Leto XXm., št. 267 Ljubljana, petek 26. novembra 1943 Preis — Cena i.— L OpraviuitTO > LjuOJiana. Telefoo Ic. »1-22. 31-23. 31-24 tnserdtai xtdeiek: Liubliaaa. Pacamieva oii- ca 5 — leletov H. JI-22 do U-26 Hodrui-oica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: ta Liubl lanski pokrajino pn poteno-čekc imero ovodn h. 17.749. za ostale kraje I talne Servizic Lotiti Con Post. No 11-3118 Izbili »lik a a o 'azec puocacijlta Naro£a>aa trnki anciit Lu 18.—, rfcl jufnc ♦ »Pooedelistum 1» Lil 36.30. « Utedoiitfoi UobliaiMU PncdnJiera ulica feev. 3. lic*. 31-22 31-23. 3J-24. telefoo Die heftigen Kampfe Im Osten dauern unvermindert an Die eingesehlossenen Sowjetkraft e vvestlich Kiew auigerieben — 199 Panzer, 554 Geschiitze, 300 Maschinengewehre und Granat-werier erbeutet oder vernichtet — Zahlreiche Gefangene — Feindliche Kampigruppe siidlic h Krementschug vernichtet Ans dem Fiihrerhauptquartier, 25. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der Ostfront gchen trot z sehleehten Wetters die heftigen Kampfe unvermindert vveiter. Mehrere feindliche Vorstosse gegen den Bruekenkopf Cherson scheiterten. Am Brfickenkopf Nikopol und im grossen Dnjeprbogen wurden auch gestern Angriffe der Smvjets unter Abriegelung cjniger Einbriiehe in harten Kampfen abgeschlagen. Siidlich Krementschug gelang es dem F(vnd mit starken Infanterie- und Panzer-kraften in unsere Linien einzubreehen, Im Gegenst&ss wurde eine feindfflche Kampf-grappe mit zahlreiohen Panzern und Ge-sohtitzen vernichtet. Im Ilaum v.estlieh Kiew gewann der rigene Angrjft unter standiger Abwehr zahlreicher feindl'cher Gegenangriffe und unter sclmierigen Gelandeverhaltnissen langsam vvoiter an Boden. Die gestern als eingeschlossen gemeldeten starken feindlichen Kriifte wurden aufgerieben. Insge-samt orl>eiiteton oder verniehteten unsere Tnuppen dort in den letzten vier Tagen 199 Panzer, 554 Geschiitze atler Art, drei-hundert Masehlnengeivehre und Granat- \verfer sowie 166 Kraftfahrzeuge. l>e So-vvjets hatten hohe blutige Verluste. Zahlreiche Gefangene vrurden eingebracht. Im Kampfraum von Gomel dauern die erbitterten Kampfe mit den \vostUch und nordlich der Stadt eingebroehenen feindlichen Kraften an. Mehrere Umfassungs-versuehe \vurden durch eigene Gegenangriffe vereitelt und dabei Angriffssp'tzen der Sovvjets zerschlagen oder zuriiokg**-\vorfen. Nord\vestUch Nevvel maehte unser Ge-genangriff nach Abwehr heftiger feindlicher Gegenstosse \veitcre Fortschritte. Siebzehn Sovvjetpanzer vvurden abgeschossen. An der iibrigen Ostfront fanden keine KampfliandSungen von Bedeutung statt. An der siiditaFenischen Front verljef der Tag im allgemeinen ruhig. Ein starker Verbaml scfnverer deutseher Kampfflugzeuge griff in der vergangenen Nacht Anlagen und Schiffsansammlun-gen sn den Hafen von La MaddaJena und Bastia m"t Bomben aller Kalil>er an. VVenige feindliche Storflugzeuge iiber-flogen in der Naeht das nordliche Keiehs-geb'et. Bei F.ombenabwiirfen de« Feindes auf einige Orte in Siidfrankreich hatte die Bevvolkerung erhebliche Verluste. Izjava ministrskega predsednika Božilova v sobranju S< fija, 25. nov. DNB. Na včerajšnji seji sobranja je po ki.' min. predsednik Božilov pred pričetkor t dnevnega reda naslednjo izjavo: »Danes je bila bolgarska prestolnica anova napadena od sovražnih letal in sicer 60 bombnikov in 400 lovskih letal, j Napad je zno"a zahteval nedolžne smrtne j žrtve. Ljudje so bili tudi ranjeni in je na- t stala škeda na poslopjih. Poudariti moramo. da je bila bomba rd: rana prestolnica naroda, ki ni nikomur ničesar storil, nikdar zahteval nič tujega in ni vrgel svojega pogleda nikoli na kako tujo stvar. L igni-mo se v počastitev mrtvih, v počastitev onih. ki so stopili v prve vrste nepozabnih irtev. ki so p idls do danes za stoletja stare narodne ideale Bolgarije«. Min. predsednik je nato pohvalil vse junaške udeležence zadnje letalske bitke. Uratoi izjava o letalskem napada na Ssfijo Sofija, 25. nov. DNB. O terorističnem napadu na Sofijo je bil izdan naslednji komunike: Dne 24 novembra so priletela sovražna letala v skupinah nad Bolgarijo. Protiletalska obramba je pravočasno nastopila in so bdi vodeni uspešni letalski boji. Ponekod so bile vržene bombe. Nekaj h š je bilo razrušenih in nekaj prebivalcev je bito ubitih. Sestreljenih je bilo nekaj sovražnih letaL Filov obiskal poškodovale okraje Sofija, 25. nov. DNB. Regent profesor dr. Filov je takoj po letaiskem napadu na Sofijo obiskal prizadete mestne okraje in ae je oeebno prepričal o izvršenih ukrepih za pomoč. Izgube sovražnih letal Sofija, 25. nov. DNB. Po terorističnem napadu na Sofijo so piv povratku zrušila nad Makedonijo tri sestreljena sovražna letala. Prvo letalo se je zrušilo pri vasi Bogomila nad Velesom in Prilepom. Izmed devetih članov posadke je osem mož od-skcč.lo s padali. Eden je bil mrtev, štirje letalci so bili že zajeti in prepeljani v Skoplje. Drugo letalo se je zrušilo pn vasi Sušica, nekako 8 km daleč od Strumice. Dva moža posadke, ki sta imela angleške unforme, sta zgorela, ostalih sedem se je rešilo s padali. Tretje padalo je padlo na tla v bližini Krcmerzmine Raduše. Vsa njegova posadka je zgorela. Neko letalo se je goreče zrušilo pri Sofiji. Poleg majhne materialne škode so v Skafiji našteli sedaj 5 mrtvih in več ranjenih. Uničeni e plutokradje in židovskega duha Sofija, 24. nov. DNB. V sobranju je narodni poslanec Dimiter Andrev naglasu, da bo Bolgarija nadaljevala pot, začrtano od pokojnega kralja Boris. Kot cilj bolgarske zunanje politike je poudaril ze-dinjenje bolgarskega naroda in ohranitev miru na Balkanu, glede notranje politike pa smatra, da predstavlja eno najvažnejših nalog za dosego narodne enotnosti ojačenje narodnega duha. Da se to doseže, je vlada privolila podvzeti najstrožje ukrepe proti vsem, ki motio m?r v državi. Bolgarska socialna politika se lahko primerja zgolj s socialno politiko narod-no-socialistične Nemčije. K novemu redu 1 spada predvsem tudi uničenje plutokraci- ; je, židovskega duha, korupcije, Spekulan- i tov it. Bolgarski narod se ne borj samo ' za odstranitev krivice iz Neuillyja. temveč tudi za pravičen socialni red. Vojni minister Csatey o bojni odločnosti Madžarske Budimpešta. 25. nov. DNB. V svojem poročilu, ki ga je podal v razpravi 0 predlogu svojega ministrstva včeraj v poslanski zbornici, je poudaril vojni minister Caatav. d? je bila Madžarska v boju velesil le pomožna stila svojih zaveznikov in da se ni megla udeležiti niti vodstva vojaških operacij, niti razgovorov ,pr j določ itvj njihovih nalog. Honved je izpolnil svojo dolžnost, ki je '"zvirala iz dolžnost'" na_ reda. Madžarske čete so se bor le junaško in so si pridobile splošen ugled Nato je govoril minister o potrebi nadaljnje izgraditve narodne obrambe in je izjavil, da ie neobhodno potrebno. da se hemved čim prej opremi s sodobnim orožjem. Vsled tega energ čno na da lju:ejo z izgradnjo oklopnih in letalskih sil V vojni dobljen? človeške in tvarne izgube Zmešnjave v Libanonu Stockholm, 24. nov. DNB. Reuter javlja iz Bejruta, da je angleški poslanik v Bejrutu general sir Eoiuard Spears objavil komunike, v katerem pravi: »Sami ste videli, kaj se danes dogaja v Bejrutu. Upravičen sem domnevati, da se rešitev, ki jo nameravamo, ne razlikuje preveč od načrtov generala Catrouxa. vsekakor pa je potrebno počakati- ali bosta general de Gaulle in njegov odbor prišla dovolj hitro do istega mnenja« Ta komunike potrjuje, d.i vladata sedaj Libanoncem dva gospodarja Imamo torej libanonsko vlado in vlado ki jo je postavil Catroux, kar je že napotilo Vemona Bart-letta, da. je izjavil, da je to stanje nemogoče. Razkrita zarota proti predsedniku Hondurasa Madrki, 25 nov DNB EFE javlja iz Teguc galpa, da je policija razkrila zaroto proti predsedniku Hondurasa ki nr j bi bb umorjen, njegova žena p? odpeljana. Več ljudi je bilo aretiranih. bodo v polni meri nadoknadene in sc delo že bliža svojemu koncu. Nadalje je objavil mi-ns ter Csatav ustanovitev vodilnega urada za narodno obrambno delo. Ob koncu je dejal minister, da ima narod, ki prelomi svojo besedo, lahko samo začasno srečo, da na sri Dri dobe priznanje pred sodbo svetovne zgodovine in upravičenost za obstoj pred svetovno javnostjo le narodi, ki brezpogojno izpolnijo svojo dolžnost ne ie v do-br'h. temveč tudi v slabih časih Madžarska se ne bori za imperialistične cilje, temveč za svoje življenje. Čeprav bi se vse sile obrnile proti Madžarska se bo honved vseeno boril za narodno čast do svojega zadnjega diha, in če bo treba dopr našati žrtve, bosta srtala honved 'n narod trdno skupaj. Izdafalec Badoglio sluga dveh gospodarjev Stockholm, 24. nov. DNB. Kakor je javil alžirski radio, 3e je Badoglio izrazil napram zastopnikom tiska, da je '->on osebno tako sluga demokracije kakor sluga kralja«. Badoglio hoče svoj p ložaj nekoliko oiepšati s trditvijo, da s>luži kralju in demokraciji. Po njegovih dejanjih sodeč pa je jasno, da je kralju izkazal slabo uslugo- ko je postal brezpogojen hlapec ameriških in angleških židovsk!h plutokratov. Izdajalcu Badogliu bi bolj pristojala la-kr jska livreja nego marša!i*ka uniforma Letalski napad na Toulon Pariz, 25 nov. DNB Pariški tisk poroča, da je včeraj popo'dne napadlo angioa-meri?ko letalstvo mesto Toulon ter izvršilo nanj enega izmed najtežjih napadov, ki so bili doslej izvedeni na južnofr*ncosko področje. Napadeni so bili stanovanjski predeli mesta, ki so bili deloma ze'o težko poškodovani, že snoči so našteli več sto mrtvih in ranjenih. Srditi bo]i na vzhodu trajajo z nezmanjšano silovitostjo Obkoljene sovjetske sile zapadno cd Kijeva oklopnikov, 554 topov, 300 strojnic in metalcev njenih ali uničenih — Številni ujetniki — skupina južno od Kremenčuga uničena -199 zaple-bojna Fiihrerjev glavni stan. 25 nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na vzhodnem bojišču se navzlic slabemu vremenu nadaljujejo srditi bojj s nezmanjšano silovitostjo. Več sovražnikovih sunkov proti mostišču Herson se je izjalovilo. Na mostišču Nikopolja in t velikem Dnjeprovem loku so bili tudi včeraj po zajezitvi nekaterih vdorov sovjetski napadi v silovitih bojih odbiti. Južno od Kremenčuga je sovražniku uspelo z močnimi pehotnimi m oklopnimi silami vdretj v naše črte. V protisunku je bila neka sovražnikova bojna skupina s številnimi oklopniki in topovi uničena. Na področju zapadno od Kijeva smo s svojim napadom po stalnem odbijanju številnih sovražnikovih protinapadov in pri slabem stanju ozemlja počasi napredovali. Močne sovražnikove sile. ki smo lih včeraj javili kot obkoljene, so bile uničene. Skupno so zaplenile ali uničile naše čete na tem področju v zadnjih štirih dneh 199 oklopnikov. 554 tepov vseh vrst, 300 strojnic in metalcev min ter 166 motornih vosi L Sovjetske čete so utrpele velike krvave izgube. Privedeni so bili številni ujetniki. Na bojišča prj Gomlu se nadaljujejo ogorčeni boji s sovražnikovimi silami, ki so vdrle zapadno in severno od mesta. S protinapadi smo preprečili več poizkusov obkolitve in smo uničili ali odbili sovjetska čela napada. Severnozapadno od Nevela je naš protinapad po zavrnitvi srditih sovražnikovih protisunkov zopet napredoval. Uničenih je bilo 17 oklopnikov. Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo o kakih bojih večjega pomena. Na južnoitalijanskem bojišču .ie potekel dan v splošnem mirno. Močan oddelek nemških težkih bojnih letal je napadel v pretekli noči naprave in zbirališča ladij v lukah La Maddalena in Bastia z bombami vseh kalibrov. Maloštevilna sovražnikova nadelogoval-na letala so preletela poroči severno državno področje. Pri sovražnikovih odmetih bomb na nekatere kraje v južni Franciji je imelo prebivalstvo občutne izgube. Obkolitev msčnih oddelkov sovražnika zapadno od Kijeva Dnjeprovem kolenu in pri Gomlu Še vedno težki obrambni boji v Berlin, 24. nerv. DNB. Težšta bojev na vzhodnem bojišču so biia tudi 23. novembra na vdornem področju me.l Dnjepropetrov-akem in Kremenčugom, na bojišču Kijev — žitomia- in ob obeh straneh Gomla. Krajevni boljševišlu napadi proti mostišču južno od Nikopolja so se izjavili. V velikem Dnjeprovem loku so napadali boljšev.ki južnozapadno od Dnjeprcpctrovska, s pc«cbno silovitostjo pa južno od Kremenčuga. Tudi četrtega dne težkih obrambnih bajav ni mogel sovražnik, ki je ponovno utrpel težke izgube,zlomiti odpora nemških čet, le posameznim sovražnikovim silam so uspa!l krajevni vlori. Tako je na nekem mest : vdrlo 20 sovjetskih oklopnikov, katerih pehoto pa je pokosil ogenj nemških grenn-clirjev. Prav tako so nemške čete odbile tudi na drugih mestih v bojih iz bližine ali s protisunki soviažnikove ©klopne sile. ki so vdrle. Tudi pri čerkasau je sovražnika samo mimogrede uspelo zavzeti nek kraj. Nemške oklopne bojne skupine oa so prešle v protinapad in so vrgle žilavo se braneče-ga sovražnika iz tega kraja. Z nadaljnjimi protinapadi je bila bojna črta po očiščenju krajevnih vlorov znova vzpostavljena. — Močai oddelki nemškega letalstva so razbremenili z napadi na sovražnikovo pehoto ln oklepnike čete na zemlji. Z bombnimi zadetki in z obstreljevanjem so uničile številna vozila vseh vrst, med njimi oklapnike in oklopna prevozna vozila. Zapadno od Kijeva so nemške čete pri nadaljevanju svojih napadov na podi očju ceste žitr.mir—Kijev odvezale sovražnikove sile ol ozadja. Zamen je sovražnik poizkuša". z ogorčenim odporom in številnimi protisunki preprečiti obkolitev. Bil je vržen v notranjost kotla in je pred uničenjem. Neka nemška oklopna divizija je doslej uničila ali zaplenila SO oklopnikov, 6 kompletnih baterij in 40 posameznih topov. Plen staflno narašča. Vsi napadi so'-ražnika proti .teniški zajezitveni fronti južno od Kijeva so ostali brezuspešni. Bo;na in strmoglavna letala pa so z bombami in streli razbila pripravljene pehotne ln oklopne sile in s tem preprečila napadalne namere boljše viko v. Navzlic svojemu porazu zapadno od Kijeva sovjetske čete še vedno pritiskajo pri Gomlu. Pri Rečici so poizkušali prodi eti dalje proti severu, venuar so jih nemške čete v silovitih in za sovražnika izgub polnih bojih zadržale. Istočasno so boljševiki brezuspešno napadli na dveh mestih severno od Gomla. Tukaj in južnozapadno od Kričeva ao deloma težke borbe Se v teku. Zapadno od Smolenska in v južnem odseku vdora pri Nevelu je bilo mimo. „Gigantje ME 523" na vzhodnem bspšfe Od vojnega poročevalca Kurta Dtirpischa DNB, 24. novembra. fPK) Zgodaj popoldne je še, toda že se pričenja mračiti. Rdečkasta večerna zarja osvetljuje veli- avtomoblli. Letala se po večini natovar-jajo že ponoči in ob prvi zori nato starta-jo. Vel ko število gigantov se uporablja ko letališče na vzhodu, ki je postalo eno j za oskrbovanje prostranega vzhodnega najvažnejših oskrbovalnih oporišč vzhod- 1 J 1 nega bojišča. Ozračje pretresa ropot številnih motorjev. Velika prevozna letala »Me 323« pristajajo in gigantje zračne prevozne mornarice se vračajo s svojega poleta. Velika kolona reševalnih avtomobilov, ki je že čakala, se odpelje hitro k prista-jališču, kjer gigantje že odlagajo svoj tovor. Eden izmed teh velikih strojev je Imel, kakor je bilo že javljeno po radiju, na krovu težke ranjence z južnega bojišča. Ko prispejo reševalni avtomobili do gigantov, so šestmotorna letala že popolnoma mirna. Pogled nam zdrsne v ogromno notranjščino letala. Tam ležijo na slama-ricah in oviti v odeje ranjenci, vojaki, ki so bSlj še pred par urami v srditi Dnje-provi bitki in katerih ^brazl še vedno zrcalijo težke doživljaje tega ogorčenega boja. Lahko ranjeni splezajo s pomočjo posadke iz letala. Veliki avtobus jih naglo odpelje. Reševalno osebje prenese tudi težko ranjene previdno iz letala v reSlne avtomobile. Številni ranjenci so brez hlač in suknfčev in so zato navzlic odejam med potjo zmrzovali. Zategadelj se ne sme prav nič odlašati. Vsi pomagajo, da gre hitreej in da pridejo ranjeni tovariši čim prej v tople bolnišnice in zdravniško oskrbo. Eden za drugm zapuščajo rezilni avtomobili v počasni vožnji letališče. Medtem se ie tehnično osebje spravilo k delu. Z velikimi ponjavami pokrijejo motorje. Posadki pazljivo spremlja dela. ki morajo biti gotova do prihodnjega od-leta. In toliko je dela za celotno tehnično osebie! V najkrajšem času morajo biti pregledani motorja ogromni tanki napolnjeni t gorivom, "rinrave ln instrumenti pregledani 'n orožje preizkušeno ter eventuelno oskrbljeno z novo munldjo. Med tem delom izdelule tudi poveljništvo zapletene štabne npčrte Vsaka udo-raba gigantskih letal zahteva skrbne in prevdame načrte Pravična porazdelitev prostora za preveze po nujnosti prijavljenega prevoza, smotrno sestavljanje tovorov za posamezna letala, določitev prevoznih prog. o vsem tem se mora sklepati ln vse to zahteva mnogo telefonskih pogovorov ln razgovorov v štabu. Posebno igrajo pri tem veliko vlogo tudi vremenske razmere. Na železniških proerah drdralo vlaki, polno natovoriett! z nujno potrebnim orožjem, nadomestnimi del!, za oklopnfke ln motoma vozila swe"alno mrni1e*1o ln dru-jrlm vrvfrHm matfrijalrrm. Vs<> to vozilo od železniških postaj na letališče tovorni bojišča. Široko razpredena organizacija z zveznimi častniki skrbi za neovirano sodelovanje med zadevnimi uradi letalstva in vojske. Zaradi umikalnih pokretov so sedaj oporšča za neposredno oskrbovanje bojišča mnogo bližja velikim oskrbovalnim oporiščem, ki so bila med vojnim pohodom proti vzhodu urejena v zasedenih vzhodnih ozemljih in generalni gubernijl. Tako lahko ggantje kaj hitro obvladajo oskrbovalne krize, ki ton utegnile nastati pri premikalnih bojih. Jate in skupine gigantov pripeljejo kar cel tovornj vlak oskrbovalnih potrebščin v par urah na cilj m sicer s prednostjo, da »leteči tovorni vlak« ni odvisen od lokomotive in ni priklenjen na tračnice, temveč lahko s svojimi silami doseže zapovedani cilj. - To veleletalo pa zahteva od svoje posadke tudi prav izredne letalske sposobnosti in izkušnje, kajti posadke so s temi težkimi stroji dolge ure na potu. Cesto letijo preko ozemelj, ogroženih cd tolp. ali pa neposredno poleg bojišča kjer bi jih utegnili presenetiti sovražnikovi lovci. Zato morajo b'ti vedno pripravljene za boj in zato imajo ta letala poleg dveh pilotov, radiotelegrafista ln mašin-sta. ki nadzoruje med poletom motorje in popravlja tudi moreb;tne majhne okvare, več strelcev. Nujna naročila često zahtevajo, da morajo prevažatj oskrbovalne potrebščine tu-d< ob slabem vremenu, prav posebno spretnost pa zahtevajo od organ'zac'je primeri. kadar Je potrebno pristati na kakem drugem letališču In ne na prvotno ukazanem ter je potrebno poskrbeti tudi pravočasno za potrebno moštvo za raztovar-janje. Odločilnega pomena pa je včasih v kritičnih situacijah obrambne bitke hiter in varni dovoz razstreljevalne municije ali poe-onskega goriva za oklopmke. »Me 323* je tako postalo važno prevozno sredstvo letalstva ki najučinkoviteje podpira ln izpopolnjuje delovanje že znanih »Ju 52« Ogromne tovore prevaža preko ogromnih razdalj, kar si v prv"h letih vojne ne bi drznili n'iti sanlati Težko ra-tovorjeni tovorni avtomobili, da celo oklopniki, protiletalski topov! in težki topovi vojske se prevažajo s temi letali. Tucf za prevoze čet ima »Me 323* ve k k pomen. Ce pomislimo, da ima v njem prostora nad sto mož v polni bolni opremi, potem razumemo, da zadoetule zerolj malo letal za dovoz močnih rezerv na nevarna vdorna področja. G'srantska letala komaj prav odgovarlajo oerorfinim dimen-jfltm prostora na vzhodu. N+^h pomen za sedanjo fazo bftke na vs*iodu se zategadelj ne more dovolj poudariti. Pogled nazaj in naprej! Ko ao komunisti na našem ozemlju zaslutili, da so prve pogoje in temelje socialnemu klanja že postavili, ko so domnevali, da se je skoro vse javno mnenje dalo prekvasiti in vplivati po njihovi agitaciji in da je slovenski narod »zrel« za meščansko borbo razredov, so ljudje, ki so tvorili žarišče in dušo t. zv. »osvobcdilne fronte«, smatrali za potrebno, da onim preostalim, ki so od vseh početkov trdili, da je delo te fronte zlagano in falsificirano osvobojevanje, ki gre v korist in dobiček eni sami samcati stranki, ki se nazivlje »Komunistična partija Slovenije«, — za-groze s svincem, s parolo, da so izdajalci naroda, ki da je ves spontano na strani OF, ki je oni čas zadobivala svoj obraz na vseh mogočih zidovih in plotovih našega mesta. Ljubljanske ulice in ceste je pordečila kri prvih borcev, ki so trdno in značajno vztrajali na peti, ki so si jo namenil; hoditi. Gospoda slovenskega salonskega marksizma v vc -u OF, se je čutila sigurno; narod sam je bil zastrupljen in tisočkrat ogoljufan, zavezali so mu oči in uspavali so ga z najrazličnejšimi nacionalnimi gesli. Prvim žrtvam, ki so padle, ni vedel ljubljanski meščan reči drugega kakor »Je bii že izdajalec...« Tako je govorila večina, nezmožna, da bi svojim lastnim možganom dala v pregled in cenzuro vsak posamezen dogodek, nezmožna dalje, da bi s svojimi duhovnimi zmožnostmi poiskala vzrokov poedinega umora. Bila je nezmožna, ker ji .ie komunistična propaganda, ki so jo boijševiške vešče pripravljale iz zelišč iaži. povzročila paralizo njene kritike in njenega logičnega sklepanja. Kali te nesreče, prve klice duhovne narodove tuberkuloze pa je iskati nekje zadaj v polpretekli tkibi. ko se je pod krinko moderno slovenske literature skrivala skupinica t. zv. »kulturnih boljševikov« z V o r a n c e m na čelu. V prav iste svrhe nas .je zagrebško judovstvo zalagalo z bi-bliofiiskimi izdajami pornografske literature. finansirane od »svetih« rabinov in kominterne. V tem ogabnem čtivn, ki je iz ljubljanskih trafik naravnost preplavljal naš narod, so rdeči vampirji razlagali seksualne probleme na najbolj rafinirane spolzke načine, dokazovali so nesmisel vere in božjega bivanja, ironizirali vzvišene pojme ljubezni in zvestobe ler namer„uli korake mlademu človeku proč od poti, ki so jo hodili očetje. V teb kažipotih in slovarjih vsega zlaganega in potvorjenega, jc našlo svoj moralni konec tisoč naiih Dila-dib duš. Gtljufive besede, ki so mladega človeka pozivale k uporu preti obstoječemu redu, proti »konservativnosti« staršev, učiteljev in vzgojiteljev, so klicale v mb-dih srcih napuh in domišljavo vsevednost, po drugi strani pa so z oznanjevanjem seksualne sproščenosti in »svobodne ljubezni« podirale silo in voijo mladega človeka v letih iskanj in prerojevanja. Tako je moralno razdrt, brez globljih predstav o življenju, o smislu življenja, njegovi lepoti in vrednosti, oropan vsake vere v lepoto družine, ljubezni in zvestobe, opeharjen za vse velike ideale, ki li mu jih lahko nudila resnična ljubezen da naroda in domovine, ostal sam nekje na robu vsega doga.fanja. zunaj sleherne resnice. podoben izžetj in osu.šeni gobi, ki fs je namočila in napojila iznova cb mlakah seksualnega zla. ki so ga komunistični komarji z blatnih močvirij vsega slabega, prenašali in posredovali njegovi razrvani in razkladni duši. Tcd je iskati vzrokov plehke in pokvarjene mentalitete naše mladine, mladine brez vzorov in idcaiov. Tu je iskati vzrekov njihovih praznih razgovorov, ki jih spremljajo kletvice ir. psovke iz internacionalnega slovarja. V7 njih je zapopadena vsa duša in vsa karakternc^t ljudi, ki v tem dramatičnem epu sodobnih dogodkov žive ob kavarniški toploti, od modernih oblek in zabavišč. Samo prisluhniti je treba, da se zdrzneš. Samo pogledati je treba nazaj v naše narodno preteklost in v obraze mladeničev in mladenk iz ča^a sedaj potekajočih ur. da se zgroziš ob izmaličenem in praznem obličju zadnjih, napram onim. ki so cenili narod in domovino bolj od življenja. Govoril sem že o vzrokih duhovne de-gencracije, govoril o klicah zta, ki nam jem'je dih in zavira utrip, gcvoril o pro-kletstvu. ki ga je nad nas poklicala malomarnost ljudi od včeraj, ki so pustili v našem narodnem vrtu uspevati trnje in osat komunističnega ncstvr>ra. govoril o obupu, k ise polašča človeka ob pogledu na našo mladino, ki tava ogoljufana za veliko vero in za velike sanje mladih dni v mraku neresnice in prevare, žejna luči in spoznanja, — vendar, če bi ostal pri tem govorjenju, ne bi dosegel, ne storil nič. Moje delo bi bilo ničevo. če bi samo sebi zadostilo s tem, da bi samo imenoval in opisoval krivce naše nesreče. Hvaležne.! še. lepše in koristnejše so besede obnove in regeneracije. Prepričan sem nam-nalik veliki povodnji prevJaviJo, da nam reč. da se pred nami pota. ki vodijo nazaj k vsemu, kar danes pogrešamo, ni dvoma. ,da z voljo in zdravimi silami mlad človek more vse doseči, pa naj mu prilike in razmere postavljajo na not kakršne koli zapreke, ki ga utegne*«) ovirati, ovirati le za hip, kajti vsako zlo je mogoče premagati, če te spremlja vera v zmago Pravičnega in Dobrega. Tako bo tudi naš človek prerojen in nrekaljen v nesrečan in trpljenju, ki je prišlo nadenj, odkril onkraj trenutnih brerov zla in teme, bregove, ki mu oznanjajo zarjo novega. lepšega in pravičnejšega življenja. Premalo pa bi bilo verovati, premalo, predajati sc upom v uri. ko drugi narodi žrtvujejo svoje zadnje za uspeh in zmago misli nevega reda. v katerem naj se urede odnošaji človeka do človeka na podlagi medsebojne pravičnosti in strpnosti. Zbrati moramo v našem narodu vse kar je pozitivnega, organizirati to pcz'"tivno v blok mladega novega slovenstva, katerega edina in najvažnejša naloga danes je. sprejeti boj na življenje in smrt. ki mu fra je vsilil komunizem, marksistični nazor. Kajti vemo prav rlnhr-v da z un'?enjem Nadaljevanje na 2. strani spodaj* Pismo z Goriškega: kega ljudstva lz gozdov Lfu^stvo čedalje bolj spoznava pravi obraz gozdnih tolovajev Im se odvrača ©d njih — Organiziranje samoobrambe Gorica, konec novembra. V »Jutru« ste že v nekaj člankih prikazali pravi obraz komunistične strahovlade, kak. Sno ste imeli priliko spoznata na Dolenjskem in Notranjskem. Pri nas smo v tem pogledu na žalost še precej v zaostanku, in to iz več razlogov, ki jih bom skušal navesti. Predvsem še vedno ne prejemamo v rodu slovenskih časnikov, ki bd nam odpirali oči. Ljudje pa si tega čUva žele, in sicer čim več in čimprej. S.ifcr.J s;m kmeta, ld je čital nekaj dopisov z Goriškega v »Jutru« in nato potolažen in pomirjen 'izjavil: »Hvala Begu, še so na svetu ljudje, ki vidijo, v kakšno pogubo nas spravljajo ti slrahoval-ci iz gozdov, in ki si upajo to javno tudi pribiti. Saj vsi tako mislimo kakor je tu zapis:'no, le la si tega doma tako odkrito povedati na upamo.« Drugi razlog, cla se pri nas doslej ljudem oči še niso odprle, jo bil v dosedanji taktiki komunistične propagande, Id je povsod na Primorskem oporna'a samo z narodnimi gesli in tako vzdrževala narol v prevari, da gre za slovensko narodno stvar, ne pa z a-cilje prevratnega mednarodnega komunizma ali celo za oblast majhne klike. Tretji razlog jc bil v tem, cla je bila dežela, zlasti po 8. septembru, preveč odrezana od mesta in premalo v stikih s pametnimi in razsodnimi izobraženci. Razen tega je večino našega narodnega in poštenega iacbra-žemstva baloljevska klika že poprej pahnila v zapore, od koder se šs nihče ni vrni J, tako cia je bilo »azdirafcrm in proti-narodnim elementom, ki so so lahko neovirano in svobodno kretali mad nami, njih zastrupljevalno delovanje le še bolj olajšano. Razočaranje m s^tezsi-anfe sta vedno m&šnej&i Naštel sem ie nekaj razlogov, zaradi katerih je naša nepoučeno ljudstvo na deželi nascllo raznim markiranim oznanjevalcem »svobode«, ki so se bahato šopirili v svojem nataknjenem »narodnem« plašču, da bi tako prikrili svoje prave namene, ki bi jih odkrili kasneje, ko bi že bilo vse z njimi. Te taktike so se držali nekaj časa tudi še Po 25. septembru, ko je nad vso deželo prišla ura preizkušnje, ki so jo komunisti izzvali s svojim blaznim ukazom o odporu proti nemški oboroženi sili. že tedaj so naši ljudje spoznali, da v »vodstvu« nekaj ni v redu, če je tako nesmiselno in brez čuta odgovornosti žrtvovalo množice naših ljudi. Po prvi »mobilizaciji«, ki je rodila tako hude posledice, si najprej dolgo •niso upali nikogar siliti k sebi, lcajti ljudje bi bili tedaj odločno olklonili vsak tak poskus. Zato so mladino samo prijazno vabili, naj bi zapustila domove in odšla v gozdove. Ker pa se tem prijaznim vabilom nihče ni odzval, so se sedaj gozdni tolovaji zatekli tudi že v nasilju. S tem se jim je tu in tam morda res posrečilo olpeljati kakega moškega, toda splošni učinek tega njihovega nasilnega početja je bil samo negativen, Ljudje so začeli zmajevati z glavami nad tem terorjem, ki jih spominja na nedavno beanenje badoljevske soldate-ske, pa ne morejo razumeti, zakaj naj bi bil tako zvari »narodni« in »osvobolilni« pokret prav sedaj, tile pred zimo, prisiljen tako surovo »mobilizirati«. Proti komu pa? Zakaj? Ali se morda spet že bliža toliko napovedovani »konec vojne«? Ali pa morda zato, ker bodo mirni vaščand, ki jih Nemci puste popolnoma pri miru, bolj varni v gozdovih kakor na svojih domovih? Ali je bolj prav in bolj pošteno, da družinski poglavarji in olrasli sinovi postopajo po gozdovih, kjer nimajo kaj iskati, kakor pa doma, kjer jih čakajo polne roke dela, da prežive svoje družine? Tega sedaj tudi naši ljudje ne morejo razum etL Kcassasnjstessi ©stpadajo krinke Tako se jim vsa ta strahovlada Iz gozdov Itaže v neki povsem novi luči, ki je doslej niso še videli. Ta luč pa je rdeča, čedalje bolj samo rdeča, kakor kažejo to tudi vsi zraki tolovajev, ki so odvrgii vsa sloven- ska narodna znamenja s svojih oblačil. Ljudje niso slepi in vidijo marsikaj. Tako so opazili, da se kurirji in zastopniki teh tolovajev še vedno družijo po deželi in v mestu z raznimi baloljevskimi ostanki, s katerimi imajo kaj zaupne pogovore ... In potem je prišlo še najnovejše spoznanje: Do pred nedavnim ni pri nas na Goriškem še nihče vedel, kaj r.aj bi bila tako zvena »bela garda«. Ljudem je ta pridevek zvenel v spominu iz časov boljša viške revolucije v Rusiji. Kako da se sedaj gozdni tolovaji, ki pravijo, da se bore le za narod in njegove pravice, naenkrat boje neke umišljene »-bele garde«, kakor da se gremo tudi mi — revolucijo? Potem bo pač res, kar nem neltateri trezni ljudje že nekaj časa dopovedujejo, da imamo tudi pri nas, kakor povsod drugod na slovenskem ozemlju, opravka Ie s komunisti znanega mednarodnega lr> protinarodnega kova, ki hočejo tudi na naših" tleh pripraviti ugodna tla za — svetovno revolucijo, torej za razredno, n« pa za narodno borbo! Torej so tem ljudem vsi naši narodni interesi, kakor so to v ostalem že pokazali z nekaterimi svojimi izrazito protinarodnlmi ukrepi, zares deveta briga, naše ljudstvo pa samo sredstvo v njihovi brezvestni igri za dosego prevratnih oiljev! Naraščajoč odpor domačega prebivalstva Tako se sedaj sprašujejo naši ljudje in v teh njihovih zaskrbljenih vprašanjih, ki jih jim narekuje zdravi narodni čut, je že dobršen del spoznanja, ki jih navaja na pr3--vo narodno pot. čim splošneje je to spoznanje, tem hujša je seveda razdraženoet ban-ditov, M jih odpiranje oči v našem ljudstvu zavaja v nova nasilja; nova nasilja pa rode nov,odločnejši odpor, ki bo nujno izzval upor vseh treznih in poštenih ljudi proti temu brezvestnemu igranju z usodo naroda. Vidi se, da gre ta razvoj zelo naglo svojo pot naprej in da ga nobena nova taktika stahovalecv iz gozda ne bo mogla več zaustaviti. Gozlni tolovaji so tudi pri nas, kakor povsod drugod, zvesti samim sebi, narod pa je prav tako čedalje bolj zvest — sebi. Kdor misli, da lahko nekaznovano prevara to narodno zavedno ljudstvo v vsem, kar tvori njegovo najgloblje čustvo domovinske in narodne ljubezni, se temeljito moti in bo imel še priliko spoznati njegovo maščevalno pest, ki je doslej brez usmiljenja zadela vse narodne izdajalce in '<čkoreninjence! Tako bo tudi s sedanjim' izkoreninjenci v službi mednarodnega pre-vratništva, čeprav se mu še vedno kažejo v ovčji podobi! Po poročilih, ki prihajajo v mesto, se ljudstvo že povsod odvrača od njih. Izjemo tvorijo le še nekateri plačanci in bivši ba-doljevski zaupniki, ki so se pred ljudsko sodbo poskrili med tolovaje ali se propa-gaclno navdušujejo zanje, da bi jim nihče ne mogel do živega. Vse osculo ljudstvo pa protinarodnega početja gozdnih tolovajev ne odobrava več in si povsod želi r,amo miru in reda, da bi moglo neovirano nadaljevati svoje delo. V zadnjem času so so-po deželi pojavili letaki, ki pozivajo moške, naj sa prijavijo k varnostnim občinskim odredom, da zaščitijo svoje življenje in svojo imetje pred divjaki iz gozdov. Kakor slišimo, je odziv na te pozive povsod zelo velik, naj si vsi soglasno žele samo zaščite, da bi mogli ostati na svojih tleh, zavarovati vse prave ljudske interese in preprečiti nova gorja, ki bodo sicer neizogibna. Tudi najbolj zaslepljeni namreč že spoznavajo, da se udarna in moderno opremljena nemška vojska ne bo dala zaustaviti od peščice slabo oboroženih in opremljenih banditov, kakor je tudi pred nekaj tedni nihče ni mogel zadržati. Vojne pa — in to uvide vajo sedaj tudi pri nas — ne bo že jutri konec ... Janez Briški ScSaulz-Dernburg v Zagrebu Zagreb, 25. nov. DNB. Danes pričakujejo v Zagrebu berlinskega generalnega glasbenega ravnatelja Schulza Dernburga, ki bo 26. novembra dirigiral koncert zagrebškega radijskega orkestra. Pogled nazaj in naprej! Nadaljevanje s 1. strani, boljševizma moremo upati, da borej z Grčaric, Turjaka in Kočevja niso padli zaman, ker samo po uničenju rdeče misli moremo nadaljevati delo naših padlih. Za ta boj, za to delo in novo poslanstvo pa je v mladini treba obuditi živo vero v idea-e in visoke cilje. Treba .je dokazati z besedo in dejanjem, da so red in discipli* na pogeji vsakega napredka* Treba je dokazati, da jc na primer »svobodna ljubezen« nesreča in sramota tako za poedinca kakor za celotni narod, da je narod in njegovo življenje več vreden od rdečega revolucionarnega hujskarjenja, da je družina ona celica, ki napolnjuje človeka s srečo, mirom in blagostanjem, da je narodna ceHra enaka in podobna družini, kakršna je v dotičnem narodu. Treba .ie dokazati, da je delo ono, kar plemeniti človeka in mu daje vrednost nositi naslov človeka, da so dana beseda, zvestoba, čast in poštenje dobrine, ki jih ni moči z ničemer nadomestisi, čednosti, ki odlikujejo človeka — osebnosti. Treba je dokazati, da življenje resnično ni praznik, da so prazniki tu samo zato, da si otereš pot s čela, da se zamisliš v misterij abstraktnega praznikevega pojma, ki nudi človeku za nekaj hipev možnest, ozreti se na svet, njegov« čudovito urejenost, ki izpričuje eksistenco Boga, katerema odgovarjamo vsi za sleherno naše delo. Reorganizirati je treba pouk v šolah in ga usmeriti v povsem nove smeri, izločiti iz našega leposlovja vse kar je zastrupljeno, napotiti mladino k branju zdravega čtiva, z dobro in plemenito besedo pa Ji moramo vrniti toploto srca, ki je prvi pogoj za lepe vzore in ideale. »Boljševiško kultirro« rdečega bratstva in tovarištva merimo nr-Tornrstifi p srčno kulturo, ki Jo !>omo vzgojili in poživili t oznanjevanjem prerojenega človeka, ki si bo iskal vzorov ln primerov v naših tradicijah, v naši ve- ri, ob lepotah naše domovine, ob govorici in pisanje naše sočne besede. Našo narodno stavbo je treba renoviratl, komunističnim »laži-idealom« moramo postaviti prSi-ve ideale, komunističnemu socialnemu hlapčevskemu redu jn kolektivni človeški raji moramo postaviti nasproti pravičen socialen red, ki bo temeljil na znosnih in utemeljenih razmerah podjetnika do de-lavea in obratno. Komunistični laži-narcd-nesti (pri nas OFarski »nacionalni svobodi«) moramo nasproti postaviti pravo narodnost, ki ni okužena s strupom židovskega zasužnjenja vsega sveta (internacionali-zma) marveč raste in se plemeniti ob vzorih zdravih srednjeevropskih narodov, ki bodo nedvomno izšli kot zmagovalci iz te vojne. Vse to se da in se mora doseči. Nujna Je uvidevnost enega in drugega na poti do istega ciija, do debrobita velike človeške zajednice, ki se Ji pravi drtižba. Na obzorju so dokazi, da se velika človeška družina zbližuje in spoznava med seboj. Nove iznajdbe in nova odkritja poleg že najmodernejših — radia, letalskih zvez itd. — nas bodo približale. Plemenito nastrojenje kulture in priznavanje Boga nas bo napotilo do pravega in resničnega bratstva, tujega onemu, ki naj bi skozi rdeče slavoloke po jarkih in krvi prišlo med nas v znamenju človeškega klanja svetovne revolucije. Morda je to uro podoba sveta, za katerega se borimo, še nejasna, morda se nam zdi še oddaljena, morda vendar vse kar nam primanjkuje, naj nam nadomesti in nadoknadi vera v ta svet, ki je vreden, da verujemo vanj z vsem svojim bistvom, z vsenrt svojim srcem in z vsako svojo mislijo, če bomo v tej veri vztrajali, če bomo njej rade volje žrtvovali vse, kar imamo in premoremo, smemo zaupati v nezmotljivo Božjo previdnost, da po mlakužah in mrzli snežni brozgi komunističnega hlada zopet ozeleni naša ledina, da bomo dočakali dan Pomladi, našega Preporoda, dan našega Vstajenja. — Stanko ScdUfr Rumunski vtisi s potovanja po Nemčiji Bukarešta, 24. nov. DNB. »Nihče, ki potuje z odprtimi očmi po Nemčiji, ne more dvomiti, da bi tak narod, ki dopri-naša take žrtve, ne zmagal,« je izjavi! podpredsednik mednarodne akademije za državne in upravne vede, svetnik upravnega sodišča dr. Aurel Pacurariu, po svojem povratku iz Nemčije zastopniku lista »Bukarester Tagblatt«. »Nič nI bolj prepričevalnega kakor neposredni stik z ljudmi ln z dejstvi,« je dejal dalje dr. Pacurariu. »Tako na zapadu kakor v Berlinu -n končno na Dunaju sem vedno znova postal pozoren na trdno odločnost ter železno voljo boriti se in zmagati, ki preveva nemški narod. Oni, ki so trpeli vsled bombnih napadov, in oni, kj jim je bilo to prihranjeno, se enako zavedajo svojega cilja ln ustvarjajo s trdnim delom pogoje za končno zmago. Vsak posameznk predstavlja celega mo- ža, nihče se ne odteguje svojim dolžnostim.« Dr. Pacurariu je tudi dejal, da je v nekem južnem nemškem mestu doživel nastop Hitlerjeve mladine: »Krasni mla deničl lit mladenke, katerih rdeča rea s' pričala o cvetočem zdravju, katerih brez hibna obleka In drža sta dokazovali, ka kim utvaram se vdajajo sovražniki Nem čije, če mislijo, da je Nemčija morda na koncu svojih moči.c »V petem letu vojne je Nemčija enako granitno trdna, enako svestl si zmage kakor je bila v prvem. Cesto nepopisno trpljenje posameznega človeka ne more zlomiti razpoloženja ljudskih mnež c vslcd edinstvenega skupnega duha, kj je kdajkoli preveval kak narod. In te množice sc popolnoma in povsem doumele pomen Fiihrerjevih besed, da bo izid te vojne odločil usodo za prihcdnj h tisoč let.« Angloamenčani ne ščitijo malih narodov Bukarešta, 24 nov. DNB Sciraru se bavi | v svojem današnjem uvodniku v »Curentulu« J z vprašanjem, ali hj Angloameričani priprav- j ljeni in v stanju, da ščitijo male narode pred Sovjetsko zvezo. »Američanov ne zanmajo narodi sami« — je zaključek, ki nam ga vs:-Ijuje primer nasilstva nad baltskimi državami s tako imenovano »svobodno voljo ljudstva« in obnašanja Zedinjenih držav v poljskem vprašanju — »temveč zgolj prostor, v katerem ti narodi žive, n še to le glede na merilo bodočih interesov Zedinjenih držav« »Mislim,« piše dalje Seirarum, »da bi bilo potrebno, da bi se holj poglobli v realnost mednarodne pol:tike. ker 6e nekateri med nami glede angloameriške politike z malimi državami še vedno vdajajo gotovim nadam. Radi verjamejo, da se Angloameričani istovetijo s pravico narodnih držav na obstoj in življenje, toda ni pametno biti ujetnik svojih lastnih razočaranj. Razum mo vendar enkrat za vselej, da domnevni angloameriški idealizem zarad koristi malih narodov nc bo žrtvoval svojih lastnih interesov. Anglosaški idealizem ne pride nikdar v spor z anglosaškimi ntercsi.« Mnenje rumunfkega člankarja ni osamljeno Ves svet ve že iz stoletnega izkustva, da Anglosasi svoje pravo stremljenje rad; skrijejo za visokoleteče besede o demokraciji in č!o" večanstvu ter za razna slična gesla, ki so pr drugih narodih v visokih časteh Anglosasom služijo le za vabo, kj naj jim pridobi zaveznikov in sobojevnikov, ter za plašč, pod katerim tiči nepotvorjena anglosaška sebčnost in berzobzimost Anglcsa&i ideal!zem ie samo vešča besedna igra za zavajanje naivnežev. do čim v resnici služi !e gospodarskemu zavojeva-nju ln zasužnjevanju drugih narodov. Največji angleški problem — preskrba z živili Velekapital je popolnoma nezainteresiran pri proizvodnji življenjskih potrebščin Ženeva, 24. nov. DNB. »Zavezniki morajo rešiti mnogo problemov, eden največjih n naj težje nerešljivih pa je preskrba z živili,« pravi v svojem članku londonski »Daily. Worker«. List piše. da si v Angliji komaj predstavljajo resnost svetovne prehranjevalne krize. Medtem ko umirajo v Indiji tisoči zaradi lakote in ko zahteva letešnji glad milijone človeškh življenj na Kitajskem. Tudi boljševiki se bore s pomanjkanjem, ki znatno zvišuje njihove ostale težave Letos norimi bo v Sovjetski •zve-zi mnogo praznih želodcev in tudi srčnih bolečin. Najnovejše ozemeljske osvojitve niso prav nič zbr/ljšale njihovega prehranjevalnega položaja, ker je novo ozemlje sama puščava. Še vedno predstavljajo dobave življenjskih sredstev 60 odstotkov dobav Angliji po zakonu o posojilu in najemu, kar pomeni, da se vsled tega, ker se ne more Velika Britanija sama prehraniti. porabi dragoceni ladijski prostor. ki bi lahko 6!už:l za dobave vojnega blaga ali za oskrbovanje Sovjetske zveze. Anglija še vedno ne pridobiva dovolj proizvodov iz svojih tal. In prav sedaj je morala britanska vlada podpirati zviševanje proizvodnje. Tud v poljedelstvo 9e je vmešal velekapital, v tem primeru veleposestniki, katerih interese predstavlja ohranitev dosedanjega stanja živine in ki se že sedaj pripravljajo za debičkanosne povojne politike. Proizvodnja živil pa jih sploh ne zanima, ker z njo ne morejo nič zaslužiti. Angleška ^odskočna deska" na Balkan ogrožena ženeva, 24. nov. DNB. Kako zelo vplivajo dogodki v Libanonu in vojaške operacije na Dodekanezu na vojaški položaj zaveznikov, razglablja vojni dopisnik londonskega tednika »Sunday Dspatch«, ki meni, da strateško ti dogoki hromijo angleške vojne sile v Siriji, Libanonu in Palestini in jim ovirajo nameravano ofenzivo. Ako bi Anglež} hoteli imeti turška oporišča in svobodno uporabljali Darda-nele, potem bi morali zopet zasesti najvažnejše vzhodne dcdekanaBke otoke Le-ros, Rodos, Kalynos in Kos, nemiri v ozadju pa držijo angleške sile daleč južno od Dodekaneza. Ena najpomembnejših odskočnih desk na vzhodni Balkan postaja torej ogrožena. Turški list proti vojni propagandi Carigrad, 25. nov. DNB. »Tasvlri Ef-kar« znova poudarja, da je sklep Turčije, da ne bo stopala v vojno, dokler ne bo napadena, sedaj enako trden, kakor je b'l prej. Ta krvava vojna je nastala zgolj zaradi tega, ker niso hoteli vrniti Nemčiji Gdanska in koridorja, tako majhnega koščka zemlje. Vse to so seveda med tem že pozabili. Sedaj trdijo, da mora Turčija stopiti v vojno, da bi jo končala, ta trditev pa je smešna. Svoboda in duševno suženjstvo Zagreb, 25. nov. DNB. Ob drugi obletnici pristopa Hrvatske k protikomunistlčnemu paktu piše minister za ljudsko prosveto dr. Makanec v »Hrvatskem narodu«: »Popolnoma vseeno je, ali kominterna formalno obstoja ali ne, važno je, da obstoja ideja svetovne revolucije ln zahteva židovskega marksizma po nadvlagi nad svetom, da obstoja zveza med boljševizmom ln plutokra-cijo kot medsebojno povezani Izraz židovskega duha. V sedanjem velikem boju ne gre za moč ene ali druge velesile, temveč za to, ali naj žive na svetu v bodoče svobodno ustvarjajoč! narodi ali pa naj brezplodno životarijo kot duševni sužnji svetovnega žldovstva.« Ameriški general pretepa bolnike Stockholm, 25. nov. DNB. Po Reuterjevi vesti iz Washingtona je izjavil neki poslanec v Oklahome v narodni skupščini, da je nujno priporočil šefu ameriškega generalnega štaba Marshallu. naj takoj odstavi poveljnika 7. armade generalnega majorja Pattona. Iz drugih virov poročajo, da se tudi general Eisenhover resno bavi z odstavitvijo Pattona zaradi njegovega škandaloznega obnašanja. Poslanec je dejal, da se tudi on natančno bavi s Pattonovim primerom ter Je poročal o enem izmed njegovih zadnjih škandalov. Pri obisku neke vojne bolnišnice v Italiji je namreč Patton ukazal v postelji ležečemu bolnemu vojaku, naj takoj vstane. Ker vojak ni takoi izvršil danega povelja, ga je Patton prijel in surovo vrgel iz postelje. Zaradi ugovora vodilnega zdravnika se je Patton tako razsrdil, da je prožil zdravniku z orožjem. Le s težko muko je prisotnim uspelo, da so ga razorožili. Ta neverjetna Pattonova surovost Jasno kaže, kako brutalni *o ameriški častniki, nad katerimi se moro tudi britanski zaveznik zelo pritoževati. Leros — novi Dleppe Ženeva, 24. nov. DNB. Vojaški dogodki na Dodekaneških otokih in porazi, ki so jih tam utrpeli Angleži, so povzročili, da angleški lieti zavzemajo kaj ostro stališče. »Povejte resnico«, zahteva »News Chro-nicle« v uvodniku ln meni. da bo parlament zagotovo zahteval od vlade izjavo za ta tako žalosten potek dogodkov. Izjava generala Wilsona. s katero se poizkuša razbremeniti, nikakor ne zadovoljuje in ne odstranjuje bojazni, ki se pojavljajo v Angliji. Izkazalo se je, da so bile dodekaneške operacije kaj bedaste in drage za Angleže Izmikajoče izjave vlade ali njeni poizkusi, da opraviči odpoveda-nje vrhovnega poveljništva so le še bolj razjezile javnost Popolnoma nepotrebne so bile izgube ljudi, potrebščin in ladij. Angleški vojaški prestiž je doživel udarec, ki dopušča domnevo, da nauk iz Krete še vedno ni izmodril višjih. »Leros je prav tako velika katastrofa kakor Dieppe«, ugotavlja »Daily Express«. Nasprotniku je uspelo, da je obrambne sile tako temeljito bombardiral, da se niso utegnile niti spraviti na varno. Sedanja vojna je zares težka za Anglijo. Ženeva, 25. nov. DNB. »Daily Worker« piše, da ne more nič olajšati spoznanja, da se Nemci na vseh bojiščih kar najbolj žilavo borijo. V Italiji in na Dodekaneških otokih lahko anglo-ameriške čete vsak dan občutijo sovražnikovo žilavost in njegove vojaške spretnosti. Kopanje umetnin v Italiji Stockholm, 24. nov. DNB. Londonski rad"o javlja, da so anglo-ameriške voja-6ke oblasti v ItaliiJ poslale posebne zvezne častnike s prvimi četami, ki naj »obnovijo in zavarujejo« stare italijanske umetniške zaklade. Kako izgleda to »zavarovanje«, nam je že dovoljno znano. Kakor že v drugih primerih, tako so tudi tukaj na delu uniformirani umetnostni franfirsterji, ki bodo po kakem uradnem ali židovskem naročilu organizirali rop umetnin. Sovjetsko-angloamerlško vrhovno poveljništvo v Londonu Ženeva, 24. nov DNB. Reuter javlja iz Wash:ngtona. da se tamkaj trenutno obširno bavijo z načrti, ki nai za gotove najožje sodelovanje med sovjetskim vrhovnim poveljništvom v Moskvi in med angloameriškim vrhovnim poveljništvom v Londonu. Po Reuterjevi vesti se bavijo z načrtom, da bi dosedanji šef generalnega štaba Zedinje nih držav general Mar&hall ustanovi! v Londonu kot vrhovn- poveljnik ang!o3merlhkih čet g'avni stan. v katerega bo sprejel častnike sovjetske armade. General Eisenhover pa naj bi bH s svojega dosedanjega mesta vrhovnega poveljnika v Sredozemlju poklican za šefa generalnega štaba v Washinetonu Odklonjeno povišanje davkov v Severni Ameriki ženeva, 25. nov. DNB. Reprezentančna zbornica Je z veliko večino odklonila Rooseveltov predlog o dovolitvi zvišanja davkov. Dočim Je državna zakladnica zahtevala nad 10.5 milijard dolarjev, je zbornica odobrila le nekaj nad dve milijardi. To stališče parlamenta nam dokazuje, kako težko občuti prebivalstvo Zedinjene države Rooseveltove ogromne vojne Izdatke. Gospodarstvo 201etnica stabilizacije nemške marke Te dn! je poteklo 20 let o'ne dolžne neomejeno sprejemati rentne marke Ko je stab lizacija valute s pomočjo rentne marke uspela, je bila leta 1924. uvedena v razmerju 1:1 nova trama valuta nazvana »rajh-smarka«, kj ie bila tudi pro^a-cna za zakonito plačilno sredstvo. Oh uvedb; nove raih^marke Po zakonu z dne 20. avgusta 1924 je b lo določeno, da se bankovci. f'asrči se na rentne marke, vzamejo iz prometa v decetih let'h. Pozncie pa se je izkazalo, da nc kn?c likvidirati Rentno banko, ki je nada'ie < b.lržala praviro izdajanja bankovcev, toda Is za m:"niše zneske. Rentna banka danes obstoia :n izdaja kot novca nična banka le drobne bankovce do ^ mark. Zato krožilo v Nemč:i; pc'cg večiih bankovcev, glasefih fc na rajhsmaTke. tudi maniši bankovci, ki se glas'jo na rentne marke. Dne 30. septembra t. 1. je bilo v Nernč ii v prometu za 1.5 milMarde mark rentn h bankovcev, in s:cer za 5S3 nrlronov mark bankovcev po 1 marko, za 536 milijonov mark bakoTcev po 2 marki in za 380 nrlijonov mark bankovcev po 5 mark Eksperiment z rentno marko ie mnogo pripomogel k razčiščenju sodobn:h nazorov denarne pcl:tike v pog'edu stabilnosti valute. Danes vemo. da za stabilnost cen ni samo merodajen obse« obtoka bankovcev, temveč je ?-e mnogo važnejša avtoritarna politika c/:n, ki skrbi za to. da se splošni nivo cen drži na stablnj višini. Kratke vesti iz vsega sveta Rim. 25. nov. DNB. Ducc je sklenil, da bo poleg zbora fašistične milice ustanovil tudi zbor udarnih čet črnih srajc, ki bo enako kakor republikanska miiica vključen v sestav redne vojske. Ankara, 25. nov. DNB Dosedanji odprav-n'k poslov turškega noslsništva v \Vashing-tonu Ali Sefti jc bil imenovan za turškega poslanika v Ottavi.. Teheran. 25. nov. DNB. Trenutno v Iranu splošne volitve. V nekaj mesecih, ko bo izvoljenih 136 poslancev, se bo sestal parlament na zasedanje. Manila, 25 nov. DNB. V dobro poučenih krogih v Manili pedčrtujejo, da pomen obisk Subhasa Čandre Boseja v Manili, ki ie sledi! na povabilo f'!:ninske vlade, konkreten k', rak k ureditvi duševnih zvez med Filipini in med Indijo. Sofija, 25. nov. DNB. Dosedanji načelnik cdelka v f:nančnem ministrstvu Maju Načev je bil z ukazom regenthkega sveta imenovan za načelnika državne varnostne službe Sofija. 2.5. nov. DNB Včeraj je bila podpisana nova gospodarska pogodba med Bolgarijo in Dansko, ki bo veljala do 30. aprila 1944. Določeno je. da bo Danska dobavljala Bolgariji po večini stroje, prejemala pa bo od Bolgarije predvsem surovi tobak. Odesa. 25. nov DNB. Pri ribolovu na spodnjem Dniepru in pri gradnji neke elektrarne so našli skupno 6 vikinških mečev, či-jih rezila so okrog 75 cm dolga in se končujejo v gr.b podobno glavo. Lizbona, 25. nov. DNB. Državni predsednik general Carmona. ki ;e že od leta 1923 na čelu portugalske republike, je praznoval v sredo cvoi 74. rojstni dan. Madrid, 25. nov. DNB. Na predlog mornariškega ministra je odredil general Franco takojšnjo ustanovitev podčastniške akademije. Saigon, 25. nov. DNB. Na povratku Iz Japonske v Sonan je priepel Subhas Čandra Bose v sredo v Saigon. Na množičnem zborovanju je govoril svojim v Indo-kin: živečim rojakom in jih pozval, naj sodelujejo prj osvoboditvi Indije iz britanskih okov. Stockholm, 25. nov. DNB. Iz Moskve Javljajo, da je bil M. J. Alljev Imenovan za namestnika zunanjega komisarja. Hsingking, 25. nov. DNB. V bližini Lenko-ua v okraju Tungan v Mandžuriji so odkrili bogata ležišča grafita, ki vsebujejo 25 do 30% čistega grafita. S tem bo znova povečana proizvodnja jekla tn lahkSh kovin. Bukarešta. 25. nov. DNB Za predsednika odbora za rumun'zac'jo je bil imenovan general dr. Vasile Panaitescu. Tokio 22 nov DNB »Tradicionalno angleško po^itko iz:gravanja Francije proti Nemčiji. da bi bilo v F.vropi zagotovlieno „ravno-težje sil" ie vvash netrmska nol;tika stremljenja po svetovn nadvladi še prekosila« fe izjavil zadnj japonski poslanik v \Vashingtcnu admiral Nomura v odprtem pismu ameriškemu narodu. Kgfsserja. Fiihrer je podelil rednemu profesorju dr. med. Otonu Grosserju v Pragi o priliki profesorjeve 701etnice Gothejevo kolajno za umetnost in znanost. * Novi šef pisarne bolgarskega regent-skegi1. sveta. Za novega šefa pisarne bolgarskega regentskega sveta je bil :meno-vau bivši bolgarski želzaiškj mnisler dr. Iv&ti Borcnov. ki je zdaj star 52 let. * Dr Konstantin Konvffl&i1^ f. V Dolenjskih Toplic h je po dolgotrajnem bole-hanju umrl kopališki zdravnik g. dr. Konstantin K o n v a 1 i n k a. Njegovo ime jc neločljivo povezano s tem našim znameni-t:m zdraviliščem, največjim v sedanji Ljubljanski pokrajini. Dr. Konvalinka je bil na glasu re samo kot dober zdravnik, marveč tudi kot p'emenit človekoljub. Bil je, kakor 2e i-me p:ve. češkega rodu, vendar se je popolnoma uživel v naš rod, kjer si je tudi poiskal družico gospo Mašo iz ugledne Kersnikove rodovino. Otrokom je oskrbel najlepšo vzgojo im se med njimi deduje tudi njegov poklic. Uglečtaega pokojnika so pokopali v Toplicah, v Ljubljani pa bo zadušnica dne 2. decembra ob 7. v frančiškanski cerkvi. Časten mu bodi spomin, spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Marsikateri gospod ravnatelj, podjetnik ali trgovec ie morda v naglici prezrl pov: bilo »Razglednika Jutra:<, da bi vanj uvrstil svoj oglas. Ker je zadnji čas, vljudno vabimo vsakogar, ki želi po našem velikem družinskem zabavniku vzdržati stalen. »tik z najširšim občinstvom, da si zagotovi v Razgledni ku Jutra« svoj oglas. Zajnujena priložnost je velika izguba! Zato še danes oglas v »Razglednik Jutra«! * Več zakonov na Norveškem. Z Norveške poročajo, da se javlja na poročn h uradih vsak dan več zakonskih kand-datov. Zaradi tega so pristojne oblasti sprožile misel, da bi bilo treba sedanje predp se o fklepanj^t zakonov spremeniti in olajšati, voaclar jurtično ministrstvo te spremembe ne zagovarja, zato bo ostalo zaenkrat pri dosedanjem postopku. * Ose so naprdle krovca. V okolici mesta Sonderburga je neki krovec popravljal streho pri hiši ter je nonadoma zadel ob gnezdo os. Ose so napadle krovca ter ga hudo opikale.. Gnezdo so morali naposled uničiti s plinom. ti n— Ljubljanska radijska postaja bo priredila v teku letošnje koncertne sezone deset simfoničnih koncertov od novembra do ran'ja prihodnjega leta. Vsi ti koncerti bodo v veliki unionski dvorani, objavljen je bi! že podrobni spored posa-mezrdh simfoničnih koncertov. Ta spored nam zagotavlja, da bomo imeli zopet zelo bogato simfonično sezono, in to po^zaslu-gi sedanjega vodstva Ljubljanske radijske postaje in njenega povečanega orkestra pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca. Prvi koncertn; spored je enoten in nam prinaša dela nesmrtnega mojstra lepih melodij, velikana klasične glasbe W. A. ?.-ozo rta. Na koncertu bo sodelovala operna pevka gdč. Valerija Heybaicva, 1. bo zapela s spremljevanjem orkestra dve Mozartovi umetn ni. Zanimanje za te koncerte je veliko, predprodaja za prvega, ki bo v ponedeljek, dna 29. t. m. v veliki unionski dvorani, je izredno živahna. Začetek koncerta bo točno ob 18. uri. Vstopil ce so na raznolago v knjigarni Glasbene Marice r.a Kongresnem trgu. u— Tatvine mestne imovine in varnost prometa. Zadaje čo.se se vedro bolj pogosto pojavljajo tatvine razne mestne imovine. ki je v jovn; uporabi ter sploh koristi javnosti. Tako so neznanci odoesli dele lesene ogra'e- ob Ljubljanici in Gradaščld ter s to tatvino mertn; občini naredili občutno škodo, na drugi strani pa resni ogrožajo javni premet, ker se lahko zgodi ve"ikn neoreča, če pode človek ali vozilo v st.in.ro. Enako škodujejo splošnosM tudi t iti, k kradejo mreže s nožiralnikcv ali pokrove z vst-pnih karal~kh jaškov. Ve-1 ko napoto raznim nepridipravom menda delajo koški na cestah, ki so namenjeni za zbiranje smeti in raznih ofipadkov. Iz dneva v dan se manjša število teh koškov, njih nadi mesflo pa je zaradi pomanjkanja materiala skorai nemogoče. Podobno je z na.pisnmi tablami na raznih kraiih mesta. če se bodo tatvine še nadaljevale, ne bo več mogoče obnavljati ukradenih ali poškodovanih naprav, prebivalstvo pa r>o mora'o samo sebi pripisati vse morebitne nesreče ali nepril ke. ki so v zvezi s takimi tatvinJ m:. Zato mestno poglavarstvo poziva vse prebivalstvo, r.aj posveti vso paž-nto talklm napravam te.r vsako tatvino najsnani v pristojni policijski stražnici ali mestnemu cestnemu nadzorstvu, ki bo s krivci najstrožje postopalo. u— Potrebne bi bile nakaznice za toi>-ok. Skoro vsako jutro vid:š pred tnbr.karnom! dolge veriga moških vseh leta';?ov, vmes pa stoje tudi ženske, ki prežijo na cigarete še bolj nestrpno kakor moški. Kdor vidi vse te neskončne vrste Ln opazuje lov za tobakom, mora ugotoviti, da \fsi ti ljudje, ki stoje tako potrpežljivo pred to-bakarn mi, n'so enako straslni kadilci. S tobačnimi izdelki se ^rš: danes najrazličnejše manipulacije in kaddci se zaradi tega upiavcc;?- pritožujejo ter pravijo, da bi bilo stvari najbolj ustreženo, Co bi pri-s-ojaa oblast za inoške uved'a nakaznice z z tet-ak. Gotovo b; takšen vkup z cmin mahom odpravi; sedanje doige vrste pred tobak a mami ter v znatni meri tud, zajčja prekupčevanje s tobačnimi izdelki. u— Južno vreme smo dobili v pretekli noči. Barograf v Zvezdi, ki je v sredo beležil 760, je ponoči zarisal v pravem kotu črto navzdol in zabeležil padec na 755 mm. Ponoči je močno lilo, proti jutru pa se j 3 deževje uneslo, ker je hud veter razganjal oblake. Medtem ko smo imeli v sredo čez dan 4.40 c. je bila včerajšnja jutranja temperatura 2.8° C sicer še vedno nizka, vendar se je ozračje zaradi juga neglo ogrevalo ia je bilo neprijetno mlačno. Dcpoidne nam je posijalo sonce. u— Zadnja dela na polju, ki je potem, ko je sneg skopnel, postalo zopet dostopno za pluge in orače, se pravkar končujejo. Kmetje so v Ljubljani in okolici izkoristili zadnje dni ugodnega vremena brez padavin za to- da so preorali zemljišča, katerih niso mogli urediti pred snegom. Ta dela so sedaj dovršena. Pr?v tako so tudi lastniki vrtov pospravili z leh vse, kar je bilo še primerno za shrambo pod streho. u— Povest »Petrinka« Ivana Matič.lča, ki izide med letošnjimi Vodnikovimi knjigami, je močno in prepričevalno pripovedno delo, obravnava joče ".a vsak narod tako važni problem zemlje in družine. Ljubitelji izvirne slovenske knjige, včlanite se takoj v Vodnikovo družbo! u— Nesreče. Ponovno smo objavili poziv uprave ljubljanske policije, naj starši pouče otroke, da se ne igrajo z najdenimi predmeti. Ponovne nesreče silijo, da starše vnovič opozorimo na ta c.pomin. Pri Podsmreki se je igral 9 letni .delavčev sin Peter Novak z drugimi otroki na trati. Našli so granato m jo začeli premetavati. Granata je eksplodirala 'ln je Novak dobil poškodbe po vsem životu. Nadalje so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico še nekateri poškodovanci, žrtve drugačnih nesreč. Dveletna Marija Jeričeva, tlskar-jeva hčerka iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levico. Ludvik Poljše, 32 letni delavec v pivovarni Union, se je s smolo opekel po cbrazu, enako 25 letni Ivan šeškar. Franc Hrovatin, 40 letni kurjač iz Borovnice, pa je med Preserjem jn Brezovico padel z lokomotive in se tako hudo poškodoval, da je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. u— Opozorilo. Dr. Neda žirovnlk opozarjam, da hodi po hišah neka žeaska, ki pob ra podporo, sklicujoč se na moj 3 ime. Poudarjam, da dotične ženske ne po/mam in da ji nisem dala nikakega prip >ročila. u— Vat'i te ^e, da tudi v t emi najdete pot v zaklonišče in v temi tudi zasilni izhod pod milo nebo! u— AkaUemJčzrke-ji, uporni, te prog*i čas za vsestransko praktično trgovsko-izebrazbo! Predmeti: strojepisje, stenografija. knjigovodstvo, korespondenca, jeziki itd., vsakomur koristno služijo v zasebnem ali javnem poklcu. — Novi tečaji prično 3. decembra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trg-ovsko učilišče »Chrfistofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Učite se strojepisja; — Vovl ono-dvo-, trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 2. decembra. — Največja moderna strojspisnica: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učna metoda. Pouk 00-pcldne, popoldne ali zvečer po želji ske-valcev. Praktično zr.aje, vsakomur koristno! — Učn na zmerna. Vpisovanje dnevno. Na razpol?.go prospekt. — Posebni tečali tudi za stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco. iez ke itd. Izbiia predmetov do elji. Informacije: Trgovsko učurii. izp.t i sj poKazali, da so ae kandidati z veliko vn.mo pripravili za svoj poklic. Podcbni Izr.iti se boao zdaj vsako leto ponavl.ah. Državna gospodar-ka šula v P.uju, ki jo bila urejena po zaseobi, je dveletra n pripravlja gojence za trgovki ia s c-JnJ u ad-niški poklic. Odprli so jo 21. septembra 1,942 in prvi gojenci so bili p.ecej presenečeni, ker so se morali poglohti v detelj as nepoznane učne predmete ter so moral: zmagovati tudi jezikovne težave. Učni načrt je ena kketkor v Reichu. Vodstvo je bilo poverjeno ravnatelju Ganglu in uspehi so bili zadovohjivi. Zdaj se je pričelo novo tolsko leto ob prav zaloveljivem obesku. štajerski dan pripadnikov nemška vojske, štajei-ski lu-aji so zbrali za vojsko na 1 o-jišču in v zaledju 200.000 kg jabolk, 224 00J cigaret ter večjo množino posušenega radja, hladilnih pijač in klobasičarskih izdclkoV. Vse to bo zdaj p«.romalo na pristojna mesta, kjeur bodo vojaki obdarovani. Pri ljudskem vseučilišču v Trbovljah je župan cir. Sepp Moder imel tretje pro 1 a vanje o novem stavborstvu. Predavanje so spremlzale odlične slike. Predavatelj ja orisal različna duševna nas trojen ja v posameznih obdobjih gradbene umetnost.:. Kočevorji so obiskali deželno prestolnico. Graški okrožni vodja dr. Uebetreiter vabi od prilike do prilike rojake iz obmejnih predelov. Pretekli petek jc prispela v Giadec skupina Kočevarjev in sicer kmetovslc:v in obrtnikov, Iti Jih je okrožni vodja sprejel na Gradu. Ves čas bivanja v Gradcu »o bui njegovi goetje. Izključen. Zvezni komisar v Trstu je izključil lz fašistične republikanske stranke Bruna Scalo, ker ni pokazal dovolj fašistične zavesti. Dragocena zbirka poklonjena tržaški občini. K. Schmiul, ki je v svojem življenju nabi-sl di:agaiidnega delo.. Dne 31. julija 1942 Je namreč sporočila Luciji Lipdzer, Mmji Ko-vačiC ter Mariji šuligoj nelcatere tendenčne ln napačne vesti Med ehaigim je dojila, da so Rusi zase Ul Maribor in Ljubljano. Dne 24. in 25. novembra je nu povedana razp;a-va proti 301etnemu kmotovalcu Anionu Krirnanu, ki je bil obtožen zaradi umora 771etne Marijo Kovačič vdove B arvaijeve. Razen tega je obtožen tudi ropa. Križman je bil izpuščen iz zaporov eine 10. septembra po razglašenem premirju. Dne 26. do 29. novembra pa se bosta morala zagovarjati gasilec Emil Gaeli. st r 44 let, ter bivši brigadir Silvi Morsoni, star 44 let. Oba sta obotžena zaradi zlorabe svojega službenega položaja. Dne 30. raivemb; a bo raz-P'.ava proti 321etnl Nerini Degrandi ?z Trsta, ker je prizadejala poškodbe nekemu Sar.tu škerlu. Razpra. e so v avli bivšega vojaškega solišča. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 26. nov., ob 16: Normanskj juaakL Rod Prvi. Sobota, 27. nov., ob 16.30: Cvetje v jeseni. Red Sobota. Nedelja, 28. ncv., ob 16:- Nornianski ju- naJU. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * Drama pripravlja Dlckensovo igro: »Cvrček za pečjo«, v režiji C. Debevca, Leskovčevo »Vero in nevero«, v režiji M. Skrbinška, ln Golieve »Peterčkove poslednje sanje«, v novi zasedbi in režiji prof. O. šesta. OPERA Petek, 26 nov.: Zaprto. Sobota. 27. nov., ob 15 30: »Sneguročka«. Premiera. Izven. Cene od 32 lir navzdol. * Za leto 1944 bo Izšel »Gledališki koledarček«. ki bo vseboval članke o Operi in Drami, s številnimi slikami raznih predstav. RADIO LJUBLJANA PETEK, 26. novembra 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemšč:ni in slovenščini. 12.00— 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila V nemščini in slovenščini. 12.45— 14.00: Konccrt za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemš&ni. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45; Popoldanski koncert. 17.45—18 00: Iz pesniškega sveta. 19.—19 30 meeiigre, 19.30 do 19.45 poročila v slovenščini in napoved sporeda: 19.45—20: majhna medigra. 20 do 20.10: nemška poročila. 20.10—21: dela Richarda Wagr.erja. 21.—21.40: uglasbene pesnitve. 21.40—22: prenos iz Boogvada- 22__22.10: nem£ka poročila. 22.10—22.30: glasba za lahko ivč. i d Po težki, dolgotrajni bolezni nr.s je za vedno zapustil n?:š srčnoljubljeni soprog, predobri oče, stari cčc, brat, stric, tast i. t. d. H. U. dr. Konstantin Konvolinkn k9p2lilki z&ravušk Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 2. de-ccmbra ob T. uri. \ TOPLICE, LJUBLJANA, OSIJEK, PRAGA, v novembru 1943. Globoko žalujoči: MAŠA roj. KERSNIK, soproga; LUDVA por. ČELAP, dr. ANCA por- TAVČAR, K A MILA por PAŠKULIN, hčerke; dr. KOSTJA, SVA, dipl. iur. VOJAN, sino>i; VANJA, HELENA, WORO, IRCEK vnuki in vnukinja — ter ostalo sorodstvo i» v.* ■. *• >,., • ». . --••i. • . .• fr . ^ i- . . : .t . - .. .., ■ ■■■ .i'.':.. " .V'v/v;. r i.i1 .v "Se -R:-' -ATS * Oupline du »laurler: 41 ZALIV Roman Tako se je »Mouette« spet kradoma bližala suhi zemlji, kakor tisti prvi večer, ki je bil ziaj že tako daleč, ko je Dona stala na čereh Jn jo gledala, kako se bliža, in ji je bilo srce že polno slutenj. Sonce se je nagibalo v zaton, galebi so jima frfotali naproti, rastoča plima in lahni večerni veter sta tiho in rahlo neal-a ladjo po prelivu ustjr navzgor. V teh nekaj dneh njune odsotnosti je bilo deb lo drevje temno barvo, ki je prej ni imelo; zelenje gričev je b'lo bujno in sočno, in v zraku s* čutil, kakor dotik roke, še topli vonj po kresu Ko je »La Mouette« tako priplavala s plimo, se je žvižgaje vzdignil škurh in zletel navzgor proti vod'. Ker iadja zaradi slabotne sope ri mogla več naprej, so spustil', čolne, pričvrstili vlačiine vrvi, m tako so ob padanju prvih senc spravil! ladjo na njeno skrito sidrišče. Z zamolklim glasom je zrožljala veriga v globoko vodo poi drevesi; 'adja se je zasuk-la. da bi do zaanjega izrabila plimo. Mahoma je pr plaval labod s svojo družico; kakor dve barki sta plula, za njima pa je veslala trojico mehkih rjavih mladih labodkov. Odplavali so po zalivu navzdol in, kakor ladja, pustili enega za stražo. In zdaj, ko je že vse izginjalo v mraku in so bile palube zapuščene, je prihajal z galerije vonj po jedi, iz notranjščine pa pritajeno mrmranje moštva. kapitanov čoln je čakal pod lestvico. Ko je prišel iz k?.b'ne na vrh, je poklical Do-no, ki je čez ograjo na zadnjem koncu opazovala prvo zvezdo nad temnim drevesom. Odveslala sta dol v zaliv, v tisto stran, kamor so jo bili ubrali labodi; tiho je udar. jal čolnič ob valove. • Kmalu je zaplapolal na jas' ogenj, suhe veje so prasketale in pokale. To pot sta pekh slanino, lepo progasto in krhko in skodrano, s kruhom, k;. sta ga takisto opražlla, da Je. bil rjiv. Ona je razdelila slanino kar z rokam.; potem je v loncu z le>cnjem skuhala močne in d'5ečo kavo. Nato je on izvlekel pipo in tobak; Dona se mu je z rokami pod tilnikom naslonila na koleno. »In to,« je dejala, gledaje v ogenj, »bi bilo lahko zmerom tako. če bi hotela; Jutri, pojutr šnjem, vse leto bi bilo tako. In ne samo tu, ampak tudi v drugih deželah, ob drugih rekah, v krajih, ki bi si jih sama Izbrala.« »Daje prikimal, »če b' hotela. A Dona St. Colurrb ni ladijski vajenec Dona. Ona je nekdo, ki živi v drugem svetu; prav ta mah 3e prebuja v spalnici v Navronu; vročica jo je minila, le nedoločno se še spomi- nja sanj, ki Jih je sanjala. Vstala bo. se oblekla in pogledala, ali je z gospodinjstvom in otroki vse v redu.« »Ne « je odgovorila, »ni se Se prebudila, vsa v vroč ei še leži; tn njene sanje so pre-lestnejše od vsega, kar je okusila v svojem življenju.« »Vendarle,« je oporekel, »sanje so samo sanje. Zjutraj se bo zbudila.« »Ne.« je rekla. »Ne, ne. Zmerom tole. Zmerom ogenj Ln temna noč ln večerja, ki sva jo sama spekla, ln vaša roka na mo. jem srcu.« »Ne pozabite,« je poudaril, »ženske bo preprostejše cd moških. Nekaj časa so utegnejo klatiti okrog in se igrati z ljube*-n jo in pustolovščino. Potem pa morajo 'meti svoje gnezdo, kakor ptice. Nagon je v nj h premočan, ptice si pleto gnezdo, po katerem so hrepenele, »e v njem toplo in varno nastanijo in dobe mladiče.« »Toda mladiči derastejo,« je rekla, »ln odlete in tudi stara dva odlefta in sta spet svobodna.« Smeje 3e je zagledal v ogftnj to plamene »Na to ni odgovora Dona,« je rekel; »lahko b; zdajle odplui z .Galebom- ln se vrnil čez dvajset let. Kaj bi potem naSel? Umirjeno, zložno žensko namesto svojega ladijskega vajene?. Svoj« sanje bi bila zdavnaj .pozab!la Jaz sam bi bil zagorel mornar s trdimi sklepi in bradatim obra- zom, in veselje do gusarstva bi se mi bilo z leti umeslo.« »Moj Francoz r'Se mračno sliko prihodnost:.« »Vaš Francoz je realist,« je odvrnil. »In če bi zd3j odplula z vami ln se ne bi nikoli več vrnila?« »Kdo ve? Nemara ke« ln razočaranje, in pogled čez ramo — nazaj.« »Ne. z vami ne,« je vzkl;knila, »z vami nikoli ne.« »Torej, moreb:ti nič kesenja. A potem spet spletanje gnezda in mladiči, ki bi jih bilo treba odgajat'. In jaz. ki bi sam Ja. dral naprej, bi se morai odpovedati pustolovščinam. Zato vidite, Dona moja, ženski Je beg nemogoč, kvečjemu za en dan in eno noč.« »Ne, v tem imate prav,« je rekla, »ca žensko ni bega. Ce torej znova odplovem z vami, bom spet vaš ladijski vajenec ln si bcm spet izposodila hlaCe Pierra Blan-ca. to pot pa za zmerom. Nikaklh preprostih zaptetljajev ne 00, srci ln misli nama oodo ostale neobremenjene. Vi lahko lovite ladje in se izkrca vate na obali, jaz, vaš skromni vajenec, pa vam bom v kabin! kuhala kosilo 'n ne bom nič vpraševala, nobenih prerek ne boste Imeli z menoj.« »In koliko časa bi to prenašala, vi pa jaz?« »Dokler bi naju biio volja.« »Reči hočete, dokler bi bilo mene volja. To ne bi b lo niti za en dan in eno noč, vsekako pa ne za to neč, ne za to uro, Dona.« Ogenj je dogorel in se sesedel. Kasneje ga je vprašala: »^este, ksk dan je danes?« »Da,« je odgovoril. »Kresni dan, najdaljši dan v letu.« »Zato bi morala nocoj tukaj spati, namesto na ladji,« je dejala. »Ker ne bo tega nikoli več, za naju dva ne. Ne tako kakor zdaj, tu v zalivu.« »Vem,« je rekel- »zato sem vzel v čolnu odeje s seboj — kaj niste opazili? — in blazino za vaše zgiavje.« Vzdignila je cči, toda v senci ni mogla več razločiti njegovega obraza; ogenj je bil ugasnil. Brez besede je vstal, šel k čolnu in se vrn=l k nji z edejami in blazino v naročju. Razgrnil jih je na jasi pod drevjem, ned3leč od vode Plima je cvdstopala, blatne mlake so se 9pet prikazovale: drevesa ao se grozila v medli sapi, nato je bilo spet mirno. Legati sc molčali, tudi morske ptice so spale. Mesečine ni bilo, le temno nebo je viselo nad nj-ma, m poleg njiju se Je Sirila črna voda zaliva. »Jutri na vse zgodaj pojdom v Navron.< mu je dejala, Vob sončnem vzhodu, še preden se zbudite.« »Da,« je rekel. * »Govoriti hočem z Williamom, ko bo hiša še spala. Ce ;'e 7. otroki vse v redu itt me ne potrebujejo, se vrnem v zaliv.« V spomin dr. Kariis Zakrajšku Kakor je poročala kratka notica v slovenskih listih, je nedavno umrl v Mariboru dr. Karel Zakrajšek. Prijatelju in kolegu naj posvetim nekaj skromnih vrstic! Rodom je b 1 z Blok na Notranjskem, in bratranec mojega sošolca pokojnega župnika Franca Zakrajška. Prišel je za menoj na Dunaj na medicinsko fakulteto. Bil je živahen in vesele nravi ter obče priljubljen, že v srednji šolj je bil odlič-njak in je tudi na univerzi izborno uspeval. Po sekundarski službi v ljubljanski bolnici je postal zdravnik v škof ji Loki. potem pa primarij v Mariboru. V tem rne-.,,. stu se je njegova soproga udejstvovala kot izborna igralka v gledišču. Kot primar-ju voditelja umobolnice na Studencu me je tu obiskoval — jaz pa sem ga kolikokrat sem se privatno ali službeno mudifl v Mariboru, vedno posečal, kakor sva se tudi poprej rada shajala na Dunaju ter tudi dopisovala. Ko sem služboval v Gornem Kromerižu, sem se le . redkejše mogel oglas;ti v Mariboru; po prevratu pa mi žal ni bilo več mogoče. Vendar mi je bil vedno v dragem spominu. V Mariboru je bil dr. Zakrajšek tako pri bolnik:h kakor pri prebivalstvu izredno priljubljen, kar je po svojem značaju v n^lni meri tudi zaslužil. agemu človeku -;n odličnemu zd ravni-ku b-- gotovo ohranjen najlepši spomin. Dr. Fran Gosti ŠPORT K >w*es©v£ se zbirajo P> tnj klub F n nas je naprosil za ob. ^ . nlcanjih v; •• Sp sekcija Hermesa poziva vse člane tablctemške sekcije, naj se udeleže sestanka, ki bo v soboto 27. t. m. po 18.15. Zbirališče za vse je ob napovedani uri pred kavarno »Evropo«. Vsi aktivni igralci, predvsem pa mani klubovi predstavnika Bogataj. Ulčar, Medved, Dernovšek, Gregorčič, Gregi, Tušar, Kastelic, Bricelj, Bejšukov, Golmajer, Milanovič m drugi se naprošajo za zanesljivo udeležbo. Športni klub Hermes začne s 1. decembrom spet delovati. Dolgo je njegova tab-leteniška sekcija -iskala primeren prostor, dokler ji slednjič le ni uspelo najti primerno dvorano, kjer se bo zdaj spet lahko razvilo živahno delovanje. Ne moremo si kaj, da ne bi prj tej priliki izrekli priznanja g. Pušenjaku, ki ima največ zaslug, da bo življenje v klubovih vrstah vsaj v tej panogi spet oživelo. Jez ob Tamkem fezeras Iz Abesimje poročajo, da so piispeM z letalom v Džibuti ameriški tehniki, kateri bodo skupno z angleškimi in egiptskimt strokovnjaki naplavili načrt za. zgraditev potrebnega jezu ob iezeru Tana. Z graditvijo tega. jezu bodo pričeli v najkrajšem času. KINO MATICA Telefon 22-41 V veselem, nadvse zabavnem filmu VELETURIST bomo videli, kako je kaznovan moži-ček, ki je hotel preživeti vesele pustne večere brez svoje ženke! V glavnih vlogah: Joe Stockel, Trude Hesterberg, Alice Treff i. t. d. Predstave ob delavnikih: ob 15. in 17.30 uri; ob nedljah: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri KINO UNION Telefon 22-21 Vse osrečiti more le Hans Moser Da bi bil vsemogočen Hans Moser, Irene von Mavendorff, Lotte Lang, Ruth Eweler, Ivan Petrovič L t. d. Predstave: ob 15.30 in 17.30 Značaj in smisel opere »Snegu-ročke« RimiPki-Korsakov je bil star 38 let ko je bila prvič uprizorjena njegova pomladna bajka »Sneguročka«. Ta plodoviti skladatelj, je imel vedno izrazit smisel za pravljičnost; čeprav se je v svojih začetkih pečal z zgodovinsko snovjo (»Deklica iz Pskova«), se je kaj kmalu brez obotavljanja povzpel v carstvo svobodne domišljije bajk in legend. Ce poslušamo partituro »Sneguročke«, lahko dojamemo čisto veselje, ki ga je občutil skladatelj pri ustvarjanju glasbe za ljubko hčerko snega, ki se stopi v žarkih ljubezni. Sne-guročica je simbol za nematerialno ljubezen. ki lebdi nad vsem m ki se razbline, čim pride v dotiko s človeškimi strastmi. Snov in jedro zgodbe, sta bila kakor nalašč ustvarjena, da zajameta zanosnega skladateljevega duha Rimski-Korsakova. Značilnost umetnika je kar najožje povezana z njegovim talentom, vse njegovo bogato znanje in vsa njegova barvitost sta v službi čistega ideala. V logični zvezi, ki vlada med prirodo in človeštvom, v njenih zakonih išče skladatelj vir svojih ustvarjalnih zanosov. Glavni motiv opere je zajet v misli: kakor sledi poletje pomladi, tako sledi cvetju sad in želja ljubezni. Zemlja in ljudje obožujejo sonce, ki je vir življenja, toda vsak cvet mora odpasti. da rodi sad. To je preprosta in otroška razlaga zakonov, kj vladajo svetu. Vse skladateljeve osebe prispevajo k spoznanju teh silnic, tako trgovec Miz-gir, ki pogine, ker nasprotuje tem zakonom, želeč, da bi vladala v ljubezni večna pomlad. Posebno vrednost dajejo tej bajki (ki si jo je izpesodil skladatelj od slavnega pisatelja Ostrovskega) epizode, ki dajejo nenehoma novega podstreika komponistov; domišljiji, že od začetka, t. j. cd prebujenja pomladi, se razlije tok Rimski-Korsa-kovljeve domišljije z vso svežostjo da ustvari sliko severne pomladi, ki mu je nad vse draga. Njegov muzikalni navdih nikidi ne usahne. v teku slik, ki jih je ustvaril iz brezmadežne snovi, njegov čar deluje neprestano: od prikupnega srečanj? med dobrič^no dedom Mrazom in vilo Pomladi (očetom in materjo Sneguročke) pa vse (Jo zadnjega^ nastopa vile Pomladi, ki se pojavi na obupni klic hčerke Sneguročke. številni do poetični trenutki in tudi slikovitosti ne manjka. Pesem o j?-godi, pustna pesem in pesem o lipi so najpopularnejše točke te opere. Poleg lahkotnih, igrivih spevov so v njej tudi resni, kakor na pr. hirrtr.a slepih bardov in koraonica Beren-dejcev. V širokem toku se izliva himna soncu, ki jo začenja pastir Lel in jo povzame ves narod Berendejcev, da zak pi v radostnem zanosu. Delo vsebuje tudi verske obredne speve: praznovanje v svetem lesu, zaroko Kupave itd. Vse tčme. tako posvetne kakor druge, so razvite s tenkočutroost-jo in lahkoto. V operi prevladuje opevanje magičlne moči, ki jo ima pomlad nad človeštvom. To je značilna poteza očarljive muzikalne bajke Rimski-Korsakova. Zapiski »Naš r° • -ena bolezen. Zdaj je ugotovljeno, . sc bolezen od časa do časa pojavlja v večji meri. Ze pred 3500 leti so za njo bolehale . lade Egipčan. in pozneje tudi Rimljanke. Tedaj pa je bilo tudi že znano. da se slabokrvnost, oziroma malokrvnost zdravi z železom in so zato zdravniki mladim bolehnim Rimljankam predpisovali za zdravilo vodo, v kateri so kovači hladili železo. — Razposajenci« so zbirka nevsiljivih pe' niic zs ctroke, ki jih je spesnil Cvetko Go.ar in učinkovito ilustriral Edo Der-žaj. Knjiga je pravkar izšla kot 5. zvezek »Police za male« pri Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. OGLAS! Kdor «St« tfuSbo pl»6» m wm*o L —JO. a dri. tn prov. takso —-60. rajanje naslov* ali ftlfro 1« X—. Najmanjši iznos za te oglas« Je L T/—. — Za ženitve ln dopisovanja J« plačat) ea wako besedo h lv—. ea »M druge oglase L —.60 ea besedo. s» dri. tn prov takso —-60, za dajanje naslova ali šifro 1» 3-—• Najmanjši Iznos cb te oglase J* 1» — Male oglase za nedeljsko številko oddajajte že med tedrom, najkasneje pa v petek. Le za te cglase lahno jum&iino, da bodo zanesljivo objavljeni v nedeljski štev ilni. V soboto sprejemamo „Male oglase" za ne&e.ljshv številko samo še vo 11. d op vidne, vendar pa jih 52, L' ko2ihor bosta dopuščala prostor bomtu tnc rj.l FRIZERKA ieli preceniti mesto. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pel »?amosto.na«. 21215-1 ČEVLJAR. POMOČNIKA iščem. Anion Kapelj. Flori-;anskn 31. • ''1087-13 KROJ. POMOČNIKA a vel ko delo. sprejme takoi RešKič. Ce*!» SoJk* divisoje 14-11. 21250-la NATAKAR IC\ z večletno prakse. zmožna samostojnega vodrtv* — mesto. Ponudbe na ogl. o.M. Jntm pod »Zmožna«. 21214-1» SPECERIJ. TRGOVINA r središču Ljubljene. iSče primerno delavki, a v« dela v trgovini in razvažanje robe. Točne pismene ponudbe na osi- odcielek Juire pod »Okoli 20 let«. 21229-ln mu r rit MOšKI PLA5C ženski čm kc«=tim. otrofke visoke čevlje št. 36 m 2 volneni spalni jopici, prodam. Na.-Ior v vseh posl. Jutra. 21271-6 ČEBULA in rdeče korenje — dot;>elo. i Čebula se dob: v s:klali*-j , ............... Mana dnd^kata Ivana MMa^f* Korenje pi v gklalMču Mar- -.uia (Jlevnika na Pugača-j3- i------ vem trgu 1 v poljubni ko- MATAD3R in M > C lič-in:. Sindikat ugovoev S:(Bankj#ten). kwn; •• n.:. jadjem in zelenjavo Celovška c ;--!. < VEČ VINSKIH 90D0V Vit COS. .« -i. . ' ANO ;ro is -no. nt DENAR DOBITE I •:.:: it. vre vrete "dvi5-■ifklen ce, vre'e, kovine G n druge predmete tvr.Iki Ogodno prodam. Milič, gostil-j USNJENO AKTOVKO -M Ulut«. Gt*:osvetska 18 — »Na-Na«, BM»thw» 12. Mit ohianjen - produ Dekmeg! dr,xa. 21267 Ceven:. zamcnVim. Gerbičeva 2I*.*!6-7 KLAV. HARMONIKO ti. 19-1- 21221-6 REPO IN ZEIJE 1 80 bosi in 1 resietrom. dve| POSTELJO /a ribanje ter korenjf in pe- flfimrk; starinski vazi iz bro-.iz mehkega lesa. peresnlcn so za krmo. ku-uje Gospodarila ter srebrno jedilno arol-{in žimnico. omaric- tei mizo. -ka rvezz BIc;wei£cva it). ia 6 oseb. prodam OgUd ifodam Osled v Javornikov: vsai .lan od 12. do pni * i j ulici št Mil. levo (pole? Nislov vseh posl. Ju-21U0-6 ure. tra. PUNČKO celnloidno, '50 cm. visoko, k spi in glela. prodam z vozu čk'jm ali brez. Gnidovčevc nivova-ne »Unin-^«1 od 2. dn 3. ure popoldne. 21232-6 ELEKTROMOTORJI SREBRNE 21*83-7 KOVANCE RADIO C-CC.Tli', in različne dragocenost1, kn-j pojemo in plačamo najvišje cene. Ne nasedajte nepoklicn, 3 ks. 4 kp. 5 k? vsi novi. njm Obmite se naravnost na naprod«'. %'prašati. Tavfar:eva|znano ^>rdno f nnr. Ru.leir 2^S-6|Zore. I.iub' iana. Gle-Iali-kn 21217 6) TEODOLIT .ulie.i -2. 21155-7 lumverzaln'. tnpolnol.T nov I TF^MOFOR električno M??ino. v dobrem stanu, prn.lam Naslov OTOMANO V J",TR- zelo dobro chranler.. '.,r?'^m T!'on"',he n!L0!rl- novej5ega modela - ,.godro! e!efe »Teod^t«. pro '.im. Naslov r vseh prv . Jutra. 21211-5 , eno. n^vi.. naf '.-•v. rv«. Viso,*nik Mn?nrykev(! ZIMSKO SfKNJO -.-edvo:nn blag^, '"h-o ^hrv nro,Tno predam O-npr- NOVO HISO dviinailstropiK). komfortna rta, novania, pro<1am celo ali po lovico. V račun vzamem lepe parcele ali večji kompJeks. Ponudbe na ogl. odd, .lutra pod »Gotovina in jarcele«. 1-20 ZA MIKLAVŽA ^ 1 proda- na™ lokomob:'-. j.™" rel'ka. prlmernii v\ mali obrat. 2 otročji postel;ci. ?ol-ni št. t, visoko pero. i molri. Knezov* lfi-T. d^n.i. SiSka. 21S1 Naročite se m »Dobro knjigo«! ol :iKh I Ivfc 'apeotne in žepne, samo v dobrem stanju, kupi Janlco Jazbec, urariki irr.ojstsr. Miklošičeva ce-sta 12. J.-M.-338-71 21216 7 stru;nico za Ie.= Tfobelmafchinel. kn-D'm. Albanska "0. priti?;e. decno a' >"*,-'> 7 TRGOVINO raVinterisko z mven?!>rjem in blagim. kuoiTr. Nclov v vs-^h pocl. JutTa 2' T-7 OPREMLJENO SOBO svetlo, zračno, v bližini sv. Jakoba, na Mestnem ali Starem trgu. išče miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. OPREMLJENO SOBO lahko Tr.anjJ-o. u lebno, s posebnim vhodom, event. z vso oskrba, v bližini središča aii tramvaj, postajališča, išče 7j takoj aii kasneje, mlajši, re-d<*n gospod trgovske stroke Ponudbe na ogl oid. Jntra. i -! Sfiino 31« 21231-25» odda;« soj-vla. Naslov v vseh posl. Jntra. 21218-23 | fRNO AKTOVKO. j 11-nj'no, s knjigami in zve-dci sem izgubil ob Ljubljanici, približno od Sentpetrskera do Zmajskega mest', oa ime Tomo Knljiš, I. ra-.. ki. gimn. Prosim roštenfga na^dittl r» da io vme pro- nagnal: v upravi Jutra. 213f)8-~7 POHIŠTVO izdelujemo po naročili, noli-tirarao oprave in vse. popravila. Zi Ribje ulice dn (.'ršulliit. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne pioti ci-gradi. Naslov v vseh rosi. Jutra. 21201-37 ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naše predrage žene in matere, gospe Antonije Sfemenškove se vsem prisrčno zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojno v tako lepem številu spremili k večnemu počitku, ji v njeni bolezni kakor koli pomagali in jo tolažili; zlasti se zahvaljujem docentki interne klinike ge. dr. Merljakovi. Maša zadušnica bo v soboto 27. t. m. ob V2 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj. V Ljubljani, dne 25. novembra 1943. ŽALUJOČI SOPROG ln SIN nrogn**.- nw ipn mi taam&rjvir-skrc*.. rtsi / | ■■HBHnHBW ■ - t m i Prijt :eljem in znancem naznanjamo, da so v izvrševanju narodne dolžnosti v septe nbru 1943 v borbi proti komunizmu položili svoja mlada življenja slovenski domovini na oltar naši tovariši, uradniki, gospodje: iii mnmr, erne Anton Bodi jim ohranjen časten spomin, zaradi vestnega izvrševanja uradnih in narodnil dolžnosti. Maša zadušnica bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih i' soboto, dne 27. novembra 1943 ob 7. uri zjutraj. URADNIŠTVO t?FREVCDA" m Pekraflnsl-d prehranjevalni zavod ^FR-EVOB^ IK Wm. % Genoveve Fox: 41 DEKLE Z MEJE Roman »Oče sporoča, da je z Belo vse v redu .. !« je kriknil Pavel Hyde, še preden je zadržal konja pred vrati. »Kje pa je, gromska strela?« mu je segel oče Owens v besedo. »Pri nas je, se pravi bila je pri nas, a zdaj sta šla z očetom za tihotapci, in oče me je poslal, naj povem vam pa gospodu Bartlettu in gospodu Davisu ...« »•če tvoj oče misli, da lahko vlači moje dekle s seboj, kadar gre lovit tihotapce, tedaj ..« »Pojdi in jo pripelji domov!« se je žena oglasila. »Jcžef, pojdi po Belo,« je oče ukazal. Zdaj je bila že vsa družina zbrana pred vrati, ne izvzemši dedka in malega Johna. »Čuj- mladi človek,« je nadaljeval, obra-čaje se k fantu na konju, »povej nam, za Boga, kje je t*«oj oče iztaknil našo Belo?« »Ni je iztaknil, sama je prišla. Rekla je. da je nekje tam zgoraj v gozdu odkrila pot in videla može, ki so gnali mnogo živine proti meji. Potem je menda v gozdu zašla. Toliko drži, da je bila vsa premočena in opraskana in ...« Mati Ovvensova je prestrašena vzdignila soke. »Moj Bog, le kako ji je prišlo na misel, da jo je tako popihala?« »Potolaži se, Takoj ti jo pripeljem.« Oče Owens je skočil Dollyji na hrbet. »To zdaj ne bo mogoče Zdaj je spet v gozdu, z očetom pa s stotnikom Bakerjem in gospodom Parkerjem in.. .< »Domov jo vzamem! Dolly, hoD!« »Zaman bi bilo,« je vztrajal Pavel. »Bela je edina, ki ve, kod in kam. Oče sporoča vam, gospodu Bartlettu in gospodu Davisu. da se dobite zgoraj v Bennettovi gostilni.« Gospa Ovvensova je gledal: kakor živa slika obupa. »čemu, čemu, čemu... ?« je Owens za-jecljal. »Svoj živ dan nisem slišal take reči. Vlačiti dekleta na lov za tihotapci! Tvojemu očetu bi res lahko prišlo kaj bolj pametnega na misel.« »Nazaj moram,« je Pavel mirnodušno odvrnil. Obrnil je konja in ga pognal v skok. i Skupina pri vratih je nekaj časa molčala »še sreča, da je Amos sam poleg,« je rekel oče. »Ta bo vsaj pazil nanjo. Toda blazna reč je vse to in Natanu jih bom pošteno nabrenkal.« Obrnil je Dollyjo proti severu. »Dobro bo da se oglasim pri Jo-eju in S? mu in j!ma povem, naj prideta tudi onadva k Bennetovim.« »Zmerom sem pravil, da je Bela vrlo de- kle,« se je dedek navdušeno hihital, med tem ko so ostali molče sedali za mizo, da bi povečerjali. »Strašno vrlo,« je kratko rekla snaha. Večerje se je kcaiaj dotaknila. 16. poglavje Razbitje tihotapske tolpe Izabela ni pričakovala, da se bodo stvari tako razvijale. Ko je nazadnje vsa premočena, oprasktaa in poimrtva od upehanosti prišla do carinarjeve hiše, je bila prepričana. da ji bo Hyde hvaležen, da jo bo pohvalil ket hrabro dekle in ii dal koga za spremstvo do doma. Namesto tega ji je velel, naj se hitro sleče ln preobleče v to, kar ji bo dala njegova žena, in naj bo vsak čas nared, da krene z njim nazaj v gozd in pokaže sled. »Kaj pa, če je več ne najdem?« je vprašala. »Moraš jo najti,« je bil odgovor. »Toda oče in mati bosta zaradi mene v straheh.« »Moj fant pojaše do va« in pove tvoj'm ljudem, kje si. Prej mora samo še povabiti nekaj prijateljev, da se pridružijo.« »Ne verjamem, da Di bilo očetu prav, če grem z vami.« »Torej mu pač ne bo prav. Ne morem pomagati.« Izhoda po tem takem ni bilo. Treba se je bilo vrn'ti v črne gozde! Pri duši ji je bilo kakor v hudih sanjah, ki jih ni nikoli kcnec in ki se spet m spet ponavljajo, če se prebudi5 :n znova za spiš. Kakor h i so se pa odpravili, jo je po. trtost minila, ščemeč nemir ji je izprele-tavai ude in docela je pozabila, kolikanj jo bolijo noge. Kaj vse bo doma lahko povedala! In kako ji bo zavidala Jane! Toda, ali bo našla sled? Mnogokrat ima kak kraj povsem drugačno lice, če ga hočeš znova po!skati. Prepričan si, da boš kako drevo, kako skalo, kako stezo na prvi mah spet našel — pa je ne najdeš Sonce ki ji je malo prej še pomagalo ohranjati smer, je bilo zašlo. Rcžnati. razblinjajoči se oblaki so bili že bledi, in kmalu se je morala pokazat' zvezda večernica. Velika uharica je v daljavi zaganjala svoj hu-hu-hu. Ko je tako za carinarjevim hrbtom sedela na koniu, je bila kaj smešna na po. gled. Razkuštrani, . azmršeni- las je so ji vihrali okrog opraskanega 'in zamazanega obraza. Cepec je bila zdavnaj izgubila Njena vitka postavca se je izgubljala v obleki, t?ko široki, da je bilo v nji prostora za dve taki dekleti. Vendar ni prav nič premišljevala o tem, kakšna je. Na misli ji je b:la samo /elika odgovornos*. ki si jo je bila naložila. Hvala Bogu! Gospod Hyde si je bil menda ustvaril precej jasno sliko o poti, ki Jo mora ubrati Ni jjma bilo treba jezditi po goščavi vzdolž reke Kakor je vse kaza- lo- je vodila k znožju Klopotačjega hriba stara, malokomu znana drvarska pot. Za Izabelo je jezdil stotnik Baker. Na ramenih je čutila toplo sapo njegovega konja. Zadaj se je vrstno še osem drugih jezdecev. Zavest, da je med njim; tudi stric Amos ji je bila v tolažbo. Prijahali so pod znožje Klopotačjfega hriba, kjer se je kenčavala gozdna pot. »Nu, gospodičnica, kod moramo zd j, da pridemo do sledi?« jo je vprašal cari-nar, gespod Hyde. Da kod? Morala se ^e razvedeti. Klopotač ji hrib se je vlekel v jugovzhodni smeri dokaj naravnost proti velikemu hrastu. če si hotel nazaj, je bilo treba kreniti na severozahod. I/acela je iztegnila roko kakor kažipot: to stran!« »Naprej!« To je bilo vse, kar je odgovoril mož pred njo. Konji n:so kazali bogvekaj veselja, da bi se zapodili v brezpotno šumo. Strigli s'j z uhlji m prhali. Toda ostroge, s katerimi so jih ščegetali jezdeci so jih opametova-le. Seveda, napredovanje je bilo počasno. Okrog mečvar, skalmh bolvanov in podrtih debel je bilo treba voditi kljuse ? vso previdnostjo in jih priganjati k vsakemu koraku posebej, in jezdec- so morali o stro paziti, da jih ne bi viseče veje zb'le s konj. Vroč na v gošči je bila še vedno moreča. Iz grmovja in mokre praproti so se dvigali roji krvoločnih komarjev. S, iriftlcitcr - L' rrj ijl- . Uiivorm Ravljen