: |CENA 150 din - Leto XL - Št. 30 Kranj, petek, 17. aprila 1987 GLAS LET GLASI IX SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zadobjem in Prelesjem |?d Lučinami je Rudnik urana lovski vrh odprl novo odlagale jalovine. V Lučinah pravici da so sicer proti, vendar nji-glas nič ne zaleže. Kaj več tem sedaj tudi mi ne vemo, e^ Pa bomo o tem in umiranju 9o*dov v okolici uranovega a pisali prihodnji petek. Fot<>: F, Perdć Jan Izročilo Čebin Jeseničani na referendum za samoprispevek Jesenice, 16. aprila — Vsi trije zbori jeseniške občinske skupščine so se odločili, da razpišejo referendum za tretji občinski samoprispevek. Denar, ki naj bi ga tako zbrali, naj bi namenili za gradnjo prizidka k centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah, vanj pa preselili gimnazijo. V sedanji stavbi gimnazije naj -bi dobila svoj prostor tretja jeseniška osnovna šola. Referendum za samoprispevek bo na Jesenicah 10. maja. D. S. Zvestoba narodu Ni bila brez pomena predvojna odločitev Komunistične partije Jugoslavije s Titom na čelu, da se v Jugoslaviji ustanovijo nacionalne komunistične partije, odgovorne za osvoboditev, razvoj, obstoj, svobodo in enakopravnost svojih narodov. Slovenski komunisti so v manifestu, sprejetem pred pol stoletja na Cebinah, nedvoumno zapisali, da bodo služili svojemu narodu, da mu bodo neomajno zvesti, da bo boj za nacionalnost ena najvažnejših sestavin partijske politične akcije. Zato slovenska Zveza komunistov upravičeno zavrača trditve, da je pozabila na svoj narod, da ga je zapeljala in se mu izneverila in da bodo z zmago socialistične revolucije nacionalnosti izginile. Ta teza še vedno prihaja prav posameznikom in skupinam, unitaristično in centralistično nastrojenim, ki želijo pod pojmom jugoslovanskega delavskega razreda izničiti kakršnokoli nacionalno bit. Na osnovi izročila Čebin se slovenski narod in njegova partija ne moreta in ne smeta odreči ideji o zedinjeni enotni Sloveniji. Ta ideja je v prvotnem pomenu besede danes neuresničljiva, vendar mora živeti, prilagojena sedanjim razmeram v Evropi, po drugi svetovni vojni in Helsinkih. Gospodarsko, kulturno in politično odpiranje Slovenije, ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora so dediči te zamisli. Slovenstvo in nacionalnost v takšnem pomenu besede, odprtost do sveta in do drugih delov Jugoslavije sta tudi sedanja velika odgovornost slovenske Zveze ko- •soli * tribuna Dušan Šinigoj na sejmu v Kranju Pb pobudo občinskega g deu eze sindikatov Kranj ' eJc iz univerza Tomo r**0 t -l11^ organizirala Viftj?Uno o preobrazbi Sproščene cene niso bavbav Kranj, 16. aprila — Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj si je v torek popoldne s sodelavci z zanimanjem ogledal 26. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju, potem pa se je dlje časa pogovarjal s strokovnjaki obeh področij. u izobraževanja v os- Ti __i .. „ iMjorazevam J« in srednji šoli. W\ V,avni tribuni, ki bo v to-r r&ti aprila> v osnovni šoli WjC.eta Prešerna, bodo O vili problematiko os- Wv m sredn3e sole ter se SovaJ?dstvom mentorjev po- ^tan* i 0 Procesin podruža-Hj4 la v2goje in izobraževa- D. S. Čeprav, kot je v sproščenem pogovoru poudaril predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ne more tolažiti, je bilo tako iz vprašanj strokovnega dela kmetijstva kot gozdarstva čutiti zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja obeh panog. Še večja pa je negotovost glede prihodnosti. Direktor Kmetijsko živilskega kombinata Kranj je v razgovoru rekel, da zavestno ignorirajo to, kar se zdaj dogaja na področju kmetijstva. Res ne morejo verjeti, da so stvari privedene tako daleč, da bi morali proizvodnjo mleka ukiniti. Res pa je, da že zdaj izgubljajo 100 dinarjev pri litru mleka in da bo to navrglo kar 30 starih milijard izgube. Na težak položaj, ki ga imajo gozdarji in lesarji, pa je opozoril tudi direktor Gozdnega gospodarstva Kranj. Katastrofe po letu 1984 so na Gorenjskem načele kar 70 odstotkov gozdov, ki jih gozdarstvo in lesarstvo skupaj ne uspeta sama urediti. Poudaril pa je tudi, da je težko razumeti, zakaj so tisti, ki so se lani držali dogovorjenih meril o nagrajevanju, ob sedanjih ukrepih najbolj udarjeni. Dušan Šinigoj, ki je menil, da je letošnja sejemska prireditev Kranju zares kvalitetna, čeprav je morda malo premalo poudarjeno prehrambeno področje, se je tudi strinjal, da je zadnje čase problematika v kmetijstvu ostrejša, kot je bilo pričakovati. Poudaril pa je tu- munistov, ki se ji le-ta n namerava in ne sme odreč To je tudi njena pravica ii zaradi tega nam in Zvezi komunistov Slovenije nihče n« more očitati, da smo separa tisti in razbijači Jugoslavije Ko to trdimo, se zavedamo da si povečujemo breme odgovornosti za svoj obstoj in razvoj, prav tako pa tudi soodgovornost za obstoj in krepitev jugoslovanske skupnosti. Zavedajmo se tudi, da je prav izganjanje nacionalnega interesa iz odnosov v federaciji eden glavnih izvorov nacionalizma. J. Košnjek da pokriti. »Takšnega tečaja ni.« Lesnopredelovalna industrija mora s kvaliteto preiti v višji cenovni razred. A. Žalar Foto: F. Perdan di, da so se tiste cene v kmetijstvu, ki so bile sproščene, tudi utrdile. Torej delovanje trga ni nikakršen bavbav. Tudi glede mesa in mleka bi bilo treba podobno ukrepati, vendar pa to ni v pristojnosti Slovenije. Ko je govoril o gozdarstvu in lesarstvu ter nasploh o zahtevah po spremembi tečaja dinarja, je rekel, da se vsega s spremembo tečaja dinarja ne J nedeljo na Okroglo začaranem krogu devizne suše odpovedujejo razum, logika in gospodarnost l)0£.'^> aprila — Kranjska Planika je lani iz-%u a za 52. milijonov zahodnonemških mark iz-neposredno uvozila za dobrih 12 milijonov k^?a in ustvarila občuten devizni prese-htl'J)artnerJa omajan,-dobavite-i* Wi teriaJO plačilo vnaprej, Česar Sij- ne k i Mati » more in ne sme zago-£*»v ima kJi^b dobri volji dovolj y gjačevanjem že dobavljenega 1 J> it y f ,a»«ki, in tudi marsikje drug-J°^h« ? jutro prava vojna, da bo za- J^bla birokraciji in predpisom , A°vOr ' '^eJ° naP az»čnejše luknje, jNfc „ne ustanove Pa s '■Jazu/n l*1 gospodarnost odpove-^Doli lakšen način dela ni ničemur Izvoz je doslej še šel, pra ^t0je^,aniki, vendar bodo posledice *a stroji vedno hujše, žal pred *^o^ *^steg* V pfolna usta hvale. iL'lfitf^ se že oA *ebruak- *«* razmerah so res potreb«, jekleni zjvci, mmm^mmŠ $ WU. potrebna pa tudi jeza in ogorčenje sta razumlu- pred dnevi, ko se morali na hitro uvozi- va ... Košniek ti pokvarjeni del za stroj desma. Kranj, aprila — V nedeljo, 19. aprila, ob 14. uri, bo pri spomeniku na Okroglem tradicionalna proslava ob 45-letnici tragedije v okrogelski jami. Odred tabornikov Stane Žagar ml. bo že v nedeljo dopoldne na Okroglem postavil tabor in organiziral odredov mnogoboj V kulturnem programu bode nastopili učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, JLA in kranjski pihalni orke- ster- D. Dolenc VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL: 22-347 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske h 0 tii a, 2 h D D. O o. 26. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, IO. - 20. 4. '07 • gozdarska in kmetijska mehanizacija • motorne žage, lesni stroji, ročna orodja • gozdarska in lovska razstava, demonstracije, lovska oprema • blago široke potrošnje O < @®3EISSWEnCaAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 17.APRIW]?!! PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Težave se kopičijo Titograd — V Črni gori ocenjujejo sedanje gospodarske •azmere kot zelo težke in zapletene. Enake ocene slišimo udi za gospodarstvo Makedonije in pokrajino Kosovo. V Čr-i gori ocenjujejo, da ima go-podarstvo nad 50 milijard di-.arjev izgube, razen tega pa je ladpovprečno zadolženo, za >roizvodnjo ni ne surovin in le denarja. Od dohodka je lani )stalo le sedem odstotkov za akumulacijo. Stroji v nekaterih tovarnah se že ustavljajo, skoraj tretjina zaposlenih v republiki pa že prejema zajamčene osebne dohodke, nižje od 50 tisoč dinarjev. Vendar tudi zanje že zmanjkuje denarja. Rešitev vidijo predvsem v jkrepih zvezne vlade za konsolidacijo gospodarstva ir. bank v Črni gori. Makedoniji a na Kosovem. Spremenimo, kar je nujno Ljubljana — Predsedstvo re-mbliške konference SZDL je >bravnavalo predlog spre-nemb zakona o združenem deti in menilo, da je treba v tej ttapi sprejeti le najnujnejše ;premembe, vse druge pa naj i sprejeli šele potem, ko bomo meli tudi dopolnjeno ustavo. Nekateri člani predsedstva so •nenili, da je predlog spre-nemb zakona o združenem dp- lu preobsežen, v nekaterih delih pa prihaja tudi v nasprotje z ustavo. Terjali so, da morajo slovenski delegati v zveznem zboru glasovati le za tiste spremembe, ki bodo gospodarstvu omogočale trdnejše temelje in izhod iz krize. Slabo je, da niso omenjene stavke, čeprav so vedno pogostejše. Urejevanje delovnih razmer je preveč pod vtisom nezaposlenosti, izjemni dohodek pa se preveč omenja kot vir za polnjenje skladov v federaciji. Premalo so poudar-jane tržne zakonitosti in pravica soodločanja tistega, ki za določen namen denar daje. Stavkajo že osmi dan Labin — Rudarji istrskih premogovnikov Raša stavkajo že osmi dan. Zahtevajo višje osebne dohodke in boljše delovne razmere. V stavko je vključenih okrog 1000 rudarjev. Zaplet dobiva vedno večje razsežnosti. V sredo je rudarski komite sklenil, da ostane doma tudi večji del administracije. To so sklenili zato, da ne bi dodatno pridelovali izgube. Rudniki zaradi stavk že sedaj zgubijo na dan 70 milijonov dinarjev, težave pa bodo vedno večje. Že sedaj so rudniki težko shajali in jim je pomagalo hrvaško elektrogospodarstvo. J.K. •ie jem tudi strokovno in poslovno — Poleg letos bogate predstavitve in»tud i prodaje na 26. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju je strokovno bogat tudi spremljajoči program. Osrednja strokovna prireditev je bilo nedvomno posveto-anje o krompirju (slika zgoraj), kjer je sodelovalo 12 strokov-jakov. Poslovna skupnost pa je podelila priznanja prideloval-em semenskega krompirja. V okviru Poslovne skupnosti živil -ke industrije Slovenije pa je bilo predstavljeno olje za cvrtje slika spodaj), izdelki Zvezde Zagreb in pivo pils. Danes, v petek, n jutri je na sejmu dan lovcev, v ponedeljek pa dan gozdarjev. — V. Z. — Foto: F. Perdan ^@mn^cJj@iEnGLAS m b 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa rejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo stanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference ZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča daja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, ka Ljudska pravica Ljubljana_ edsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek orenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in irektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak ;ospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto aplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lca Mencinger (kultu-i), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobra-■vanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja poli-ui, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan rje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in orazd Šinik (fotografija). isopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. aslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik -463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom - .a propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naro-ina 27-960. sopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 1-1/72. tfototn^ia I. polletje 1987 je 4.500din_ ' " * ' ' ' Mlada komunistka Mateja Gajgar Ne smeš se predati 'ti Vs* Mladega komunista ali komunistke v gorenjskih srednjih šolah ni lahko naju- i >vno matematične usmeritve), ki naj bi bi"? bolj elitna gorenjska šola, nima niti enega dijaka, ki bi bil član zveze komunistov. V srednji ekonomski s. Škofja Loka, 13. aprila SŠPRNMU (srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno uuij turna guieujsHct suia, u.iua inu enega uijutva, ki ui un cian zveze Komunistov, v sreanji eKuuv«»^— ^ ena dijakinja že članica ZK, nekaj dijakov pa je kandidatov za sprejem. Tudi v srednji družboslovno-jezlK šoli v Skofji Loki ni dosti bolje — imajo dva mlada komunista v tretjih in dva v četrtih letnikih. Novi šivalni stroj z računalnikom Zadrška tovarna Bagat je izdelala prvi šivalni stroj z mikro-računalniškim upravljanjem. S tem je začela uresničevati nov proizvodni program, ki temelji na najsodobnejši tehnologiji. Nov šivalni stroj je plod dolgoletnega poslovnega sodelovanja Bagata z italijanskim partnerjem, podjetjem Necchi. Le-ta je poleg sodelovanja pri razvoju in osvojitvi novega stroja zagotovil elektroniko in najsodobnejše obdelovanje, Zadrčani pa svoje proizvodne in strokovne zmogljivosti. Novi šivalni stroj omogoča izbiro 48 različnih šivov z enostavnim dotikom senzorskih tipk, avtomatično obšitje luknjic, šivanje posameznih likov itd. Letos načrtujejo proizvodnjo približno 1500 takšnih šivalnih strojev, ki jih bodo s posredovanjem Necchija poslali na zahtevno ameriško tržišče, v vzhodno Evropo, manjši del pa tudi na domači trg. tjih Kot vse kaže, mladi svojih interesov ne morejo več uresničevati v zvezi komunistov. Tistega, ki vanjo vstopi, gledajo postrani in ga negativno ocenjujejo. Še eden, ki želi daleč priti, ki hoče »nekam zlesti«, pravijo. Mateja Gajgar, dijakinja četrtega letnika srednje družboslovno—jezikovne šole iz Škofje Loke, pa gleda na vse skupaj nekoliko drugače. Pred kratkim je namreč postala članica zveze komunistov. »Mislim, da mora biti član zveze komunistov pristen, tak, ki se je za vstop odločil zaradi svojega prepričanja, ne pa tak, ki preračunljivo misli, da bo tako pač prišel »bolje skozi«. Takih ljudi ne cenim.« —Zakaj si se sploh odločila, da boš vstopila v zvezo komunistov, ko to ni več tako popularno, kot je bilo pred leti? »Precej dobro poznam marksistično teorijo, saj nameravam študirati filozofijo, in ideja o komunizmu kot o brezrazredni družbi mi je zelo všeč. Poleg tega se mi zdi, da če nisi zadovoljen s trenutno situacijo v družbi, moraš kaj narediti, da jo izboljšaš. To pa lahko storiš, vsaj po mojem mnenju, le, če si član take organizacije, kot je zveza komunistov.« —Čeprav si članica zveze komunistov šele kratek čas, si si najbrž že ustvarila svoje mnenje o njej. »Zdaj še opazujem in se učim. Vse, kar vidim in slišim, črpam vase. Zato ne morem reču še nič določenega. Sem pa zadovoljna in mislim, da je bila moja odločitev pravilna.« — Kaj pa so tvoje prijateljice in prijatelji rekli ob tvojem vstopu v ZK? »K sreči imam družbo, v kaj ri se veliko pogovarjamo. & da smo se pogovarjali tudi o n» jem vstopu v ZK. Čudih 50 J nekateri so rekli, da sem se vstop odločila prezgodaj, vengji so vsi menili, da je prav, » | sem vstopila vanjo, če v te* i dim uresničitev svojih >nte sov.« —Kaj praviš na tisto, k*"""" nes očitajo komunistom in ^ komunistov? »Narobe je, da za vse komuniste. Vse, kar se darie* gaja v Jugoslaviji, ti res j?1™ pogum, vendar se ne smes dati. Če bi vsi rekli, da * skupaj nič vredno in bi vrg« ško v koruzo, bi bilo vsega nec. Jaz verjamem v tisto & komunistov, ki je gonilna avantgarda. Če danes v Jug* viji zveza komunistov ni ve? kar bi morala biti, bom vsaj skušala kaj storiti. Najprej poskusila delovati kot članic znotraj, če mi ne bo uspel°'J še ne vem, kaj bom. Saj se*, kla, sedaj je vse še zelo nov<> vse šele opazujem. Misli*- 3 človek lahko kritizira sa*°' sto, kar pozna.« —Kaj pa še počneš? »Moja velika ljubezen so.L ki in veliko se ukvarjam z u t njem in branjem. Poleg fi»* je nameravam študirati a£ ščino. Upam, da bom ne* dne prevajalka. Poleg teg^ tudi šola vzame precej časa, hočem od nje odnesti kar » več. Sem tudi Titova štipej0' ka, kar mi pomeni še doo» obveznost za dobro delo.^ da mi bo uspelo! Treba je b'0 | timist.« Damjana GogJJ Foto: G. Si** Kranjski inovatorji pogrešajo usmerjanje inovativne dejavnosti v občini Nemotiviranost je hujša od stavk Kranj, 1. aprila — Število inovacij in tehničnih izboljšav ni odvisna samo od inovatorjev, so na letnem zboru poudarili kranjs^^v društva DIATI, temveč predvsem od družbene klime, potreb po inovacijah ter od podpore vodstvenih struktur v posameznih nih organizacijah. Dejavnost deluje dobro le tam, kjer imajo zanjo vse razumevanje in človeka, ki skrbi samo za to Največjo inovativnost so pokazali naši ljudje prvih deset let po vojni, potem pa je s splošno blaginjo upadla. Ne le upadla, prav zanemarili smo jo. Zdaj, v težkih časih, bi morali pokazati inovativne sposobnosti in storiti vse, da bi zbudili inovatorje v ljudeh. Kot je lepo primerjal savski inovator Silvo Mravlje; tudi zanemarjene njive se ne da na hitro spraviti k rodnosti. Tudi pri inovacijah ne gre tako hitro. Prvo vlogo bi morale odigrati vodstvene in samoupravne strukture. Sedaj inovatorje izkoriščamo vlečemo uravnilovko v plačilih. Zakaj se bojimo izplačati visoko nagrado, če jo nekdo resnično zasluži?! Nemesto da bi jih tako motivirali, da bi vrelo iz njih še naprej, se inovatorji ob takšnem ravnanju zaprejo sami vase, ne dajajo novih predlogov. -To je hujše od stavk, poudarjajo kranjski inovatorji. Delavci hočejo samo višje osebne dohodke in ker jih ni, stavkajo. Zakaj ni bilo še nobene stavke za večjo inovativno dejavnost s ciljem višjih dohodkov in osebnih dohodkov, se sprašujejo inovatorji. Te bi bile resnično upravičene. Delavci ne prijavljajo inovacij tudi zaradi mišljenja, da je na tistem delovnem mestu to pač dolžan storiti. Pa ni res. Vse bi morali posebej stimulirati, potem bi se dejavnost razmahnila. Zato ne smemo biti drobnjakarski in zavistni. Vsi bomo imeli veC'^e-bomo znali prav spodbujati in nagrajevati naše ustvarjalne lavce. ,&\o Tudi tokrat so člani DIATI ugotavljali, da najbolje ae e sekcije, kjer so urejeni pravilniki o nagrajevanju inovacij, ^-L^ več razumevanja zanje. Med najboljšimi je sekcija DIATI v kjer je bilo samo lani prijavljenih 284 predlogov inovacij, venv0d-Savčani pa poudarjajo, bi jih bilo vsaj še enkrat več, če bi se ^0 stvo zanje bolj zanimalo. Sledi Iskra, ki je imela lani °kr?*Ljar prijav, Tekstilindus s 16 prijavami, Planika s sedmimi- em3jo manjših delovnih organizacijah skorajda ni prijav, ker m ^ sekcij, ki bi se zavzemale za inovatorje. Pa tudi tam, kjer so cije, ni prave delavnosti, če ni močne podpore in spodbud ^ stva. Člani DIATI so odločeni, da bi morali imeti profesionalk^ urejanje zadev inovatorjev. Če ima delovna organizacija rei^ ^ te za šport, družbeni standard in podobno, bi ga morala ir°e ^ di za inovativno dejavnost. Za to bolj upravičeno kot za vse go. D. Dolenc Družbena in gospodarska kriza se odražata tudi pri izobraževanju Ce bi bila delavska univerza res univerza... Radovljica, 11. aprila — V Delavski univerzi Radovljica se besedama »delavska univerza« le še posmehnejo. Če bi bila to res univerzi* la zanesljivo v enakopravnem položaju z drugimi izobraževalnimi organizacijami, bila bi bolje opremljena za izobraževalno delo. primernejše prostore in tudi gneča pred vrati bi bila večja. .A Čeprav v razvitem svetu zatrjujejo, da znanje bljanja organizatorjev in vodij dela, skupino- V krizi je tudi družboslovno iz°^jfJ^ zastari prej kot v desetih letih in da ga je zato vodij, obratovodij in vodij oddelkov, je spreje- nje. Upada število seminarjev, ^&ie-^ treba stalno obnavljati in dopolnjevati, se pri la le eno prijavo, za tečaj za varno delo s plini prav tako število udeležencev. Dva se ; pl* vsega dve, premalo tudi za strojepisni tečaj... za vodje delegacij sta odpadla za yn'^ Delovne organizacije, kot kaže, pošiljajo de- majhne udeležbe, od načrtovanih dev^j o lavce le še na tiste tečaje, ki so za delavce za- braževalnih oblik za delegate so |fVrji^ konsko določeni. sredine marca le tri, manjši odziv °" Več je zanimanja za tečaje tujih jezikov vanega je tudi pri sindikalnem, mlađ — ne le med občani, ki počasi le spoznavajo, in partijskem izobraževanju da »človek toliko velja, kolikor jezikov zna«, temveč tudi med delovnimi organizacijami. V uain.ii. uuuia uvuuua uc.avtcv uic/. Auutaiit: leski Verigi zdaj poteka tečaj nemščine, ki je --j------------——j* —*etW0 osnovne šole. Delovne organizacije jih ne prilagojen potrebam delovne organizacije njeno dejavnost, zato so bili 'an^?ke spodbujajo k šolanju, delavci pa tudi ne kaže- oziroma strokovnemu področu. Pred leti so minarji in druge izobraževalne obU* j^p*1 nas to spoznanje za zdaj še ni povsem uvelja vilo. Milan Baloh, direktor radovljiške delavske univerze, navaja, da zanimanje za strokovno izobraževanje odraslih upada in da so delovne organizacije, kot je mogoče iz tega sklepati, začele varčevati na nepravem koncu. Lani se je v osnovno šolo za odrasle vpisalo 40 delavcev, čeprav je v občini po nekaterih podatkih dobra četrtina delavcev brez končane vljala delavski univerzi večji delež de0'., pripravile podoben tečaj za svoje delavke v ko cenejši. Lani je izobraževalna s ji ^ bohinjskih živilskih trgovinah Ljubljanske zagotovila tretjino denarja, vse drufaIU^ mlekarne, več tečajev je organiziralo tudi Ho- morala delavska univerza zaslužiti - ^ telsko turistično podjetje Bled. Delavsko uni- nekaterih drugih občinah je ta dele2 ^0 verzo pestijo zadnje čase težave zaradi po- višji, kar tudi kaže na to, da se gorenj , Ko je radovljiška delavska univerza pred manjkanja predavateljev tujih jezikov. To je govor na tem področju ne spoštuje; nedavnim poslala na sto naslovov v občini ob- bil tudi razlog, da je odklonila že šestdeset te- i • i i vmtt r 7aX>\° vestilo s programom dopolnilnega usposa- čajnikov. jo za to posebnega zanimanja, saj je med ti stimi z dokončano osemletko in onimi, ki so »obtičali« na pol poti oziroma pred koncem, le majhna razlika ali je sploh ni. APRILA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN ©Q)IMSS^J©ISSGLAS J^knJ^ktromotorji Železniki pripravljajo naložbo Koračni motor ne leti v nebo * u bil med Iskrinimi izdelki zelo opažen kora- ^ezniki, 14. aprila - Na nedavnem sejmu tehnike vtao^WN U ni ovit v velike besede, n> motor, ki ga izdelujejo v Iskrini tovarni Elektromotorji^ izdelek ki ne leti v nebo, J**ne v Iskri pogosto slišimo, na tujem pa jih n. m.^"^^^^:V Železnikih pripravljajo naložbo, fev* strumno koraka po tleh in si utira pot na ^^v^težo^iK* v njem prav koračni motorji. Pred-Se rečeno projekt, ki ga bodo postopoma ^f^S^^SdML O tem in o poslovanju zdaj enovite Javlja pa tudi progromsko-sanacijo nekdanjega I^nnega tozda v ^etecan^ ^»ovne organizacije smo se pogovarjali z direktorjem Tonetom Rakovcem. 'Ujeli v*JRred dobrim letom ste k^v T !rela»"omotorjih veliko * tovar * Ste rek,i- da se m°-si<*r hJP°brati v dveh letih, 2ave n8°5 smo imeli velike terjatve h sem zaradi velike ^činu ^jine, tudi zaradi <*a. im°v,t°sti Iskre Commer-^dinisUu010 velike zaloge go-na ^oč S aparatov, saj je kup-^mr2nj aai Padla, cene so bile Slri° Dr aq 'n vecmo aparatov razl0gH 0daJali z izgubo. Tretji ,Se, kar Je bil hišni- delaIi smo *° Pa Je "aročil. Lansko ^PešrJs-i!5110 za nas en0 naJ" Ju- ceni V zadnJem desetle-^loge „ So Dile sproščene, stare f^secirr prodali v P™111 treh ■ Proizvlr!4nato Proc,ajali sproti, točili odnega programa smo redvSp *neugodne« izdelke. stvenih na v°dilnih in vod-smo strnili svoje citate - Je Prineslo bolj še re- SciPlin0CMdirugega ne' red in di" NvlAWeIikvidnosti skoraj ni- Po k« P°znali, nismo več hodi-^hodk Za izPlacil° osebnih lajetg i?V' zmanjšali smo tudi vse pia ?dite- Lani smo dosegli H> Z. e Postavke, izvoz smo rbil^Segli (izvozili smo za H n?0na dolarjev na Za-cinSko ZvodnJo smo tudi koli-^ve^alPovečali, predvsem smo tako imenovani profe- sionalni program, kamor sodijo motorji za strojno industrijo, koračni motorji za finomehansko in elektronsko industrijo, predvsem za računalništvo, ki je na pohodu. V ZDA potrebujejo na leto 120 milijonov takšnih motorjev, tudi v Evropi so že daleč, pri nas pa na začetku. Strogo profesionalen je tudi vojaški program, ki ima le 2- do 3-odsto-tni delež, je pa dober program.« • »Uresničena je bila tudi reorganizacija?« »Pobrala nam je veliko energije. Uspešno je bila izpeljana konec leta in letos že poslujemo kot enovita delovna organizacija s sedežem v Železnikih. Matični tovarni sta bila priključena stari tozd TGA Reteče in Raziskovalni inštitut v Ljubljani. Skupaj nas je okoli 1.500. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo naredili potrebne dokumente, enoviti plan. Spočetka smo bili črnogledi, zdaj sem jaz optimist, saj stvari potekajo bolje, kot sem pričakoval. Večjih pretresov ni bilo, ljudje so v glavnem stvari razumno sprejeli, bilo pa je seveda nekaj človeških razočaranj v Retečah. Tam je zdaj že uvede-. na tretjina novega, našega programa, tam je že nekaj naših ljudi, ki vodijo delo. Inštitut pa bo seveda za nas koristen toliko, kolikor ga bomo znali uporabiti. Sodim, da ljudi, ki se ukvarjajo s temeljnimi raziskavami, z inovacijami, potrebujemo, saj moramo vselej imeti nekaj novih proizvodnih programov na zalogi.« • »Tudi osebne dohodke ste popravili. Zdaj vam svetujejo, da bi zaradi okolice malo počakali.« »Leta 1985 smo imeli najnižje v dolini, med najnižjimi tudi v Iskri, vendar smo delavcem obljubljali boljše, ko bodo težave premagane. V lanskem prvem polletju smo dosegli povprečne, v drugem polletju je dohodek porasel, povečala se je akumulacija in ekonomska moč tovarne, zato smo bili tudi pri osebnih dohodkih pogumnejši, vendar smo ob koncu leta še imeli rezervo. Tudi letos smo jih povečali. Če se leta 1985 nismo ozirali na okolje, tudi zdaj nimamo obraza, da delavcem ne bi dali tistega, kar so zaslužili. Ta mesec bomo spoštovali navodilo, ostali bomo na ravni februarske mase, kar zaradi uspešnejšega marca in dveh delovnih dni več stvarno pomeni 7-odstotno zmanjšanje. Hitro pa bomo naredili obračun za prvo trimesečje in bomo dohodke poračunali« • »Pripravljate naložbo, bolje rečeno naložbeni projekt, ki ga nameravate postopoma uresničiti.« »Glede na gospodarske razmere in našo usmerjenost v izvoz na Zahod moramo nenehno investirati, zato smo se odločili za večji projekt, ki je razdeljen v dve fazi. Prva bo končana leta 1989, druga 1991. V prvi fazi je največji poudarek dan opremi, predvsem za izdelavo koračnih motorjev, predstavlja pa tudi programsko sahacijo Reteč. Projekt je ocenjen na 14 milijard dinarjev, v prvi fazi na 8 milijard.« • »Kako je naložba sprejeta v okviru Iskre?« »Usmerjena je izrazito v izvoz, v preusmeritev tovarne v profesionalni program, v povečanje proizvodnje in kakovosti. Z upoštevanjem v Iskri sprejetih meril bi torej morala imeti vso podporo. Bojim pa se, ker je v Iskri toliko velikih sistemov, ki pravijo, da izvažajo sisteme, pa jih ne, in zaposlujejo toliko.ljudi, da je pomembna tudi socialna plat, kar nas bo odrivalo na rob. Lakota po investiranju je velika, denarja pa ni dovolj za vse. Zato pravim, da bi morali vsi podpisati, kakšni bodo čez tri leta učinki naložbe, in pogledati, če je res tako.« • »Vsi govore, da se ne splača izvažati. Kako pravite vi?« »Prepričan sem, da kdor lahko vse proda doma, izvažal ne bo, prisile ni, zato se to v Jugoslaviji dogaja. Mi smo lani naredili 3,5 milijona motorjev, od tega smo jih doma prodali 400 tisoč in 200 tisoč gospodinjskih apara- tov, vse ostalo je našlo pot na tuje. Nimamo druge možnosti, kot da izvažamo po ceni, ki je malo nižja od običajne, saj nas vsi jemljejo kot jugoslovanskega izdelovalca. Imamo pa že nekaj izdelkov, ki so konkurenčni, ki jih lahko prodajamo normalno. Dejansko se vključujemo v mednarodno delitev dela, tujemu poslovnemu partnerju prodajamo motorje, on pa nam lupino za gospodinjske aparate, ki jih prodajamo doma. Vsako leto se zato lahko na domačem trgu pojavimo z novimi izdelki, tuji partner, kot je denimo AEG, pa tako lahko amortizira drago orodje, saj mora z njim narediti 10 tisoč aparatov. Če bi delal le zase, bi jih moral tolči deset let.« • »Koračni motor ste razvili sami, zato pri njegovi prodaji nimate licenčnih omejitev.« »V razvoj koračnega motorja smo šli pred tremi, štirimi leti. Ko smo iskali, kaj se dogaja po svetu, smo pri predstavništvu v ZDA dobili tehnične, tehnološke in tržne informacije. Ponudba za nakup licence za en motor je znašala 1,3 milijona dolarjev, omejena je bila na 500 tisoč kosov na leto, zaposlila bi 70 ljudi. S tem denarjem bi takrat lahko kupili vso opremo. Ker smo že imeli tehnologijo in smo znali delati motorje, koračnega pa še ne, smo ubrali drugo pot. Dobili smo človeka, ki ima tam svoj inženiring za tehnologijo koračnega motorja, dogovorili smo se z njim za svetovanje in že tretje leto prihaja vsake tri mesece v Železnike. Njegov obisk nas stane 5 tisoč dolarjev. Razvoj je naš, v hiši imamo projektno skupino, ki jo uspešno vodi Jožica Rejec, osvojili smo koračni motor, ki je že v proizvodnji. Ne le enega, kakršna bi bila licenčna omejitev, tudi pri trženju imamo proste roke. Tudi trženje teh izdelkov je drugačno, Iskra Com-merce tega ne zna prodajati, saj mora takšne izdelke prodajati inženir, razvojnik, ki pozna tudi njegove aplikacije.« M. Volčjak ^S^ijski nasveti iranje plevelov v koruzi H? h Pridelkov koruze ne ljiwm° Pričakovati brez teme-v*ni|a uničevanja plevelov, saj ^v>|T]0 'hkrati s koruzo in ji l°b0 i aJ° hranilne snovi, svetih ke -la80- Na začetku obdob-v6| mičnega zatiranja smo ple-uspešno uničevali z H ijJ*?° triazinov; ker smo žele- ^SevkeČim bolj nezaPlevel3ene smo njihovo porabo tudi po nepotrebnem l^ega Rodica" tega , st ^n07if kolobarja je bila W *itev prosnatih trav (ko-J^in'v vir- krvava srako-2>n nJ* nJih letih razvoj na j,Nh kaP°rriih plevelov. Na Vs° koruJer lntenzivno pridelu-I ^ ra,,Z0' sm° ugotovili pred-^anl°JOele metlike inšči-S V°bo ° zatiranje imamo tr H nPnmerne herbicide, izgine »? Je odvisna od sestave £ PoliJ 0re ir» od načrtovane-Weu?a kolobarja, ki ga f^PovrK° .kazinov, i^ili n» .nah- kjer se še niso tii "*> kn* dtrazin odporni pleveli b?-bo'Uzi slodda ozimna pše-Atn -° Plevelo zatirali s her- C\P1imaSram 500-FW ,a) ali (4 Primextra 500 teko- 7 l/k - m' (5 h J*> ali 'asso combi te- (5 a Wci^n 7 ,/na). Po priporočeni Iv 1Wv^r-Jnagrama. ki bolje za-3, SrTate Plevele od drugih V ^spe^0 saditi tudi krom-%v1ate- bomo semenske V1' tu4-n širokolistne plevele ^lnbinarlZ dorr,a pripravljeno kjC^o herbicidov dual 500 gPin. **- + radazin WP 50 ali i^No ^ene herbicide lahko vSS Setvijo ali P° njej lC,Ul)orahLU- koruze in plevela, ^r^tskih ^e odvisen od pedo-(Att, P°80jev, tako bomo v ^ suK um obdobju na iz-a,h tleh herbicid pred setvijo plitvo vdelali v tla, če pa so tla primerno vlažna, bomo s herbicidi škropili takoj po setvi. V primeru, da ju po setvi sušno vreme ali obilo padavin, lahko s priporočenimi herbicidi škropimo tudi po vzniku koruze in plevelov. Na temelju naših večletnih poskusov priporočamo, da opravimo to škropljenje, ko travnati pleveli razvijejo enega do dva lista. Po setvi, toda pred vznikom koruze, bomo na površinah, kjer bodo sledile koruzi na atrazin občutljive poljščine (oves, sladkorna pesa, oljna ogrščica, lu-cerna itd.), uničili plevele s herbicidom ciatral KSZ (6 do 8 l/ha) ali s kombinacijami primagram 500-FVV (3 do 4 l/ha) + afalon (1,5 kg/ha) ali dual 500 (3 do 4 l/ha)-t-afalon (1,5 kg/ha) ali lasso LC (3 do 4 l/ha) + afalon (1,5 kg/ha). Na atrazin odporne širokolistne plevele pred njihovim vznikom uspešno zatremo s kombinacijami herbicidov dual 500 ali lasso EC -I- afalon ali pa, ko so pleveli veliki 10 cm, s herbicidom lentagran WP (2 do 3 kg/ha). Zatiranje njihovega slaka in osata opravimo s herbicidi na temelju 2,4-D ali 2,4-D + MCPA (deherban A ali herbicid ali de-herban forte; vsi 1,5 l/ha), ko je koruza velika 15 do 20 cm oziroma ima razvite tri do štiri liste. Za uničevanje smolenca pa bomo uporabili 3 do 4 l/ha herbicida basagran (bentazon), ko pleveli razvijejo 2 do 4 liste. Omenjenih herbicidov ne smemo uporabljati ne prej in ne kasneje. Pri odmerkih moramo biti zelo natančni, ker pripravki v večjih količinah negativno delujejo na rast koruze. V posevkih koruze so tudi zelo nadležni trajni travnati pleveli (pirnica, pesjak, divji sirek), ki se jih najbolj učinkovito znebimo s'škropljenji strnišč s herbicidi na temelju glifosata (cido-kor, roundup). Zadovoljiv učinek pa da uporaba herbicida eradi- cane 6-E (5 l/ha), ki ga pred setvijo plitvo vdelamo v tla. Po setvi, toda pred vznikom, pa bomo škropili z enim od herbicidov za hkratno zatiranje semenskih travnatih in širokolistnih plevelov. V stiski sedemnajst delovnih organizacij Jesenice, 16. aprila — Jeseniški izvršni svet ugotavlja, da prihajajo vedno nove prošnje delovnih organizacij, ki so v stiski zaradi novega intervencijskega zakona. Do zdaj sedemnajst soglasij. Ko so na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice obravnavali uresničevanje interventnih zakonov v delovnih organizacijah in v samoupravnih interesnih skupnostih ter njegove učinke in posledice, so ugotovili le, da se v nekaterih delovnih organizacijah pojavljajo problemi pri izplačevanju osebnih dohodkov. Izvršni svet je že izdal 12 soglasij gospodarskim delovnim organizacijam in petim delovnim organizacijam iz negospodarstva, tistim pač, ki so v resnih težavah in upravičeno potrebovale soglasje za to, ker izplačujejo osebne dohodke 15. dan v mesecu. Ugotovili pa so, da prihajajo nove in nove prošnje, posebno tistih, ki izplačujejo osebne dohodke proti koncu meseca. V skladu z uresničevanjem zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za interesne skupnosti družbenih dejavnosti so na novo določili raven dovoljene porabe za zadnje četrtletje minulega leta. Le-ta znaša (omejeni del) milijardo 979 milijonov dinarjev, neomejeni del brez raziskovalne skupnosti, katere sredstva niso omejena, pa 396 milijonov dinarjev. V skladu e tem so izračunali tudi presežke oziroma primanjkljaje za prve štiri mesece letošnjega leta. Na Jesenicah beležijo presežke pri vseh interesnih skupnostih, kjer so ob koncu lanskega leta,,da bi uravnali celoletni dotok sredstev, znižali prispevno stopnjo, primanjkljaj pa tam, kjer so stopnje zvišali. To ni odraz preveč ali premalo zbranih sredstev, ampak dejstva, da zakon upošteva le dogajanje ob koncu lanskega leta. Zdaj imajo blokiran žiro račun skupnosti otroškega varstva, kulturna in telesnokulturna ter skupnost za zaposlovanje. Največje težave ima skupnost otroškega varstva, saj ne more redno poravnavati obveznosti do otroških dodatkov. D. Sedej Presežki v sisih znašajo 1,7 milijarde dinarjev Gorenjci dvakrat udarjeni Kranj, aprila — V prvih letošnjih treh mesecih znašajo na Gorenjskem presežki v sisih družbenih dejavnosti 1,7 milijarde dinarjev, največji so v izobraževanju in zdravstvu. Gorenjci so udarjeni dvakrat, saj so lani osebne dohodke zadrževali na račun večje skupne porabe. Interventi zakon je razveljavil lansko slovensko resolucijo, drugače povedano: slovenski razvojni koncept. Po ukazu interventnega zakona so na Gorenjskem po letošnjih prvih treh mesecih morali na poseben račun izločiti 1,7 milijarde dinarjev, kolikor znašajo presežki v sisih družbenih dejavnosti. To je predstavljalo 11 odstotkov tekočega priliva, kije znašal 38 milijard dinarjev. Med gorenjskimi občinami so imeli največje presežke v škofjeloški občini, kjer so znašali 762,8 milijona dinarjev, sledi kranjska občina s 647 milijoni dinarjev presežkov, v radovljiški je 213,6 milijona dinarjev, v jeseniški 60 milijonov dinarjev in v tržiški občini 55,8 milijona dinarjev. Če pogledamo po dejavnostih, pa je največ presežkov v izobraževanju in zdravstvu. V škofjeloški izobraževalni skupnosti so morali izločiti kar 446 milijonov, v zdravstveni pa 279 milijonov dinarjev; v kranjski izobraževalni skupnosti 309,5 milijona in v zdravstveni 304,9 milijona dinarjev; v radovljiški izobraževalni skupnosti 90 milijonov dinarjev, v zdravstveni 90,9 milijona dinarjev, v tržiški izobraževalni skupnosti 19 milijonov dinarjev; le v jeseniški občini so presežki drugačni, saj jih v izobraževanju in zdravstvu ni, največ pa jih je v otroškem varstvu, kjer znašajo 35 milijonov dinarjev, sledi kulturna skupnost z 12 milijoni dinarjev in telesnokulturna z 9,7 milijona dinarjev. Številke so torej tako visoke, da je težko govoriti o večji sniotrnosti skupne porabe, saj je omejevanje tako drastično, da lahko govorimo kar o njenem razpadu. Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati, saj mnogi dvomijo, da bi takšna drastičnost lahko vzdržala. Prav tako še ni povsem jasno, kaj pomeni sorazmerno zmanjšanje skupne porabe, kakor veleva zakon, in kako lahko v petih dneh znižajo prispevne stopnje, saj v tem primeru odločanja v skupščinah sisov ni več. Dodati velja, da so Gorenjci udarjeni dvakrat. Lani je namreč skupna poraba — zavestno — porasla tudi na račun osebnih dohodkov v gospodarstvu. Zdaj so pod udarom tudi osebni dohodki in lanska primerjalna osnova je seveda manjša. Intervencijski zakoni so lansko slovensko resolucijo tako rekoč razveljavili, s tem pa seveda tudi slovenski razvojni koncept, ki temelji na večjem vlaganju v znanje. M. Volčjak I Mednarodno priznanje Kibernetiki Zanimivost vsakoletnega aprilskega sejma tehnike v Hanno-vru je tudi mednarodna rastava dosežkov industrijskega oblikovanja »dobra industrijska oblika« (Die gute Industrieform). Najboljše eksponate izbira in ocenjuje mednarodna strokovna žirija. Pred leti je DO Iskra Kibernetika iz Kranja prejela priznanje za dobro industrijsko obliko za ISKRASCOPE LCD in ultrazvočni defektoskop UDP-1, letos pa je dosegla izreden uspeh. Strokovna žirija ji je podelila priznanje za dobro industrijsko obliko za napravo za tiskanje s tamponom TAMPOTISK TT 100 in za družino novih plastičnih okrovov za elektronski program za merjenje v energetiki. Napravo za tiskanje s tamponom TAMPOTISK TT 100 sta oblikovala Ljuban Klojčnik, vodja industrijskega oblikovanja v Iskri Kibernetiki, in sooblikovalec Bojan de Reva iz Iskre Tele-matike. Stroj je izdelala tozd Orodjarna, ki se uspešno uveljavlja na področju fleksibilne avtomatizacije in robotizacije. Posebnost nove naprave je sodobna modulna zgradba z elektronskim krmiljenjem. Oblikovalca sta poskrbela tudi za izvirno vizualno podobo. Elementi za posluževanje so pregledno razporejeni na čelni plošči. Profesionalna naprava za tiskanje s tamponom TAMPOTISK TT 100. Nova izvedba plastičnih okrovov je namenjena izdelkom elektronskega programa Tovarne števcev. Drugo priznanje za dobro obliko je žirija namenila družini plastičnih okrovov za elektronski program za merjenje v energetiki tozda Tovarna števcev. V nove okrove bodo v Tovarni števcev vgrajevali elektronske števce električne energije, elektronske digitalne stikalne ure, elektronske merilne skupke, izdelke za merjenje in registracijo maksimalne moči in kasneje tudi elektronsko opremo za prenos, obdelavo in krmiljenje podatkov v energetskih sistemih. Nova izvedba okrova je prilagojena specifičnim zahtevam gradnje sodobnih elektronskih naprav in ustreza našim in nemškim standardom. Zasnova plastičnih okrovov je rezultat skupnega dela oddelka za industrijsko oblikovanje v tozdu Razvojno-tehnološki center in konstrukcije v tozdu Tovarna števcev. Zasnova in realizacija je bila v rokah oblikovalca Ljubana Klojčnika in konstrukter-jev Jožeta Šifkoviča in Milana Vrbice, skupine, ki je v okviru delovne organizacije dobila tudi priznanje »IF« za ISKRASCOPE LCD in ultrazvočni defektoskop UDP-1. Veliko zaslug ima tudi tozd Orodjarna, ki je v izjemno kratkem času izdelal kvalitetna orodja za brizganje. A. Boc @®M1SMJ©IEIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRA TKE PO GORENJSKI Nov most v Srakovljah — Narasle vode med lanskim avgustovskim deževjem so v Srakovljah v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini poškodovale tudi most. Krajevna skupnost sama zanj ni mogla zagotoviti denarja, zato se je začetek del pri gradnji novega mostu precej zavlekel. Končno pa so delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj v začetku leta, ko je bil zagotovljen denar, začeli delati. Zdaj je most gotov in v teh dneh bodo uredili še okolico. — A. 2. 24 kilometrov cest Bled — Na nedavni seji sveta delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Bled so razpravljali o poslovanju v minulem letu in poslovnih usmeritvah za letos. Na podlagi srednjeročnega plana je za letos v družbenem in zasebnem sektorju predviden posek 198.281 bruto kubičnih metrov lesa oziroma letni neto načrt 144.000 kubičnih metrov. Po načrtu bodo letos zgradili tudi 24 kilometrov gozdnih cest in 30 kilometrov traktorskih vlak. CR Obnove vodovodov v Tržiču Tržič — Samoupravna komunalno-cestna skupnost Tržič za letošnje leto predvideva obnovo vodovodov v Sebenjah in Babji vasi, vodovod Zadraga z rezervarjem Žiganja vas, vodovodne re-zervarje Preska, Zgornja Preska in Peko do vrtca Palček, dokončanje rezervarjev, predvsem zaščito novih objektov, del obnove vodovoda Nart in drugo. Del sredstev bodo namenili za raziskavo vodovoda in rezervarja Zgornja Preska in pax raziskave vodovodnih virov na Ljubelju. Sofinanciran bo tudi krajevni vodovod v Lomu. Y) P. Radi berejo Radovljica — V vseh 17 krajevnih knjižnicah, ki so organizacijsko povezane z matično knjižnico A. T. Linharta v Radovljici, so si bralci lani izposodili prek 105 tisoč knjig. To je nekaj več kot povprečno tri knjige na vsakega prebivalca radovljiške občine. Najboljše povprečje, kar osem knjig na prebivalca, imajo za lani na območju, radovljiške knjižnice. Sledijo pa Gorje, Bled in Les- ce- JR Gorjanski pevski zbor Gorje — V Gorjah pri Bledu je bila kulturno-prosvetna dejavnost med vojnama zelo živahna. Imeli so knjižnico, dve dramski skupini, ki sta postavili na oder (današnji TVD Partizan) vsako sezono vsaj po eno dramsko delo na mesec. Delavna pa sta bila tudi mešani pevski zbor in tamburaški zbor. Po vojni so mladi fantje in možje v Gorjah precej časa ustanavljali pevski zbor in so ga novembra 1981. leta vendarle ustanovili. Pe"t let je zbor uspešno vodil Marjan Eržen iz Podbrezij, za njim pa je prevzela vodstvo Mira Mesaric z Jesenic, ki pa je lani zbor zapustila. Ko je že kazalo, da bo petje spet zamrlo, so našli pevci novega, mladega pevovodjo. Zdaj zbor spet redno vadi in se pripravlja na nastope. J. A. Usposabljanje v politični šoli Radovljica — V sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici traja od konca minulega meseca enomesečno družbenopolitično izobraževanje za sindikalne delavce iz vse Slovenije. Zanimivo je, da je z Gorenjske na tovrstnem izobraževanju sorazmerno malo sindikalnih delavcev. Pogosto pa se tudi dogaja, da iz delovnih organizacij prihajajo predvsem tisti delavci, ki jih najlaže pogrešajo pri delu. E. L. Imate konjička? Punčke, spletene in opletene Ko Jana Žosova z Loke pri Tržiču še v šolo ni hodila, je že znala plesti in šivati. Najprej je pletla nogavice in rokavice z enim prstom, potem pa tudi puloverje in jopice, pa celo urezovala krila. Teta Pepca z Orehka je imela voljo ukvarjati se z nečakinjami in jih učiti. Mama Cilka z osmimi otroki res ni utegnila. Veliko lepega lahko pokaže gospodinja Jana: en velik namizni prt krasijo rdeči gorenjski nageljni, drugega pa rumeni zvončki. Prt na mali okrogli mizici je obkvačkan z drobnimi belimi rožicami. Sinova Erik in David, dvojčka, sta enako opletena: oba sta v sivih puloverjih z veliko modro tigrovo glavo v sredini. Jana si je sama izmislila tak vzorec, kot sta ga želela. Zdaj jima plete puloverje z norveškim vzorcem na prednjikih, za malo Klementino pa dokončuje roza jopico, vso v »bunkicah«. In rdeča oblekca, ki frli okrog nje, je tudi mamino delo. »Kar le morem, naredim sama. Kupujem samo še spodnje perilo, srajce, nogfevice, jakne. Hlače' za poletje za fanta tudi sama sešijem, obleke za Klementino pa sploh. Dokler ni bilo male, je bilo več časa, zdaj ga pa kar lovim,« pravi mlada mamica Jana Žos. Janino posebnost pa sem opazila v otroški sobi: tam je bilo namreč na omari zloženih kup spletenih punčk. Za dobro ped visoke, toda od čeveljcev spodaj do kape na vrhu spletene. Malo volne so porabi za takšnole delo, več pa gre časa. Vendar je veselje pogledati otroka, ki se veseli takšne, doma narejene igrače. Tudi velika punčka mora imeti vse pleteno. Jana ji je spletla pravi hlačni kostim in Klementina jo zdaj kaže vsakemu, ki pride v hišo. Zdaj se bo Jana spet lotila šivanja. Fantoma mora zožiti srajce, podaljšati hlačnice in sešiti nove hlače, ker rasteta kot konoplja... D. Dolenc Nekdaj ena, zdaj tri krajevne skupnosti Vrsta skupnih problemov, največji pa varstvo okolja Jesenice, 16. aprila — Do junija 1982. leta je bila takratna krajevna skupnost Plavž na Jesenicah največja s prek devet tisoč prebivalci. Prav zaradi velikosti pa je krajevna konferenca socialistične zveze dala pobudo, da namesto ene ustanovijo tri krajevne skupnosti. Zdaj so na tem območju krajevne skupnosti Staneta Bokala, Cirila Tavčarja in Mirka Roglja- Petka. Zdaj ima vsaka krajevna skupnost skupščino in svet, komisije in druge organe. Vsi imajo tudi svoje delovne programe. Vendar pa razmejitev na tri krajevne skupnosti ni mogla razmejiti tudi problemov, ki so bili že nekdaj skupni za eno krajevno skupnost. Za vse tri krajevne skupnosti tudi danes pri reševanju nekaterih vprašanj dobro sodelujejo in imajo za to tudi skupen koordinacijski odbor. Vse tri imajo tudi skupnega tajnika oziroma skupno strokovno službo. Krajevna skupnost Staneta Bokala, ki leži na najbolj zahodnem delu nekdanje velike krajevne skupnosti Plavž, je še zdaj med večjimi. V njej živi prek 3200 krajanov. Problem, ki jih najbolj tare, je obvoznica Jesenice-Mlake. Radi bi dobili predvsem preglednejše oziroma varnejše križišče za bolnišnico. Tudi parkirnih prostorov za obiske v bolnišnici ni. Menijo, da bi morali obvoznico podaljšati vsaj do križišča Spodnji oziroma Zgornji Plavž. V srednjeročnem planu do leta 1990 pa imajo zapisano tudi urejanje kanalizacije na Titovi 82 do 84. Precej težav v krajevni skupnosti pa je tudi zaradi plazovitega terena in neurejenosti Loga Ivana Krivca. Treba bi bilo urediti iztok potoka Jesenice, rešiti dolgotrajen problem glede reje domačih živali in črne gradnje na tem območju. Na južnem delu Ceste maršala Tita pa je zdaj krajevna skupnost Cirila Tavčarja. Z nekaj nad 4000 prebivalci je največja od treh krajevnih skupnosti. To je predvsem nižinska oziroma mestna krajevna skupnost, saj sta na celotnem območju samo dve zasebni hiši. »V tej krajevni skupnosti smo imeli na začetku največ težav z izvajanjem zakona o stanovanjskem gospodarstvu,« pravi tajnik vseh treh krajevnih skupnosti Viktor Volčini. »Zdaj smo samoupravno organiziranost kar zadeva stanovalce uredili, še vedno pa so velike težave s strokovnimi službami in izvajalcem del.« Večkrat je slišati oceno, da s preoblikovanjem Buspa ni bilo kaj dosti narejenega, da je premalo denarja za vzdrževanje stavb (na območju celotne občine se na leto zbere 37 milijonov dinarjev za vzdrževanje stanovanjskega fonda) in da se še pri porabi tega denarja Dominvest ne drži sklenjenih pogodb. »Velik problem pri nas je garažna hiša. Zdaj je lastnik SGP Gradbinec Kranj, ki pa. je to pravzaprav le po sili razmer. V krajevni skupnosti si zelo prizadevamo, da bi garažno hišo prevzeli v upravljanje lastniki garaž. Glede na to, kar se zdaj dogaja v njej, bi ji lahko rekli velika bomba. Zato si je svet krajevne skupnosti že zadal nalogo, da problem čim prej reši.« Krajevna skupnost Mirka Roglja-Petka je po številu prebivalcev (nekaj nad 1800) sicer najmanjša, vendar je prav na njenem območju sedež strokovnih služb za vse tri krajevne skupnosti. Prostore imajo v starem gasilskem domu Plavž. »Ta krajevna skupnost pa je že skoraj vse desetletje eno samo gradbišče. Pri" hodnje leto ali pa najkasneje leta 1989 bodo gradbena dela v krajevni skupnosti končana. SGP Gradbinec gradi namreč zadnjo stolpnico v Centru II na zahodu.« Prav v zvezi s skoraj desetletjem traja; jočo gradnjo pa so v krajevni skupnosti precej nezadovoljni. Leta 1981 je bila, na primer, zgrajena prva stolpnica, ven°a,r njena okolica še do danes ni urejena. CW' govorne za reševanje komunalnih in drugih problemov v krajevni skupnosti zelo motijo tudi večni odmiki od prvotnih načrtov oziroma programov, saj so, na primer, nekatere stolpnice višje, kot je bilo predvideno. Med največjimi problemi pa so telefoni, saj v šestih stolpnicah nihče od stanovalcev nima telefona. Kar v 338 stanovanjih bi ga radi imeli, delovne organizacije pa bi potrebovale 15 telefonskih P«' ključkov. Upajo, da se jim bo želja uresničila letos ali pa vsaj prihodnje leto, sajje avtomatska telefonska centrala zdaj dovolj velika. »Precej časa je trajalo, da se je let* končno začelo tudi obnavljanje Hrvatove, nato pa še Furove hiše. V krajevni skup; nosti so namreč nekajkrat zahtevali. nftJ obe hiši podrejo ali pa obnovijo. Zdaj je * najbolj potreben obnove oziroma hitre re-šitve kamnolom Pejce. Pred dnevi na srečo nismo doživeli katastrofe, ko bi imeli lahko skupinski pogreb,« ugotavlja tajnik Viktor Volčini. Ze v vodstvu prejšnje krajevne skupnosti Plavž so ugotavljali, da je kamnolom zastrašujoč. Potem je Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) potrdilo, da bo pri "g riščenju kamenja sproti zasipavalo Pra" zne kaste. Ko pa je SGP Gradiš začel gra- I ! diti obok potoka Belca zaradi gradnje ^. ve jeklarne, na urejanje niso vee pa Občinski štab za civilno zaščito je preo ^ davnim ugotovil, da je zdaj nevarnost s veliko večja kot pred leti in je kamnolom treba takoj urediti. . ' »Že nekaj časa pa je vse pogosteje n* dnevnih redih organov vseh treh kraje nih skupnosti varstvo okolja. Težave so kanalizacijo, meteornimi vodami. St»» valci na Cesti m aršala Tita od številke do 76 imajo v hišah ob vsakem večjem n livu po 30 in več centimetrov vode. "jjjjj ben problem pa je tudi del naselja SpO"lV Plavž z 12 hišami, kjer bo treba urediti vodovod, elektriko in telefonijo.« q • Na zadnji seji občinske skupščine • aprila pa je bilo glede varstva okolja V° stavljeno še eno skupno delegatsko vpr» sanje: Ali je res in če je, zakaj je načrtovano navpično prezračevanje Karavanške^ predora spremenjeno v vodoravno?! A. Žalar Zbor občanov v Radovljici Nameravani posegi v prostor Radovljica, aprila — Sklep skupščine krajevne skupnosti Radovljica je bil, da svet krajevne skupnosti in krajevna konferenca socialistične zveze skličeta zbor občanov o projektiranju trase nove avtoceste in gradnji drugega tira železniške proge na odseku Podnart-Lesce. Zbor občanov bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. že precej razprav. Vedno so poudarjali, da je, ne glede na pripravljene projekte, za katere nekateri »izvedenci« ugotavljajo, da so čisto razumljivi, treba najširše in javno spregovoriti o njih. Načrtovalci morajo namreč upoštevati človekove potrebe. Upoštevati je treba posledice, ki jih bosta prinesli cesta in železnica, in ljudem to jasno ter odkrito povedati. Vedeti morajo, da bo le 200 metrov od radovljiškega in leškega stanovanjskega naselja opravljen velik poseg v prostor. Večina občanov pa se je že pred časom zavzela za prvotno predvideno traso južno od Nove vasi. V razpravah o drugem železniškem tiru so bile že postavljene zahteve, da je treba zgraditi izvennivojska križišča in tudi železniško postajo Radovljica. JR Za 6600 prebivalcev te največje krajevne skupnosti v radovljiški občini sta načrtovana posega v prostor nedvomno zelo pomembna. Na zboru bodo obravnavali še prenovo in ureditov Prešernove ceste. Glede ceste in drugega železniškega tira je bilo na različnih ravneh in v organih Dežurne trgovine v Tržiču Tržič, aprila — Na osnovi odloka o poslovnem času v občini Tržič in mnenj svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih bodo v Tržiču trgovine z mešanim prehrambenim blagom dežurale po naslednjem razporedu! V soboto, 18. aprila, bo do 17. ure dežurala Mercatorjeva trgovina v Bistrici, do 18. ure pa Ži-vilina prodajalna Lipa na Koroški 1. V soboto, 25. aprila, bo do 17. ure dežurna trgovina ABC Loka v Bistrici, do 18. ure pa Ži-vilina prodajalna Lipa na Koroški 1. Od maja do decembra bosta v Tržiču vsako soboto dežurni Mercatorjeva Preskrba na Deteljici, in sicer do 17. ure, v mestu Tržič po Živilina prodajalna Lipa na Koroški 1. Slednja bo vsako soboto odprta do 18. ure. Glede na usklajene plane izrabe sklada letnega delovnega časa v letošnjem letu pa bodo v naslednjih sobotah do 16. ure odprte vse prodajalne z mešanim prehrambenim blagom v občini Tržič: 16. maja, 6. junija, 15. in 22. avgusta, 12. septembra, 3. oktobra, 7. novembra in 5. decembra. V zasebni trgovini Dušana Mavrica v Zvirčah pa bo možen nakup ob sobotah do 19. ure ter ob nedeljah od 9. do 12. ure. D. D. Dekleta iz Bukovice — Pevski sekstet, ki ga sestavljajo d^^g-ta iz Bukovice v škofjeloški občini, je precej poznan po Up^0-nih nastopih in koncertih. Vodi ga zborovodja Franc čnik. Minuli petek so dekleta nastopila tudi na otvoritvi ^ mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju-sliki od leve proti desni so Marinka Ferlan, Karmen Je> Magda Zupane, Tončka Jelene, Jana Demšar in Ema H* vec. — A. Z. — Foto: F. Perdan Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. PRITOŽNO KNJICO,PROSIM Šoferju popustili živci »3. aprila sem se ob 9.25 peljala z avtobusom KR 129-235, ki ga je vozil Alojz Jelovčan, iz Tržiča v Kranj. Ko sem že sedela na drugem sedežu za voznikom, je v avtobus prišla starejša ženska in hotela sesti na sedež za voznikom. On pa je imel na sedežu suknjič. Ko je suknjič prijela, da bi ga malo odstranila, se je voznik že zadri.»Pusti pri miru. Kaj šla-taš stvari, ki niso tvoje! To ste lepo vzgojeni! « Ženska se je presenečena nad takšnimi besedami dobesedno sesedla na sedež zraven mene. Ni mogla verjeti, da se ji je zgodilo nekaj takega. Ko je v Pristavi pri Tržiču izstopila, se je vozniku zahvalila za 'prijaznost' in mu rekla, da ga bo prijavila. Takrat pa se je voznik šele začel prav razburjati. Ko je bila še v avtobusu med vrati, jo je nadrl: »Zgini že dol, baba zmešana. Ti boš mene prijavila?!« Ženska je izstopila. Vem pa, da je šoferju s prijavo zagrozila le zaradi razburjenja. Voznik pa je med vožnjo proti Križam na glas razpravlja! še naprej, da so ga lahko vsi, ki so sedeli spredaj, slišali: »Baba hudičeva, na gobec bi jo moral. Banda. Tak, ki pošlata tujo stvar, je lopov!« Takšne in podobne besede je ponavljal vse do postaje Duplje, kjer je vstopila veliko mlajša ženska in se brez težav vsedla prav na tisti sedež za voznikom, ki je bil prej za vse druge potnike nedosegljiv. Mislim, da so vsi se^ avtobusu namenjeni ftov&' kom. Ne vem, kaj je ime* je riš Jelovčan za bregom, ^ ^< tako čuval prav ta se^eZ'^0ii' nim tudi, naj tisti, ki ne jo »krotiti« živcev, ne opra°J jo takšnega poklica. Kaj ^ ga se ne bi smelo zgodi*1 ^ kjer in nikomur. Opazila v tudi, da je bilo sprevodni ^ avtobusu zelo nerodno za 0&' obnašanja voznika. Spret .0i nik zasluži pohvalo že z ker ni 'potegnil' z voznik0^ je Morda bo potnica, tO voznik tako grobo napa&e\$ prebrala in tako imela ^a 0 zadoščenja, ker se ji je ^^{P krivica. Takšen odnos u0^V' do potnikbv pa škodi *uA.$^o lotnemu podjetju. Zato Plye\v pošiljam v vednost tudi ^ mirju Pešiču, direktorju petouru. .rt Potnica N. P««*"' Trži* S«. 17. APRILA 1987 KULTURA 5. STRAN [GLAS Trideset predstav sezone PREBUJENI LOŠKI ODER ves°efa *i?ka "~ Da se v škofjeloškem gledališkem življenju nič ne dogaja, ne moremo reči. Toda gledališkega ja, kot je bilo značilno za sedemdeseta leta, obnovljena dvorana še ni doživela. Zdaj so v Škofji Loki ^oceni povrniti mestu nekdanji gledališki utrip, čeprav se je minevajoče sezone držalo kar precej jsmole. še ?mateVr!?no ,drži Pravilo: ko se Hšaf0kl 8 edališki skupini iz-dot>i bol • - elovne razmere, ko ne noti*-dvorano> že i'1 uplah-'f^stvo^1..0!6^. ki P°džiSa skupin nt Jc drugače ni bilo s desetimi skeSa odra. Še pred na oder luS -ZOnami so postavili lTl s Pred f1SniC0 Agathe Christie 111 so e, navdušili Ločane. Pobudo -tako vneti, da so na °dpotovaieZlserJa Janka Kreka Setl(% I! V London- kJer že de" !laJUsDe5«rez Prestanka igrajo delASejS0 vseh uspešnih ra2^erah Christie- v kakšnih °deri fv," So igre postavili na ^kuriPt, ana Je bila stara, ne-Jena. vadili so pri Kreku v njegovi topli pisarnici v knjižnici, saj so v gledališču igralcem od mraza dreveneli udje. Potem je Škofja Loka vendarle dobila novo gledališče. Lepo in sijajno, čeprav z nekaterimi pomanjkljivostmi, kot so slaba akustičnost, slaba izolacija itd. Vendar je bilo vse prenovljeno, ogrevanje je centralno. Ločani so pričakovali, da se bo znova razcvetelo gledališko življenje, pa so pričakali mrtvilo. Stari gledališki zagnanci so odnehali, drugi izgubili voljo, mladih ni bilo zraven. V zadnjih petih, šestih letih, odkar je dvorana na Spodnjem trgu obnovljena, se je gledališče malokrat napolnilo, pa čeprav je bilo, na primer, gostitelj gorenjskih gledaliških skupin. Tudi na podelitvi Severjevih nagrad lani novembra je bila dvorana bolj prazna kot polna, pa čeprav je imela imenitna Jer-ca Mrzel še'imenitne j še »zborovanje«. Vse do novega leta se na odru ni dogajalo skoraj nič. Načrti so seveda bili. Novembra Je zveza kulturnih organizacij Škofja Loka vendarle uspela dobiti strokovno sodelavko za gledališče. »Kot bi začeli znova,« je povedala Minka Mlakar, organizacijski vodja Loškega odra. » Umetniški svet je sicer predvidel dve premieri, pa je nastala le ena. Še lani je bilo bolje — Beraška opera in monodrama Zgodbe Petra Fuleža. Za- čelo se je z novoletno predstavo za otroke, nato pa naj bi začeli igrati Žmavčevo Podstrešje. Pa se je začelo zatikati, režiser Re-gouc je resno zbolel, tako da se je vse skupaj zavleklo tja v marec, ko se gledališka sezona že izteka. Opustiti smo morali tudi Goldonijevega Lažnika, saj je zbolel tudi režiser Peter Jam-nik.« Toda vendarle. Čeprav velja, da ena lastovka še ne prinese pomladi, pa so to sezono v Loškem odru luči v dvorani gorele vsaj za trideset gledaliških predstav. Izgleda pa, da je Podstrešje očitno tako resno delo, da ni zagrelo ljudi in so ob premieri imeli le še tri ponovitve. »Uspelo pa nam je privabiti druga gledališča,« pravi Mlakarjeva. »Ločani radi gledajo jeseniške gledališčnike, do zadnjega so napolnili gledališče tudi ob gostovanju Šentjakobskega gledališča, saj so se hoteli smejati Švejku. Kar 1200 obiskovalcev je bilo na šestih predstavah. Zdaj je jasno, da smo za obuditev škofjeloškega gledališkega dogajanja izbrali verjetno napačno predstavo. Ljudje danes bolj iščejo razvedrilo kot pa resnejše teme. Goldoni bi bil primernej- Tudi nedavno občinsko gledališko srečanje je minilo za Loko domala neopazno. Kako naprej? Umetniški gledališki svet še ni ocenil te sezone in še ni sprejel programa za naprej. »Vendar pa se obrisi bodočega dela že kažejo. Potrebujemo samo eno uspešnejšo predstavo z domačo gledališko družino, pa bo led, ki se je naredil čez odnos do gledališča, prebit. Gledališka družina je velika, seznam takih,, ki so kdaj igrali, je zelo dolg. Tudi med mladimi je veliko takih, ki bi krepko popri-jeli za delo. Tudi med delovnimi organizacijami je zanimanje za gledališče. Letos je bilo ob 8. marcu kup gledaliških predstav za kolektive, seveda ne z domačo predstavo. Za naslednjo sezono bomo že lahko razpisali gledališki abonma in bomo že na začetku predstavili program, vse bo drugače,« je prepričana Mlakarjeva. Vendar pa ni rečeno, da se mora gledališče dogajati prav medjgledališkimi stenami. Ko se bo maja ali morda junija ogrelo, se bo kaj zanimivega dogajalo tudi v Puštalskem gradu. S Prešernovim gledališčem Kranj je že dogovorjeno za gostovanje z Molierovim Žlahtnim mešča- Skratka — na Loškem odru se je začelo premikati. Ali bo otoplitev ogrela gledališko veselje, ki je bilo toliko časa nekje pod pepelom, je težko napovedovati. Nekaj volje se v Škof j i Loki že kaže. L. M. Glasbena šola Škofja Loka SIJAJNI MLADI GLASBENIKI k°lja j ra ~~ 1*™» mesta na republiškem tekmovanju, prva mesta (in eno drugo) na zveznem v Dubrovniku. S temi uspehi glasbena šola ^ka dokazuje, da ob uspehih iz preteklih takšnih tekmovanj uspeva še naprej vzdrževati imeniten glasbeni pouk — ob sijajnih glasbenih pedagogih seveda. ia so se marca sijajno odrezali ^ repubr • glasbene šole škofja Loke ^tek em tekmovanju v Titovem Velenju in tudi na 16. zvez-^a2aij jPVanJu v Dubrovniku minuli teden so med 1500 udeleženci fjju na kj aj znajo. Mladi škofjeloški glasbeniki so tekmovali v igra-^ na ?V-r 'n V dven komornih skupinah — trio flavt in trio kitar. P jini je prinesel nagrado — dve prvi in eno drugo. $i z bUsJčJ?0*1* ~ Jana, Ana in Liza,učenke Drage Ažmanove.so •^iladih i**m nasU)pom >»a zveznem tekmovanju jugoslovanskih n glasbenikov prislužile prvo mesto. — Foto: Gorazd Šinik ^n N Ka°an °ila odlicna 13-letna Andreja Markun, učenka prof. Ja-j &>rijj n v as.na Je že v Titovem Velenju pokazala, da je v svoji ka-tiiStr0ea t ^ša; na zveznem tekmovanju pa je bila še boljša, saj ji BS* EdK*"^* od 100 možnih točk prisodila kar 94,8. Mlada pia-m^ kl ° ■ razPoložena in pripravljena v dosti slabših razmerah Vj^banj-p1") sijajno odigrala raznovrsten obvezen program s VSk*h skifacna' Havdna, Debussvja, Chopina in enega od jugoslo-Hj da adateljev. Jasna, ki se uči klavir šesto leto, je dokazala, •to p SUvereno obvlada instrument, pač pa tudi vse potrebno znajti s*ne ^^ajo različni stili in obdobja, v katerih so bile skladbe šjMja) x* NJen nastop je bil tako bleščeč, da je požela nedeljiva pri-^rehr.?S^^a'a Pa Ji Je tudi naša znana pianistka Dubravka Tom-u°tnjakova. j^ge^A?611 -ie bil tudi nastop tria flavt, ki ga sestavljajo učenke ^tletn n°ve Jana Čadež, Ana Kavčič in Liza Hawlina. Komaj ' lSrale f deklice, ki se šele drugo leto uče flavto, so več kot odlično ytekrnovalni program. Že na republiškem tekmovanju v Ti-elenju so gladko zmagale, v Dubrovniku pa je bil njihov ^JAKOPIČEVA NAGRADA_ »I* tejj^^ANA — V ljubljanski Moderni galeriji so v začetku §& rJU ia s*°vesno podelili letošnjo Jakopičevo nagrado akad. j, stoiet.n grafiku Vladimiru Makucu. Slikarstvo od začetka te-t^a iri grafika pomagata optično posvajati različne kra-či^sloV' prisPevata k zavedanju o različnih krajinskih kvali-L'.Urnetenskega prostora, je v nagovoru povedal dr. Peter Kre-0 *2virn°iftni zgodovinar. Med tiste, ki so prispevali eno naj-*B 6Ra 'n kvalitetnih slikovnih vizij krajinskega okolja, iz C^tnit0 izšli- sodi tudi 8rafik Vladimir Makuc. Od leta 1984 fS^*ni ukvarja tudi s kiparstvom, s tridimenzionalnimi proučitvami, kar zaokroža njegov bogat likovni opus. glasbeni nastop v njihovi kategoriji prav tako brez konkurence. Ob nadarjenosti za glasbo in pridnosti je za takšne uspehe prav gotovo potrebno nemalo pedagoškega truda. Nič drugačen ni bil tudi nastop tria kitar, ki ga sestavljajo Jan Milj kovic, Uroš Rakovec in Denis Kokalj pod pedagoškim vodstvom Uroša Lovšina. Fantje so se že na republiškem tekmovanju izkazali s prvim mestom, na zveznem tekmovanju pa so odnesli drugo nagrado, prva pa sploh ni bila podeljena. S temi uspehi so učenci škofjeloške glasbene šole znova pokazali, da sodijo med najuspešnejše med glasbenimi šolami pri nas. Samo v zadnjih šestih letih so na zveznih tekmovanjih osvojili deset prvih mest, da drugih in tretjih niti ne naštevamo. Sedanja generacija torej nadaljuje tradicijo najboljših mladih glasbenikov, ki so kdaj hodili v to šolo, mnogi med njimi so izbrali tudi poklicno glasbeno pot. Vrsta odličnih pedagogov v tej šoli pa dokazuje, da se da z dobrim delom od mladih glasbenikov izvabiti najboljše. L. M. Prešernovo gledališče Kranj GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME Kranj — Jesihova burka Triko je ena od najbolj odmevnih predstav, ki je doživela krstno izvedbo v Mali drami SNG Ljubljana. Ljubljančani jo bodo uprizorili za abonma petek I in za izven. Drevi bo ljubljanska Drama uprizorila v Prešernovem gledališču »enodejansko burko« dramatika Milana Jesiha TRIKO. Predstava je doživela krstno izvedbo v Mali drami SNG Ljubljana v sezoni 1985/86. Milan Jesih se je pred dobrim desetletjem uveljavil kot avantgarden ter istočasno skrajno komunikativen avtor, saj so se njegove uprizoritve ponavljale skozi več sezon. Režiserjev asistent uprizoritve Peter Povh je ob premieri zapisal, da je Triko » ... po svojih lastnostih res igra v vsej najžlahtnejši vsebini, ki jo nosi ta beseda. To je visoka igra besed, ki v medsebojnih zvezah in razvrstitvi ter neizčrpnih in vedno na novo ponujenih možnostih, ne pustijo do diha bralcu, še manj pa gledalcu v gledališču. Neusmiljeno in neprestano izvablja krohot in smeh.« Predstavo so oblikovali režiser Jurij Souček, scenograf Darko Pokorn, kostumografka Tanja Grosman, glasbenika Uroš Rojko in Borut Lesjak, koreograf Janez Mejač in lektorica Nada Šumi. Igrajo: Katja Levstik oziroma Marjana Brecelj, Zvezdana Mlakar, Dare Valič in Marko Okorn. Predstava je namenjena zadnjemu letošnjemu abonmaju za red petek I. V naslednjem tednu pa bodo v okviru abonmaja gostovali še celjski gledališčniki s komedijo W. Shakespearea Kar hočete. POPRAVEK V podpisu pod sliko pevskega zbora v prejšnji številki je napaka. Komisija je razglasila za najboljšega mladinski zbor OŠ Matije Valjavca iz Preddvora pod vodstvom Irene Vari in ne otroški zbor, ki ga vodi Albert Zupane, dolgoletni organizator pevskih revij v Preddvoru. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše se z likovnimi deli predstavlja akad. slikar Andrej Pavlic. V Mali galeriji je odprta razstava Arheološko najdišče Ajdna. V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava OHO v Kranju, ki jo je pripravil SKK. V galeriji v Tavčarjevi ulici 43 razstavljata akad. slikarki Ružica Beba Pavlović in Dilista Vujović. JESENICE - V gledališču Tone Čufar poteka XIV. mednarodni festival amaterskega filma. Projekcije filmov so danes, v petek, ob 16. in 19. uri; jutri, v sob^o, ob 15-30 bodo predvajali najboljše športne in planinske filme, ob 18. uri pa bodo podelili nagrade najboljšim filmom in zavrteli nagrajene filme. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik akademskega slikarja Sergeja Andreevskega. RADOVLJICA — Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v galeriji Šivčeve hiše razstave slik, risb in kolažev akad. slikarja Franca Vozla. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del Zdenka Huzjana. V galeriji ZKO — Knjižnica je še odprta razstava likovnih del Pavla Lužnika. V sredo, 22. aprila, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja Viki Grošelj predaval o prostranstvih črnega granita. V dvorani Loškega odra bo v sredo, 22. aprila, gostovalo Prešernovo gledališče Kranj z Državnim lopovom. Predstavi bosta ob 16.30 in ob 19.30. TREBIJA —Dramska skupina KUD Boštjan Jezeršek iz So-vodnja bo v nedeljo, 19. aprila, ob 16. uri. v dvorani Gasilskega doma na Trebi j i uprizorila igro Cvetje hvaležno odklanjamo avtorjev N. Barrasha in C. Moora. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja član Društva likovnih umetnikov iz Ajdovščine Zdravko Ergaver. TRŽIČ — V Paviljonu NOB in v Kurnikovi hiši razstavlja olja tržiški slikar Vinko Hlebš. Razstavi sta odprti vsak dan razen ponedeljka med 17. in 19. uro. LJUBLJANA — V ljubljanski Nami, Salon pohištva Brest — Cerknica, je odprta razstava likovnih del likovnih ustvarjalcev — ljubiteljev iz Cerknice. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava sodobne makedonske karikature. KRANJ — V začetku tega tedna je bil v glasbeni šoli Kranj koncert Capelle Carniole, ansambla kljunastih flavt, ki v slovenski glasbeni reprodukciji zapolnjuje vrzel pri izvajanju stare glasbe in glasbe s kljunastimi flavtami. Ansambel vodi Klemen Ramovš, člana pa sta Mateja Bajt in Uroš Poljšak iz Ramovševega razreda kljunastih flavt radovljiške glasbene šole. — Foto: G. Šinik JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA OTROŠKEGA EKSLIBRISA Komenda—Moste — V sredo, 22. aprila, bo v osnovni šoli Ko-menda-Moste letošnja jugoslovanska razstava otroškega eksli-brisa. Na natečaj, razpisan jeseni v Pionirju, so se oglasili mladi iz sto desetih šol iz vse Jugoslavije. Žirija je izbrala najboljše ek-slibrise za razstavo in za katalog. Motivi so kaj različni, povezani pa so z ustvarjalcem, saj gre za ustvarjalčeve konjičke, ljubezen do narave, športa in rodnega kraja, za poklicne želje itd. Srečanje jugoslovanskih ekslibristov je v tej šoli že peto po vrsti. Tanja Mezga Pred koncertom BURNING SPE AR Winston Rodnev oziroma Burning Spear se je reggaeju zapisal že davno. Poznanstvo z Marlevom ga je pripeljalo do producenta Coxsonne Dodda, ki mu je omogočil snemanje prve male plošče Door Peep. Počasi je prihajal uspeh, za katerega so bile v začetku zaslužne predvsem pesmi tipa Slaverv Days in Ethiopia Live It Out. Bolj kultna osebnost kot glasbenik komericalnih razsežnosti se je v začetku sedemdesetih let nenehno prebijal in dokončno prebil iz širše anonimnosti. Posebno vlogo je imel pri tem album Marcus Garvev, ki je še posebno uspel v Veliki Britaniji. Spearu so se leta 1975 pridružili Ruby, Willington in Hines in rezultat je bila nova velika plošča Dry and Heavy. Leto kasneje je sledil prvi obisk Velike Britanije in prva dva koncerta v Londonu ... Za Burninga Speara velja, da s svojo glasbo vedno znova preseneča, kar še posebno dokazuje njegovo zadnje, lansko glas-berio delo People Of The VVorld. Ob pravi suši reaggae koncertov pri nas bo Burning Spear v ponedeljek, 20. aprila, ob 20. uri v hali Tivoli zagotovo dobrodošel gost! Vine Bešter _FILMSKO GLEDALIŠČE_ Prihodnji teden bo v okviru filmskega gledališča v gorenjskih kinematografih na sporedu izraelski film Za rešetkami. V kinu Dom Kamnik bo na sporedu v ponedeljek, 20. aprila, ob 18. in 20. uri, v torek, 21. aprila, ob 20. uri v kinu Tržič, v sredo, 22. aprila, ob 20. uri v kinu Železar na Jesenicah, v četrtek, 23. aprila, ob 20. uri pa v kinu Center v Kranju. Za rešetkami je zgodba o prijateljstvu, strasti in ljubezni. Zgodba, ki se odvija v okrutnem ambientu avtentične izraelske kaznilnice, za rešetkami katere so se tudi v resnici dogajale podobne drame, ko so se v istem prostoru znašli izraelski zaporniki, v glavnem kriminalci, in palestinski borci. Film pripoveduje o sodelovanju arabskih in izraelskih zapornikov v eni od številnih izraelskih kaznilnic. Zanimivo je, da je pobuda za ta film prišla prav od Izraelcev, s strani, ki je nihče ni pričakoval. Režiser filma Uri Barbash pravi, da je njegov film optimističen, kajti, če živite na Bližnjem Vzhodu, človek mora biti optimist, hkrati pa zelo realističen. Film je dobil posebno nagrado Fipresci na beneškem festivalu leta 1984, 7 nagrad izraelske Akademije, potegoval pa se je tudi za oskarja. (^mssgojj©3snGLAS 6. stran. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 17. APRILAJ9?! Domači zdravnik Smreka, jelka Zdravilni deli rastline: Spomladi nabiramo mlade brste, dokler so še na pol pokriti z rjavimi luskolisti. Taki brsti se dajo med prsti zmleti in zelo dišijo po balzamu in smoli; so grenkega, smolnatega, rezkega okusa. Smolo in dorasle iglice nabiramo od junija do avgusta. Mladi brsti, spomladanske in tudi dorasle iglice v shrambi hitro izgube vitamin C, ki ga imajo razmeroma veliko. Pri prelivu za čaj, četudi iz sveže nabranih brstov in iglic, se tudi izgubi do 50 odstotkov vitamina C. Še večja je izguba, če brstov Svet na zaslonu **& Valondovo 87, festival narodne glasbe, vključitev v prenos Zagreb I. program 9 00 |Zbor iz šolskega programa * Poročila •30 Izbor iz programa plus °0 Poročila 05 TV koledar 15 Narodna glasba g 45 Sedem TV dni "30 Vaterpolo: Partizan — .a Kotor, prenos 18 30 Medtem, dokumentarna . oddaja '9 30 TV dnevnik '0.15 Boljše življenje, « humoristična serija «|I 05 Beg, ameriški film «55 TV dnevnik 2310 Nočni program - lepo ie leteti 5UA 19. aprila 915 Poročila 3 20 Živ žav, 15. del Risanke. . Indijanske legende !"'5 Lutke in lutki ,u-20 Fračji dot, ponovitev 10 . del ameriške nanizanke lu-*5 V pričakovanju jutrišnjega dne, ponovitev 2. d ela . ameriške nadaljevanke 11 25 Šopek domačih. 11. U cc oddaia 13 iS Pr°Pagandna oddaia ■j55 Kmetijska oddaja IJOO Poročila 3 35 Malu, 12 del brazilske t**, nadaljevanke 16 30 DP v odbojki (ž), reportaža 1ftcr> 'z Maribora D 50 Prostor na soncu, ameriški film 18 45 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 19 00 Danes Kino, Turistični - nagelj — neža 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 M Krleža - I Štivičic Potovanje v Vučjak, 12. del nadaljevanke TV Zagreb 21.00 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo, 1 oddaja 22 30 Poročila Oddajniki H. TV mreže 8 55 Poročila 9 00 Danes za jutri — Oddaje za JLA in igrani film 12.00 Oddaja resne glasbe 19 30 TV dnevnik 20 00 Zasledovalci, poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 2105 Fannv in Aleksander, 4 — zadnji del serijskega filma 22 30 Dokumentarna oddaja 23.10 Mali koncert 23 30 Poezija TV Zagreb I. program: 9.45 955 11 00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.15 17.10 1855 19.30 20.00 20.50 21.35 21.55 22.40 23.10 Poročila Jasenovac: Komemoracija ob 42-letnici preboja taboriščnikov, prenos Otroška matineja Kmetijska oddaja Družinski magazin Profesionalna orientacija, izobraževalna oddaja »Automan«, 1. del serijskega filma Nedeljsko popoldne Nepremagljivi VU-DANG, kitajski film Fračji dol, risana serija TV dnevnik A. Marodič: Pisma, nanizanka TV Ljubljana Cirkus 7 mladih, zabavno-glasbena oddaja TV dnevnik Športni pregled Ljubezen na potovanju, potopisna reportaža Poročila PONEDELJEK 20. aprila 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Agatha, angleški film 17.00 TV mozaik — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Radovedni Taček, 8. oddaja — »Knjiga« 17.40 Pamet je boljša kot žamet 17.45 Zadnje poletje otroštva, 3. del nadaljevanke TV Novi Sad 18.15 Naša pesem, 8. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 A. Hailev. Močno zdravilo, 3. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Aktualno: Pogovor s predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom 22 00 TV Dnevnik 22.15 Jugoslovanska teveteka Oddajniki II. TV mreže 16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17.30 Grimmove pravljice, otroška oddaja 17.45 Igrarije, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanja politika 20.30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Domači kino: Ritmus 34, češkoslovaški film 22.35 Znanost TV Zagreb I. program: &il i um Arr,^0" dan — Beatlesmanija je komedija. Film so posneli v Prvi k V ^asu- ^o so dekleta norela za Beatlesi. Ko so imeli PhŠi cert v Združenih državah, so dekleta storila vse, da bi na \jd V n''novo bližino. Zaradi vstopnic za koncert so pozabila 9'asbe 08 *ante' stars« Film, poln smeha in dobre ameriška pravica prihaja iz Amerike T0 IUdi film Šakal ob , nHadfi i* teoa l eh'kanke Ubijalec je drugi šerifov pomočnik Jeff, a obrrf napeta kriminalka. Joe, bivši policaj, pride na dopust v rr,uHe|n' puščavski predel, kjer je priča brutalnega umora hče ne verjame. Joe se odloči, da bo razkrinkal Šakale. I u °b nemalo žrtvah tudi uspe Mar°**n<:8 *e an9'eska komedija o lepi in mladi zdravnici Evi Vemlni' k' dela v regrutnem oddelku. Zgodi se, da ob vojako-°d Zfjn8Dadu na tri vaščanke hočejo sodniki vojnega sodišča ru e Vn'ce zvedeti za njeno strokovno mnenje o tem prime sUaiV| *8upajo, da lahko v neki odročni kasarni raziskuje sek-Z(jr n°st italijanskih vojakov. S tem.se začne avantura mlade g0v Vn,c« V kasarni je tudi polkovnik, čudak, ki ga hoče nje-korr, a01.8019 na vsak način narediti za generala. Skozi vrsto stan 'n situacij, tudi s pomočjo zdravnice, polkovnik res po-rtosj* 9enara|. zdravnica pa ugotovi, da v življenju ni le zna-T, ln Predanost delu, temveč tudi radost. uPraV' '^ra v k'nu center v Kranju pričakovani filmTop gun. V ' Pravijo, da bo na sporedu, dokler bo zanj zanimanje. 8 25 Poročila 8 30 Grimmove pravljice, otroška oddaja 8.45 Igranje, otroška oddaja 9 00 TVvšoli 1030 Poročila 10 35 TVvšoli 12.30 Poročila 14 30 Prezrli ste, poglejte! 16 00 Dober dan, šport 17 10 Kronika Bjelovara in Varaždina 17 30 Grimmove pravljice, otroška oddaja 17 45 Igrarije, otroška oddaja 18 00 Narava in človek, izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18 40 številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20 00 E Kishan: Varovanec, nemška TV drama 21.15 Svetovni izziv, francosko-kanadska dokumentarna serija 22.05 TV dnevnik 22.25 Hit meseca 23.25 Poročila TOREK 21. aprila 10.00 Prometna vzgoja 10.10 Zemljepis 10.30 Kraško podzemlje 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Angleščina VII. 11.35 Francoščina VI. 16.25 TV mozaik — Šolska — ponovitev 7 30 Poročila 7.35 Tedenski zababnik, 5. oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 O Nagel: Pot navzdol, nemška drama 21.45 Propagandna oddaja 21.50 Integrali 22.30_TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17 10 Kronika Osijeka 17.30 Mah svet, otroška oddaja 18 00 Izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18 40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 19 10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Saksonski sijaj in pruska slava, serijski film 21.40 Teme in dileme, kontaktni magazin 23 15 TV dnevnik 23.25 Via satelit SREDA 22. aprila 10.00 Mostovi 10 30 O Nagel:Pot navzdol, nemška drama 16.55 TV mozaik-ponovitev 17 25 Poročila 17.30 B. A. Novak: V ozvezdju postelje, predstava PDG Nova Gorica 18.20 Skrivnosti morja XI. Toplokrvne živali globin, 1. del 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Dokumentarec meseca: Čez 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Film tedna: Cal, angleški film 22.30 TV dnevnik 22.45 Videogodba Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Angleščina VII 18.00 Francoščina VI 18.30 Mostovi Hidak 19.00 Rezerviran čas 20.00 Plav off v košarki — 2. tekma finala, prenos 21.30 Ko se korenin zavemo: Boj za življenje, 12. epizoda dokumentarne serije TV Zagreb I: program: 8.25 Poročila 8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.00 Prezrli ste, poglejte! 15.00 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativno-mozaična oddaja 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Oliver Tvvist, otroška serija 18.00 Družina, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanstveni TV forum: Prestopništvo mladoletnikov 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Velesejemski TV biro 22.00 Umetniški večer: Večer z Miro Stupico TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.10 Prezrli ste-poglejte! 14.55 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativno-mozaična oddaja 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 18.00 Družina, izobraževalna oddaja 1830 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 1910 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Gibljive slike: Črni Peter, češkoslovaški film 22 30 TV dnevnik 22.55 Radar, zabavno glasbeni program 23 55 Poročila ČETRTEK 23. aprila 10.00 Kaj je film: Zvok v filmu 11.00 Izseljenci, švedski film 16 40 Šolska TV -ponovitev 17 55 Bilo je... A. Foerster: Gorenjski slavšek 18 25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19 00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 G Torrente Ballester: Sonce in sence, 10. del španske nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Mir in razorožitev: Spreobrnitev (Švedska) 18. zadnji del dokumentarne serije OZN Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča 20.30 Poročila 20.40 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.55 Velesejemski TV biro 21.10 Dokumentarni večer: Porota 22.40 Čas knjige TV Zagreb I. program 18.40 Številka in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 ZIP - politični magazin 20 55 Izbrani trenutek 22 35 TV dnevnik 22.55 Via satelit 23.25 Poročila PETEK 24. aprila 10.00 Tednik 11.00 Dokumentarec meseca: Čez 11.40 Svet na zaslonu 12.20 G Torrente Ballestei: Sonce in sence, ponovitev 7. dela španske nadaljevanke 15.05 Tednik 16 05 Dokumentarec meseca: Čez 16.45 Svet na zaslonu 17.25 Poročila 17.30 Makedonske ljudske 17.50 Fračji dol, 11. del ameriške nanizanke 18.15 Več veselja z vrtom, 1. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 E. Govvans: Srce gorate dežele, 4. del novozelandske nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Po sledovih Slovencev v svetu VIII.: Delavci vseh dežel, 1. del 21 45 SZDL za družbo 21. stoletja (okrogla miza v uredništvu Dela) 22 25 Propagandna oddaja 22.30 Poročila 22.35 Identifikacija ženske, italijanski film Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17 10 TV dnevnik 17 30 Šaram - baram, otroška oddaja TV Skopje 18 00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19 00 Piknik v Rogaški slatini 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert OSF, prenos iz CD 22 05 Mikronezija — vet. ovi spremembe, kanadski film 22.55 En avtor - en film TV Zagreb I. program 8 20 Poročila 8.25 Šaram - baram, otroška oddaja TV Skopje 8.55 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 13.45 Prezrli ste- poglejte! 15.00 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativno mozaična oddaja 17.10 Kronika Reke 17.30 Šaram -baram, otroška oddaja TV Skopje 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Močno zdravilo, serijski film 21.05 Ikarov let — kviz 22.05 TV dnevnik radio žiri 8.25 Poročila 8.30 Smogovci, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVv šoli 12.30 Poročila 13.55 Prezrli ste poglejte! 14.55 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativno-mozaična oddaja 17.10 Kronika Splita 17.30 Smogovci, otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98.2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz _Nedelja, 19. aprila 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Zdravstveni nasveti 10.00 Oddaja za ljubitelje psov (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute z? šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi _Torek, 21. aprila 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Taborniške novice 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Inovator meseca ( —) Samorastnik Peter Jovanović 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice _Četrtek, 23. aprila 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Problemi prevoza v Selški dolini 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Glasbena oddaja z Vladom Kreslinom 18.00 Novice in dogodki — Novosti v bančnem poslovanju RADIO PETEK, 17. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - Marijan Lipovšek: Mladinske pesmi za klavir -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? — 11.35 S pšesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Vedri zvoki - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obve stila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije — 14.30 Človek in zdravje - 14.05 Iz sveta pravljic in fantazij — 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Glasba starih mojstrov — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program lodije gram 00.05-4.30 Nočni pro-glasba TOREK, 21. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji p.ogram -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja — 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno — Diane Niatum: Pesmi - 23.05 Operetna glasba -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA. 22. aprila pasmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba — 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovske pesmi slovenskih skladateljev - 19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert za besedo - Labrador - 21.05 George Gershvvin: odlomki iz oi-pere Porgy in Bess - 22.30 Zimzelene melodije — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz za vse : rezerva - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 23. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje — 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo — 11.35 S Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Znane nelodije - 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melo dije — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 18. aprila Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio jutri -16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 18.00 škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše -20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 19. aprila Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljka matineja - 11.00 — 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice -20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 20. aprila Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma — 8.40 Izberite pesmico - 11.05 Ali poznate? — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Od melodije do melodije - 13.35 Ponedeljkov križemkra- — 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus — 21.05 Orkester leipzi-škega Gevvandhausa in dirigent Kurt Masur - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene me- KRANJ CENTER 17. aprila: amer. akcij, film TOP GUN ob 16., 18. in 20. uri, 18. aprila: amer. akcij, film TOP GUN ob 16., 18. in 20. uri, pre miera amer. krim. filma ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 22.. uri, 19. aprila: slov. mlad film SREČNO, KEKEC ob 10. uri, amer. akcij film TOP GUN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. komedije NORI DAN - BEAT LESMANIJA ob 21. uri, 20., 21. in 22. aprila: amer. akcij, film TOP GUN ob 16., 18. in 20. uri, 23. aprila: amer akcij, film TOP GUN ob 16. in 18. uri, izrael. barv. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 17. aprila: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 16., 18. in 20. uri, 18. aprila: hongk. film VELIČASTNI ob 16 uri, amer. fant. film NOČ KOMETA ob 18. in 20. uri, 19. aprila: ital. akcij film BOMBARDER ob 14 uri, amer. fant. film NOČ KOMETA ob 16. in 18. uri, premiera ital. erot. komedije IM POTENCA ob 20. uri, 20. aprila: amer. film STAR 80 ob 16., 18 in 20. uri, 21 .aprila: amer. glasb, spektakel PLESALCI ZA PRVO MESTO ob 16. in 18. uri, amer. ljub. film STAR 80 ob 20 uri, 22. aprila: nem. erot. film BRUNHIL DA IN KRIMHILDA ob 16., 18 in 20. uri, 23. aprila: ital. erot. komedija IMPOTENCA ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK DOM 18. aprila: amer. glasb, film NAJSTNICE ob 16. uri, kanad. akcij, film BOKSAR ob 18. in 20. uri, premiera ital. erot. filma IMPOTENCA ob 22. uri, 19. aprila: hongk. karate film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 15 uri, kanad. akcij, film BOKSAR ob 17. in 19. uri, premiera amer. ljub. filma STAR 80 ob 21. uri, 20. aprila: izrael. film ZA REŠETKAMI ob 18. in 20. uri, 21. aprila: amer. srh Ijivka NOČ ČAROVNIC II. ob 18. in 20 uri 22. aprila: amer fant. film NOČ KOMETA ob 18. uri, amer. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 20. uri TRŽIČ CERKLJE 17. aprila: ital. akcij, film BOMBARDER ob 17 uri, amer. krim. film ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 19. uri, 18. aprila: franc. komedija ČAS PRVE LJUBEZNI ob 20. uri DUPLICA 18. aprila: amer. krim. film ŠA KALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 20. uri, 19. aprila: franc. komedija ZELJNA TA JUHA ob 15. uri, amer. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 17. uri, amer. krim. film ŠAKALI — AMERIŠKA PRAVICA ob 19.30 in 21.15, 20. aprila: amer. akcij, film BOKSAR ob 18. in 20 uri. 21. aprila: kanad. akcij, film BOKSAR ob 18. uri, izrael. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 22. aprila: grški erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. uri, 23. aprila: amer. akcij. krim. film KOBRA ob 18 in 20. uri 18. aprila: ital. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. uri, ital. erot. komedija IMPOTENCA ob 20. uri, 19. aprila: hongk. film VELIČASTNI ob 15. uri, franc. film NEDOTAKLJIVI ob 17. in 19. Uri, 22. aprila: amer. komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20. uri, 23. aprila: amer. ljub. film MOJA AFRIKA ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR JESENICE PLAVŽ 18. aprila: hongk. film BOŽJI OKLEP ob 18. in 20. uri, 19. aprila: hongk. pust. film BOŽJI OKLEP ob 16. in 18. uri, grški erot. film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 20. aprila: franc. komedija PO PRVI UUBEZNI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 17. aprila: amer. akcij. krim. film KOBRA ob 16., 18. in 20. uri, 18. aprila: amer. krim. film KOBRA ob 16. in 18. uri, premiera amer. komedije NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 20. urL 19. aprila: franc. komedija UČITELJ ob 10. uri, amer. krim. film KOBRA ob 16., 18. in 20. uri, 20. aprila: franc. film NEDOTAKLJIVI ob 16. in 18. uri, amer. ljub. diama MOJA AFRIKA ob 20. uri, 21. aprila: franc. film NEDOTAKLJIVI ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 20. uri, 22. aprila: amer. ljub. film STAR 80 ob 16. in 18. uri, izrael. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 23. aprila: amer. krim. film ŠAKALI -AMERIŠKA PRAVICA ob 16., 18. in 20 uri 17. aprila: ital. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. uri, 21. aprila: amer. komedija NORI DAN - BEATLESMANIJA ob 19. uri RADOVUICA 17. aprila: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 18. aprila: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. uri, amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 20. uri, 19. aprila: amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 18. uri, amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 20. in 22. aprila: franr. film PRINCEZA Z ASFALTA ob 20. uri, 21. aprila: amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 20. uri, 23. aprila: amer. film ROCKY IV. ob 20. uri BLED 17. in 19. aprila: amer. film ELEKTRIČNE SANJE ob 20. uri, 18. aprila: amer. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. in 20. uri, 20. in 21. aprila: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 22. in 23. aprila: amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 20. uri _BOHINJ_ 17. aprila: franc. film BETI BLU ob 20. uri, 18. aprila: amer. film ELEKTRIČNE SANJE ob 20. uri, 19. aprila: amer. pust. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. in 20. uri, 23. aprila: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 17. aprila: amer. krim. film BOTER II ob 19. uri 18. aprila: ital. erot. film LETEČI SEKS ob 20. uri, 19. aprila: franc. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 18. in 20. uri _POLJANE_ 17. aprila: franc. komedija MAŠ-ČEVANJE PERNATE KAČE ob 19. uri, 19. aprila: amer. avant. film GOONIES ob 17. uri _ŠKOFJA LOKA 17. aprila: ital. erot. film LETEČI SEKS ob 18. in 20. uri, 18. in 19. aprila: amer. krim. film BOTER II ob 16. in 19. uri ŽIRI 18. in 19. aprila: amer. glasb, melodrama OBJEMI ME STRASTNO ob 20.30, (19.4. ob 18. uri), 21. aprila: amer. krim. film LASER SMRTI ob 20.30, 24. aprila: amer. srhljivka GREMLINI ob 20.30 ©MiMSMMEUGLAS 8. STRAN. OBVESTILA, OGLASI PETEK, 17. APRIIAJ151 NA 26. MEDNARODNEM SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA OD 10.—20. APRILA V KRANJU OBIŠČITE VELIKI RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR kranj RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: • malo mehanizacijo za kmetijstvo • vrtnarsko in gozdarsko orodje • zabitno obleko za gozdarje • krožne in verižne žage • gradbeni in izolacijski material • električno ročno orodje • varilne aparate • belo tehniko, akustične aparate • male gospodinjske aparate in drugo blago za široko potrošnjo INOZEMSKA ZASTOPSTVA — KONSIGNACIJE • VOLVO, hidravlični motorji • BELZER, specialno ročno orodje • REMS, ročno navojno orodje • VVIKUS, bimetalni tračni listi • SANDVIK, gozdarsko in vrtnarsko orodje • ALKO, motorne in električne kosilnice • ALKO-POLAR, toplotne črpalke • MARMORBAU, sistemski kamini IZKORISTITE MOŽNOST ZA UGODEN NAKUP PROIZVAJATE DOBER IZDELEK? IMATE NA POLICAH KVALITETNO BLAGO PO UGODNIH CENAH? PRIPRAVLJATE PRODAJNO AKCIJO? NUDITE KVALITETNE STORITVE? ORGANIZIRATE PRIVLAČNO PRIREDITEV? ŽELITE MED GORENJCI USTVARITI DOLOČENO MNENJE O VAS? Pridružite se tistim, ki vedo, da je eden od pogojev za uspešno trženje na Gorenjskem tudi objavljanje v Gorenjskem glasu. V ekonomski propagandi ČP Glas na Cesti JLA 16 v Kranju bomo veseli vašega obiska ali telefonskega klica na številki 23-987 ali 28-464! (smmmm^iGLAS ^»—J Prijetna presenečenja, že ob nakupu! 14. 4.-30. 4. ^X Za nakupe nad 300.000 din brezplačen prevoz in nagradno rebanje: 13. maja v Metalkini blagovnici v Kamniku na vas čakajo mešalec, samokolnice, gradbeno orodje in drugo. Gradbeni in izolacijski material ter stavbno pohištvo Veliko izdelovalcev, med drugimi: Izolirka in Termika iz Ljubljane, IGM Zagorje, EKO Titovo Velenje, IGM Gradnja Žalec, Strešnik, Dobruška vas, Jedinstvo Krapina, Kovinoplastika Lož, Pionir Novo mesto in drugi. Ali tudi vas skrbi, kje boste dobili določen gradbeni material in ali ga bodo sploh imeli, ko ga boste potrebovali? Stopite najprej*v Metalko! Metalkina prodajna skladišča: _ (m) mBfnIKP Ljubljana, Topniška 9, tel.: 061/329-677, Domžale, Ljubljanska 63, tel.: 061/721-216,1 Mekinje pri Kamniku, Cankarjeva 1, tel.: 061/831-326, Ptuj, Rogozniška 7, tel.: 062/772-911 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 244. člena statuta občine Kranj je IS Skupščine občine Kranj na 180. seji dne 19. 2. 1987 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Cerkljanska Dobrava 1. • Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za gradnjo sedmih počitniških objektov pri naselju Cerkljanska Dobrava, ki ga je oktobra 1986 izdelal Domplan Kranj, številka projekta UD 235-20/85. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v prostorih Skupščine občine Kranj in v KS Zalog od 18. 4. 1987 do 18. 5. 1987. 3. V času javne razgrnitve bo v KS Zalog organizirana javna obravnava. Vsak občan ali organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost morejo dati v času javne razgrnitve pismene pripombe na osnutek ZN. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasni deski v KS Zalog. Številka: 350-05/1985-04 Datum: 14. aprila 1987 Predsednik IS Henrik Peternelj KOVINSKA BLED - Bl^V' Seliška c. 4/b objavlja prosta dela in nal£r ge: L VEČ KLJUČAVNIČAR^ 2. KV PLESKARJA Kandidati morajo izpolnJeV ti naslednje pogoje: n. pod 1.: poklicna šola kov" ske stroke in naj m8™ eno leto delovnih kušenj pod 2.: poklicna šola us» . zne smeri in najm8.^ eno leto delovnih kušenj Za razpisane delovne "al0^f. nudimo osebni dohodek v » šini od 200.000 do 270.000 o narjev. Pisne prijave z dokazili o polnjevanju pogojev p°šljl v 15 dneh od objave na £ slov: KOVINSKA BLED. liška c. 4/b BLED. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 244. člena statuta občine Kranj je IS skupščine občine Kranj na 46. seji dne 25. 3. 1987 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Exoterm 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Exoterm za območje DO Exoterm Kranj, ki ga je septembra 1986 izdelal Domplan Kranj, št. projekta UD 236-47/85. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v prostorih skupščine občine Kranj, v KS Struževo, v KS Naklo in v DO Exoterm Kranj od 18. 4. 1987 do 18. 5. 1987. 3. V času javne razgrnitve bodo v KS organizirane javne obravnave. Vsak občan ali organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost morajo dati v času javne razgrnitve pismene pripombe na osnutek. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v organizacijah in skupnostih iz 2. točke sklepa. Številka: 350-06/1985-04 Datum: 14. aprila 1987 Predsednik IS Henrik Peternelj MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno 'nt hitro izdelavo vseh vfS očal. Se priporoča. Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.. (064) 35-770 Nudimo več vrst ogled3'' garderobne stene, miz'c ' kotne letve ter več vrst okrasnih letev za uokviranje slik in gobelinov. Se priporočamo! PETEK, i 7. APRILA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN ©Q)miSIWIESGLAS RS KOM PAS «Šj JUGOSLAVIJA PRVOMAJSKI IZLETI PO DOMOVINI • TRADICIONALNO K0MPAS0V0 SREČANJE BOL NA BRAČU. • 'ri'd°3. 5. 1987 - 63.000 din iooV ^°'ranske9a jezera do Egejskega morja, 1. 5. do 4. 5. •887, letalo-avtobus. 74.000 din 30. 4. do 3. 5. 1987 P DUBROVNIK - 1 dan, 2. 5. 1987, letalo - avtobus, 24.500 • MEDENI TEDEN NA SV. ŠTEFANU - 26. 4. do 3. 5. 1987, »vse mladoporočence, letalo-avtobus, 90.000 din • Vojvodina — gurmanska tura, 1. 5. do 3. 5. 1987, Jj*>-avtobus, 69.000 din . • Bosna in samostani Srbije — avtobus, 25. 4. do 2. 5. 1987, ^23.000 din • Prvomajski praznik na Brionih. 30. 4. do 3. 5. 1987, 73.500 POČITNICE V TUJ9NI • C|PER (od 202.500 din dalje) • GRČIJA - KRETA (od 186 500 din dalje) • ŠPANIJA-PALMA DE MALORCA IBIZA (od H6.300 din dalje) 1 ^TUNIZIJA (od 135.FJ00 dalje) PRIPOROČAMO rS HIDROGLISERJEM K SOSEDOM, sob«3~~^avenna ~ R'm'm~~SaR Marino, odhod vsak petek in J p,pER. 30. 4., 5 dni ~- LIZBONA, 2. 5., 4 dni" — posebno letalo Dijeti v tujino: "- CARIGRAD, 23. ~~ DUNAJ, 25 4 T GRČIJA. 25. 4 6 dni 25., 27.4., 2. 5.. 3 dni,-29. 4'.. 4 dni 3 dni 4 dni; 10. 5., 17. 5., 21. 5., 5 dni; 2. 5. *eod 83.000 din dalje *T ANAT0LIJA—KAPADOKIJA, 26. 4.. 12 dni ~~ LIZBONA. 28. 4., 8. 5.. 5 dni - posebno letalo ^ JIM, 29. 4., 5 dni ^ PADOVA—RAVENNA—RIMINi—SAN MARINO, 1. 5., 3 dni - MOSKVA—EREVAN—TBILISI, 12. 5., 7 dni - PADOVA-BENETKE. 16. 5., 1 dan - KAIRO—LUX0R—ASUAN, 17. 5 , 9 dni ?? RAVENNA—RIMINI—SAN MARINO—BENETKE, 23. 5., 2 dni ~~ JORDANIJA—JERUZALEM — RDEČE MORJE, 29. 5., 8 dni -GRUZIJA, 4. 6., 12 dni ^ SIBIRIJA, 6. 7., 8 dni - NIZOZEMSKA EXPRES, 18. 7., 22. 8.. 8-dni ^ KRIŽARJENJE PO GORNJI VOLGI IN LETOVANJE V SOČIJU, " 31.7., 9 dni STROKOVNA POTOVANJA: - GRAZ, 27. 4., 28. 4., 2. 5., 1 dan - MILANO, »GEC 87«. 5. 5., 7. 5.. 3 dni "~ KOBENHAVN, Skandinavska razstava pohištva, 6. 5. ^ Oiisseldorf, »INTERPACK 87«, 13. IN 18. 5., 4 dni ~~ BOLOGNA, Usnjarski sejem, 14. 5., 2 dni ^ NURNBERG, Prvenstvo ZR Nemčije v friziranju, 16. 5., 3 dni ^ FRANKFURT,»Mi.;ro computer«, 18. 5.. 4 dni tSSEN, »GKV«, grafična razstava, 23. 5., 4 dni ^ KOLN. »INTERZUM«, 24. 5.. 4 dni ^ HANNOVER, »LIGNA«. 26. 5., 4 dni - FRANKFURT, »STREHA/STENA«. 27. 5, 3 dni dodaja domačih in mednarodnih železniških vozovnic: OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK (064) «* - 347, 25-761 JESENICE, Ulica Maršala Tita 18, tel. (064) 81 - 768. KRANJ, Koroška cesta 2, tel. (064) 28 - 473, Jp. Ljubljanska cesta 7. (064) 77 - 245 in 77 - 235 IVANJSKA GORA, Borovška 82. tel. (064) 88 - 162, 88 - 161 m 88-437 4 dni ^ -HJSKEGA 'N GOZDARSKEGA SEJMA KRANJU •^.^•Pravami in »troji na sejmu, ki zbujajo največjo zani-U °h«skovalcev. je razmetovalec sena. ki ga izdeluje Jo *«io Q r '* Dol Suhe 3 pri Rečici ob Savinji. Napravo odlikuje 0rYioPr*ktična izvedba in enostavno delovanje. Vse faze dela liti S°^a en motor moči 0.5 kw. Še posebej pa je treba ome-8o5'|aaj8 tak razmetovalec najcenejša tovrstna naprava v Ju "0|en ■ Bideriev razmetovalec sena se je že uveljavil med b&fjjpdrnl živinorejci. Predvsem zaradi odprave neprijetnih knL1*" *PravUanJu krme na senik, enakomerne razporedi-^Dra^6 Za dosuševanje in tudi zaradi brezhibnega delovanja r,apraVe Sider predstavlja na sejmu tudi nov stroj, pobiralno C* Bfj«? ia 8v*žo krmo, ki se montira na samohodne kosilnici pa . Ce ne boste utegnili na sejem, ga lahko pokličete tu 063/831 415 ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmarja prosta dela in naloge: 1. ORGANIZATORJA PIS IN AOP 2. VODJE DE KRANJ 3. PROMETNIKA NA AP RADOVLJICA 4. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ZA DOMACl TRG 2 delavca 5. LIKVIDATORJA OBVEZNOSTI 6. BLAGAJNIKA NA AP ŠKOFJA LOKA 7. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA Pogoji: pod 1.: višja šola organizacijske, ekonomske ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 2.: višja šola prometne, upravne, organizacijske ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja šola prometne, ekonomske ali komercialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 3.: srednja šola prometne, ekonomske ali družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter izpit B kategorije; zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Radovljici pod 4.: višja ali srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije in sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku, poskusno delo 3 mesece pod 5.: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ter sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku, poskusno delo ,3 mesece pod 6.: srednja šola ekonomske, komercialne ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Škofji Loki pod 7.: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj ali poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku, poskusno delo 3 mesece. Delovna razmerja sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. sozd zgp giposs Ijubljana //A SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.0, Kranj, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe Kranj objavljamo razpis za proste naloge in opravila: 1. PROGRAMER SISTEMA Pogoji: — višja šola ekonomske ali organizacijske smeri s 3 —letnimi delovnimi izkušnjami ali srednja šola ekonomske smeri s 4 —letnimi delovnimi izkušnjami, — poznavanje računalniškega sistema DELTA z bazo podatkov — znanje angleškega jezika Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomese čnim poskusnim delon^ 2. STENODAKTILOGRAF Pogoj: poklicna šola administrativne smeri z 1 — letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklenemo za določen čas, in sicer za 1 leto — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, in dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 SOJXX Uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no. sol. o. 64000 Kranj, škofjeloška c 6, Jugoslavija SAVA KRANJ tovarna gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n.sol.o. Za potrebe sektorja zavarovanja DO objavljamo prosti deli 1. VODJA IZMENE FIZIČNEGA ZAVAROVANJA Pogoja: končana srednja šola tehnične ali družboslovne usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj ter vozniški izpit B kategorije 2. VODJA IZMENE POŽARNEGA VARSTVA (ponovna objava) Pogoja: gasilski tehnik ali delavec s končano srednjo šolo tehnične usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj ter vozniški izpit C kategorije Drugi pogoji: psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, 3 — mesečno poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška c. 6. slOvenijaturist PRVOMAJSKI PRAZNIČNI IZLET ČRNA GORA Cetinje, Lovčen, Budva, Kotor S POSEBNIM VLAKOM od 29. aprila do 3. maja Z NAMI BO AGROPOP! cena: /4.800 din redna priložnost POPUST 5.000 din S KUPONI NEDELJSKEGA DNEVNIKA Prijave v poslovalnicah SLOVENIJATURISTA v Ljubljani (Titova 40) in Bohinjski Bistrici adria airways HITREJE IN CENEJE K SONCU! DUBROVNIK MOSTAR PULJ TIVAT MALI LOŠINJ OHRID SPLIT ZADAR Izkoristite družinske, skupinske in ' mladinske popust! Prodaja in informacije: ADRIA AIRWAYS, letališče Brnik, tel.: 23 — 647, 25 — 761 in vse pooblaščene turistične agencije na Gorenjskem LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. SALDAKONTISTA za delo v računovodstvu TOZD PEKS na Kidričeva 53, Škofja Loka Pogoja: ekonomska srednja šola, zaželer. je tudi praksa pri podobnih delih. 2. PREDPECNIKA v slaščičarni trdo pecivo TOZD PEKS Pogoj: PKV delavec z veseljem do dela v slaščičarni 3. NAMESTNIKA POSLOVODJA oz. PRODAJALCA za delo v Železnini Medvode Pogoja: poslovodska šola oz. šola za prodajalce tehnične stroke in 2 leti prakse pri podobnih delih 4. NATAKARJA za delo v bifeju Sovodenj v Poljanski dolini Pogoj: KV ali PKV trgovski ali gostinski delavec 5. NATAKARJA za delo v gostinskem obratu Homan v Škofji Loki Pogoj: gostinska šola — smer natakar » Poskusna dela za saldakontista, namestnika poslovodja oziroma prodajalca in natakarja traja 90 koledarskih dni, za druga dela pa 45 koledarskih dni. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, LOKA DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, 8 dni po objavi. \ @@®®SSJJ©]EnGLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK. 17.APfWWj 25. maja v Beogradu PRIZGITE LUČ Zvezni odbor za obeleževanje dneva mladosti je pred časom sprejel predlog scenarija sklepne prireditve dneva mladosti v letu 1987. Po besedah avtorjev Slobodana Vujovića in Žarka Čigoja gre za multimedialni spektakel, katerega osnovno načelo je, izogibanje ideologiziranim oblikam umetniškega izražanja. Avtorja sta v prireditev, ki sta jo naslovila Prižgite luč, vnesla predigro-nogometno tekmo, ki asociira naše stanje. Umetniška podoba tekme je skrojena po meri nogometa in naših delitev ter republike, ki ima rada nogomet. Asociacije so tipične, različne in lahkotne. Medrepubliško — federativna nogometna tekma med Plavimi in Rdečimi. V ekipi Plavih je enajst igralcev, katerih prva črka imena je izpeljana iz besede Jugoslavija. V ekipi Rdečih so igralci: Komunjarevič, Stabilko-vič, Cenimirovič, Slovenko, Srb-ko, Bošnjo, Hrvoje, Muki, Djetić, Lala in Kosovko. Sodniška trojka: glavni sodnik : Igor Monetarni ter stranska sodnika Nacionalni in Unitarni. Ekipi igrata režirano nogometno tekmo ob spremljavi ustrezne glasbe, ki dopušča baletno koreografijo na prizorišču. Tekma se konča z rezultatom osem proti ena za Rdeče. Doseženi gol Plavih komentator pospremi z znano frazo: »Pa ovo je ludnica — ljudi, da li je to moguće?« Iz predlogov aforizmov Situacija nam je loša ali je bar naša. Slika naše stvarnosti je za antologiju kubizma Tužim državu zbog povrede patriotskih osečanja U kovačnici bratstva i jedinstva samo fale čekići Reklamno sporočilo — žarnice jugo Noć. Soba. Vrata se odpirajo. Moška roka se dotakne stikala na steni. Prižge se luč. V sobo prideta fant in dekle. Oblečena sta v usnjene jakne. Dekle se vsede na posteljo. Prekriža noge in se nasloni. Fant vključi gramofon in zasliši se glasba. Sentimentalna, lahkotna. Fant sede poleg dekleta. Dekle si počasi slači i akno. Poljubljata se. Mladenič začne trgati dekletovo majico. Odkrije ji trebuh. Tisti trenutek, ko začne slačiti še gornji del majice, poči svetilka in soba tone v mrak. Sliši se glasba in njuno dihanje. Čez televizijski ekran se pojavi napis: Če že pregorijo, pregori jo v pravem trenutku. Žarnice jugo. glasba in beseda iz pesmi Kolo Branka Radovičevića. Prvi del je nekako športen in karikira naše trenutne delitve in spopade, drugi del pa opozarja na to, kam nas lahko pripeljejo individualne "melodije". Drugi dogodek je je skupna vaja mladinskega in otroškega zbora, kjer otroci ob pesmi Jugoslovani naredijo igrišče, na katerem se igrajo. Otroci zmorejo nemogoče, je naslovljen tretji dogodek, katerega temeljna ideja je, predstavljanje otrok kot odraslih. Bomba v prsih je naslov naslednjega dogodka, ki s pomočjo skupine Džakarta prenese dogajanje z globalnih družbenih problemov Jugoslavije, naše družbe in govorjenja mladih o njej, v mladinsko intimnost. Melodija pesmi dopušča dinamično koreografijo, hiter ritem, vse skupaj vzpostavlja atmosfero disko kluba. V naslednji dogodek vdre pesem Selitve, ki jo izvaja skupina Kerber. Z njo mladi opozarjajo, da imajo vsi ljudje dobre volje prostor pod soncem, da lahko delajo in se potrjujejo. V šestem dogodku je pripravljena mini ročk opera z novim izrazom. Glasbena podlaga so tri skladbe Djordja Balaševiča — Stari orkester, Za tretjo izmeno in Narodnjaki (Narodnjaci so preuzeli stvar. Znanju sistem i stvaraj o dar — mar. Rasturaju po pitanju tiraža, sve veča je blamaža biti neko od nas...) Prireditev se prevesi v del, imenovan Resna stvar. Predstavniki JLA, ki v tem dogodku sodelujejo, želijo prikazati enotnost vojske, 50. letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in pripravljenost oboroženih sil, da se v vsakem trenutku upre j o notranjemu in zunanjemu sovražniku. Skupina Bijelo dugme je avtor glasbe v naslednjem prizoru. Gre namreč za skupino, ki jo obožujejo stari in mladi, govor pa bo o Nekih novih progah. V devetem dogodku je osnova večno zelena pesem skupine The Pleters OnIy you, ki asociira na ljubezen do domovine. Avtorja menita, da jugoslovanska mladina ni nekaj zunaj sveta, ampak je njegov sestavni del, ki sprejema »tuje« vrednote, če so seveda dobre. Letošnja novost prireditve je tudi vključitev te tuje pesmi, kar prireditvi vsekakor daje novo razsežnost in prijetno presenečenje. V zadnjem dogodku, ki je naslovljen z Enkrat bo—Brankovo kolo bo posebno koreografiran ples s štafeto mladosti. Njegov namen je pokazati nesporazume in razmišljanja o dnevu mladosti in štafete mladosti. Vine Bešter S tem dogodkom želijo avtorji opozoriti na republiške delitve, zapiranje, nesporazume v federaciji, ki škodijo skupnim interesom. Sledi intoniranje himne SFRJ in okrog akterjev otvoritve prireditve se oblikuje prva slika, ki simbolizira bratstvo in enotnost. V prvem dogodku se predstavijo plesalci, ki jih spremljata Jugoslovani Ko to voli da popije, ko ne može bez rakije Jugosloveni Ko ne može bez kafane, ko je u njoj čim osvane Jugosloveni Ko u krvi puno psuje, švalera se i lumpuje, ko je živac kad se dira, ko se brzo iznervira Jugosloveni Ko ne može bez pasulja i bez ljute šljivovice bez kuposa kiseloga, belog luka, slaninice Jugosloveni Ko to ženu svoju neda, a tudje bi sve od reda ko u radno vreme stane, skoči malo do kafane Jugosloveni Ko 'e kivju steko sve, 48. reko ne politiku svoju tera, bez rusa i amera Jugosloveni. Scenariju ob rob Popolnost absurda Še pred mesecem dni je bila pozornost jugoslovanske javnosti usmerjena v slovensko zamisel praznovanja štafete mladosti, zdaj pa bi veljajo oči obrniti v Beograd. Tam je bil namreč sprejet predlog scenarija sklepne prireditve letošnjega dneva mladosti, ki po eni strani ne potrebuje nikakršnega dodatnega komentarja, ker je več kot dovolj zgovoren že sam zase, po drugi strani pa jugoslovanska javnost o tem mora spregovo- riti. Vsebuje namreč celo kopico, blago rečeno, popolnoma nesprejemljivih idej in obilico žalitev. Če je del slovenske mladine hotel prireditve v zvezi z letošnjo štafeto pripeljati do absurda in je bil zaradi tega ostro napaden, to dejanje avtorjem predloženega scenarija uspeva več kot popolno! Vine Bešter OTROCI ZANETILI POŽAR — V sredo, 15. uprilu, je zagorelo na pobočju v Ukovi na Jesenicah. Otroci s<» m igrali /. vžigalicami in zanetili požar, ki je uničil okoli tri hektare pobočja Kalvarije v Ukovi. Gasili so gasilci poklicne gasilske ćete jeseniške Železarne, na pomoč pa so prišli tutli gasilci dveh prostovoljnih gasilskih društev. Koto: G. Šinik Utrinki z mednarodne razstave učil in šolske opreme^ FIZIKA SE SPOGLEDUJE Z RA Kranj, aprila — Dve skupini iz kranjske srednje šole padagoške, računalniške in t^j^€l^gfit1^ matične usmeritve sta na nedavni mednarodni razstavi učil in šolske opreme na Gospodars višču v Ljubljani od 6. do 10. aprila zbudili precejšnjo pozornost. Magister Slavko Brinove« ^ tako uspešno na posvetu Sožitje med učbenikom in drugimi viri znanja predstavil prosojni Ugotovitev, da šola raste in pada z učiteljem, pravzaprav ne preseneča. Bolj me je presenetilo, da jo je povedal magister Slavko Brinovec iz kranjske srednje šole pedagoške, računalni-' ške in naravoslovno matematične usmeritve. Meni, da je v zvezi s to ugotovitvijo pri nas največkrat premalo moralne spodbude in družbenega priznanja. »V šoli se danes kažejo veliki premiki. Morda je to posledica preusmerjene šole. Zagotovo pa lahko trdim, da je v gospodarstvu ključ za spremembe in vse novo v šoli. Še tesnejše sodelovanje z gospodarstvom (in obratno) je prav gotovo edina prava pot.« Danes v kranjski šoli vodi zelo močno skupino profesorjev naravoslovnih predmetov, ki med drugim pripravljajo tudi naravoslovne dneve. Rezultat skupinskega dela, ko delajo učenci skupaj s fiziki, biologi, kemiki in geografi, je zdaj že precej razdelana karta onesnaženosti mesta Kranja. Ni poznana, ker se nihče tudi ni zanimal zanjo (kaj še, da bi jo naročil!). Pa vendar kaže, da so se razmere v zadnjem času, kar zadeva onesnaženost, izboljšale. Ven- Matjaž Brinovec: »Z merilno — krmilnim vmesnikom zbudili pozornost v gospodarstvu.« dar delo teče dalje. Skušajo najti stik z gospodarstvom in marsikje so jim že prisluhnili. Raziskovalno nalogo bodo skušali predstaviti 25. maja. Ne le predstavnikom raziskovalnih oddelkov v delovnih organizacijah. Prav bi bilo, da bi tudi »družbeni interes«, ki na tem področju pogosto skopari z zanimanjem, da o priznanju sploh ne govorimo, prisluhnil, ocenil napore in spodbudil koristno dog°v' za prihodnost. da za ' Kar smešno je, — jsi membno vsebinsko no delo izve javnost P zaradi drobnega utnn* >| teden je bila namreč n J darskem razstavišču v^J mednarodna razstava J ske opreme. Na njej Je ' s Škotske, g. R. R- .SParfS kovnjak s področja tronike, zelo poKJSp krmilni vmesnik . £ elektronike no —krmiln. . ga je v kranjski srednL « kdanji gimnaziji) raz* fj, na profesorjev oz*rOnflr]<0 Slavko Kocijančič, v*> panc in Matjaž Brinov j »Merilno -krmiln ^ se zelo uspešno vk»j . t p. zlična merjenja skup-trtf^Jv()( nalnikoma ZX C partnerjem Iskre ,u*r8#k vsem pa je namenjen ^moj, fizikalnim merjenje^- JjL vno povedano: i121*8^! ™* da, tabla..., marveč u<*^.L sami '4'*1 r»r»«kuset . *PV Darko Zupane: »Mislim, da je vitvijo računalniških programov Križnarjeva skupina s predsta-za šolstvo uspela.« delajo poskuse. tem pa si fizika po^JfVi nalnikom, kar je p«"*1 J|. Sloveniji.« Wk! Da so na razstavi z n^ba veliko zanimanje, ni Marija Ahačič je 25 let delala gobeline OD TRŽIŠKEGA PARADIŽA DO ZADNJE VEČERJE Sprva sem mislila, da so gobelini njen konjiček. Ko pa sem jih ugledala na steni v dnevni s vrha do tal, sem spoznala, da so njeni gobelini nekaj več. Polni so ljubezni. »K Mariji Ahačičevi pojdite, tam boste res lahko kaj videli,« so me napotili v trafiki sredi mesta. In zdaj v tem velikem stanovanju stare rdeče hiše na Ulici heroja Bračiča, visoko nad trži-ško Bistrico, strmim v prelepe barve, vse skladne, mama Marija Ahačič pa mi govori, da je to že konec, da so vsi najlepši gobelini že odšli. To je le še ostanek, pa tudi zanje ima že določeno, kdo bo kaj dobil. V starem zvezku, ki so jih pred vojno uporabljali knjigovodje, s tankimi modrimi in rdečimi črtami, ima zapisanih vseh 157 gobelinov, kar jih je naredila potem, ko se je 1962. leta upokojila. Pri vsakem je tudi pripomba, komu ga je dala. Največkrat se ob robu ponavljajo imena njenih otrok: Vital, Marija, Marjeta, Cilka, Anka. Za ročna dela jo je navdušila učiteljica doma v Podbrezjah. Naučila jo je vesti vse vrste vezenin, tudi najbolj zahtevne »re-šilje«, seveda tudi gobeline. Marija je mami vezla bluze, če je prinesla konec blaga iz predilnice. Tudi njenim sodelavkam je vezla, vse počitnice je preživela s šivanko in prejico. Kakšen dinar pa je le prišel v hišo. Gobelini so prišli na vrsto pozneje. Nekaj jih je sicer že naredila precUvojno in tudi med njo, ko je bila z družino preseljena v Valjevo. Ko pa se je upokojila, so gobelini postali del njenega življenja. »Skuhano in pospravljeno je bilo hitro, otroci so bili zdoma, mož je vse dneve poučeval naokrog, pa tudi sestra Pepca mi je bila v pomoč. Gobelini so bili prava uteha zame, ker sem bila toliko sama. Ko sem še dobro videla, sem delala pozno v noč. Kmalu po vojni smo v Tržiču organizirale tečaje ročnih del, med drugim tudi izdelavo in zdaj tiste, ki sem J1^ * delati gobeline, delaj0 j^U kor jaz, ker bolje vidU0e/l^ povsem nehala že pre tom.« A&il Delala je le Wiehle« ^ line, nikoli z volno, ^ j. prejico, z dvema n j^fs so njeni gobelini kot P jt>v ^ Morda preveč P°d gledamo na to poust^ ^ ših žena in zavihamo. es?>jL belinih, ki jih žene Pr^fg;j razstavo ob 8. marcu- {W gobeline Marije Aha -j da so umetnine. \if\> motivi »letni časi«. v'j, izvezeni le iz dveh ci pa jih je celo P° *Je ' ša navadna reprodu^. ga slikarskega dela ^ tero je vloženo novo ^ Najbolj mi je bil -^5 starih'hiš z lesenim ^ čez vodo, na njem Pa 0 k perilo ... f^i »To je stan Trii* ^ ^ očetova rojstna hiša J 0[ v \\ Rlaž Šter. ki je stano hir 1 mi je kateri sem narisal P%i vezla *v gobelinov sem nar ^ otrok ima svojo. H,s naj SVOJ ugaja.« • Katera pa je vam srcu? A '..... . .Vse po ™u. lepša gobelina cvetje in Jesensko - ptf imajo vsi moji otroO- ^ uf tale Španski bezeg. ' bi» ga delala, pa Cvetoča J[M Koncert, tudi tega vp.i srcu. v vsakega serT1J[r1o^ otroci Vsak mi je Pj.JtiM i v ure in tudi mnogo ,., na vse. ki jih imam r< ^ po' Sid7 APRILA 1987 11. STRAN :mmW^LGLAS JJSBAVDEK NARODOM P* Urednikova beseda Današnjo, peto številko Odprtih strani smo posvetili 50-letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Uvodni esej je napisal prof. Rado Jan, sodelavec marksističnega centra CK ZKS. Na drugi strani lahko preberete povzetek govora predsednika CK ZKS Milana Kučana, ki ga je imel v sredo na znanstvenem posvetovanju Izročilo Čebin. Izbor je pripravil novinar Jože Košnjek. Našemu vabilu k sodelovanju so se odzvali še pisatelj in zgodovinar Ivan Jan, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Boris Bavdek in odgovorni urednik revije Mla- dina Franci Zavrl. Naša novinarka Danica Dolenc pa se je pogovarjala z udeležencem čebin-skega kongresa Vencljem Perkom. V rubriki Prejeli smo objavljamo komentar o novem zakonu o pedagoški službi, ki ga je napisal učitelj Jože Novak. Naslednja številka Odprtih strani bo izšla 29. aprila. V njej bomo pisali o ustavnih spremembah. LEOPOLDINA BOGATAJ IVAN JAN ČEBINE IZZIVAJO VZPO-REJANJA DANICA DOLENC RDEČI ŽUPAN JOŽE NOVAK UDAREC V ŠOLSTVO evoluc ionoma preteklost ^Vdih za ustvarjalno sedanjost Whodnost 50. obletnici Čebinskega kongresa j^^fan hrepene. IViw "Jim sužnje glave ' Gorice Prešeren « v novo družbo, v *ft Pos« meJ^iki, ki zazna- etapa boja ^»CdX?Je najbolj re az?Sslovenskega de" >na °ns»tuiralo kot Kola je Pa^rtlja Slovenije. Ta S z m?Uja storila. v nas-X> v t^Scanskimi stranka-%S Dot nUtku °^oma ne- >?otemk-lakonseje rleg M in ^ Kla nacionalemu 1Senimobitnosti naroda .Mudska stranka "lh .^Vn; j 'JuusKa ^1 ?4tvt'adaioi *&ttr»T tatoJ' za da korak je KPS V1 - J*N0*ato CajbolJ nacionalo k>OnaLker Je bila najbolj ln resnično ju ov^nain-, Ji( V«, 1 ker Je bila ,1 >ko nska- Samo takta fch in vStala Jedro zbin sna ra- R b0ri^Sak°gar, ki se je bil s2a nacionalno ena-0cialno pravičnost, S; fe^nihr°da in ža^žmago de-Protiimperialisti- >3 C1 se že v imenu sv nosti delavskega i Uhlr!!3 nar°d, je lahko *^nk0 vodi boj »naroda a Politično, eko- nomsko in kulturno samostojnost slovenskega naroda. Inter-nacionalizem lahko obstaja le med samostojnimi narodi. Narodi brez samostojnosti ne morejo biti enakopravni subjekti. Prav takšno samostojnost pa si želi v bistvu vsak narod. Od njegove ekonomske moči, razvojnih sposobnosti in ustvarjalnosti pa je odvisno, ali bo pridobljeno samostojnost ohranjal in razvijal naprej ali jo bo zapravil. V tem smislu ni nobenega razloga za samozadovoljstvo. Nasprotno, prav zaostajanje v sproščanju ustvarjalne delovne in upravljal-ske energije samoupravljalcev, ki se izraža tudi v tehnično— tehnološki in s tem znanstveno-tehnični stagnaciji, lahko usodno ogrozi vse naše pridobitve, ki jih ni mogoče zanikati, pa tudi ne precenjevati. Povezani v skupen boj delavcev in narodov in narodnosti Jugoslavije se bomo slovenski komunisti tudi v prihodnje žrtvovali za osvoboditev vse'i in"vsakogar od vseh pritiskov in nadvlade ter zoper vse monopole, vse dotlej, da napoči dan, ko bo naša zgodovinska vloga opravljena. »Prostost in življenje si zasluži le-ta, kdor si ju vsak dan znova pridobi,« je v Spominih na marčno revolucijo 1848 zapisal dr. Anton Fister, obnavljajoč doživetja na veliki čas revolucionarnih let, potem ko je kot emigrant pristal v daljnji Ameriki. Z'vljenje slovenskih komunistov predrevolucijske dobe je nedvomno potekalo v znamenju te maksime. In če je v revolucionarnem letu 1848 Marx konec julija dejal, »da bo odločilno to, kar bo storilo ljudstvo« in ne dunajska buržoazija, potem imamo oba elementa, s katerim a je računala komunistična organizacija v Sloveniji ne samo v predčebinskih dneh, a zlepa ne tako idejno jasno. Medtem ko je bilo v marčni revoluciji vsega dober tisoč revolucionarnih demokratov, raztresenih po vsej Evropi, je v času čebinske noči delovalo samo na Slovenskem dvestopetdeset članov Komunistične partije Jugoslavije (nekateri menijo, da jih je bilo celo dvakrat več). In v tem malem, v razrednih bojih prekaljenem jedru, se je spočela misel, da bo bitko za novi svet moč izbojevati le ob podpori množic, le na osnovi njihovih elementarnih social-no-razrednih in nacionalnih interesov in v skladu z njimi, v nasprotnem primeru pa bo ostal le spomin na sekto, ki je hotela spremeniti svet sama, brez zveze z ljudmi, ne razumevajoč njihovih elementarnih interesov. V času, ko je postajalo očitno, da bo ogrožen goli obstoj slovenskega naroda, je revolucionarna organizacija, katere postulat je spremeniti svet, morala v interakciji z množicami socialno zatiranih, »ponižanih in razžaljenih« (Cankar), stopiti v središče boja za nacionalno enakopravnost in afirmacijo slovenskega naroda kot naroda v celoti. Sa- mo tako si je v teh množicah mogla pridobiti vlogo dejanske idejne avantgarde. Prav tako kot izraz prepoznavanja teh elementarnih potreb konkretne slovenske stvarnosti in ne kot izraz nekakšne splošne, skozi očala Kominterne domišljene ali videne politične situacije na Balkanu, je nastal Čebinski manifest in je bil namenjen čebinski kongres, najmanjši po številu udeležencev, po načinu, kako in kje je bil izveden; hkrati pa največji po posledicah, ki so za slovensko ljudstvo in vse jugoslovanske narode iz njega nastale. Nobenih fanfar in parad, nobene napotrebne besede, nikakršnega pompa. . . V katakomb-skem vzdušju se je odvil ta kongres s samo enajstimi udeleženci, ker so nekateri delegati (zaradi tehnično pomanjkljivih priprav) zgrešili pot na kongresno mesto. Pa nič zato. Manifest, ki ga je kongres sprejel — lahko bi rekli socialni in nacionalni program slovenskega naroda za naslednja desetja — je prvi v resnici celovit in dosleden revolucionarno demokratični program, ki ga je kdajkoli zapi salo slovensko pero, in tudi edini politični program med Slovenci, ki je (bil) domala v celoti udejanjen. V zaglavju tega programa blešči v vsej svoji nestrohljivosti iz nacionalnega genija porojena vizija Prešernove Zdravljice v pred-cenzurni varianti. Misel o popolni človeški in nacionalni emancipaciji je njen cilj. Prav zaradi teh verzov v ustanovnem manifestu, ki ostajajo programski cilj celotnega komunističnega gibanja, manifest in program nista samo zgodovinska dokumenta. Boj za novo družbo je v skrajni posledici boj za nacionalno in socialno osvoboditev, ti dve pa sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo človeka kot ustvarjalnega bitja, kot bitja za svobodo. Ne bomo ponavljali tez iz Čebinskega manifesta. Vse so doživele svojo zgodovinsko in človeško potrditev. Manifest nam danes lahko osvetli le metodo analize takratne stvarnosti in je zato lahko inspiracija za metodo analize in sinteze v današnji k jutrišnjemu dnevu in prihodnosti stremeče stvarnosti. Zdaj, ko je pot že prehojena, ko marsikaj, kar je bil tedaj sen, postalo že resnica, je lahko biti moder, razsoden in pametnjakovič. Zdaj je lahko soliti pamet za nazaj iz varnega zapečka, zakaj na varnem (slovenskem in ne le slovenskem) zapečku sede venomer vsevedni kritiki, tisti, ki bi vse, kar je že narejeno, napravili bolje. Toda čebinska pot je vodila »skozi noč trpljenja in bridkosti« (Cankar) do zmage, ki jo je skalilo eno samo dejstvo, da program Zedinjene Slovenije (kakor je bil maja 1945 vojaško dosežen) ni bil v celoti deležen mednarodne potrditve. Nastali pa so kljub temu s tem vsaj pogoji, da se more matica slovenskega naroda, povezanega v SFRJ, z mnogo večjim mednarodnim ugledom in težo, pa tudi z večjo ekonomsko močjo zavzemati za enakopravnejše življenje svojih manjšin v zamejstvu. Čebinski program je ugotovil, da peza odgovornosti za obstoj naroda in njegovo perspektivo sloni na ramenih slovenskega delavca, proletarca, kmeta in na obubožanem slovenskem vaškem proletarir.tu ter hkrati na vseh demokratičnih silah v slovenskem narodu, ne glede na svetovno nazorske razlike in celo politično pripadnost. Slovenski komunisti - to je njihova največja zasluga -so pravilno ocenili pretečo nevarnost s strani bodočih osvajalcev, ki je grozila izbrisati slovenski narod z evropskega zemljevida. In zasluga slovenskih komunistov je, da v praksi nikoli po Čebinah niso več pristajali na dogmatske predstave o tem, da lahko Partija sama, po načelu »razred proti razredu«, izbojuje bitko za nacionalno in socialno osvobojenje slovenskega delavstva. Cd tod drugi veliki izum Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot fronta vseh svobodoljubnih demokratičnih protiimperialisti-čnih sil. Nastajanje fronte je ko-reninilo v ljudsko frontovski usmeritvi VII. kongresa Komunistične internacionale, toda v slovenskem političnem in družbenem dogajanju je ta zamisel v praksi prerasla v strateško in ne le taktično načelo o boju za zbiranje množic na protifašistični osnovi. Žal te izkušnje v vsem povojnem obdobju nismo enako načelno uveljavljali. Strateško moramo to načelo na prenovljen način uveljavljati zlasti danes, ko je od tega znova, bolj kot kdajkoli v povojnem obdobju, odvisen uspeh boja za preseganje kriznega stanja, v katerem se nahajamo. Kakšen bo izhod bitke za ustalitev gospodarskih •gibanj, za obvladovanje kriznih procesov sploh, za obračanje te krize v razvojni preporod, je namreč v celoti odvisno od množične ustvarjalnosti in požrtvovalnosti delovnih ljudi. Zato sta nam danes inovativnost in domislenost, izvirnost in ustvarjalnost, smisel za skupnost in organizirano delo vsaj toliko potrebni kot med narodnoosvobodilnim bojem. Stojimo na pragu nove civilizacije, po-stindustrijske družbe, inovacijsko informacijsko-kibernetične družbe. Če praga v to novo družbo ne bomo prestopili in se hkrati z drugimi razvitimi narodi vključili v proces tehnično-tehnološke preobrazbe, bomo slej ko prej ostali privesek razvitega sveta brez lastne perspektive. Zato imajo generacije, ki vstopajo v življenje, zdaj in tu prav tako možnost postati heroične, kot so bile generacije v predrevolucijski dobi. MH1&&IMEHGLAS 12. STRAN PETEK, 17. APRILA!?; IZROČILO ČEBIN Častno prestama zgodovinska preizkušnja zvestobe svojemu narodu »Manifest, ki je bil sprejet na ustanovnem kongresu Komunistične stranke Slovenije, ni bil ne prvi in še manj edini nacionalni program. Toda edinemu mu je zgodovina doslej naklonila ta privilegij, da se je mogel tudi v praksi uresničevati in preverjati. Posvet zatorej ne more biti zgolj vljudnostni dolg neki preteklosti, razvezan odgovornosti, da z argumenti znanstvene govorice sporoči zgodovinsko resnico o dogajanjih in silnicah, ki so odločilno vplivale na današnjo podobo in prihodnost slovenstva,« je "dejal predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan v uvodnem referatu na znanstvenem posvetovanju ob 50.letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije in 50.letnici prihoda Josipa Broza Tita na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Zvestoba lastnem izročilu terja, da revolucionarna organizacija, ki družbeni smisel in zgodovinsko opravičilo svojega obstoja razume v »spreminjanju sveta«, zmore dovolj moči, da na določenih, usodnejših točkah svoje akcije preveri opravljeno, da s kritično držo ugotovi razdaljo med načrtovanim in doseženim, da z vso strastjo odkrivanja resnice o družbi in sebi sprejme izziv tiste usodne in nepremagljive značilnosti zgodovine, ki nenehno terja do sebe opredeljevanje, Razčiščevanje in vrednotenje, da se sooča z lastno preteklostjo in zavzema kritičen odnos do nje, da v doseženem zmore razbrati pobude za naprej. Preteklost mora pritiskati na sedanjost, na naša ravnanja, kar mora naš pogled usmerjati naprej, je dejal Milan Kučan v uvodnem referatu. Pojavljajo se poskusi.obrniti našo pozornost nazaj. Ne smemo se pustiti zaplesti v neproduktivne spore o dogodkih, tudi nekaterih, pomembnih, ki so nas včasih tudi že v preteklosti razdvajali. Ne smemo se zaplesti v spore, ki bi nas onesposabljali, ki bi našo pozornost želeli usmeriti na obrobne, sicer družbeno tudi pomembne probleme, samo zato, da bi nam zmanjkovalo časa, moči, volje in sposobnosti za pobudo na temeljnih vprašanjih družbenoekonomskega, političnega in občekulturnega razvoja. Iz prihodnosti, kakršno hočemo, ki prihaja, edino velja vrednotiti korak, ki ga moramo in želimo stepiti danes. Zgodovina je čebinam že prisodila IVO in odločanje v imenu drugih tako v partiji sami kot v družbi nasploh. Vladavina združenega dela je pravo jamstvo za preprečevanje nevarnosti vračanja sta-linskokominternovskega duha v ki so razredne in so prevzele odgovornost za usodo svojih narodov in so odgovorne svojim delavskih razredom in svojim narodom, kakor tudi delavskemu razredu in narodom Jugoslavije. našo družbo. Nevarnost zadnje Takšni odnosi pa terjajo vse- čase grozi tudi v razpravah o stransko demokratičnost, pove- idejni fronti in akciji Zveze ko- zovanje, sodelovanje, usmerja- muuistov. Socializem, vendarle nje in akcijsko usklajevanje. V ne temelji samo na zavesti, am- tem pogledu je ZKS samostojna pak predvsem tudi na realnih znotraj enotne ZKJ in ne s sta- materialnih predpostavkah, poudarja Milan Kučan. Idejna borba, sedaj dostikrat zapostavljena, je lahko uspešna samo lišča formalne pripadnosti in discipline. Vprašanje enotnosti je torej vprašanje enotnosti glede poti v socializem. Nerazumeva- ob upoštevanju realnih pogojev, nje teh odnosov je tudi posledica realnih materialnih stavk in protislovij. Slovenska partija ima svoj program predpo- precenjevanja razrednega interesa in podcenjevanja nacionalnega, najpogosteje v funkciji centralističnih teženj. Že s Čebi-nami je bila poudarjena teza, da Komunistična partija služi vsemu narodu, da so slovenski ko- munisti neomajno zvesti slovenskemu narodu. Nacionalna politika je postala sestavina politične akcije in ta se izraža tudi še danes z odpiranjem svetu, z idejo skupnega slovenskega kulturnega prostora, upoštevajoč po-helsinško Evropo, ko so postale sedanje meje stvarnost. Če vsi Slovenci ne moremo biti združeni politično, je zgodovinska odgovornost slovenskih komunistov in delavskega razreda, da skrbimo za kulturno identiteto in vsestranski razvoj tistih delov našega naroda, ki so zaradi razlogov, na katere nismo mogli vplivati, ostali izven meja Jugoslavije. Čebinski Manifest, je dejal Milan Kučan, pravi, da je prihodnost slovenskega naroda zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države. To je izraz kontinuitete ideje jugoslovan-stva, ki se kaže tudi v programih združene in svobodne Slovenije. Izjeme so bili le nekateri osamljeni programi izdajalskih skupin med II. svetovno voljno. To bi morali vedeti tudi tisti, ki terjajo odcepitev Slovenije,in oni, ki v ideji odprte in svobodne Slovenije v bratski Jugoslaviji vidijo separatizem in razbijaštvo Jugoslavije. Ni vprašanja: Jugoslavija da ali ne Takšno je slovensko stališče v razpravah o predlogu ustavnih sprememb. Niti za Slovenca, niti za nikogar drugega v Jugoslaviji se ne more zastaviti vprašanje: Jugoslavija da ali ne. Edino vprašanje je, kako naj se Jugoslavija razvija. Za vsakršno Jugoslavijo se ne moremo opredeljevati, ampak se opredeljujejo za njeno socialistično perspektivo, za bratstvo in enotnost, za polno enakopravnost narodov in narodnosti, za enakost pravic in odgovornosti za lasten in skupen razvoj v skupni državi. Jugoslavija mora biti sodobna federacija, v kateri narodi v svojih življenjskih interesih ne morejo biti preglasovani in kjer interes samo enega ne more postati vse-jugoslovanski interes. Nasprotniki takšnih stališč so dejavni in bodo dejavni tudi v spreminjanju ustave. Komunisti bomo morali biti ponovno sposobni spopasti se z vsakim nacionalizmom, bodisi v obliki hegemoniz-ma ali separatizma. Časi apriornega strinjanja so minili. Zdaj štejejo le argumenti 10 s> To zavezuje komuniste, r, raznim idejam PostaV!ni1nkrar bu znotraj SZDL in dem čnih oblik njenega deio* argumenti, s prepričlJlV ^gjj besedo, brez dogmatske jr-nelosti, s posluhom za no vativno, ustvarjalno. Hitjjn! cije in omike se kaže uc '.^ velja tudi za tiste, kateru niso kar tako sprejete. 0* Pogosto slišimo vprašanje, ali ima ZKS svoj program, ali je ZKS sploh nacionalna komunistična partija slovenskega naroda in njegovega delavskega razreda. Čebine so dale Komunistični stranki Slovenije obeležje nacionalne delavske revolucionarne organizacije, odgovarja Milan Kučan. Čebinski Manifest je bil sprejemljiv za pritegnitev bodočih zaveznikov med demokratičnimi silami slovenskega naroda, ta program je v temeljnih elementih prerastel v vsebinski temelj Osvobodilne fron Mislim, je povedal Mil»n jš8 da so Čebine in vsa kasf^ gajanja ustvarila P°8°LveP cialistično vsebino s družbe. Slovenski k°mUJkUši zato zgodovinsko P^'jn' zvestobe svojemu narod ^ j kazovanja odgovornosti b govo usodo prestali mn častno kot marsikatera, čno močnejša in uglednej ^ tija. Razvoj je marsik« ^ črpal moči, vendar je \Q4 vplival na novejšo Slovencev, na vsebino s ^ ga slovenskega narodneB 2 čaja, na našo nacionaln t dovinsko držo. Odgovor^ so jo pred svojim narod r jeli komunisti na Čebinaj^' do danes ni spremenila i še naprej. PRIPRAVIL: JOŽE KO! BORIS BAVDEK Izpit pred narodom 2ljai Zgodovina je čebinskemu kongresu že zdavnaj prisodila veljavo enega najpomembnejših dogodkov v naši socialistični revoluciji, v življenju slovenskega delavskega in naprednega gibanja nasploh, poudarja Milan Kučan. Ustanovni kongres je predložil Slovencem Manifest, ki je v splošnih potezah predlagal takšno politiko, ki so jo mogle sprejeti vse demokratične politične skupine. Manifest je prva jasna, zrela in javna ljudskofrontna programska zasnova, ki se ji je hitro odzvala slovenska demokratična javnost. Milan Kučan je nato obširno govoril o odnosu Komunistične partije Jugoslavije do Komunistične internacio-nale in do razkola z njo, kar je zagotovilo pravico do lastne poti v socializem ne le zase, ampak za mednarodno komunistično gibanje in za ves napredni socialistični svet. Vendar nevarnost vračanja stalinsko-kominternov-skega duha ni dokon čno odpravljena. Njego i zavezniki so bi-rokratizem, nasprotniki samoupravljanja in demokracije v gospodarskem in političnem življenju in tudi demokratizacije v Zvezi komunistov sami. Niso le ostanki stare zavesti, ampak se ojevajo tudi v današnjih družbenih razmerah, ko delavec tone v mezdni položaj. Zveza komunistov se tudi sama zaveda po- nena boja zoper birokratizacijo Petdesetletnica ustanovitve Komunistične partije Slovenije bo med komunisti in v vsej slovenski javnosti sprožila vrsto premislekov. Izhajali bodo iz te slovenskega naroda, bii je vo- Uqotovitve, da je bila to pomembna prelomna točka v razvoju komunisti- dilo ravnanju komunističnega _2_!-i-!----—-■---——-— dela vodstva ©F med nastaja- čnega in naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, na osnovi katere sta bila oblikovana nacionalni in razredni politični program, pa tudTiz kritične in objektivne analize uresničitve tega programa. Hkrati pa bolo vodilo k zelo resnemu premisleku o sedanjem stanju v družbi, o odgovornosti tudi ZK kot vodilne idejnopolitične sile za današnje krizno stanjeler s tem povezanih strateških in aktualnih nalog ZK za lastno prenovo in raz-voj družbe. njem Dolomitske izjave. Izjava je prispevek k skupnemu boju naprednih in svobodoljubnih Slovencev, s katero se tudi komunisti zavezujejo za graditev in krepitev demokratične fronte, ki je zato tudi zasnova preseganja ne le večpartijskega ampak tudi enopartijskega sistema. Z izjavo, ki naj bi po nekaterih sedanjih tolmačenjih pomenila konec pluralistične fronte, se je v OF ohranila in utrdila enotnost. Od takrat naprej notranja nesoglasja nikoli več niso postala resna nevarnost za enotnost fronte. Naloge socialističnega razvoja je celovito opredelil Program ZKJ, sprejet na 7. kongresu v Ljubljani. Seveda ni nezmotljivi kanon končnih resnic, ampak je odprta programska usmeritev, ki jo je praksa mogla in morala spreminjati, dograjevati, razvijati. To se je dogajalo na vseh kasnejših kongresih, od 9. kongresa dalje pa tudi zaradi tega potekajo republiški kongresi pred zveznim. Za naš čas, za perspektivo, pa sta opravila to 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Zato je odveč razpravljati, ali ima ZKS svoj program ali ga nima. To pa zakriva neko drugo pomembno vprašanje, je dejal Milan Kučan, vprašanje o položaju in vlogi ZKS kot nacionalne partije. ZKJ ne more biti enotna, če ni enotnosti na isti programski osnovi v vsakem njenem delu, če ni identičnosti interesov glede ciljev in vsebine revolucionarne akcije. Če in kadar te enotnosti ni, je ne more zamenjati nobena odločitev večine. Formalna in kratkega življenja bi bila vsiljena enotnost. Gre za odnose med organizacijami, ma dohodek pomemo11^^1 šal, z vsemi bolečimi py gla| mi, ki iz tega izhajajo- * na likvidnost utegne v $ tudi pri nas do resnih vp pf0j ali je mogoče zadržati v L vodne programe oz. ,^0$ preusmeriti v tržno in ^tfft vno zanimivejše. Zato K na Gorenjskem kljub »jM materialnim pogojem . ^ d pripravljanje pr°gra^g jp tj dernizacijo proizvodnje ^aV|j programe, ki bodo prestrukturiranje YVJ0^ naravnanega gospodarstv • j2Jf bo treba izboljšati °r*v ^ nost tehnoloških P1*00,,^ čnih etiket. Rešitve, k» s danjem življenju niso>V^ 1 je vendarle treba sp1 Upoštevajoč temeljna n litičnega sistema, ki PrC ujj jo kontinuiteto revolucij ' sy mo zagotoviti, da ®0v0VeA membe omogočale V ^ funkcionalnost in oper ^ da bi zmanjšali ozirom 0p vili razliko med forma' deljenim in dejanskim- e bo «KM Prenova ZK se du «"7*jh idejnopolitični in aktlJnl renciaciji med članstv^< 0pv na pripravljenost in ^Jalfl* nost za reševanje akt ^ razvojnih nalog. Sa , ticnega, teoretičnega, kadrov- nost pri uresničevanju * ^ skega in akcijskega posodablja- nih usmeritev in splošnih družbenih ^ ^ nja ZK. Na teh treh temeljnih usmeritvah temeljijo konkretni programi aktivnosti organizacije in organov ZK. Uveljavljanje tržnih zakonitosti bo tudi na Gorenjskem povzročalo hude pretrese. Že prve ocene 'tažejo, da se bo po uveljavitvi novega obračunskega siste- okrepilo zaupanje v ?v~£fr fl^ nistov. Uresničevanje ne bo enostavno, ker p , treba lomiti obstoječo v te tem bo ZK uspešna 1 ^ uspela za svoja stalisc»£ ^, in mobilizirati delavk ^0 no, inteligenco in nap nost sploh. £§5K. 17. APRILA 1987 13. STRAN @©imS&IJ©SSGLAS FRANCI ZAVRL Na mnoga leta! Zagotovo poznate zgodbo o Marsovcu, ki je priletel na Zemljo: obračal je stekelne oči, lučke so se prižigale... Lepa in poučna zgodba je to. Denimo zdaj, da je Marsovec pristal na sestanku neke OO ZK na Gorenjskem. Kaj je opazil, ko je neviden človeškim očem čepel pod debelo mizo? Nekaj časa se je privajal. To je razumljivo, saj ni bil še nikoli na partijskem sestanku, Potem pa, ko je preživel prvega in drugega, je naenkrat odletel nazaj na Mars. Svojemu predpostavljenemu je ob vrnitvi zapisal: » Dragi sef. Na Zemlji je zelo zanimivo. Le nečesa ne razumem... na prvem sestanku so govorili o lovljenju notranjih sovražnikov, na drugem pa o svojem delu med ljudstvom. Vprašujem se, ali so bili tistr, ki so govorili, ljudje in zakaj sovražnikov, če so ljudje, ne polovi ljudstvo samo? Zdi se mi, da tega ljudstvo ne more, ne zna ali ne sme, medtem ko komunisti lahko.« Ker nam v tem tekstu ne gre za razpravo o Marsovcih, temveč o naši partiji, bomo skušali razložiti Marsovčevo dilemo. Kot občanom te države nam je verjetno znana. Konec lanskega oktobra se je v javnosti pojavilo »Sporočilo predsedstev SFRJ in ZKJ«, popularno imenovani »razglas o notranjih sovražnikih«. Že samo dejstvo, da sta ga sprejeli obe predsedstvi, je zmedlo marsika- terega državljana. Državno vodstvo naj po logiki pravne države idejna gibanja prepušča političnim organizacijam. Jugoslovanski primer je obraten: meje med pristojnostmi se pogosto brišejo. Predsedstvo države nastopa kot politična avantgarda, predsednik vlade v zvezi z notranjimi sovražniki omenja vojsko, v nekaterih delih države »opo-nente« odkriva SZDL itn. A Marsovčeva zmedenost ne izhaja le iz opisanega zamenjevanja vlog. Takih zamenjav smo vajeni. Nismo pa vajeni dejstva, da je imel Marsovec ob poslušanju sestankov OO ZK vtis, da člani pravzaprav ne vedo, kaj hočejo. Klasična partija, katere dela smo vajeni, pač dobro ve, kaj hoče. Ima program, kongrese, vodilno vlogo, deluje po principu demokratičnega centralizma. Po tej logiki Sporočilo predsedstev niti ne bi bilo anahronistično. Stvar se zaplete v trenutku, ko ZK z iskanjem sovražnikov vred preučuje svoje delovanje v SZDL. Od tod glavni izvor zadreg. Vprašanje po delovanju komunistov v SZDL predpostavlja eno razumevanje SZDL, iskanje notranjih sovražnikov pa popolnoma drugo. Prva strategija temelji na konceptu frontnosti, pojmuje SZDL kot najširšo organi- zacijo, v kateri občani uresniču-jejmo svoje politične in druge interese. Druga strategija, strategija »sporočil«,je ekskluzivisti-čna, do SZDL »očetovska«, tipično partijska, monopolistična. Zato lahko rečemo, da se tako ZK kot celoten politični sistem v Jugoslaviji danes nahaja na pomembnem razpotju. Obstajajo določene poteze znotraj ZK (ne le v Sloveniji, kot nekateri zmotno tolmačijo), ki lahko organizacijo pojmujejo v smislu Zveze komunistov. Močne pa so tudi tendence, da bi partija delovala še bolj partijsko, z močjo in ne z argumenti, z represijo nad drugače mislečimi. Marsovčeva dilema je ključno vprašanje naše prihodnosti. Vprašanje, ki ga doživljajo komunisti, razcepljeni med iskanjem sovražnika in treznim političnim delom. Vprašanje, ki ga podoživljamo občani, ki sami sebe nimamo za sovražnika, a nam ni vseeno za jutri. Verjeti je, da o tem razmišljajo tudi tisti, ki imajo pomembne politične funkcije. In želeti je, da bi predvsem oni težo tega vprašanja res razumeli in delovali v sr eri razumnega odgovora. Ltot: "v'.etnico bodo praznovali naši zanamci. Če hočemo, da se je bodo veselili in ne bali, bi moral biti odgovor na Marsovčevo in našo dilemo več kot na dlani. Čebine izzivajo vzporejanja -Žyj*bljen, naj kaj kratkega zapišem ob petdesetletnici čebinskega kon-Slžsa^sem takoj pomislil, kako pisati v teh kriznih časih o dogodku, ki je felLOgjoti boja za socialno in nacionalno osvobajanje zelo pomemben. ^Q__posegati nazaj v zgodovino, ko pa nas z osnovnimi življenjskimi ^sanjT pritiska vsakodnevno poglavitno vprašanje: kako iz krize, kako ^ŽRlgj^kdo bo iz blata povlekel voz, kamor so ga spravili tisti in taki, ki so ojeni na fizično čitistnJe' kar dokazujejo zlo-je $ nadstični načrti. Ta boj luCjj "krati tudi socialna revo-korif* saJ Je oil odpravljen iz-sest*?Valski razred velepo-čHik ■ kapitalističnih ban-W/e °.V \n 'ndustrialcev. Odpra-Žoa,a Je b'la kraljevsko - bur-*«ei?a oblast, ki je med oku-oitu ° raJo stopila na stran t>sj *f?rJ*}v. kot pa bi se sku-Hjiftj 'Judstvom bojevala proti n£Snostl b°Ja je pnpomo-ča/g ' je na široko omogo-vfktijJa?n^no mislečim vstop v°jrin r^ela se je že s p ed-k ljudsko fronto (ki je bi-1 ena izmed rezultatov Čebin). OF, ki se (naj bi se) danes nadaljuje s SZDL, je po-metla s strankarstvom, ki je poprej razjedalo družbo ter prevzela in uvedla povsem novo, seveda še neizkušeno ljudsko oblast. Le tri leta po osvoboditvi, v času hudega pomanjkanja in obnove porušene dežele, je sledilo spoznanje o Stalinu in nasil-niškem stalinizmu ter upor KPJ in KPS proti njemu, kar je občudoval ves napredni, a tudi oni drugi svet. Saj je bil to prvi tovrstni spopad, ki naj bi ideji in praksi marksizma in socializma povrnil človeško— I humani obraz in vsebino. V nadaljevanju je med odgovorom na nasilniški stalinizem sledilo uvajanje delavskega samoupravljanja, ki je bilo na poti osvobajanja delovnega ljudstva tudi nekaj novega. Pri tem in v vsem tem je bila pobudnik KPJ in KPS, prežeta z idealizmom, s prepričanjem in prakso o pravicah vsakega naro- da, da ureja življenje sebi in skupnosti ustrezno, prežeta z odpiranjem perspektiv v pošteno, ustvarjalno, s humanostjo in demokratičnostjo prepojeno življenje. In nekaj let res nismo bili daleč od tega. Toda, na tej poti smo se začeli spotikati, začelo je primanjkovati sape, začeli so se vrivati karie-risti, marsikaj se je spridilo. Cel sloj ljudi je hotel (in še hoče) živeti lahkotno, a ko to ni šlo drugače, so začeli najemati brezglavo visoka zunanja posojila. Že vnaprej smo veliko »pojedli«. Skrben gospodar tega ne počne! To in vsa prehojena pot revolucionarjev, ki se je s svojo stranko v Sloveniji začela že 1920. leta (1919), vrh pa je bil 18. april 1937. leta na Čebinovem, me je izzvalo, da ob tej priložnosti naštejem nekaj primerjalnih dejstev. Če tega ne bi storil, bi vse besedičenje lahko izzvenelo kot puhle fraze. Teh pa smo — zlasti nekaj zadnjih — sila neuspešnih let - do grla siti. Najprej nekaj o zrelostih trenutka in okolja. Čebinski kongres je bil v pravem času in njegovi sklepi so bili analitično —preroški. Čebin-ske vizije so bile realne: glede nevarnosti vojne in napada na nas (to se je zgodilo že čez štiri leta), o bistvu fašizma in nacizma, potrebi enotne fronte, narodnem vprašanju, socialnih stiskah, načinu delovanja med množicami kljub hudi ilegali, načinu delovanja same KPS in mladinskega gibanja ter o vsem drugem (o čemer je in bo veliko zapisanega drugod). Praksa je v naslednjih letih Čebine povsem • potrdila. Bile so odgovor, in to zelo konkreten, na dogajanja pri nas in v svetu. Dandanes ni prave jasnosti in odgovorov niti v teoriji niti v praksi. Filozofi, ekonomisti in ideologi sicer zelo poglobljeno ugotavljajo, napovedujejo in nas prepričujejo na različne načine, vendar gre voz naprej, kot bi izgubili čebinski in tudi poznejši kompas. Zadrege in negotovosti so velike. Zato se že dolgo vprašujemo, zakaj? Kje so vzroki? So morda v različnem napadanju na naš sistem ali pa so vse te sedanje negativnosti z dolgovi vred v resnici posledica globljega? Moj odgovor ali bolje osebno ugibanje je, na kratko, naslednje. Čebinski sklepi, pa tudi drugi, so bili realni in izraz dozorevajoče KPS, zato so tudi lahko sledili sklepi o ustanovitvi OF in sklepi o takojšnjem oboroženem uporu 1941. leta, dasiravno smo bili, v kapitalističnem smislu, še slabo razvita družba. Domala vsa če-binska predvidevanja so bila izpolnjena. Prav in predvsem nujno je bilo, da smo z osvoboditvijo dobili tudi novo družbeno ureditev, saj so se delovne množice tudi strinjale s tem. Kmalu pa se je začelo kazati, kako prav je imel Marks - da ga pokličem na pomoč - češ da bo višjo stopnjo družbene ureditve, v socializem — komunizem (poenostavljam) dosegla najprej tista družba (država), kjer je kapitalizem dal od sebe že vse, kjer so zaradi izkoriščevalske ureditve nasprotja največja. Pri nas pa je bil ka- pitalizem še slabo razvit, nasprotja pa so bila velika. Ne le socialna, temveč tudi nacionalna in druga. Podobno je bilo tudi v carski Rusiji, ki je še skoraj iz fevdalnih odnosov doživela socialistično revolucijo. Torej nezrele ekonomsko — kulturne razmere. V takih nedozorelih razmerah prevzeti oblast s strani ljudstva, katerega avantgarda je Komunistična stranka je nekako tako, kakor roditi otroka, na primer, v sedmem mesecu nosečnosti. Tedaj je potrebna visoka stopnja strokovnosti, velika mera znanja in občutka za mero. V takih občutljivih razmerah, ko naj bi z novo ureditvijo in ljudmi ravnali, kot bi bili v nekakšnem inkubatorju, razne slabosti in bolezni nimajo težkega dela. To se je in se še kako boleče kaže pri nas. To ne pomeni, naj po osvoboditvi ne bi prešli na socialistično ureditev in urejanje, toda vsekakor silno tenkočutno itd. Za to pa so potrebni predvsem ustrezni kadri. Le ti pa so bili (in so) spet produkt razmer. Seveda je to le del (poskusnega) odgovora. V kakšnih razmerah je bil čebinski kongres? Najprej: vse se je moralo odvijati v globoki ilegali, ker je bila KP že dolgo prepovedana. Danes si to mlajši težko predstavljajo. Komunistična partija je bila po različnih prejšnjih uspehih in padcih tedaj v obdobju mladega, ponovnega obnavljanja in oživljanja. V času Čebin je KPS premogla le okoli 250 (dvestopet-deset) članov! To članstvo, ki pa je bilo pripravljeno na velike žrtve in je imelo velik ugled med delavstvom ter zato tudi vpliv, je na čebinskem kongresu zastopar lo enajst delegatov. Sicer bi jih bilo moralo priti nekaj več, a zaradi policijskega zasledovanja niso uspeli priti pravi čas. In ta znameniti kongres je trajal v tisti skromni hiši le pol noči. Povprečna starost udeležencev: 33 let. In zdaj? V Sloveniji je čez 120 tisoč članov ZK! Na primer- dobrih stokrat več, kot v času okupacije 1941. leta..Od 1937. do 1941. leta je namreč s širšim pristopom in drugim narasla na nekaj več kot tisoč članov. Na Gorenjskem (okrožja Jesenice, Kranj in Kamnik) je bilo nekaj mesecev po okupaciji okoli 140 članov in kandidatov KP ter podobno število skojevcev, ki pa so v NOB povečini padli. Bili so v prvih vrstah NOB. Zdaj jih je čez 10 tisoč. V upadanju! Seveda se je odtlej do danes veliko spremenilo: ni več ilegale, KP oz. KZ je številna, kongresi trajajo po več dni itd. Toda kakšni so učinki? In tudi povprečna starost članstva je, žal, visoka. Za primer: v kranjski občini precej čez 40 let! Razmere, kakršne so zdaj pri nas, in še nič ne kaže, da se bodo izboljšale (kljub poskusom), kažejo, da vladajoči stranki ni lahko, da je vladati na taki stopnji — mislim zgodovinsko vzeto — silno težko. Zato se nam že ob teh iztrganih vzporejanjih vsiljujejo takojšnje, čeprav že tudi zapoznele naloge, o katerih pa je bilo že veliko rečenega in zapisanega. ZK je nujno potrebna očiščenja, obnove in prenove, saj je razvodenela in neučinkovita. Bal bi se ponavljati te besede, že skoraj puhlice, če ne bi imel pri rokah živih dokazov. Namreč: po številu majhna, preganjana, ilegalna KP je zaradi čistosti svojega članstva pripravila in izvedla veliko tistega, kar je že zapisano. Vsakdo, in to brezplačno, zanesen s svojim revolucionarnim prepričanjem, je opravljal dodeljeno mu nalogo! Če je ni izvršil, je ustrezno odgovarjal! Le s prečiščeno ZK — in drugimi — bo torej možno storiti to, kar je bilo sklenjeno na raznih kongresih! Uvesti odgovornost, poštenje in tako odpirati zdravo perspektivo! Končno: saj imamo statute! In nekaj novih, pronicljivih in hrabrih vodilnih kadrov! Kučan in podobni). Čebi-novo nam je tudi v spremenjenih razmerah lahko za zgled! P.S. Ne vem, ali je bil Edo Tor-kar naprošen, da je ocenjeval naše zapise (20.2. - 13.3.) ali se je demokratično oglasil sam, kar ima vso pravico. Dotaknil se je tudi mojih besed, vendar je škoda, da ni načel kaj novega, kajti prijetno mu tečeta pero in mish. (g©SMJMEIIGLAS 14. STRAN PETEK, 17. APRILA19J7 DANICA DOLENC VENCEU PERKO JE BIL DELEGAT JESENIŠKIH KOMUNISTOV NA USTANOVNEM KONGRESU KPS NA ČEBINAH Rdeči župan Petdeset let je dolga doba. V toliko letih se je svet spremenil, da ga skorajda ni več prepoznati. Danes imajo Jesenice najmodernejšo, računalniško vodeno železarno. Delavski dom, kjer so se kovale iskre za boljše ži-vljenje, ki je bil drugi dom jeseniških delavskih zaupnikov, vnetih sindikalnih delavcev, kjer so se vrstila predavanja, delavska zborovanja, kjer so glasno izgovarjali zahteve delavcev, pa danes sameva... Komunistov je bilo takrat le okrog petnajst, pa so spreminjali svet, danes jih je na Jeseni-čah nekaj sto, pa se zanje skorajda ne ve... Vencelj je bil preprost fant. Oče, tudi železar, se je kot varilec ponesrečil pri peči, doma pa je ostalo pet deklet in Vencelj, edini sin. Trinajst let star je začel delati pri zidarjih. Malto in opeko je nosil. V petnajstem je začel delati v elektrodni tovarni na Blejski Dobravi, ki je spadala h Kranjski industrijski družbi. Z dvajsetimi leti je začel delati v obratu Sava na Jesenicah, v žični valjarni, najprej kot težak v adjustaži. Nakladal je žico in sproti odvažal, kar so naredili. Leta 1930, štiriindvajset let star, je postal žerjavovodja in to je ostal do 23. marca 1937. leta, ko je bil kot borec za delavske pravice ob službo. Zgodaj je spoznal proletarsko življenje. Vnel se je za sindikalno delo, vsepovsod je bil zraven s svojo mladostno vnemo. »Za kaj se pa ti boriš?« ga je nekoč nekdo vprašal. »Za socializem!« je Vencelj odločno odgovoril. »Kaj pa je to ....?« Saj res, kaj pa je v resnici socializem? Čutil je, kaj je to, vendar besede ni znal definirati. Takrat je sprevidel, da se mora učiti, veliko učiti. Začel je brati socialistično literaturo, ki se je pač takrat dobila. Hodil je na debatne sestanke, kjer so posebej obravnavali posamezne teme. Veliko je bral, tudi Marxovega Kapitala se je lotil. Trikrat, petkrat je prebral stran, razmišljal, prem-leval, dokler ni prišel do bistva. Bral je «tudi Engelsa in Lenina. Želja po študiju je bila zelo velika. Naredil je tudi tečaj delavskih zaupnikov, ki ga je organiziral sindikat. Preštudiral je vse pravilnike, vse zakone o socialnem varstvu in zaščiti delavca, vse je poznal. Zraven pa je hodil v dramsko šolo, kjer se je učil mimiko, govorništvo, retoriko... Bil je odličen govornik, se ga spominjajo tako stari Jeseničani kot ljudje z Gorjancev, kamor je bil kot član CK KPS poslan koncem leta 1941. »Skojevci smo ga kar vpijali vase,« se spominja Marija Božič iz Prušne vasi nad Kostanjevico. »Dobesedno pre-kvasil nas je. Lepo, počasi je znal vsakogar pridobiti na svojo stran.« *!oral je biti res udaren govornik, zgleden borec za delavske pravice, dober človek in komunist. Močan zgled je dajal. Bil je med vodji štrajka na Jesenicah leta 1935, sodeloval je v organizaciji stavbinskega štrajka leta 1936. Decembra 1936. leta, ko je na volitvah zmagala njegova lista, lista Slovenskega delovnega ljudstva na Koroški Beli, je bil Vencelj Perko izvoljen za župana občine Koroška Bela. Star je bil 30 let, bil je eden najmlajših županov in edini komunist — rdeči župan. »Tovariš Perko, septembra 1935. leta ste postali član partije brez kandidatnega staža. Kako je izgledal takratni sprejem v partijo?« »Nobenih posebnih priprav ni bilo, nobenih slovesnosti, nobenih rdečih knjižic in nageljna. Alfonz Oblak in Anton Čufar sta me tisti večer v gostilniški sobi delavskega doma poklicala v kot in pobarala: "Vencelj, bi ti hotel iti v partijo?" "Seveda, saj že ves čas delam kot komunist." "No, zdaj si sprejet." To je bilo vse. Petnajst ali sedemnajst komunistov je bilo tisti čas na Jesenicah, za časa kongresa na Čebinah pa že 28, in to za Jesenice in Javornik skupaj.« »Zakaj, menite, ste bili Čebine izbrani prav vi?« za »Mislim, da je bilo več vzrokov. Poslali so me predvsem kot brezkompromisnega borca, zaradi mojega doslednega dela za dobro delavca. Že od leta 1932 sem bil zraven pri vseh vidnejših akcijah jeseniških železar-jev. Leta 1932 sem že bil med organizatorji stavke pri popravilu elektrarne v Zasipu, in potem stavke leta 1934, ko podjetje ni hotelo podpisati kolektivne pogodbe. Kasneje sem bil izvoljen za starešino delavskih zaupnikov vseh delavcev v takratni Kranjski industrijski družbi. 1936. leta sem organiziral veliko zborovanje za gradnjo ljubljanske klinične bolnice. Izredno močan vtis je naredila tudi proslava 30 - letnice naše sindikalne organizacije, kar je pomenilo po celjski manifestaciji Svobod leta .1935 eno največjih manifestacij v Sloveniji v predvojni Julgoslaviji. Posebno pa se mi je ugled okrepil po zmagi na občinskih volitvah, ko sem postal župan Koroške Bele, pa z nastopi, ki sem jih imel med pogajanji za novo kolektivno pogodbo v začetku leta 1937, tik pred ustanovnim kongresom. Z novo kolektivno pogodbo so hoteli jeseniškim delavcem znižati plače za 11 odstotkov. Nismo dovolili podpisati. Takrat sem bil ob službo.« A živeti je bilo treba. Vencelj Perko, Franc Ravnik in Albin Pibernik so se dogovorili in odprli obrt ža prodajo ^premoga in drv. Vse delo je bilo ročno in Albin zaradi prehudega napora ni dolgo zdržal. Vencelj in Ravnik pa sta vztrajala. Vencelj je premetaval premog in župano-val. Takrat so začeli graditi na Koroški Beli tudi novo osnovno šolo. Pod streho je bila, ko so ga 7. februarja 1940 tretjič aretirali in zaprli v Bileči. Devet mesecev se je kalil med jugoslovanskimi komunisti, med katerimi sta bila tudi Moša Pij ade in Ivo Lola Ribar. Stari Ribar ga je kot advokat branil na procesu v Beogradu. »Tovariš Vencelj, kakšna je razlika med komunisti takrat in danes?« »Skorajda ni primerjave. Včasih je bila partija kadrovska, v njej smo bili res samo zanesljivi, pošteni, prodorni ljudje, ki smo zrasli neposredno iz revolucije. Danes pa je partija preveč množična, premalo izraža vrednoti, ki so bile lastnost predvojnih komunistov. Čeprav je danes drug čas, čeprav se stvari spreminjajo in je tudi na komuniste treba gledati iz razvojne perspektive. Mislim, da so danes komunisti karieristi. Včasih si vedel, da če se podajaš med komuniste, te lahko doleti, da boš tudi brez kruha, brez dela. Danes pa si komunisti ustvarjajo položaj s partijskimi legitimacijami. Med komunisti je premalo, veliko premalo tovarištva. Saj ga sploh ni več.« »Stari komunisti zapuščajo partijo. Veliko borcev je izstopilo.« »Žalostno je to, zelo žalostno. Toda, jaz bom ostal komunist, do groba zvest partijskim načelom.« Vencelj Perko v letu kongresa na Čebinah »Tako smo oili zaverovani v naše akcije, v pravičnost našega boja, da smo bili včasih kar malo romantiki. Spominjam se predavanja dr. Likarja o socializ-mu, leta 1933 je bilo. Nekdo je v pogovoru vprašal, če bo v socializmu tudi brezposelnost. "Tudi , je dejal Likar. Mi pa smo skočili pokonci, bili smo ogorčeni. V socializmu ne bo brezposelnosti. Praksa pa je pokazala drugače.« »in štrajki? Danes so spet »Vidite, tudi pri tem smo bili romantiki...« »Menite, da bomo uspeli premagati vse težave, ki so se nagrmadile na nas?« »Življenske razmere so močnejše od naše volje in ideje. Eno je. realno življenje, drugo pa je volja. Vprašanje je, koliko si se voljan spopasti z realnim življenjem. Verujem, da bomo te težave premagali. Toda dokler se mi sami v našem bistvu ne spremenimo, ne bomo spreminjali razmer. Verjetno pa nas bodo nUre razmere same prisilile, da se bomo morali spremeniti.« »vse življenje ste posvetili delavstvu. Vas sedanjost boli, vam je žal žrtev?« »Dosegli smo tisto, za kar smo se borili, a se je kasneje skvari-lo. Nekaterim je žal, da so se sploh borili. Meni pa ni. Če bi se še enkrat rodil in če bi bili okrog mene enaki problemi, kot takrat, bi še enkrat postal isto: nepopustljiv borec za delavčeve pravice.« Kaj pravite o naših darskih neuspehih?« gospo- »Vsak večer poslušamo, drugi dan beremo v časopisih. Vendar se bojim, da bo še težje. Deset let govorimo, ves čas poslušamo eno in isto pesem. Zavesti je premalo. Tisti, ki ne izpolnjujejo svojih nalog, bi morali nositi posledice.« »Kaj pa pravite o Novi reviji in njenih pogledih na našo revolucijo in borbo?« Toliko je bilo žrtev, toliko smo pretrpeli... Naj zdaj vse to pozabimo in pustimo, da gre neko drugo pot? To ne gre. Odgovor na njihova mišljenja jim daje sam manifest ustanovnega kongresa. Tega naj preštudirajo, ne pa da si zdaj izmišljajo nov nacionalni program, zgodovino pa zanikajo.« »Ste razočarani, ker se niso uresničila vaša predvidevanja?« Vencelj Perko — Štefan je bil v začetku druge svetovne vojne v ilegali, domov je hodil le občasno. 21. maja 1941. leta, ko je doma pripravljal skrivališče orožja, so ga presenitili z aretacijo. Najprej so ga odpeljali v šentviške zapore, nato v Begunje, 25. junija pa so ga z drugimi vred odpeljali v taborišče Kraut na Koroškem. 1. avgusta 1941. leta je od tam pobegnil skupaj z Ivanom Tomincem, Francem Benedičičem, Francem Krašovcem in Borisom Ručigajem. Prevzel je funkcijo političnega komisarja Cankarjeve čete na Mežaklji. 20. septembra 1941. leta se je ob napadu ranil in se zato ilegalno zdravil pri dr. Marčiču na Jesenicah. Prve dni novembra 1941. leta je šel po ilegalni poti v Ljubljano in se na Gorenjsko ni vrnil vse do konca vojne. Poslan je bil na Dolenjsko, bil je sekretar podo-krožnega odbora KP Gorjanci, sekretar Okrajnega odbora Trebeljno, nafčelnik oddelka za agitacijo in propagando pri Okrožnem odboru OF Novo mesto, deloval je v SNOS - u pri komisiji za agitacijo in propagando. 10. septembra 1944. leta je bil poslan na Štajersko, od tu pa spet na Dolenjsko. 10. februarja 1945 so ga preko Barija prepeljali z letalom v Beograd, kjer naj bi se udeležil prve sindikalne konferenc. Ko se je marca vrnil iz Beograda, je postal podpredsednik pripra; vljalnega odbora enotnih sindikatov Slovenije. Po osvoboditvi pa je bil prvi predsednik sindikata Slovenije, potem član planske komisije SRS, sekretar za cene v gospodarskem svetu FLRJ, generalni direktor zvezne kovinske industrije v Beogradu in načelnik oddelka v ministrstvu težke industrije v Beogradu. Leta 1950 je postal pomočnik ministra komiteja za lokalno industrijo in obrt SRS v Ljubljani, nato je bil glavni direktor prehrambene industrije SRS, direktor kemične tovarne Teol in direktor Leka. Vencelj Perko - Štefan je nosilec partizanske spomenice 1941 in vrste drugih visokih odlikovanj. 28. novembra 1986. leta je bil imenovan za častnega občana občine Jesenice. JOŽE NOVAK Udarec v šolstvo Osnutek novega zakona o pedagoški službi je v javnosti doživel številne kritike. Največ ogorčenja med učitelji je povzročilo povečanje pristojnosti pedagoških svetovalcev (ali šolskih inšpektorjev), po katerih bi lahko praktično postavili učitelje na cesto. Po številnih kritikah v javnosti je Republiški komite za vzgojo ir. izobraževanje pripravil predlog zakona. Predlog zakona o pedagoški službi določa tri funkcije pedagoške službe (ali zavoda za šolstvo): razvojno, svetovalno in nadzorno. Prvi dve funkciji zavoda za šolstvo sta opredeljeni ohlapno in predvsem brez konkretne odgovornosti zavoda za, na primer, pravočasno pripravo učbenikov in učnih načrtov itd... Ravno to področje dela zavoda je med učitelji najbolj in največkrat kritizirano, saj učni načrti niso pripravljeni dovolj strokovno ali pa ne pravočasno. Najbolj je razdelana nadzorna tunkcija zavoda in inšpektorjev, saj mu v džungli insitu-cij, ki odločajo o šolstvu, daje močan vpliv nad šolami (primerjaj člene 21 do 28 predloga). Iz predloga so izginile najbolj dra- stične pristojnosti šolskih inšpektorjev, ki so ob osnutku povzročile največ kritik, toda funkcija nadzora in predvsem vsebina nadzora je še vedno ostala nejasna. Inšpektor bo še vedno počel, kar bo hotel, saj niso jasno določene njegove pristojnosti, predvsem pa ni jasno, kdaj oziroma ob kakšnih nepravilnostih naj ukrepa. Člen 24 naštevala primer.kršitev predpisa (katerega ali katerih sploh ni navedeno!), neustrezno izvajanje " vzgojno-izobraževalnega programa, neskladnost vzgojno-- izobraževalnega dela s standardi in normativi, določenimi v samoupravni interesni skupnosti ali strokovne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri vzgojno — i zobraževalnem delu,kar so splošne formulacije, ki omogočajo inšpektorju ukrepanje kadarkoli. Ze v razpravah ob osnutku je bilo večkrat kritizirana povezanost vseh funkcij pedagoške službe v eni osebi - inšpektorju. Zato je smešno dokazovanje predlagatelja zakona, da ob nadzoru poteka tudi svetovanje, saj je popolnoma jasno, da bo v praksi ostal le še nadzor, ki obsega predlog tako celotnega dela šole kot tudi pedagoške dokumentacije, zato za svetovanje ne bo niti časa niti volje. Iz dosedanjih razprav o zakonu o pedagoški službi sledijo naslednji sklepi: 1. Osnovni namen za izdajo takšnega zakona o pedagoški službi je, okrepiti moč državnih organov (Republiškega komite- ja za vzgojo in izobraževanje in zavoda za šolstvo) v okviru institucij, ki odločajo in vplivajo na razmere v šolstvu. S tem se sic-cer ne bo zmanjšala anarhija med institucijami, ki odločajo o šolstvu (PIS, Izobraževalna skupnost itd.), toda državni organi bodo povečali kontrolo nad šolami. 2. Pri tem se uporabljajo avstro-ogrske metode (negativne) kontrole učiteljev in šol, ki bodo tako skorajda postale državne institucije, učitelji pa državni uslužbenci. Konec dvajsetega stoletja bi moralo biti jasno, da umskega dela ni mogoče kontrolirati s "šolsko policijo". Edina možna je pozitivna kontrola, to je ne le dopolnilno, ampak redno izobraževanje učiteljev. 3. Zavod za šolstvo je kot institucija po svojem namenu in funkcijah ostanek prejšnjih šolskih sistemov. Zavod niti sedaj niti v prihodnosti ne bo mogel izvaja eksperimentalnega preverjanj* pouka in ne bo mogel raziskova ti, saj zato nima ustreznih ka drov, poleg tega pa imamo v Slo veniji tudi Pedagoški inštitut, ■ bi lahko opravljal te dejavnosti-V postindustrijski družbi 21- s*^ letja je potreben neposrede prenos znanja z univerze v sre nje šolstvo, zavod pa je to dose daj bolj zaviral kot pospeševal 4. Reformatorji reforme usmer jenega izobraževanja se bodo to liko časa vrteli v krogu posarn čnih institucionalnih rešitev, do- kler ne bodo spoznali, da s svoj mi ukrepi povzročajo (instituci nalno) zmedo, ki hromi avton men in normalen razvoj šolstv • Takrat bodo mogoče začeli raz mišljati o novem instituciona nem sistemu šolstva. Skupščina SRS bo o predlog zakona o pedagoški službi ra pravljala 22. aprila. PETE *•17 APRIIA 1987 ZANIMIVOSTI .15. STRAN GLAS jALNIKOM ^Poudarjati. Nič manjše po-f?su pa ni bila deležna Kri-f leva skupina, (tako ji delo-J?Pravijo), iz kranjske srednje r Skupaj z Iskro Delto in !,nci je diplomirani inženir ^ Križnar predstavil nekaj ^touških programov za šol-telg°«lta se je še posebej zani-r* dva, in sicer za obračun T^h dohodkov za šole in za ijfani nadomeščanja učite-M^Ptenca). Oba programa v Clsk> šoli uspešno delujeta. ^(namerava Delta oba pro-prevzeti in ju tudi vzdrže- j[n to*tji uspeh? Magister Slav-Brinovec je na posvetu Di- daktični komplet — sožitje med učbenikom in drugimi viri znanja predstavil prosojnico pri pouku. Učbenik na ta način ni več edina informacija, marveč je še vrsta učil, ki se dopolnjujejo in prispevajo, da je pouk predvsem aktiven. »Ugotavljam, da so marsikatere šole tehnično zelo dobro opremljene. Marsikje pa so učitelji še slabo usposobljeni za aktivnejši pouk. Tokrat sem predstavil široke možnosti za uporabo prosojnice. Bila je dobro sprejeta in kaže, da bo doživela več prevodov.« A. Žalar Foto:G. Šinik P1 SlaVK ■»o sa_mi nn°vec: »Za raziskovanje onesnaženosti mesta na»"edili priročni laboratorij. nove jeklar ne na okolje |fo SE JEKLO TALI, ^ZNOSNO HRUMI t'hiu' aP"'a — Pri jeseniški jeklarni so poskrbeli za \\[ t Pn° zaščito, vendar bi v okolici kljub temu lahko za-*e»fc» • 'z ieklarne, če ga ne bi preglasil večji hrup s ceste n,Ce- Vidasil nad komoro okoli elektropeči. rr^H Zr^n^ka Jeklarna na belskem polju bi prinašala v okolje n nalo h roPot in prašne delce, če ne bi bili že pri načrtova-!^r&Vo 6 poskrbeli za temeljito zaščito: za odpraševalno I h e'je v? 'zo'aciJo vseh sten, posebno severnih, ki mejijo na m °d Jekl°r°Ška Bela je namreč le okoli 300 metrov oddalje-prina zato krajane upravičeno skrbi, kaj jim ekolo-sa nova jeklarska investicija. M^>D** ' ^° Jeklarno se gradijo in ko obenem preskušajo v e'ka C' 0prav'JaJo strokovnjaki z Reke in iz jeseniškega š ^°VrjZa ek°l°giJo vse meritve. Merijo ropot ob elektropeči, 1 ern okolju torej, in ropot pri najbližji stanovanjski hi- aradi večje moči arni. Posebno ob razdalji nekaj metrov zabeležili povprečno 107 t* Pe6 n^e meritve s0 pokazale, da je z O kje r°pot znatno višji kot v stari jekl, iec'bei0^ ^° v razdalji nekaj metrov zabelež ^tCej kot največji hrup v času taljenja, izjemoma pa en-|Uino0 J28 decibelov. Povedati je treba, da predpisi terjajo °v. ebno zaščito, če meritve beležijo hrup nad 90 decibeli ' ?^p0»n -,e^'arn' smo poskrbeli za vso možno zaščito pred »•^°slov 'n pranom. "»ko zaščito, ki je do zdaj nima nobena f^Beli .ska Jeklarna«, pravi vodja ekoškega oddelka Dra-.Mlarna,eva v Železarni.»Ne le to, da so izolirane vse stene l''s(i,0 Posebno severna stena, ki je najbližja naselju, ku-. 'H»a v . drago izolacijsko komoro okoli same peči. Le -1 ^UhjBrajen celo vidasil, temperaturno, toplotno in tudi J v ejgi"0 °dporen material. Ne le zaradi ropota pri talje-2jfH *tropeči, temveč tudi zaradi hrupnega transporta 'h ^°»no nova jeklarna ustrezno izolacijo. Sama izolacij Uvo* ra ie sestavljena iz štirih plasti, v katerih sta tervol en» material, olj **re(jn- . V°^iu, L*' tudi določajo, kakšen je lahko hrup v okolju. Na %J*^>de *,Hevj "'acijska komora še ne. Takrat smo pri najbližji hiši C** ko erlli do 55 decibelov. Ob naselju Koroška Bela %i Prav r1"011''" cestni promet in tu je še železnica, zato hrup iz jeklarne. Ob prometnih koni-'ih'^'ov v Ur* *e dI'° V?1 ~ 80 aParature zaznale tudi 80 0'')•^l.fW<•nase^u• kar kaže na to. da je komunalni ropot na ^J« kar precejšen.« pr°t a na Beu> Pravijo strokovnjaki, z drugostopni ne srv, ruPno zasc'to na'e ne DO motila okolice in polk', Jal i2 °J° zaznati več kot 45 decibelov hrupa, ki naj bi ^rUpan°Ve Jeklame. Če torej ne bi bilo nikakršrtega dru-1 a v okolici, je za človeško uho to le toliko, da je ta k, *no >H .lfr> bolj ?° se pri BradnJi °ove jeklarne potrudili, da bi \ ^Ore Za^tu> in so dali veliko denarja za izolacijo sten l^l^^izv °dpraševalno napravo. Kakor pa te stvari po doli v sadovnjaku po dva, tri kupčke. Ali veste, kako se jerebice skupaj spravijo? Kot velika krtina se narede. Polhe smo lovili tule v gmajni in divjačine je bilo tod okrog. Po šest, sedem srn se je vedno paslo tamle doli, po 20, 30 fazanov si videl skupaj. Laknar s Kokrice je imel tu ja-go. V eni uri sta z Zabretom po-strelila 57 zajcev. Danes pa ko- mrj kaj sledi ugledaš v snegu, samega zajca pa zlepa ne vidiš. Iz Belgije so pred vojno pripeljali zajce, še enkrat večje kot so bili domači divji zajci. Takrat pa so začeli zajci crkati. Zdaj jih, po moje, preganja "špric" pa umetna gnojila. To so hudi strupi. Ko sem jaz nekega večera kosmača na dvorišču škropil, je bilo zjutraj spodaj vse polno ostudne- šiče smo pitali s prosom. Zdaj sejem le še ječmen in pšenico, pa še za to ne vem, če bo kaj pridelka. Na moje njive ne bom dal no-■benega umetnega gnojila. Pralco imam za pletje. Poznate pralco? Ne? No, vam jo bom pokazal. Redkokdaj se dobijo. To je oster nožič, skovan, malo zaokrožen na koncu, na dolgo palico nata- jAč\\ VJ iOt> L>AfU>u Cn^iOfTi knjen, tako da rastlino spm®&$£©IE2GLAS 18. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, U^APMAjlfi Kolajne podeljene tudi najmlajšim smučarjem__ Urška, Aleš, Jure... Kranj, 14. aprila— Že nekaj let so naši pionirji pri vrhu evropskega in svetovnega pionirskega alpskega smučanja. V letošnji sezoni so se povzpeli še stopnico višje: niso zmagali le na pionirskem tekmovanju za pokal Loke, ampak so prvič ekipno slavili tudi na neuradnem, evropskem pionirskem prvenstvu v Italiji za Topolinov pokal. V nedeljo so tekmovali tudi na zadnjem domačem tekmovanju, za pokal Coca cole na Jahorini. Med smučarji, ki so bili najboljši vso sezono, so tudi pionirji gorenjskih klubov. Urška Ude Aleš Piber Lea Ribarič Vso zimo so potekala pionirska tekmovanja v alpskem smučanju za pokal Coca cole, v njem pa sodeluje nad 130 mlajših in starejših pionirk in pionirjev. Razveseljivo je, da ne nastopajo več le tekmovalci iz slovenskih klubov, ampak tudi iz nekaterih klubov iz drugih delov Jugoslavije, predvsem iz Sarajeva, kjer naraščaj zavzeto trenira nekdanji jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju Ajdin Pašovič. Preteklo soboto in nedeljo je bilo letošnje tekmovanje za pokal Coca cole končano na olimpijski Jahorini. Žal je tekmovalcem v zadnjem veleslalomu nagajalo vreme, vendar so ga kljub temu pripravili v nedeljo, sarajevsko srečanje mladih upov pa je imelo tudi slovesni in družabni značaj, saj so na družabnem srečanju podelili pokale Coca cole. Na zadnjem veleslalomu so zmagali Baša (Novinar) med mlajšimi pionirkami, Piber (Bled) med mlajšimi pionirji, Brlecova iz Domžal med starejšimi pionirkami in Brezavšček iz Mojstrane med starejšimi pionirji. Znane so tudi končne uvrstitve mlajših in starejših pionirk in pionirjev v pokalu Coca cole. Za nas je še posebej razveseljivo, da so tudi mladi smučarji z Gorenjske posegli po zmagovalnih pokalih. Med mlajšimi pionirkami je v slalomu Tržičanka Urška Ude zasedla v generalni uvrstitvi tretje mesto, v veleslalomskem tekmovanju Lea Ribarič iz škofjeloškega Alpetourja prav tako tretje mesto, v superveleslalomu pa je Urška Ude zmagala, Lea Ribarič pa je bila tretja. Ribaričeva je tretja tudi v skupnem seštevku vseh treh panog. Med mlajšimi pionirji je v slalomu in veleslalomu Aleš Piber z Bleda zmagal, v superveleslalomu pa je bil tretji, kar mu je v skupni razvrstitvi prineslo zanesljivo in zasluženo zmago. Med starejšimi pionirkami tekmovalke iz gorenjskih klubov niso posegale po najvišjih mestih, zato pa so imeli več uspeha starejši pionirji. Blestel je Jure Košir iz Kranjske gore. V slalomu je zmagal, Kraigher z Bleda je bil tretji, Košir pa je najboljši tudi v veleslalomu in superveleslalomu, kar mu je prineslo prvo mesto in pokal Coca cole v skupni razvrstitvi. Kraigher z Bleda je bil drugi še v superveleslalomu, njun uspeh pa je z drugim in tretjim mestom v veleslalomu in superveleslalomu dopolnil še Brezavšček iz Mojstrane. V skupni razvrstitvi je bil Brezavšček iz Mojstrane drugi. Za vse najboljše in njihove vrstnike, ki ne zaostajajo veliko, je značilna izredna delovna vnema, pa tudi na samoodpovedova-nje in resno delo se že privajajo. Večinoma so dobri učenci, čeprav morajo šolske knjige že sedaj zaradi obveznosti smučarije večkrat počakati. Ob tem pa ne gre prezreti zaslug, ki jih imajo pri teh uspehih starši in prizadevni vaditelji ter trenerji po klubih, pa seveda učitelji, ki razumejo zahteve smučarije. Brez resnega dela v otroštvu ne bo uspehov v zrelejših letih. J. Košnjek Kolesarji, na plan Za začetek je dobro tudi rabljeno kolo Ljubljana, 15. aprila — Kolesarska sezona se je začela, tako za tekmovalce, ki pozimi niso počivali in so imeli kljub slabemu vremenu že nekaj preskušenj, kot tudi za rekreativce. Obojih je na cestah vedno več; tekmovalci vadijo in nabirajo kilometre, re-kreativcem pa je vrtenje pedal zgolj užitek ali pa tudi priprave na množične rekreativne kolesarske prireditve. Že nekaj let je v navadi, da spomladi organiziramo kolesarske sejme nove in rabljene kolesarske opreme. Takšni sejmi so se že uveljavili, in na Gorenjskem je najbolj znan in najstarejši sejem nove in rabljene kolesarske opreme na Kokrici. Za začetek je dobro tudi rabljeno, vendar tehnično brezhibno kolo, in takšnih je na kolesarskih sejmih dovolj, na voljo pa so tudi strokovnjaki, ki preverijo, ali je kolo brezhibno in kaj je treba popraviti, da bo /ožnja varna. Prepričani smo, da bo sejem na Kokrici tudi letos. Tako kot pretekla leta vas bomo o njem pravočasno obvestili. Za najbolj neučakane pa bo Astra iz Ljubljane pod geslom »kolesarji, na plan« priredila jutri, 18. aprila, med 8. in 13. uro na parkirnem prostoru blagovnice Astra za Bežigradom kolesarski sejem. Blagovnica bo zagotovila prodajo novih koles in kolesarske opreme. Tovarna Rog zagotavlja celovito ponudbo in predstavitev novosti za letošnjo sezono. Rogovi strokovnjaki bodo poskrbeli za montažo in pregled kupljenih koles, v času sejma pa bo mogoče uveljaviti tudi 5 —odstotni sejemski popust. Astra zagotavlja tudi prodajo in nakup rabljenih koles. Za ocenitev koles in opreme bodo skrbeli cenilci iz Roga. Na sejmu se bo mogoče prijaviti tudi za tradicionalni kolesarski maraton Črnuče 1987, ki bo v nedeljo, 19. aprila. Na sejmu bodo sprejemali tudi startnino in s tem zmanjšali običajno gnečo na startu v Črnučah.Na ta maraton vabljeni tudi kolesarji z Gorenjske. J. Košnjek V Ljubljani bodo v ponedeljek razglasili najboljše skakalce v pokalu Cockta Na Gorenjskem nad polovico točk Iskra Delta Triglav spet ekipni državni prvak — Med šestimi najboljšimi klubi štirje z Gorenjske Kranj, 15. aprila — Premoč skakalcev z Gorenjske se je pokazala tudi v minuli zimski sezoni. V tekmovanju za pokal Cockte (pokrovitelj DO Slovin iz Ljubljane) so gorenjski skakalci prepričljivo zmagali, saj so zbrali nad polovico točk. Naslov ekipnega klubskega državnega prvaka je spet zanesljivo osvojil kranjski smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav. Ljubljansko Elektrotehno-Ilirijo so Kranjčani prehiteli za 249 točk. Bronasto kolajno je osvojila Alpina iz Žirov. K popolnemu uspehu gorenjskih skakalcev pa so svoj delež prispevali .tudi tekmovalci Žirovnice-Jesenic in Tržiča s petim oziroma šestim mestom. Največ prvih mest med posamezniki je osvojila Žirovnica-Jesenice (štiri, od tega dve Petek), v ekipni konkurenci pa ID Triglav s tremi naslovi (člani, starejši in mlajši mladinci). Vrstni red —* člani: 1. Lotrič (Žir.-Jesenice) 85, 2. Dolar (ID Triglav) 71, 3. R. Kopač (Alpina) 59, 4. Zupan 55, 5. Štirn 54; ekipno: 1. ID Triglav 322, 2. El. Ilirija 253, 3. Žirovnica-Jesenice 142, 4. Alpina 128; starejši mladinci: 1. Petek (Žir.-Jesenice) 100, 2. Janus (El. Ilirija) 72, 3. P. Kopač (Alpina) 68, 4. J. Globočnik 56; ekipno: 1. ID Triglav 270, 2. El. Ilirija 161, 3. Žirovnica-Jesenice 143, 4. Alpina 126, 6. Bled; mlajši mladinci: 1. Petek (Žir.-Jesenice) 70, 2. Knafelj 46, 3. Kropar 45, 5. Komo-vec (vsi ID Triglav) 42; ekipno: 1. ID Triglav 156, 2. Žirovnica-Jesenice 113, 3. Alpina 107; starejši pionirji: 1. Pogorelčnik (T. Velenje) 100, 2. Knafelj (ID Triglav) 77, 3. A. Kopač (Alpina) 65, 4. Vehar (Alpina) 46, 6. F. Jekovec 38, 7. D. Jekovec (oba Tržič 37; ekipno: 1. T. Velenje 152, 2. Alpina 137, 3. ID Triglav 119, 4. Tržič 90, 10. Žirovnica-Jesenice 15; mlajši pionirji A: 1. D. Jekovec (Tržič) 100, 2. Zupančič (Alpina) 65, 3. Videnšek (Celje) 61, 7. Meglic (Tržič) 35; ekipno: 1. Tržič 160, 2. Celje 94, 3. Alpina 79, 5. ID Triglav 60, 9. Žirovnica-Jesenice 40, 11. Bled 11; mlajši pionirji B: 1. Zupan (Žir.-Jesenice) 62, 2. Oprešnik (Zbelovo) 60, 3. Omrzel (El. Ilirija) 55, 4. Bertoncelj (ID Triglav) 51, 5. Mohorič (Tržič) 42; ekipno: 1. El. Ilirija 114, 2. ID Triglav 86, 3. Zbelovo 69, 4. Tržič 50, 11. Žirovnica-Jesenice 3; mlajši pionirji C: 1. Kadliček (T. Velenje) 60, 2. Lesnik (El. Ilirija) 50, 3. Mešič (Brasl. Andraž) 47, 7. Poljanšek (Alpina) 27; ekipno: 1. El. Ilirija 97, 2. Brasl. Andraž 96, 3. T. Velenje 91, 6. ID Triglav 51, 7. Alpina 46, 9. Žirovnica-Jesenice 31, 14. Rateče 1; skupni vrstni red: 1. ID Triglav 1064, 2. El. Ilirija 815, 3. Alpina 623, 4. T. Velenje 614, 5. Zir.-Jesenice 487, 6. Tržič 335, 7. Braslovče-Andraž 168, 8. Celje 157, 9. Moravče 132, 10. Fužinar 95, 13. Bled 43, 20. Rateče 1. J. Javornik Prihodnji petek v Tržiču Bergantov spominski tek Tržič, 15. aprila — V petek, 25i aprila, ob 16. uri bodo najmlajši tekači in tekačice že drugič tekli po tržiških ulicah. Tega dne bo namreč v Tržiču 2. spominsko tekaško tekmovanje v spomin na našega znanega alpinista in športnika Boruta Berganta. Organizacijski odbor, ki deluje pri telesnokulturni skupnosti v Tržiču, se že dalj časa marljivo pripravlja na izvedbo tega tekmovanja, na katerem naj bi nastopilo kar precej znanih slovenskih tekačev in tekačic. Program tekmovanja je takle: najprej tek osnovnošolskih štafet pionirjev na 3 x 1000 in pionirk na.3 x 600 metrov, za tem pa odprto tekmovanje posameznikov: mladincev na 3000 in mladink na 1500 metrov, članov na 10.000 inčlanic na 5.000 metrov, ločeno tako za člane kot za članice v dve starostni skupini. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri in končalo nekaj po 18. uri, start in cilj pa bo na obračališču za avtobuse na Cankarjevi cesti. Proge so speljane po tržiških ulicah, ih sicer po Cankarjevi cesti. Proge so speljane po tržiških ulicah, in sicer po Cankarjevi, Trgu svobode in Partizanski. Tisti, ki se želijo preskusiti na 2. memorialu Boruta Berganta se morajo prijaviti na TKS Tržič, Bračičeva 4 (tel. 50-342) do 24. aprila 1987 do 12. ure. Prijav-nine oziroma startnine ni! Organizatorji so za najhitrejšega tekača na 10 kilometrov dolgi progi pripravili poseben pokal, za vse najboljše kolajne in plakate, zbrali pa so tudi številne zanimive praktične nagrade, ki so jih prispevali posamezniki in OZD tržiške in kranjske občine. V Tržiču se torej konec meseca obeta zanimiva atletska prireditev, ki bo zanimiva tudi za gledalce. Tudi ti so se že lani zbrali v zelo velikem številu. • Bled in Gorje zmagala, Triglav izgubil — Odboj kar j i Bleda so v 20. kolu II. zvezne li-ge-zahod doma premagali Jedinstvo Interplet s 3:1 in so z 28 točkami na četrtem mestu med trinajstimi ekipami. V prihodnjem kolu bodo igrali v gosteh s Pionirjem. Uspešne so bile tudi od-bojakrice Bleda, ki so v 18. kolu II. zvezne lige doma premagale Jedinstvo Elir s 3:2 in so z 20 točkami na trejem mestu. Igralci Triglava so v slovenski moški ligi spet izgubili, tokrat v gosteh s 3:0 s Partizanom Narodni dom; igralke Gorij pa so v enakem ženskem tekmovanju na gostovanju v Šoštanju nadigrale domačo Topolšico Kajuh s 3:1 in so z 12 točkami na 8. mestu med desetimi ekipami. C. Z. Gorenjski tekači na sarajevskem pokalu Tudi na drugi tekmi uspešni Kranj, 15. aprila — Mladi gorenjski tekači na smučeh so bili uspešni tudi na drugi tekmi za pokal Sarajeva. Mlajši pionirji so tekli na 3 kilometre. Sašo Tepina-(Triglav) je bil tretji, Tadej Križnar (Triglav) šesti in Tomaž Brezar (Kokrica) osmi. Mlajše pionirke so tekle tudi na 3-kilometrski progi. Romana Seljak (Kokrica) je zmagala, Anka Mohorič (Triglav) pa je bila druga. Vesna Zevnik (Kokrica) je bila četrta, Petra Race z Bleda pa peta. Starejši pionirji so tekli na 5 kilometrov dolgi proti. Prva tri mesta so osvojila tekači iz Gorij, Jože Pokljukar, Tomaž Žemva in Matjaž Pokljukar, Matej So-klič z Bleda je bil peti, Matjaž Mohorič (Triglav) pa sedmi. Enako dolgo progo so imele tudi starejše pionirke. Saša Potočnik z Bleda je zmagala, Anita Jan z Gorij je bila druga, do šestega mesta pa so se zvrstile tekačice Triglava iz Kranja Vesna Kološa, Uroška Hafner, Irena Papler in Maša Rekar. S tem tekmovanjem je tekmovalna sezona tudi za pionirske kategorije končana. J. K. Od tekme do tekme Tržičani na trim pokalu — Na Zelenici je bila druga vele-slalomska preskušnja za tržiški trimski pokal. Tekmovalo je 62 smučarjev. V moških kategorijah so bili najhitrejši Marko Ribnikar, Marko Kravcar, Milan Nadišar, Marjan Šarabon in Janko Krmelj, v ženskih pa Andreja Soklič, Metka Sova, Marija Vodnik, Katarina Markič in Ivanka Kokalj. (J. Kikel) Šahovski prireditvi v Tržiču — Šahisti so pripravili redni mesečni hitropotezni turnir, na katerem je igralo 16 šahistov. Zmagal je Srečo Mrvar pred Pavlom Locem, Ivanom Ravnikom, Borisom Kogojem in Andrejem Locem. Tržičani so organizirali tudi dvoboj s šahisti Litije. Tržičani so zmagali s 55,5:44,5. Za Trži-čane so bili najuspešnejši An-drei in Pavel Loc ter Srečo Mrvar, za goste pa Kolar, Milinko-vič in Nikolič. Prihodnje srečanje bo v Litiji. (J. Kikel) Košarkarji Šenčurja presenetili — Končalo se je kranjsko občinsko košarkarsko prvenstvo. V finalu je sodelovalo 12 moštev, presenetili pa so košarkarji iz Šenčurja, ki so v finalu prema- gali Lipo iz Vogelj, tretji je Kranj 75, četrti pa košarW Sigme iz Kranja. (M. Cadei) Končano kranjsko kefij«* tekmovanje — 26 moštev je f delovalo letos v treh ligah objj «ke kranjske kegljaške lige-VJ "gi je zmagala Kibernetikam Adergasom in Simonom Jel kom iz Podreče. V B ligi je 2H gala Oljarica pred Grintavce"] iz Olševka in Borcem iz Kran> v C ligi pa jakob Štaof'J Hrastja pred Adergasom IIJ Iskro Števci. Za zaključek jej se troboj reprezentanc vse L 7maaala ie A hga PP£*đ»i. lig. Zmagala je A liga P ^ C ligo. Med posamezniku , galZvršen (A P^o* P nom (B liga) in Unu^ji ga). Prejeli so pnzn^kiitf», ga;, f rej en so pije podelil Marjan Pičulin, wJ"' največ zaslug za uspešno I vanje. (M. Čadež) Tretja trim tekma - Na »JI mci je bila zadnja veleslalom m tekma za trim pokal. Tekmo^l je 41 smučarjev, najboljši PJH bdi Andreja Soklič, MarijaJ' nik, Ivanka Kralj, Marko kar, Marjan Kodorovič, J"U Nadišar, Marjan Šarabon &J nez Štefe. (J. Kikel) Turnir v malem nogometu v Tržiču — Športn ^ Loka organizira turnir v malem nogometu danes ^ pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Trzic se bo začel ob 16. uri, prijave pa bodo sprejemali uro> F ^ četkom tekmovanja. Prijavnina je 7000 dinarjev. Fin tri. (J. Kikel) Rokometni spored — Jutri in v nedeljo bo na sy ^0^f kolo republiške rokometne lige. Rokometaši Peka, W 0jj teklem kolu premagali v gosteh Fužinarja, bodo ]u uri igrali v Bistrici s Partizanom iz Slovenj Gradca- *et jim zagotavlja obstanek v ligi. V Dupljah bo jutri*; j * 18.30 tekma Kranj Duplje:Polana v ženski rokometni plesove igralke pa bodo gostovale v Ljubljani. V m°apf* republiški ligi bo v nedeljo ob 10. uri v Preddvoru teK ^g<\ dvor:Ferrotehna, Besnica in Termopol pa gostujeta v in Novi Gorici. V zahodni skupini ženske lige bo •'"j.pa uri tekma Preddvor:Cerkno, v mladinski skupini cen jj danes ob 17.30 tekma Termopol LTermopol II, i^V^e, Peko:Preddvor in ob 18. uri Kamnik:Partizan. Miaa»j^ pina center, pa bodo igrale jutri ob 16.30 Peko:Itas ^ \ ob 17. uri Duplje:01impija in Kranj:Krim. Čas ^ 0jp™ ples:Kamnik in Ratitovec:Polje bo določen s telegr3 Kuhar) P) Teniški tečaj za začetnike — Teniški klub TriglaV^r/ nja bo tudi letos organiziral začetne teniške tečaje in mladino do 14. leta. 20-urni tečaj bodo maja in J11111^ live bodo sprejemali na kranjskih teniških igriščih ni 26. aprilom med 16. in 18. uro. Skupščina kranjskih vaterpolistov — Vaterpolo ^> glav Kranj vabi na volilno konferenco, ki bo danes, ^^fn ob 17. uri v dvorani 14 kranjske občinske skupščine-listi in ljubitelji vaterpola, vabljeni! (J.K.) Vabila, obvestila Veleslalom za Globusov pokal— Smučarski alps*° Triglav iz Kranja prireja pod pokroviteljstvom delovne^flVj. nizacije Kokra iz Kranja veleslalom za Globusov poka \gijefl1 co nastopanja imajo cicibanke in cicibani, ki bodo raz j 0]i v tri starostne kategorije. Tekmovanje se bo začelo J 11. uri. j K- ni & Izlet kranjskih planincev— Planinsko društvo ^f*^1 reja v soboto (jutri), 18. aprila izlet po delu Loške Pja ^g. V poti od Pasje ravni čez Crni vrh in Ožbolt do Škof je y letniki bodo odšli iz Kranja z rednim avtobusom za Ajj $ ko ob 6.40, od koder se bodo ob 7.15 z avtobusom o^P^g ^ Loga v Poljanski dolini. Odtod se bodo povzpeli na 1" trov visoko Pasjo ravan in se spustili v naselje Črni vrvUb°^ pa hodili po hrbtišču Polhograjskih Dolomitov prek do Sv. Andreja in sestopili v Škofjo Loko. V Kranj se b°Jra pi nili z rednim avtobusom. Hoje bo za okrog pet ur. Ker j^et zahtevna, je priporočljiva za začetek planinske sezon bosta vodila Milan Čelik in Jožica Muršec. I Skupščina kranjskih hokejistov— Hokejski klub " iz Kranja vabi svoje člane in prijatelje hokeja na tetfP skupščino kluba, ki bo danes, 17. aprila, ob 18. uri v af)j* čni dvorani občinskega sveta Zveze sindikatov iz **■ vhod 6. Nogometni spored — Kranjski Triglav igra v "^^j^ poldne ob pol petih na stadionu Stanka Mlakarja v K v $t' Železničarjem iz Maribora, nogometaši Nakla pa 'gr^to|0. del jo ob pol enajstih dopoldne doma z moštvom ^ dj-U^ kranjskih občinskih nogometnih ligah bo na sporedu j^jO kolo, razen pri pionirjih, ki s tekmovanjem šele z teiit^[ Člani igrajo v soboto ob 16.30, pari pa so Mavčiče : sOv0; Primskovo : Britof, Bitnje : Zarica, Sava : Visoko, Ve1 .^f • Podgorje, Kokrica : Hrastje, Trboje : Grintavec in P1?^ ; A* Podbrezje. Kadeti igrajo jutri ob 10. uri, in sicer NaK ples, Triglav : Primskovo in Britof : Jesenice. PionirJ^pf • igrali prvo kolo jutri ob 15. uri. Pari so Zarica : Naklo, ^fi* Visoko, Triglav : Sava, Primskovo : 3itnje, Kokrica : Se . več veselja do kulinarike! ^luhfn°um,aci''e dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, k l/a. telefon 60-888. obvešća da - STANOVANJSKA SKUPNOST RADOVLJICA sCedn vP°dnartu v novi trgovsko-stanovanjski zgradbi potrtosti rpSt°re m^ za opravljanje popolne gostinske de-0stori bodo predvidoma vseljivi julija 1987. WjeVaa^L dobe vsa pojasnila na Alpdomu Radovljica, Can-a «' (tel. 75-662) do 30. aprila 1987. _ MERCATOR — KMETIJSKO S***.* ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 l°varna olja Oljarica Britof opisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Voznrni avt0 MEKCEDES 12-13 s ponjavo, letnik 1978, v «. viij?„emtstanJu. izklicna cena 5.200.000 din. stani DUS disel- 2-5 1 nosilnosti, letnik 1979, v voznem CenJiJ'„potrebna manjša popravila na hidravliki, izklicna cn» 2.000.000 din. tov^!ndraŽDa bo 24. aprila 1987 ob 12. uri na dvorišču tozda 0gled Qa °lja 01Jarica Britof, Britof 27. k*16 dra"K°Vn^ sredstev je možen eno uro pred pričetkom ja-PokT v ' ^sak ponudnik mora pred pričetkom javne draž-d0Ua'uzltl varščino v višini 10 % od izklicne cene. Kupec je Kupec Plačati prometni davek. 2eU r>c.Inora v 8 dneh po javni dražbi plačati kupnino in prev-Sec Vno sredstvo. ^odroLnirna pravic iz jamstva za napake stvari. DneJše informacije dobite po telefonu, št. 35-221 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA ^0 rSiSKA KMETIJSKA ZADRUGA >t> S^a Za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: RANJE MLEKAv zbiralnici Šenčur. e inf Novi macije dobite po tel., št. 42-169. j0. razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polovi- S**kiii ?Vnim casorn- fr°reni u na^ Pošljejo v 8 dneh po objavi prijave na naslov: f*ttari -f krnetiJska zadruga, TZO Cerklje, Cesta Toneta oi v i\ j' Cerklje. O rezultatih izbire bodo kandidati obveš-15 dneh po izbiri. MERCATOR - KMETIJSKO ^n* * ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. so!, o., KRANJ. JLA 2 °8laš ^ADOVUICA * Prosta dela in naloge za Delovišče Poljče hm ^ ali ŽIVINOREJCA za molžo krav ^Pogoji: t1^ 6V ^e^ovnm izkušenj, lahko pa tudi pripravnik z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M-^Vg d°ronjske Kranj, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA n°h po objavi. Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN PODVIN - RADOVUICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KUHARJA Pogoji: končana gostinska šola, smer - kuhar in nekaj let delovnih izkušej. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Delo bo izmensko, osebni dohodek po pravilniku. Delovna organizacija s stanovanji ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: HOTEL GRAD PODVIN, PODVIN—RADOVLJICA p. p. 4 v 14 dneh po objavi. Sava Uroro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kran) Škofjeloška c 6. Jugoslavija Kranj, Škofjeloška c. 6 razpisuje JAVNO LICITACIJO za naslednji osnovni sredstvi: 1. OSEBNI AVTO GOLF, nevozen, leto izdelave 1981, izklicna cena 800.000 din 2. TOVORNI AVTO TAM 4500, nevozen, leto izdelave 1960, izklicna cena 300.000 din Javna licitacija bo 5. maja 1987 ob 10. uri v sejni sobi nabavne službe v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko) vhod zadaj. Ogled omenjenih avtomobilov bo 4. maja 1987 ob 10. uri. Interesenti naj se oglasijo v obratu 2, Škofjeloška c. 6 pri glavnem vratarju. Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene. Cena velja franco SAVA KRANJ. Kupec mora plačati kupnino še isti dan, to je 5. maja 1987, avto pa prevzeti najkasneje 5 dni po prodaji. Po prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga (videno - kupljeno). K0GP — TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI — na začetku gradbene sezone vam nudimo po najugodnejši ceni modularne in betonske bloke ter drugi gradbeni material za gradnjo do III. gradbene faze — novost na sejmu: tlakovec in ograjniki ter prikaz izdelave fasade lendaterm z mineralnim ometom. — sejemski popust —■ 5 % — za SCHIE-DEL dimnike. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, tel. 21-140, 21-195, 21-180. Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 10. do 20. aprila 1987 Se priporočamo Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet skupščine občine Kranj na 18. seji dne 3. 9. 1986 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za del kanala GZ-1 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za del kanala GZ- 1 od točke 6a do točke 6 v trasi Ceste talcev, ki ga je decembra 1986 izdelalo Projektivno podjetje Kranj, št. projekta 3631/3. 2. $ Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v prostorih skupščine občine Kranj, v KS Primskovo in v KS Huje od 18. 4. 1987 do 18. 5. 1987. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v prostorih KS Huje. 4. Vsak občan, organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost lahko dajo v času javne razgrnitve pismene pripombe na osnutek. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah skupnosti iz 2. točke sklepa. Številka: 351-07/86-04 Datum. 14. aprila 1987 Predsednik IS Henrik Peternelj .19. STRAN @©Sm"&MMGLAS Združena lesna industrija Tržič po. DO Zlit Tržič komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OBLIKOVANJE IZDELKOV Pogoji: — srednja šola za industrijsko oblikovanje — 3 'eta delovnih izkušenj, — čas uvajanja 3 mesece Delo združujemo za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja ZLIT Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Tržič, o rezultatih pa bodo obveščeni v 15 dneh po obravnavi komisije za delovna razmerja. lit h LTH DO THN Škofja Loka, n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: KOMERCIALNI SEKTOR: 1. PRODAJNI REFERENT I za nedoločen čas Pogoji: visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, poznavanje komercialnega poslovanja, aktivno znanje srbohrvaškega jezika, poznavanje klima in hladilne tehnike, vozniški izpit B kategorije in 2 leti delovnih izkušenj v komerciali, projektivi ali konstrukciji D VZDRŽEVANJE: ENERGETIK za nedoločen čas Pogoji: visokošolska izobrazba elektro smeri, tečaji iz varstva pri delu, znanje enega tujega jezika, dodatno izobraževanje za različne energetske vire in 3 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovskih komisij. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA SERVISIRA: V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUN-DING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA - Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje. ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRAMO: —vse vrste radijskih sprejemnikov —kasetofone —el. gramofone —HI-FI naprave —avtoradijske sprejemnike in kasetofone—TV črno —bele aparate —TV barvne aparate —video rekorderje —posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno-bele in barvne ekrane — izvajamo meritve in popravljamo skupinske antenske naprave —vse vrste elektromotrjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje in električna ročna orodja Za servisiranje imamo na razplago najmodernejše pripomočke in merilne instrumente. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH — v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA 1 delavec 2. KV KLJUČAVNIČAR 2 delavca 3. IZVAJALEC POMOŽNIH OPRAVIL NA DROBILNICI 1 delavec Pogoji: pod 1: diplomirani ekonomist — VII. stopnja in 54 mesecev delovnih izkušenj pod 2: KV ključavničar — IV. stopnja izobrazbe, 12 mesecev delovnih izkušenj, jamsko in izmensko delo ter starost nad 21 let pod 3: II. stopnja izobrazbe,^ mesece delovnih izkušenj in šti-riizmensko delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za vsa dela, od 1 do 3. Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi jih bomo vabili na razgovofc. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. (mimmmEJiGLAS 20. stran OGLASI, OBVESTILA PETEK, 17^APRILAJJ87 DO ŽIVILA KRANJ V sodelovanju z DO AGRARIACOOP Zagreb organiziramo PRODAJO sadnega drevja in okrasnega grmičevja pred prodajalno SP Storžič na Kokrici 20. in 21. aprila od9.do16.ure Če ste v zadregi, kako saditi, vam bo oba dneva prodaje na voljo strokovnjak z nasveti Izkoristite izredno priložnost za pravilno izbiro in sajenje sadnega drevja ter okrasnega grmičevja! S** S PAR SPAR MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA, V BRODEH NA KOROŠKEM 3 KM OD AVSTRIJSKE MEJE -POSEBNA PONUDBA DO 9/5-1987---- REGIO KAVA BRASIL 1 kg 69! 90 % RAMA i MARGARINA IW V2kq lili I OLJE S 101 1 dz 99: DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, Kidričeva 38/a objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD prosta dela in naloge BOLNIŠKE STREŽNICE nkv delavka Delovno razmerje je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prošnje pošljejo v osmih dneh po objavi, o izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Bi se radi odzvali na mali oglas, objavljen pod ŠIFRO? Zaradi mnogih telefonskih pozivov in obiskov v naši maloo-glasni službi vam sporočamo! Naslovov naročnikov malih oglasov, objavljenih pod ŠIFRO, vam NE SMEMO posredovati. Oddate pa lahko vašo pisno ponudbo, opremljeno s ŠIFRO in številko oglasa ter z vašim naslovom in morebitno vsebino, ki bi jo radi posredovali stranki, ki je odprla ŠIFRO. Ponudbe oddate pri nas, mi pa jo bomo-izročili naročniku oglasa pod ŠIFRO. Malooglasna služba MILKA ČOKOLADA W» 300q m II SPAR M ROZINE V2kg 9! 90 NESCAFE CLASSIC 200 g 1 stekl. SOMAT ZA POMIVALNI STROJ PAMPERS OTROŠKE PLENICE 17Q90 1kom 11 VI JAFFA ORANŽE 1 kg 9! 90 VELIKI ANANAS ikom. 39! 90 MAJSKA LOTERIJA POSKUSITE SREČO S SREČKAMI MAJSKE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 130.949 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 108,000.000 DIN. GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 5. MAJA 1987 ŽK »ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA KRANJ OBVESTILO Obveščamo cenjene potrošnike kruha, da smo pričeli z poizkusno proizvodnjo v novem obratu v NaHlem. Priznati moramo, da kljub prizadevanjem vseh delavcev ta proizvodnja ne teče brez težav in zapletov. Zadnje dni je prišlo do neljubega spodrsljaja, ker so nekateri potrošniki v kruhu našli celofan. Povedati moramo, da je do tega prišlo zaradi napake v silosih za moko in transportnem sistemu. Ta napaka je sedaj odpravljena. Vsem prizadetim potrošnikom — občanom se za neljubo napako opravičujemo z željo, da ostanete naš odjemalec. __■■ Trgovska delovna organizacija MURKA Lesce, n. sol.o. po sklepu delavskega sveta DO razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: —visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri, 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju splošno kadrovskih zadev, organizacijske sposobnosti, zaželeno znanje tujega jezika. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v splošni sektor DO. TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA TOZD OSNOVNE ŠOLE 16. DECEMBER MOJSTRANA razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBER MOJSTRANA POGOJI: — kandidat mora izpolnjevati pogoje.določe-ne s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli — imeti mora pedagoško izobrazbo — pet let delovnih izkušenj — organizacijske in strokovne sposobnosti — biti mora družbenopolitično aktiven Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TOZD OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBER MOJSTRANA »ZA RAZPISNO KOMISIJO« Industrijski kombinat »Planika« Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Trgovska OBJAVLJA prosta dela in naloge: 1. prodajanje blaga v prodajalni Kranj III., Savska loka 21, 2. prodajanje blaga v prodajalni Kranj II., Prešernova 3, 3. prodajanje blaga v prodajalni Kranj L, Sejmišče 2 V vseh treh primerih se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeval še naslednje pogoje: — končana trgovska šola ali srednje usmerjeno obraževanje trgovinske usmeritve — IV. stop-smer prodajalec — 1 leto delovnih izkušenj — imeti morajo sposobnost komuniciranja in veselJ za delo z ljudmi Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek ^n^t. strijskega kombinata »Planika« Kranj v 8 dneh po oD javi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po P° teku roka za vložitev prijav.« ^ iz- SGP GRADBINEC LET KRANJ Z K »ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA KRANJ Cesta na Okroglo 5 64202 NAKLO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela ,p naloge ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoji: osnovna šola (i DELAVKA; tečaj iz higienskega minimuma delovne izkušnje do enega meseca enomesečno poskusno delo DOSTAVA PEKOVSKIH IZDELKOV (1 DELAVEC) Pogoji: šola za poklicne voznike (C kat.) delovne izkušenje 1 leto izpit iz varstva pri delu enomesečno poskusno delo Delo je za nedoločen čas _ Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjeval pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: ŽITO IjJub,-,aNTA-TOZD Pekarna Kranj, Cesta na Okroglo 5, 64202 ^ s polnim delovnim ^S°^L pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov roglo 5,---- p KLO. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh v končani izbiri. !?EK,i 7 APRILA 1987 OGLASI, OSMRTNICE Pravil * l^et skuPščine občine Kranj na podlagi 37. in 38. člena injtad a ° dodeljevanju kadrovskih stanovanjskih posojil dne i4/^Vsi,cin stanovanj v občini Kranj (prečiščeno besedilo z dne 4-1987) ter sklepa 47. seje izvršnega sveta SO Kranj z RAZPISUJE natečaj 'J za dodelitev kadrovskih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kranj v letu 1987 stanovanja in sredstva za stanovanjska poso-Holožljivi sta: - dvn^k°lsobno stan<>vanje v izmeri 64 m2 s 0 stanovanje v izmeri 46,5 m2 in din. 8 Za kadrovska stanovanjska posojila v višini 8.830.000 ja°goji za pridobitev stanovanja in stanovanjskega posoji- be kadrovskega stanovanjskega posojila oz. do upora- tionarji°Vj -ga stanovanja imajo voljeni in imenovani funk-jfth, ki ^ , ^avnm organih in družbeno-političnih organizaci-P°siiti ■ no prebivajo v občini Kranj ali se nameravajo za-Pod m prebivati v občini Kranj. staga°*t°^ lZ PreJšnjega odstavka imajo pravico do kadrov-stafiova anovanJskega posojila oz. do uporabe kadrovskega kovnictudi drugi strokovni in javni delavci, ki poleg stro- 3vnost s in 1 m organizacijskih sposobnosti >jim d ruzbenoekonomskega sistema socialističnega samou- Svojirn delom prispevajo k razvoju družbenopolitičnega Dravi" —^'"^nuuuiusnega biblt en , Janja, h krepitvi bratstva in enotnosti, uresničevanju zaj^P^vnosti narodov in narodnosti ter k ustavnosti in Q^SJ>evaJo k razvijanju kolektivnega dela in odločanja ter **" 2 os vf -n skupne odgovornosti katonel V ltf < Vi, *tu IS in SO Kranj i»a str0i,„ !JO zahtevek neposredno ali priporočeno po pošti. I i strok . zanieveK neposredno an priporočeno po posti. ^■tega VnJake in javne delavce po drugem odstavku točke ir„/azPisa vloži obrazložen zahtevek zainteresirani drža- stojne ' druga orf anizacija ali skupnost po sklepu njenega «vek mora vsebovati: dela^ P°datke prosilca (ime in priimek, starost, poklic in Podatk ^h °Prav,Ja- velikost družine) P°datk ° sedanjih stanovanjskih razmerah clario -° socialnem in zdravstvenem stanju prosilca in Pod-u!n^egoveSa gospodinjstva Pori.*, 0 sodelovanju v NOV ♦ višin ° deJovni dobi Pfed° ZaProsenega posojila in namen uporabe ku r.acunsko vrednost gradnje ali rekonstrukcije oziroma > me s podatki o velikosti stanovanja ali stanovanjske Predsednik IS Henrik Peternelj čani er druge potrebne podatke, ki so pomembni za odlo siiCa 0 Posojilu oziroma rešitvi stanovanjskih potreb pro- Podgf k. lec /i 0 drugih sredstvih, s katerimi bo razpolagal prosi-L 8anizaSt-a udeležba, bančna posojila, udeležba drugih or-!" p°datk«^ L s»ce 0 Poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri me-Podatk ^ Čnin\ 0 obstoječih obveznostih (dolgoročnih in kratkoro-> Podatkr°S^Ca m njegovih družinskih članov r^ht» v terminskih rokih črpanja sredstev. h^Uje ;U ^e treba priložiti vso dokumentacijo, s katero se do-^ ^goHvP0^^11^6 resničnost zahtevka (gradbeni načrti, kup-rt^tevk dokazi o lastnih in drugih sredstvih), ti ^tanc"01 P° drugem odstavku točke III. je treba priložiti tu-^vek. no utemeljitev organizacije ali organa, ki vlaga zah- Po rfS^vka^t Zantevki in zahtevki, ki ne bodo vloženi v roku iz 1. ?a-ht točke, pri razpisu ne bodo upoštevani. J^stv^ih bo odločal izvršni svet SO Kranj, ki bo razdelil J^tr,i Za kadrovska stanovanjska posojila in določil pred-°Stedo\ Sim red prosilcev za kadrovska stanovanja, ki ga bo ^°sUc°Val ^ občine Kranj. '^u. ira^0^0 v ^ dneh po izteku razpisnega roka obveščeni o NAJINE MICI NI VEČ ALENKA IN ROMANA Sporočamo žalostno vest, da je tragično v 42. letu starosti preminul dolgoletni delavec našega kolektiva IVAN KEPIC mojster v DE Tkalnica I Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilindus Kranj Umrla je naša mama MARIJA SOKLIČ z Bleda Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 15. aprila 1987 na pokopališču v Kranju. Žalujoči njeni: Zorka, Andrej, Peter in drugo sorodstvo Kranj in Bled, 15. aprila 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža BOGOLJUBA PETROVSKEGA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Igorju Drinovcu in bolniškemu osebju bolnice Golnik ter kolektivom Iskre — ERO — Elementi Inženiring. VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Velopnevmatika JOŽEČRČEK roj. 1933 Od njega smo se poslovili v soboto, 11. aprila 1987, na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija Sava Kranj V 91. letu starosti je odšla tiho od nas v večnost naša ljuba sestra in teta BERTA FISTER Pogrebni obred je bil v krogu njenih dragih na kranjskem pokopališču. Sestra Ana Paulin, nečakinja Marija in nečak Aleš z družino V SPOMIN Tiho, kakor si živel, bjez slovesa si odšel, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. 20. aprila bo minilo leto odkar nas je zapustil naš predragi mož in ati FRANC KERT z Gorenjesavske ceste v Kranju Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in se ga spominjate, najlepša hvala! * Žena, sin in hčerka 21. STRAN @®milSyj©3SIGLAS ZAHVALA Napričakovano nas je zapustil naš najdražji mož, oče in ata JOŽKO KURALT upokojenec V grozi zadnjega slovesa nas je bodrilo izjemno človeško sočustvovanje in pomoč številnih sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev. Zahvaljujemo se delovnima organizacijama IBI in OŠ Simona Jenka Kranj, organizaciji RK in DPO v KS Vodovodni stolp, Društvu diabetikov, tovarišem Zaletelu, Ribnikarjevi in Jelenu za posloviLie besede, številnim darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 14. aprila 1987 V SPOMIN IVANU DRAKSLERJU 18. aprila mineva leto, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, tja, kjer vladata večni mir in tišina, a v domu našem je praznina in v srcu bolečina. VSI NJEGOVI Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih ljubila nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA 1. aprila je umrla naša zlata in ljubljena mama, babica, prababica, sestra in teta CECILIJA SODJA p. d. Mentnova Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, ji krajšali čas in namenili prijazno besedo ali dobro misel. Hvaležni smo dr. Resmanu za njegovo toplo človečnost in vso pozornost, ki ju je izkazoval naši ljubi mami. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna ali pisna sožalja. Hvala za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sin Janko, hčerki Milena in Božena z družinami, sestra Milka in drugi sorodniki Blejska Dobrava, Radovljica, Podhom, 14. aprila 1987 ZAHVALA Ob zelo boleči izgubi drage žene, mame in stare mame PAVLE VEHAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za vso pomoč in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu ZD Škofja Loka, DO Kroj, Termika, EGP, ABC Loka, organizaciji ZB Škofja Loka, govornikom za tople besede, g. kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Nande, sin Zdravko, hčere Irena, Ana, Nada, snaha, zeta in vnuki ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi dobrega očeta, starega očeta, sina in brata JOŽETA ČRČKA delavca Velopnevmatike SAVA Kranj se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali bolečino ob njegovi prerani smrti. Posebno zahvalo izrekamo DO SAVA Kranj, njegovim sodelavcem in govorniku za lepe in iskrene besede slovesa, upravi Vzgojnega zavoda Preddvor, vzgojnemu osebju in gojencem tega zavoda. Hvala tovarišicam in učencem OŠ Matije Valjavca Preddvor ter Bratstva in enotnosti Kranj, DO Ikos Kranj, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej hvala za sočustvovanje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 11. aprila 1987 M&JMEIIGLAS 22. STRAN. MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, MjmAjB DEŽURNI VETERINARJI od 17. aprila do 24. aprila | 1987 za občini Kranj in Tržič od 6. ure do 22. ure Živinorej-sko-veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 ali 25-779, od 22. do 6. ure pa 42-175 za občino Škofja Loka Davorin Vodopivec, dipl. vet., Gorenja vas 186, Škofja Loka, 68-590 za občini Radovljica in Jesenice Dominik Rupnik, dipl. vet., Maršala Tita 45, Jesenice, tel.: 25-779 MAU OGLASI tel.:27 960 cciiaHAI6 vozila Prodam moped TOMOS, 6 SM. Zg. Duplje 20 a_ Prodam R 4, december 60.000 km. Tel.: 24-604 1980, 4910 Prodam dobro ohranjeno Z 750, starejši letnik, registriran do 5. aprila 1988. Matija Rihtaršič, Bukovica 13/a, Selca_4911 Z 101, letnik 80, industrijsko obnovljen, motor v garanciji, 5.000 km, lepo ohranjeno, prodam za 170 SM. Tel.: 74-972_4974 DIANO, letnik 1978, obnovljeno, prodam. Ogled popoldan. Janez Pe-trač. Kropa 82_4980 Prodam Z 750, letnik 1979, garažiran, pozimi nevozen, prevoženih 14.000 km. Čebašek, Trboje 72 4981 FIAT 126 P, letnik 1979, in ALFA ROMEO JULIA super 1300, dobro ohranjeno, prodam. Markelj, Begunje 7, Begunje_4982 Z 750, letnik 1977, registrirano, prodam Ogled v soboto in nedeljo. Andrej Kavčič, Gorenjesavska 58, Kranj _4983 Prodam Z 850, letnik oktober 82. Prosen, Suška c. 25, Škofja Loka 4984 Prodam GOLF, letnik 1981, 45.000 km. Tel: 27-993_4985 Prodam R 4, letnik 1976. Podgoršek, Polje 9, Vodice, tel: 061/441-673, int. 224_4986 126 GL, star 10 mesecev, prodam. Tel.: 061/572 243, popoldan 4987 Prodam Z 101 confort, letnik 81/82. Ogled v nedeljo. Ljubljanska 2, Kranj __4988 Prodam Z 750, letnik 73, registrirano, cena 28 SM. Jelovška 9, Bled, tel.: 78-351, popoldan_4989 Prodam R 4, letnik 78. Počkaj. Šorli-jeva 3, tel.:27-916_4990 NSU 1000, letnik 1971, prvi lastnik, prodam. Tel : 66-668, popoldan 4991 FORD TAUNUS 1300 L, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran do aprila 88, prodam Tel.: 79-829, popoldan po 14. uri_4992 Prodam FIAT 750, starejši letnik, kleparsko obnovljen, za 39 SM Ahačič, M. Pijade 15, tel.: 22-945_4993 Prodam Z 101, letnik 1986. Begunje 133_4994 Prodam Z 101, letnik 1978, za 60 SM, in KOMBI FIAT za 85 SM Tel.: 82-371 popoldan_4995 Prodam NIVO 1600, letnik 1982. Tone Torkar, Begunjska 23, Lesce, tel 75 320_4996 Prodam Z 750, letnik 1982, prevoženih 20 000 km. Tel : 064/81 866, od 18 do 20. ure__4997 Ugodno prodam R4-katrco Bašelj 28_4998 Prodam MOPED Drempetič, Pintar-jeva 8/a, Kranj_4999 Prodam JUGO 45, letnik 84 Bukovec, Begunje 138, Begunje na Gor _5000 Ugodno prodam nov TOMOS AV TOMATIC in starejši PONY expres puch Žanova 36, Kranjy_5001 Prodam LADO 1200, letnik 74, ogled popoldan Mojca Jenko, Zg Bitnje 54 _5002 Prodam LADO 1200, letnik 1973 Zg Bitnje 14__5003 £3 NISSAN SINTSCHNIG BELJAK Karawankenweg 56 tel. 04242/331 12 PRI NAS DOBITE: — vse nadomestne dele — servis — avtomobile — dodatno opremo Pogovorili se bomo po slovensko in vam ponudili najugodnejše cene Naia trgovina tudi v Celovcu, Lastenstrasse 58 Prodam GOLF diesel, letnik 1979, in 126 P, letnik 1980/er varnostni LOK za traktor imp. Janez Markelj, Mlinska 17, Bled_5004 Prodam MOPED 14 TLS Držanič. L. Hrovata 10, Planina II • Kranj, tel.: 33-833_5005 Prodam ohranjen 126 P, letnik 1979 oktober, prevoženih 56.000 km, cena 81 SM.Tel.: 34-089_5006 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Ka-stelic, Prebačevo 20, tel.: 49-044, od 20. ure dalje_5007 Prodam avto R FUEGO 2000-kubi-čni, letnik 1981. Ogled in informacije v petek popoldan od 15. ure dalje. Branko Sambolec, Gregorčičeva 2, Jesenice_5008 Prodam CITROEN GS palas, letnik 1979. Ogled v popoldanskem času. Gr-ginič. Preddvor 70_5009 Prodam GOLF JGL, letnik 80, tel.: 23-828, zjutraj_5010 Prodam R4 TLS, letnik 1979, 60.000 km, tel.:47-505_5011 Prodam LADO 1500, letnik 1977. Ro-šič, Finžgarjeva 8/a, Lesce_5012 Prodam Z 750, letnik 1982. Tupaliče 52, tel. 45-485_5013 Prodam LADO 1200, letnik 1979, ogled po 14. uri. Koroška c. 65, Kranj, tel.: 22-708_5014 Prodam Z 101, letnik 77, dobro ohra-njen. Britof 101_5015 JUGO 45, letnik 1982, prodam za 1,85 m. Puštal 33, tel.:62-644 5016 Prodam JUGO 55, letnik 1985, prevoženih 19.000 km. Vinko Krevh, Go-sposvetska 11, tel.: 24-024_5017 Poceni prodam LADO 1600, letnik 1980. Glamočanin, Levstikova 1, Kranj, popoldan_5018 VW, letnik 1964, prodam. Tel.: 39-688, popoldan. Ogled v soboto dopoldan_5019 Prodam AVTOMATIC A 3 MS. Mar-tinjak, Britof 78_5020 Prodam Z 101, letnik 1977. Dolenja vas 51, tel : 64-088_50JH FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Srečo Krajne, Bratov Stražišar 28, Jesenice, tel : 064/82-032_5022 Prodam Z 101, letnik 1981-jesen. Telefon v,sak delavnik od 6—14. ure 77-291, int. 14_5023 Poceni prodam Z 750, letnik 1979. Tomovski, Ul. Jaka Platiše 1, Kranj Pla-nina II, tel: 38 281_5024 Prodam MOTOR avtomatic A 3 MS. Milje 47, Šenčur, tel.:43-190 5025 Prodam Z 850, letnik 1983. Resman, Podnart20, tel: 70-495,ves dan 5026 Prodam osebni avto Z 750, letnik 1980. Adam Buganik, Tomšičeva 94, Jesenice 5027 Prodam AUDI 80, Tel.: 51 -567, popoldan letnik 1977. 5028 Prodam Z 101, letnik 1975. Sp. Lipni-ca 34_5029 Prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik september 77. Markove, Ljubno 34, tel. 70-588_5030 Prodam Z 101 GTL 55, troje vrat, letnik 1083, cena 200 SM, ogled možen vsak dan od 16. do 19. ure. Majer, J. Puclja 3, Kranj (za Boltezom) 5031 Prodam Z 750 LC, letnik 79 Jože Ka strun, Nova vas 8, Preddvor, tel : 45-179_5033 Prodam Z 750, letnik 1973, registri ran do septembra. Slavko Žlebir, Dvorje 106, Cerklje_5034 CITROEN GS 1,3, februar 80, 72.000 km, garažiran, prodam. Informacije dopoldan po tel: 064/77 951, popoldan Henrik Blažič, Jelovška 14, Bled__5035 CITROEN GS 1,3, letnik 1979, po delih prodam. Nenad Stojšič, L. Hrovata 5, Kranj, tel.: 064/33 781_5036 CITROEN GA, letnik 1981, dobro ohranjen, garažiran, prodam Smre-kar, Lesce, tel.. 75-756_5037 MOPED tomos colibri 03, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za ohranjen APN 6. Ogled vsak dan od 12. do 15. ure. Matej Nosan, Smledm ška 16, Kranj__5038 Prodam Z 101 M, Tel.: 26 627 letnik 1979 5039 Prodam Z 750, letnik 1976. Sp. Gorje 147, Gorje_5040 Prodam ŠKODO 120, dobro ohranjeno, letnik 197P Tel: 064/61-061 int. 338 dopoldan_ 5041 Prodam VVV 1300, letnik 1972 Tel 37 573_5042 Prodam R 4 GTL, letnik november 1983, prevoženih 32.000 km, garažira na. Grenc 7, Škofja Loka, od 14 ure dalje_5043 Prodam FORD CAPRI 1700 GT, ka-ramboliran, v voznem stanju Janez Stefe, Predoslje 12, Kranj_5044 Prodam Z 101. letnik 1973, prevoze nih 80 000 km Tel : 67 013_5045 Prodam KOMBI imv, letnik 1978 Tel 77 260_5046 Prodam karambolirano LADO 1200 caravan Tel 061/841 197_5047 Prodam LADO 1200 Zg Besnica 107 _5048 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do marca 1988 Mari|a Trobec, R PaKež 3, Kranj_5049 Firma NISSAN SINTSCHNIG mer cedes, kot nov, samo 290 SM, napro daj za osebo s pravico uvoza. Ankerst, Beljak, tel 09943/04242/33112 5050 Prodam Z 750, letnik 1985 Polajnar, Smledniška 95, Kranj _5051 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1972, registrirano do oktobra tel 064/69 366__5052 Prodam športno ŠKODO, letnik 1978 Irena Golob. Likozarjeva 25. tel : 37 145_5053 Prodam MERCEDES 300 D, letnik 1980 Tel 064/39 632_5054 Prodam Z 101. letnik 1977, dobro ohranjeno Jože Knafelj, Krnica 71, Zg Gorje_5055 Prodam dve Z 750 in nov APN 6 Ogled sobota in nedelja Šmidova 2. Cirće_5056 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, 38 000 km, garažiran Jolanda Avse nek, Pot na Bistriško planino 20, Tržič Prodam JUGO 45, star 17 mesecev. Milan Kopar, J. Puharja 2, stanovanje 40_5058 Prodam R 4 TL special, letnik 1979. Gregoričeva 11, Kranj, Čirče_5059 Ugodno prodam MOTOR avtomatic. Zupane M. Pijade 8, tel.: 26-903 _5060 Prodam a/to Z 750, letnik 1979. Hiš-nik, Tavčarjeva 41, Kranj_5061 Prodam Z 750, letnik 78 ^n SUZUKI 125cross, star 1 leto. Rozman, Križe 72_5062 Prodam žensko KOLO ponv max^ 3 prestave. Tel.: 74-353, Radovljica _5177 Prodam MOPED tomos avtomatic, pralni STROJ gorenje in pomivalni STROJ gorenje. Mija Skrlep, Jezerska c. 42, Kranj, tel.: 27-569_5178 Prodam Z 750, dobro ohranjeno. Tel.: 60-195_5179 Prodam dobro ohranjeno SIMCO horizon, letnik 1979. Aljančič, Podbrez-je80_5180 Prodam HONDO CH 500, letnik 1983. Justina Peterčič, Golnik 46 5181 Prodam GOLF Tel.: 79-646 JGLD, letnik 83. 5182 Poceni prodam R 4. Tel.: 35-045 _5183 Prodam CITROEN GS super 1,3, letnik 1980, prevoženih 38.000 km ,ter diesel MOTOR enovalni, ležeči.znam-kearan. Tel.: 50-137_5184 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Popovič, T. Dežmana 8, Kranj 5185 Prodam AVTOMATIC, letnik 83, dobro ohranjen. Boštjan Japelj, Delavska c. 26, Kranj, tel: 21-209_5186 FORD ESCORT L, letnik 77/12,prodam. Tel: 77-371 dopoldan ali 74-925 popoldan_5187 l rodam P126, letnik 1979, prevoženih 43.000 km. Ogled možen v soboto in nedeljo popoldan. Zupan, Ukova 4/a, Jesenice_5188 126 PGL, star 6 mesecev, prodam. Pavla Čarman, Žerjavka 4, Kranj«Trboje _5189 Prodam dobro ohranjeno Z 101 su-perco, letnik 1978, cena 105 SM. Raj-hart, Koroška c. 6, Rečica Bled 5190 R-4, letnik - 1984, prevoženih 37.000 km, prodam. Tel.: 25-797 5192 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana za celo leto, dobro ohranjena. Jože Krnjak, C. 4. julija 3, Tržič, tel.: 51 -321 _5193 Prodam VW PASSAT, letnik 1977. Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart _5194 Prodam GOLF diesel, »S paket«, letnik 1984, odlično ohranjen. Zg. Brnik 61 5195 PRODAJALNA COKEL KRANJ, Reginčeva ul. 13. (bivši lokal fotografa Ro-deta pod zlatarjem Rangu-som) ponovno odprta od srede, 15. aprila/dalje na zalogi imamo: več vrst cokel-zaprtih in odprtih Prodam Z 101 za 35 SM, letnik 19/b. registrirana do konca leta. Adamovič, tel.: 25-601_5196 MOPED APN 4 in 1 m' DESK 18 mm prodam Sp. Brnik 54_5197 Prodam dobro ohranjen GOLF JGL, letnik december 80, registriran do aprila 1988. Potoče 35_5198 Prodam ALFO 33 orq, staro 6 mesecev Tel.: 61-830_5199 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Avguštin, Godešič 91/a_5200 Prodam tovorni Z KOMBI 850, letnik 1982, in HI-FI center. Tel: 35-617 5201 Prodam BMW, letnik 24 000 km. Tel: 47-556 1983, 5202 Prodam R 8,karamboliran, za dele, in Z 126 P, letnik 1979, registriran do februarja 1988 Janez Kramar, Podko ren 76__5203 Prodam Z 101 confort, letnik 1982 Kozjek, J Platiša 3, Planina, tel : 35 093_ 5204 Prodam osebni avto 125 P, obno vljen, garažiran Rovtar, Kovor 104, tel 064/57 199, od 15 ure dalje 5205 Prodam MOPED APN 6 Tel 74 021 5206 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete in žaluzije v vseh dimenzijah in barvah. Roletarstvo Nograsek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: 061/50 720 nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA — predpraznična prodaja živil od 20. do 30. aprila v samopostrežbi UGODNE CENE — velika izbira koles in rezervnih delov za ko: lesa. v petek, 24. aprila, od 12. ure do 19. in v soboto, 25. aprila od 8. do 13. ure SEJEM KOLES na vrtu pred poslopjem bivše Odeje z licitacijo mopedov in koles ter možnostjo prodaje rabljenih koles. —svetuje kolesarski klub Janez Peternelj iz Škofje Loke HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam Z 750, letnik 1978, registrira no do konca februarja 1988 Milan Potrč, Finžgarjeva 4, Lesce_5207 Prodam SIMCO chrvsler 1307 GLS za 140 SM Ogled vsak ponedeljek in petek Božič, Zgoša 24/f, Begunje 5208 Prodam avto FIČOTA." starejši letnik Marijan, Gorenjesavska 57, Kranj 5209 FIAT 126, letnik 76. zelo ugodno pro dam Prevoršak, Novi svet 15, škof|0 Loka_ _5210 Prodam VW, letnik 1?76 Hribar, Pi panova 76. Šenčur (bloki)_5211 Prodam Z 101 GTL 55. I 83 Urh. Su ha 20, Kranj__5212 Ugodno prodam 750 LE, letnik 1980. Pavlenč, Selo 31, Žirovnica, tel.: 80-586 _ 5213 Prodam Z101, Tel.: 064/82-831 karamboliran. 5214 Prodam CITROEN GS club in električno gradbeno dvigalo. Suha 24, Kranj_5215 Prodam Z 101, letnik 1977, po delih, z novimi rezervnimi deli (zunanji in notranji sprednji blatniki, masko, pragove, obrobe). Ogled vsak dan popoldan. Istenič, Frankovo naselje 174. Škofja Loka_5216 Prodam MZ 250 ETS, letnik 1984. Galetova 7, Kokrica _5217 Prodam OPEL KADETT, star 8 let. Tel.L61-212 5218 Prodam ŠKODO coupe, letnik 1977. Ivana Šturm, Spodnji trg 38, Škofja Loka, tel.: 62-756_5221 Prodam R 4, ugodno, letnik 1980. Tel.: 60-338_' 5222 " Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Tel.: 23 341, ogled petek popoldan Ugodno prodam Z 750, letnik 80. Brane Fister, Cegelnica 52, Naklo, Kranj _5350 Prodam Z 101 confort, letnik 1980. Tel.: 44-132 popoldan ali 23-160 dopol-dan_5351 Prodam DIANO. Tel.: 80-274 5352 Prodam GOLF JGL, letnik 81, rume ne barve z dodatno opremo,za 3,3 M. Tel.: 79-537 popoldan_5353 Prodam R 12, letnik 1974, cena 60 SM.Tel: 80-197 po 20. uri 5354 Otroško dirkalno KOLO, od 8 do 15 let, prodam. Tel.: 27-089_5355 Prodam motorno KOLO MZ 250 Mohorič, Tavčarjeva 1, Žiri, tel : 69-544 popoldan_5356 Prodam dve Z 101, starejši letnik po delih ali cele Lahovče 31_5357 Prodam MOTOR MZ 250, letnik 81,z veliko dodatne opreme. Tel.: 22 993 _5358 Prodam OPEL RECORD CARAVAN 1700, letnik 68 Berložnik, za Žago 20, Bled_5359 Prodam Z 750 LE, letnik 1983, prevo ženo 33.000 km Šmidova 11, Kranj-Čirče_5360 Prodam APN 4 M, letnik 82. Matjaž Kuhar, Begunjska 8, Bistrica pri Tržiču _5361 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1979. Vera Radojkovič, Zlato polje 3/c_5362 Prodam Z 1300, letnik 1979 Aleš Hri bar, Tenetiše 18, ogled popoldan 5363 AUDI 50 ugodno prodam Jože Ra-kovec, Zabukovje 11, Besnica, tel 25 635_5364 Tekmovalno KOLO super ,10 prestav, z manjšo okvaro, ugodno prodam Velkavrh, C. revolucije 8, Jesenice _5365 Ugodno prodam AVTOMATIC. le-tnik 1987 Tel. 34 088_5366 Prodam desna VRATA za JUGO 45 ter vrata za SIMCO 1100 in nekaj no vih delov. Tel. 51 216_5367 Prodam AUSTIN 1300,-letnik 1972, za 30 SM Tel.: 79 960_5368 Prodam GOLF , letnik 1978, registri ran do januarja 1988 Tel 061/841 260 v popoldanskem času_5369 MOPED tomos APN 6. letnik 1986, zelo malo rabljen, prodam Tel 75 852 popoldan_5370 Prodam športno KOLO bottecchia montreal na 12 prestav Informacije vsak dan od 15 ure dalje na tel 23 208_ 5371 Ugodno prodam Z 750 SC, letnik 1979 Jovanovič, Planina 27 5372 FORD CONZUL COOPE 1700. letnik 1978, oranžen, črna streha, plin m zaščiten, poceni prodam Tele fon 064/39 329_5373 Prodam P126, letnik 1982 Jeram, Gorica 10/a, Radovljica_5374 APN 6 nov in tomos automatic 3 MS, nov, ugodno prodam Tel.: 24-414 5375 Prodam Z 750. letnik 79. registriran do konca leta Tel 57 1 46_5376 Prodam odlično ohranjeno ALFA ROMEO alfeta 1.6. letnik 1979 Milan Oražem. Ribenska 14, Bled__5377 SalOnTOmiStva ★-★ Prodam FIAT 127. Ivica Pajič. J. Pu-harja 2, Kranj_5378 Za GOLFA prodam prvi levi blatnik, plastično masko in pokrov motorja, 30 odstotkov ceneje , in Z 750, letnik 1974, registriran . in rezervne dele. Tel.: 77-618_5379 Fantovsko dirkalno KOLO junior na 5 prestav prodam Tel.: 37-401 5380 Prodam Z 750 fiat, letnik 1979. Kun-stelj, Pot v Bitnje 39, Kranj_5381 Prodam FIAT 750, letnik 1976, potreben popravila. Gredenc Ivan, Okro-glo 17 5382 Prodam Z 101 Tel. 22-298 GTL, letnik 1986. ' 5383 Prodam R 4, letnik 77, z vsemi re- zervnimi deli. Tel.: 80-239_5384 CITROEN GS caravan (original francoski), letnik 1978, ugodno prodam. Tel.: 27-756_5385 Prodam GS CITROEN 1015, starejši letnik. Tel.: sobota dopoldan 70-536 __5386 R 10, letnik 1967, dobro ohranjen, prodam. Tel: 28-861 int. 2671 ob de lavnikih___5387 Prodam 5 GUM, dim. 135/70 SR 13 in MENJALNIK za fiat 132 GLS 1800 (5 brzin). Tel.: 75-919 po 15. uri 5388 , JUGO 45/A, november 86, prodam. C. na Rupo 24, Kranj, tel.: 24-427 5389 Prodam Z 101, letnik 78, registrirana do marca 1988. Sejah Ahilov, Tavčar-jeva 8, Jesenice_5390 Prodam Z 750, letnik 76, registrirana do februarja 38. Ogled vsak dan po-poldan. Visoko 84_5391 Prodam prednji POKROV (havba) za Z 101. Tel: 80-738_5392 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Angela Vidrih, Savska c 2, Kranj Ogled popoldan v petek in soboto 5393 Prodam otroško KOLO za 5 let (moško) Hrastje 115, Kranj_ 5394 Prodam GOLF, letnik 1978. Šmid, Selo 25, Bled_5395 Prodam CITROEN GSX 1,3, letnik 1980, garažiran. Pirnat, Britof 46/A _5396 Prodam dobro ohranjeno 101, regi strirano celo leto, letnik 1978, cena 120 SM, ogled po 13. uri. Boris Forn, Linhartov trg 31, Radovljica 5397 Prodam dobro ohranjeno VISO super E, letnik 1982. Tel 74-113 od 16 ure dalje_5398 OPEL CADETT, letnik 1969, prodam za rezervne dele Šušteršič, Stara ce sta 17, Škofja Loka_5399 Prodam DIANO, letnik 80 Pot na Jo šta 30, Kranj_5400 Z 101 LUX, december 1977, garažira no in obnovljeno, ugodno prodam Sp Besnica 36, tel.: 40-558_5401 Prodam Z 750, letnik 77, odlično ohranjen. Vrba 18/a, Žirovnica 5402 Prodam osebni avto Z 101 GTL 55, prevoženih 15.000 km Tel 81-827 v soboto 5403 Jože Košir Gradnikova 4, Kranj tel.: 22-607 SEEVIS ZA BELO TEHNIKO OBODIN IN GORENJE Naročila sprejemam do 8. ure zjutraj ali zvečer po 20. uri. Slovenijales. Lesna industrija n sol. o Idrija 65280 Idrija tel 065/71 855 Z 101 GTL 55/3. letnik 1983 septem ber, prodam Tel 064/60 321 5404 Prodam dobro ohranjen, garažiran FIAT 126 P, letnik 1980 Majda Žontar, Sv Duh 27_5405 Prodam KOLO na 10 prestav — sta ro 3 leta, dobro ohranjeno Robert Do-linar, Zminec 59. škofja Loka 5406 Prodam FIAT 750. letnik 1972, regi stnran do 1988 Iet3 Hrastje 39 5407 DIANO. letnik 1979 konec leta. tla obnovljena, motor brezhiben, prodam za95SM Tel 064/74 660 dopoldan _5408 Prodam LADO 1300 S. letnik 1982 Golnik 93, tel 46 532_5409 Prodam GOLF J. december 1978 Tel 064/79 869 po 16 uri_5410 Prodam FIAT 750, letnik 1985. 22 000 km. cena 145 SM Jože Štefe. Gor odred* 4, Kranj_5411 Prodam Z 750. letnik 78 Barbar. Krajevna pot 1. Kranj. Stražiščevra pošto 5412 Z lOi, letnik 1978Jn zadnjo steno z« njo poceni prodam. Te* fon 064/33 052____^ Ugodno prodam AVTOMAT^ 4 mesece. Tel: 41-159___ Prodam Z 750, registriran čez <*• leto. Gorenjska c. 24, Naklo__£|r Prodam osebni avto Z lW WjJ 1971, vozen, neregistriran. M'r'c0Jv,f horič, Vrbnje 26, Radovljica___2> Prodam Z 750 LE, letnik gust, 27.000 km. Tel.: 22-669___^ Prodam Z 750, letnik 74, reg^ za celo leto.in Z 101 GT55, letnik *jj Betonova ul. 23, Kokrica___ij-j Prodam eno leto staro fant°* KOLO junior na 5 prestav. Tel-' Z"'^ Prodam DEUTZ, 45 kon. moči P<^ čjjMtovte, Podnart_____R , Prodam GOLF J, letnik 1977. D[*" Zore, Gubčeva 1, Kranj, tel.- VESPO, starejši letnik, lepo^J no.prodam. Ogled vsako popoiMfk l^_uriBil,č. Krnica 3/b,Zg.Goye»% Ugodno prodam R 4 GTL, Wn*J garažiran in zelo ohranjen. Prer»°U Prodam AUDI 80, letnik 132, letnik 78, cena ugodna- 221—-^^j Pašna skupnost pri Tržiču rabi za P*3 j sezono 1987 PastlpJLve| Bistriško planino./nj sprejema KZ Krize, *J tudi dobite vse nejše informacije« živali Prodam mlade ZAJCE nec za krzno.Tel.: 74-972—zftfftl' Prodam KRAVE po izbiri, ■ jfe , TRAKTOR pasguali. Lese 10, « V maju, juniju in juliju bom rjave in grahaste JARKIL-c- ^ Stanom"' "gjP mam pisna naročila. Šk. Loka -80 kg težke v"^ Stanom"- Prodam 20 so cepljeni proti kug Šk. Loka_____-—rrTsP, Prodam rjave JARKICE h*« Ejtfjj 8 tednov. Helena Dobre, LoK3 . j|» Prodam KRAVO mlekarico 5j Dražgoše 15 Prodam PSA comnodorja. 8 tednov. Tel.: 74-806 stare Poceni prodam 1 mesec - K^ ške OVČARJE. Ogled P°Ac,% boto in nedeljo. Damjan wv W> nedelje n*"2 ___ Prodam 5 tednov starega 0 4 frJ; mentalca. Polajnar, Podiju*)«™ ' DOBERMANA, starega b H rodovnikom, 29, Kranj prodam simentalko $ 2<Ž teletom Zalog 43, Cerkjjg_ Ljubiteljem živali oddamo Prešernova 3, Radovljjcj^^-^rjčO5 NICO moto benassi. Jarič, ^ Prodam 8 mesecev brejo TE mentalko, PUHALNIK tajf""^:.^ Prodam KRAVO ali TELlC0*^ 8 .esecev Preddvor 10j__—^7^6*v Prodam KRAVO, brejo _v %o$£ mesecu, tretje tele Jo*e 6J? Slap 10, Tržič___r-""^ Ljubiteljem živali podarim P^A šanca, starega 7 tednov M Žemlja, Selo 35, Žirovnica__^-^ii1' Prodam TELICO čistokrvno ^tj talko v 7 mesecu brejosti ' iJ$oK gindler 18 konj s priključki, ra' M 34, Šenčur (novo naselje^. Prodam PSIČKO shetlandsK mini lessi Tel.: 23-255________ Prodam mlade PAPIGE sko Litrop, Pipanova 78, še^čur_^-^7r' Prodam ZAJCE samice in da ti\-l*. jem NJIVO za vrtičkarje popoldan Prodam 9*nesecev breje mentalke in TifLICI po prvem Alojz Rozman, Peračica 7j?giŽ Prodam PUJSKE , iei^B^,* 25 - 40 kg Berložnik za žago ^ & __^-^(h Prodam črno TELlCKO^0 & Ljubno 16, Podnart___-^i^f Menjam brejo KRAVO " 'jjf Žabnica 1___—^j^'lj Oddam PSA, dobrega ću*<" fs 66 244 po 18. uri Prodam TELICO, 7 rresecf^' TELICO,staro 10 mesecev S«' % man, Godešič 26 SkofjaJ^J^j^ Prodam KRAVO simentalkO' , kratkem teletila Posavec Ifi-^U^, Prodam 8 mesecev brejo jft Grilc, Trata 2___-< 'IS^iVER onkyo tx 17 s ca-^45.2i7larac,io, star 6 mesecev. S*°£r^;--- 5082 arinsknH !ernacional KASETOFON uQeWeracijo. Tel.: 45-216 . _5083 MJOSILNICO bes, rabljeno. Crn^e^ačeva 97žiri 5084 HANDIC ter %6l.33equa''«»r 4*30W, prodam. -- ROflR ^HES ŠIVILJSKA CiS^NlNI. v ulici V. Vla-ffes ?: ]e odPrt lokal z ex-HlTb^^Uskimi popravili, opravil N SOLIDNO vam ^niav ° storitve, kot so: °WiP ti zvadrge, krajšanje, ■ robli • krPanJe- itd. JenJe. šivanje gumbov ^dn TP: VSAK DAN Od ^C:ure* 111 m nedelja zaprto! ft^MO SE «!OuPA?>dam mal° rabljeno vrt-C'lorr, 77ODNO KOSILNICO alpina b<2!Len s ,nnov MAGNETOFON to^OdS^oJutLTel.: 44-506 T® ^E »^^ktorske vrtavkaste GRA-S"P VZ 280 in R 4, letnik J2Qm_5088 S>i° (3&?™A.RIC0 za varovalk, števec, ura). )e 157, stan. 1, Škofja „BarVnr?Er—_5089 ^ProH EVI20R. "slon 67 cm, CjV^a^^JeLjBje^ 5168 Hleb 5169 fc,PR,KOL|CO, 19 kub., ro h<£ ir» «5O^0redni. vse dobro ohra * s£6DSk' KROMPIR ajster, JV ^ila.c?lor efe. Pristava 62/a, Tržič .__5170 tu9!) Petern r'š' star 2 leti. prodam. V^814 Po'iane 63, Poljane. Vij^^ojdjn 5171 vsak dan Deljanin, 5172 gorenje in šivalni ^S^kovlruža st"ep. nov, prodam kgiNa^T56^^^ 5173 'C>r "^OBRAČALNIK- za multi &T*' spremljata sojenje. Od j^U soočenje s Tičarjem. u iLvi^; in Zadnikar, pa sta v s soočenjih skoraj skladn^r men j evala Tičarja sos pri ropu na Planini. d i Mikac Tičarju: »Zraven ^ Tako na Bledu kot Prl sf da motorja. Tako nakladaš. fC kar malo zrasel. Tudi d»nJgfr pu sem te peljal po naroc de na Podak, da se dogovu m Zadnikar Tičarju: *Jas^V da si bil z menoj. Zjutraj ^ Škodo ustavila pri P°k0Lrfl<> kjer si čakal, da se odpela' Kranj po Janija (MikcaR^dJ ropa se bil z menoj- pOtf0 kot svinja, udaril te bom V cu.« Tičar vsakemu P<>seb$l^ kokrat: »Pri ropu nisem ^ ven. Takrat sem bil P1".1-^^ Če bi bil zraven, bi tudi JJ^ žal v Avstrijo. Pero, neh«- p s si nekoga drugega. M&'tfF ga ob rekonstrukciji £ sem videl prvič v življenj, naj še naredim, ko oba Priča, mati Tičar jeveK^j n ta: »Ne vem, kje je bil dan ropa na Planini.« Mojca V., obtožencev« »Uroš se je družil s?1' d* prav je bil Dare vzvišen. ^ j čen od drugih, sem razun^ j« mu je enakovreden, rgp^j svojo glavo. Trdno sem P^ ^ na, da sva pri meni dom ^e r tobra lani okrog devete^... slušala prva poročila o Planini. Ne morem pa r ^ o[ Uroš tisto noč, z 9. n8pap ^ ber, prespal pri meni• ^n'jj neje, ko sva bila v trg ^ (F Kokrici, je prišel Mika<-mobilom ponj. Senat je zavrnil n^j^rJ^ predloge, tako obeh ^ ?. zagovornikov kot obra de za novega izvedene* fejc tra. V petek in poneo ^ predviu končni govori, sredo bo razglasitev so Mirk0