Seno in slama leta 1917* Vlada je dnp 14. junija uastavila za seno in slamo letošnje letine najvišje oene in je izdala glede l>rometa s sonom m slamo iratanonejše odredbe. Na iiritisk kmetskib zastopnikov se je posrefiilo dosefci. •!a so cene za sono in slaino dokaj viSje od dosedanjih najvišjih oen. Poleg tega so tudi za dovoz sena iii slame izdani nekoliko ugodnejši pogoji. Cene: 1. Za s e 11 o vseh vrst iri sicer: travniško ceno. ofavo. deteljo vseh vrst (tudi za luoerno), prosenioo in mešano seno . . . K 17.— 2. za s 1 a m o: a.) zu, rženo (s oepci zmlačeno, oiepe.) slamo K 10.-')) za vse vrste druge žitne slame. vštevši slamo od graSice in graha (izvzeta je ko- ruznica), K 8.— cj za slamo ocl fižola. boba. lefe. maka. rc- pice. oigršfiinie, riža in koruze K (i. - Oene veljajo za 100 kg suhega, nepokvarjenpga blaga in sicer na. lilevn ali škednjn proda.jaU-a. Ako seno ali slamsi ni zdrava. se snip od fp.h r-en primerno svofo odtegniti. V tem slučajii se mo••ata prodajalec in prevzemtiik sama med sel)oj po!iotati. Še le tedaj. ako med njima ne pride do spora/:iima. inora odločiti sodnija in siner v nespornem postopanju po svojili izvodenofh i'§ 2). Proti razsodlbi okrajne sodnije je dovoljen rekurz tekom 8 dni na o.krožno sodišče. Proti razsodbi tega sodišča pa ni do[»ugčen več noben rekurz. Strnške sodnPga postopanja odmeri sodiSfie. Odškodnina za tehtanje in dovoz. Za p r e š a n j e sena iji slame sp plača, 1 K (H) v za 100 kg. Izdatke za žioo ali drugo vezavo si so sme vsakdo posebej r:u>miati. Za. Skope se sme računati i' K v«e kol m drugo slamo, t. i. 12 K za 100 \g. Za (1 o v o z sena in slame od škednia do prevzomnega prostora fkraj. kjer se seno ali slama preSa ali dn kolodvora. kjpr se naklada) sme prodaja]po nli kak d\vug voznik računati pri oddaljenosti n km 1 K, pri oddaljonosti 10 km 1 K 70 v in pri od'laljenosti ve^ kot 10 kra 2 K od mpterskega stota. Toliko si sme prodajalen raftunati tudi tedaj, 6e prodii. Rpno ali slamn kakpmu za.sebnpmu odiiemali-ii. Xaknpnviinje in prodajja. Nakupovanje iu prouajju sena \odi deželni urad za promet s krmili. ki bo nast:\vil: v posameznib krajih svoje krajevne nakupovalce. Osebe, ki so se že pred vojsko leta 1914 pefiale s trgovino s senom iii shinio.naj se javijo pri tem uradn iGradec. Bnrggasse št. f). KfM- je vlada seno in slanio zasegla. je prosta. prodaja tega blaga prepovedana. Prestopk« bo kaznnvalo okrajno glavarstvo z globami do 5000 fv ali z zaporom do 6 mesecev. Kdor torej inia ža svojo živino premalo sena ali slame, se na.j obnip na svo.i doma5 občinski urad in mora navesti. koliko spua. ali slame bi rabil za svojo živino. Navede naj tu<ii pnspstnika., pri katerem bi dobil potrebno seno in slaioo Oospdai so sp. takp proSnjft vlagale pri okrajnili ulavarstvin. Dodlatno k tem |>odatkom se riam še porofa: Izsla jp hidi nnva naredba, ki zaaega, seno in slamo 'pfine 1f)17 na, podlngi zakona za vojne dajatve. Daiatvo sp hodn dolofiile po množini pridelanega sena in slame za vsako posamezno deželo posPbej. Deželna vlada bn dolofiila. koliko sena in slamo sme vsak pridelnvalec porabiti za svojo živino. Deželno mesto za krmila ima spho pohirati in ga oddajati kamor bo potrebno. TTrfidba ho nriblizno taka kot pri pnbiranjn žifa ali pri dobavi klavnP živinp. Da se pobiranje ne izvrSi na Skodo živinoreje, ima k temu pritegniti predvsem tudi kmetiijske zadruge in dru&tva. Vsakemu jjridelovaleu sp bo posebej predbisalo, koliko \mn oddati. To )>redpiso\ aii.je pa se ne sme ravnati le po višini pridelka, ampak se bo ozirati na številp živine, pač pa bo tudi vpoštevati druga kvniila^ ki jih imajo posa.inezniki na razpolago. Za pravilno in pravočasno oddajo Ijodo skrbela županslvii. Vsi. ki lotos za-se ne pridelajo dovolj sena in slame. naj priglasijo i>riman.jkljaj pri svoiem žtijiniistvn najpoznp.jp do 1. avgusta t. 1. Živiuske krtiie bo lelos zp.Io inalu. Vsled lega moniino s senoru in slanio skrajno previdno in varčlii) ravnati. Ako ne bo kmalu tležja. bo otava ftisto izostala. Tudi slainp bo izredno malo. Svetnjemo, da se letos nporabi za živinsko knno vsaka bilka. Kjer le moriijo. nitj poknsijo in uporabijo travo v gozdib in obcestuili robovib. (e ne bo druga. bo. naaadnje tTidi kislo .sorio inoralo goveji živini nadomesliti sladko seno, kateregn bo letos zelo malo. Vinogradno veniftjp. mlada koruza. ki se izredči, mlado srebotje in razne dnige gozdne i-astl;ine bodo letos pospbno za kozo in konie v zimskem času dobrodoftel krmski nar domestek. Bifije. rogozje in druge rastline ob ribnikih. plevel iz vinogradov in njiv. vse se naj uporabi za krmo živini. Tudi sadno listjp je za silo dobro.