k, r.o d in po v-s^d, odpr,o in ta k.6, planj.b in neb.o, mimo in temo,’ samote in k,6te, jes(eni in eni, neče in v l.eče. Razna kakovost samoglasnikov jih dela nečiste, če ne popolnoma ničeve. P° vsem tem je očitno, da ima naša slovenščina mnogo rim, ki so slabe ali le navidezne, dobrih, krepkih in čistih, zlasti korenskih rim pa j1 precej primanjkuje. Za to mislim, da bi bilo prav ke bi bili naši pesniki ščedljiviši s tem lepotičjem, bolj pa naj bi pazili na dobro mero in splošno blagoglasje svojega jezika. Gregorčičev neizrekljiv' „sodb spornin“ naj bi jim bi! v svarilo, da bi se varovali sestav kaker: „slast sta“, „blisk z roko“, „daleč čez“, snubec čaka1. Sikavjci in šumevci tudi v začetku sosednih zlogov niso brez težave za izreko, kaker: „1 e zob še seč e-', „i n poljubivši se, šli so v svet". Ne torej mnoge rime, temuč splošno blagoglasje bodi pesniku, kar se tiče oblike, perva skerb. Rime zapeljejo le pre-rade v razne, celo v slovniške slabosti, kaker: „rodil ni sad“ (za „sadu“), ,v sredi plan" (menda za „plani‘), „nikoI“ (za „ n i k o 1 i “). — »Slej itak ni cest!" se mi zdi prisiljeno in težko umljivo. Kaj je „usmev (str. 33)? Morda „Wagniss“? Al' odkod, kako? Beseda ,,p 1 uj e“ je sicer stslov., ali preveč spominja na „pljuje“. Naj bi se reklo le plove. Beseda svat stoji semtertja> kjer ni misliti na nikako ženitovanje edino zaradi rime. Kaj ke bi se naši liriki poprije starih zgledov, ko je bilo rimanje še neznano in nepotrebno? Seveda s tem ni rečeno, da v ofičujoči zbirki ni dobrih rim. So! Dobra je n. pr. celo ,,pesem — nisem", samo, da bi se bilo imelo pisati „nesem“ t j. nisem. Sploh ponavljam, da se vse to kar sem tu povedal, nima jemati za grajo našega pesnika, ampak je le za prijateljski svet njemu in tudi vsem drugim za pesništvo nadarjenim mladim gospodom, ki si hočejo dati kaj dopovedati. ^r’ Pregljeva zbirka pa bodi priporočena našim više izobraženim bravcem, ki jim je napredek našega slovenskega pesništva mari.
Na znanje!
1. zvezek letošnjega tečaja „Cvetje;‘ nam je pošel. Tudi 2- z'f. nimamo več dosti. Novi naročniki, ki so se že oglasili, naj poterpe, & se vnovič natisneta. Prosimo pa, kedor se še misli pridružiti, naj se zdi) berž oglasi, ker se pozneje ne bo moglo več vnovič tiskati.
Tu bodi izrečena lepa hvala naročnikom, ki so mi obljubili ali že poslali kaj starih platnic. Gospodom, ki bi si želeli spopolniti zbirke, zdai moeel koliker toliko oostreči, ako mi naznanijo, kaj jim mai#a'