Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (9/16 0C) oblačno, v soboto (9/14 0C) in nedeljo (10/12 0C) deževno. Četrtek, 8. oktobra 2015 številka 40 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € Praznik povezali z jubilejem TAKO mislim Šoštanj, 30. septembra - Praznik občine 30. september so v Šoštanju praznovali z osrednjo slovesnostjo in svečano sejo sveta ponosni, ker letos mineva tudi dvajset let, odkar je Šoštanj ponovno samostojna občina. Kako se je občina v dveh desetletjih spreminjala in kako je razmišljala, je v filmu prikazal Jani Napotnik. Več na tretji strani. a mkp -VO iu-i ■in =0 ii*"> :o V Banki Celje in Abanki pot nadaljujemo skupaj. Prijazno in s storitvami ki so vam blizu. www.abanka.s¡ I Abafon 080 1 360 ABANKA | banka celje Banka prijaznih ljudi Ob 40-letnici nova podoba in vsebine Velenje, 30. septembra - Letošnji občinski praznik si bodo ljubitelji kulture zapomnili tudi po odprtju prenovljene Galerije Velenje, ki letos praznuje 40-letnico, po novem pa je regijska. Lepa stavba ob Titovem trgu, ki jo je zasnoval domači arhitekt Adi Mi-klavc, tudi po prenovi vizualno ni bistveno drugačna, je pa sodobnejša in energetsko varčnejša. V sredo zvečer so v njej ob množičnem obisku odprli razstavo Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini 1975-2015, na kateri se predstavlja 65 umetnikov iz regije. Več na strani 9. a bš Žogica je pri lesarjih Tatjana Podgoršek Na letošnji vseslovenski 8. lesarski konferenci v domu kulture v Nazarjah bi glede na težave lesarjev pričakovali precej večjo prisotnost obrtnikov, ki se ukvarjajo z lesno dejavnostjo. Že lanska udeležba je bila skromna, letošnja je bila še bolj, kar preseneča, saj bi lahko udeleženci iz prve roke slišali o aktivnostih in ciljih delovanja letos ustanovljenega Direktorata za lesarstvo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zanj so si prizadevali že od leta 2008 in je - smo slišali - tudi plod razprav, stališč in opozoril takšnih dogodkov, kakršna je tudi lesarska konferenca. Prav tako bi lahko slišali, da je v finančni perspektivi do leta 2020 namenjenih za panogo 50 milijonov evrov, in pridobili informacije, kako bi jih lahko dobili. Morda bi se jim utrnila dobra ideja ob predstavitvi dobre prakse, kako so nekateri preživeli krizo in kaj načrtujejo za to, da bi se povzpeli še višje. Če je verjeti slišanim podatkom, se časi za lesarsko industrijo spodbudno izboljšujejo. Država z nekaterimi ukrepi resda popravlja napake iz preteklosti, nisem pa povsem prepričana, da je za položaj lesnopredelovalne industrije v največji meri kriva samo ona. Stroka je že na minulih konferencah poudarjala pomen sodelovanja, povezovanja, izmenjave primerov dobrih praks, priprave dobrih razvojnih programov, iz katerih bo razvidno, kaj, kdo in kako. Povezovanje, sodelovanje pa ne sodita ravno med vrline ne med sosedi, še manj med konkurenti, pa čeprav si vsi želijo boljših časov. Da postavljanje plotov in prepričanje, da se vsi na vse spoznajo, ne vodi nikamor, občutijo tako posamezniki kot družba. Spoznanje, da je danes bolj kot včeraj in predvčerajšnjim žogica na strani lesarjev samih, je bilo več kot očitno. Pritrditi je treba direktorju podjetja Lip Bled Alojzu Burji, kije dejal: »Nekatere prednosti pred konkurenco slovenska lesnopredelovalna industrija ima, a jih bo težko »unovčiti« brez zavedanja, da je treba združiti moči, ideje. Lesarija ni enostavna industrija, a domačo nalogo moramo narediti sami. Če hočemo dobro sebi in državi, je treba predelati doma več lesa. Na poti navzgor bo treba zavihati rokave.« Gorenje v Londonu Konec septembra je v Londonu potekal poslovni sejem 100 % Design, ki na enem mestu združuje oblikovalske rešitve za dom in notranje prostore ter presežke industrijskega oblikovanja s celega sveta. Gorenje se je predstavilo skupno med devetimi slovenskimi razstavljalci, vsi pa so predstavili izdelke, ki so plod dela slovenskih oblikovalcev. Opazna in uspešna skupinska predstavitev pod okriljem SPIRIT Slovenija in znakom Slovenia Design pomeni tudi prvi korak h krepitvi prepo- znavnosti slovenskega oblikovanja. Gorenje se je predstavilo z inovativnimi uporabniškimi rešitvami in tehnologijami: pečico z zaslonom na dotik, samostojnim hladilnikom in energijsko varčno indukcijsko ploščo. Sejem 100 % Design slovi kot največji dogodek in dogodek z najdaljšo tradicijo v sodobnem oblikovanju v Združenem kraljestvu. Letos je potekal na novem prizorišču v čudoviti palači Olympia. Poudarek daje kakovosti, inovativnosti in trajnosti oblikovalskih rešitev v povezavi z arhitekturo in družbo in ima zato med profesionalci s tega področja velik vpliv. a ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS S. oktobra 2015 (T. LOKALNE novice Odpirajo podjetniški center Šoštanj - Po tistem, ko so se lani septembra otroci in zaposleni preselili v nov šoštanjski vrtec, so ostali prazni štirje oddelki starega. Občina izpraznjene prostore namenja novim vsebinam. Del Brine (v Mravljakovi hiši) so preuredili v podjetniški inkubator. Svečano ga bodo odprli danes, v četrtek, 8. oktobra, ob 16. uri. a mkp Sprejem za delavce v izobraževanju Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v ponedeljek, 5. oktobra, v Domu kulture Velenje sprejel vzgojitelje, učitelje in strokovne sodelavce s področja izobraževanja v mestni občini Velenje. S tradicionalnim sprejemom ob mednarodnem dnevu učiteljev, se je zaposlenim v vzgoji in izobraževanju tudi tako zahvalil za njihovo prizadevnost ter jim zaželel veliko uspeha v novem šolskem letu. Na sprejemu se je z multimedijsko dvojezično gledališko predstavo Sprehodi se v mojih čevljih (Prošetaj u mojim cipelima) predstavilo Bošnjaško mladinsko kulturno društvo. Potrdili občinske nagrajence Šmartno ob Paki, 5. oktobra - Malokdaj se je doslej zgodilo, da bi svetniki Občine Šmartno ob Paki brez razprave sprejeli predlog tamkajšnje komisije za priznanja in nagrade občinskim nagrajencem. Na ponedeljkovi seji se je. Predsednica komisije Polona Miklavžina (SDS) je povedala, da so prispeli na razpis štirje predlogi, od tega dva za grb in dva za plaketo Občine. Soglasno so se odločili, da bo na letošnji slavnostni seji ob občinskem prazniku 11. novembra grb Občine prejel Frančišek Berdnik (predlagal ga je občinski odbor SDS Šmartno ob Paki). Prejel ga bo za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju kraja in aktivno delo v društvih. Dobitnika plakete Občine pa bosta Marjan Knez Na prvi seji po poletnih počitnicah so med drugim obravnavali tudi rebalans letošnjega občinskega proračuna. (predlagal ga je šmarški SD) ter Franc Tajnšek (predlagatelj Društvo upokojencev Šmartno ob Paki). Knez bo prejel plaketo za viden prispevek k razvoju in pro- mociji lokalne skupnosti in aktivno delo v turističnem društvu, Tajnšek pa za dolgoletno delo v društvu upokojencev. Komisija je predlagala, da predlog za drugega prejemnika grba Občine obravnavajo drugo leto med kandidati za podelitev najvišjih občinskih priznanj. ■ Tp Začeli cepiti proti gripi Celje - V ambulanti območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje so v začetku tedna začeli cepiti proti gripi. Cepijo brez predhodnega naročanja od 8. do 12. ure, za cepljenje zunaj delovnega časa pa se je treba naročiti. Cepljenje stane za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let 7, za ostale 12 evrov. V lanski sezoni se je proti gripi cepilo v celjski regiji več kot 11 tisoč ljudi. Dve tretjini cepljenih je bilo kroničnih bolnikov. V velenjskem javnem zavodu Zdravstveni dom so povedali, da so cepivo že dobili, cepljenje pa bodo v zdravstvenih postajah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki začeli po 12. oktobru. ■ tp Vsaj šest stanovanj še letos Šoštanj - Na letošnji razpis za najem neprofitnih stanovanj so v Občini Šoštanj prejeli 70 vlog, kar je največ v zadnjih letih. Računajo, da bodo šestim, največ pa osmim prosilcem, lahko neprofitna občinska stanovanja dodelili do konca leta. Šest jih urejajo v izpraznjenih prostorih nekdanjega vrtca na Kajuhovi. a mkp Kri za mariborsko bolnišnico Ravne pri Šoštanju - Območno združenje RK Velenje bo v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK Ravne pri Šoštanju pripravilo jutri (v petek) krvodajalsko akcijo za potrebe mariborske bolnišnice. Potekala bo v prostorih Gostišča pod klancem v Ravnah pri Šoštanju. Vpisna mesta bodo odprta od 8. do 12. ure. Letos je območno združenje pripravilo že 9 krvodajalskih akcij, odziv pa je nekoliko, a ne bistveno manjši v primerjavi z odzivom v enakem lanskem obdobju. Do konca leta so na programu še štiri akcije. Največja bo v drugi polovici prihodnjega meseca za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. a tp Pogodbena pošta velika pridobitev Šoštanj - Za Topolšico, krajane in obiskovalce, je pogodbena pošta, ki jo je Občina Šoštanj januarja letos odprla v prostorih turistične pisarne, velika pridobitev. Pakete in denar lahko pošiljajo in dvigujejo v domačem kraju in doma opravijo večino poštnih storitev, za katere bi sicer morali v Šoštanj. Bolj obiskana - prav zaradi pošte - pa je tudi turistična pisarna. a mkp Dimnikarska služba Šmartno ob Paki - Kurilna sezona se je praktično že začela, občani občine Šmartno ob Paki pa tožijo zaradi težav z dimnikarsko službo. Ne vedo namreč, na koga naj se obrnejo za pripravo kurilnih naprav na novo sezono, prav tako nihče ne izvaja rednih pregledov. Na občinski upravi so povedali, da je bila prejšnjemu koncesionarju koncesija odvzeta in je lokalna skupnost v tem trenutku edina v Sloveniji, ki za opravljanje dimnikarske službe nima določenega drugega koncesionarja. Koncesijo podeljuje vlada RS. Zagotovili so še, da pristojno ministrstvo že dalj časa opozarja na težavo. Po zadnjih informacijah uradnikov na ministrstvu za okolje in prostor naj bi omenjeno koncesijo za občino podelili v naslednjih dveh tednih. a tp Simpozij o usnjarstvu Šoštanj - V Muzeju usnjarstva na Slovenskem, enoti Muzeja Velenje, je konec septembra potekal simpozij o kulturni dediščini s področja usnjarstva. Strokovno srečanje z naslovom Usnjarstvo na Slovenskem so tokrat v Šoštanju pripravili že četrtič. Znanstveni prispevki, ki so jih referenti predstavili na celodnevnem zborovanju, bodo objavljeni tudi v zborniku, ki bo izšel še pred koncem tega leta. Dvanajst avtorjev, med njimi sta bila tudi kustosa Muzeja usnjarstva na Slovenskem, je predstavilo zanimive prispevke, ki potrjujejo dejstvo, da je bila usnjarska dejavnost v slovenskem prostoru še do nedavna zelo razširjena in pomembna gospodarska panoga, ki pa je za zdaj še dokaj neraziskana. Tako je prispevek šoštanjskih simpozijev k novim spoznanjem o slovenski dediščini toliko pomembnejši. a Jernej Hozjan Janezu Janši častni doktorat Priština, 6. oktobra - Predsedniku SDS Janezu Janši je Universum College iz Prištine podelil častni doktorat. Na podelitvi v Prištini je kosovski minister za izobraževanje Arsim Bajrami poudaril pomen Janše za proces demokratizacije v Sloveniji in na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, so zapisali na spletni strani SDS. Savinjsko-šaleška naveza Med dobrim in slabim boja ni konca Banka slaba, plače dobre - In vendar smo pomembni -Ukradeni otroci in teharske žrtve - Pahor med Vojničani - Danes BC, nikdar več Bojem ali soočenjem med dobrim in zlim oziroma slabim ni videti konca. Ponekod se kaže v obliki vojn, drugje v obliki izkoriščanja ali vrtoglavih in siromašnih plačah. Na vrtoglave plače opozarjajo mnogi tudi pri nas, zadnji čas je najbolj aktualno vprašanje, kako so lahko tako vrtoglavo poskočile v vrhu slabe banke. Ob tem nekateri pravijo, da proti temu pravega pravnega orožja nimamo oziroma da je vse transparentno, drugi kljub temu zagotavljajo, da bodo »padale glave«. Ne le ena! Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo, saj je že v manjših podobnih sporih pri nas (pre)pogosto tako, da »grešniki« na sodiščih zmagajo. In je treba plačati še več. Tisti pri nas, ki so na minimales, pa čakajo, ali bodo poslanci v dovolj velikem številu dvignili roke za dvig njihovih plač. Vsi niso za to, nekateri sploh ne! Dobro in slabo se bori tudi v sedanji begunski krizi, ki ji niti približno še ni videti konca. Nesrečneži, ki so na slabem, so vendarle vsaj v večini primerov deležni dobrote. Tudi pri nas, ko je bilo treba, in bo tudi v prihodnje, če bo treba. Dobrote dobrodelnih organizacij in posameznikov, ki prepoznavajo njihove tegobe. V Celju pa se je pokazalo, da begunci nekatere motijo. Niso sicer izkazali načelnega odklona do njih, le precej staršev osnovne šole, ki je najbližja nastanitvenemu centru, kjer so begunce že imeli, meni, da taka bližina ni dobra za mlade šolarje. Elementarni strah za otroke pač. Delno so jim pristojni prisluhnili. Ta lokacija sicer ostaja, bodo pa vseeno begunce, če bo potrebno, najprej namestili v nekaj drugih načrtovanih centrov v okolici Celja, sem v Vodnikovo ulico v samem središču Celja pa šele, če bodo res hude potrebe. Zadnje dni smo - malo pozno sicer - izvedeli, da naša deželica še zdaleč ni tako nepomembna, kot nekateri mislijo. Američani so namreč prisluškovali tudi nam. Kaj so slišali, ne vemo. Zlobneži bi rekli, da česa pametnega gotovo ne. Ne o dobrem, skoraj le o slabem so zadnje dni govorili na dveh prireditvah v Celju. Prejšnji teden ob srečanju ukradenih otrok, v nedeljo na spominski slovesnosti za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v spominskem parku Teharje. Preživeli še živeči ukradeni otroci, ki so jih okupatorji pred 73 leti odpeljali »na prevzgojo« v Nemčijo, so znova obudili spomine na trpljenje, ki so ga doživeli, pa tudi opozorili na še neplačane odškodnine. Na grozote medvojnega in povojnega nasilja, ki ga je zagrešila »druga stran«, pa so opozorili na spominski slovesnosti na Teharjah. V tamkajšnje delovno vojaško taborišče so povojne oblasti pripeljale okoli pet tisoč domobrancev in civilistov ter jih večino kasneje usmrtili. Celjski škof Stanislav Lipovšek je ob maši, ki jo je daroval, opozoril, da bi po že storjenih zločinih zagrešili še enega, če bi na te žrtve pozabili. Poudaril je še, da je za trajen in resničen mir in prihodnost slovenskega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo. Pa še malo k veselejšemu delu tedna. V Vojniku so slavili občinski praznik, častni gost prireditve je bil sam predsednik države Borut Pahor. Morda je tudi zato bilo na prireditvi navzočih veliko županov okoliških občin. Drugi pravijo, da so se »prišli poklonit« nekdanjemu dolgoletnemu vojniškemu županu Benu Podergajsu, ki je prejel visoko vojniško občinsko priznanje - zlati vojni-ški grb. V Vojniku je bil tudi konjiški župan Miran Gorinšek, ki naj bi se mu konec leta odvalil precejšen kamen od srca. Občina bo namreč poplačala lizing za gimnazijo, tako bodo tudi lažje načrtovali težko pričakovano temeljito prenovo vrtca na Prevratu. Za ta okoli tri milijone evrov vreden projekt bi lahko namenili tudi skoraj 300 tisočakov, ki jih je občina dobila od davka na loterijski dobitek enega od srečnih Konjičanov. Vendar so se svetniki na zadnji seji odločili, da bodo z »loterijskim dobitkom« olajšali nakup zemljišča za ureditev poslovne cone v Tepanju. Pa še to: konec tedna so mnogi v knežjem mestu (morda tudi v okolici) vzkliknili: danes Banka Celje, nikdar več! Niti združena v Abanko naj ne bi bila dolgo (naša). Kmalu bo evropska ali kar svetovna. a k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 3 8. oktobra 2015 PODJETNIŠTVO 3 Praznik povezali z jubilejem Župan Darko Menih: »Dvajset let je dolga doba, a še vedno prekratka, da bi lahko nadomestili vse, kar nam je bilo odvzeto in za kar smo bili prikrajšani.« Milena Krstič - Planinc Dvema desetletjema občine je svoj nagovor posvetil tudi župan Darko Menih. Spomnil je, da je bil Šoštanj pred tem na pragu potopa. »Čeprav je dvajset let dolga doba, je še vedno prekratka, da bi lahko nadomestili vse, kar nam je bilo odvzeto ali za kar smo bili prikrajšani,« je dejal. »Gospodarska kriza v zadnjih letih pa je močno oklestila tudi občinski proračun. Vodstvo TEŠ znižuje odškodnino in se obnaša, kot da njihovi objekti ne stojijo v našem mestu. Zaradi izigravanja in lažnih obljub s figo v žepu vodilnih HSE ima letošnje slavje zato grenak priokus.« Vseeno pa ima Šoštanj kaj pokazati. V dveh desetletjih jim je v ponovno samostojno občino uspelo vrniti vse pomembnejše institucije, velik napredek so dosegli v infrastrukturi, športu, izobraževanju, kulturi ... Podoba Šoštanja se je temeljito spremenila. »Tudi ljudje so se začeli spreminjati, postajati bolj samozavestni, bolj povezani, kar naka- Prejemniki najvišjih občinskih priznanj s predsednikom komisije za priznanja Srečkom Potočnikom zuje trdno odločenost, da v razvoju vztrajamo naprej.« Ošlovniku priznanje 'častni občan' Ob občinskem prazniku podelijo priznanja najzaslužnejšim. Posmrtno so letos naziv častni občan namenili Ninu Ošlovniku. Več kot tri desetletja je bil organizator večine športnih dogodkov v občini, nosilec rekreativ- Posebna županova priznanja Župan je svoja priznanja podelil Ratku Stevančevicu, Valentinu Atelšeku, Anji Drev, Tjaši Lenko in zlatima maturantkama Manji Kopušar in Anji Hudej. nega dogajanja, skrbnik športnih objektov ... Zelo dejaven je bil tudi v krajevni skupnosti Šoštanj, občini in tudi na ravni države. O tem pričajo polne kartonske škatle priznanj, zahval in pohval, ki jih je pustil za sabo. Priznanja Lambizerju, Krevzlu in Kmetijski zadrugi Šaleška dolina Boris Lambizer je bil osem let na čelu krajevne skupnosti Lo-kovica. V tem času so utrdili številne ceste, uredili lastništvo in prenovili dom krajanov. Skoraj štiri desetletja se njegovo življenje prepleta z delom v gasilski organizaciji, šestnajst let je bil Slavnostni govornik župan Darko Menih: »Šoštanj je bil že na pragu potopa.« poveljnik gasilskega poveljstva in od samega začetka nepogrešljiv član civilne zaščite v občini. Franc Krevzel vodi uspešno šoštanjsko podjetje Krevzel instalacije. Podjetje je ponos Šoštanju. Finančno in tudi drugače pomaga ljudem, ki so pomoči potrebni. Z velikim zanosom kot funkcionar deluje v Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj, ki dosega velike uspehe tudi v mednarodnem merilu. Rekli so ) Dejan Ošlovnik, sin častnega občana: »Če bi bil danes oče tukaj, bi bil neizmerno srečen, da je njegovo delo dobilo priznanje. Celo življenje je posvetil občini in športu v njej.« Franc Krevzel: »V podjetju podpiramo lokalno dogajanje in pomagamo ljudem. Lepo je iti drug drugemu naproti.« Boris Lambizer: »Tako priznanje je velika obveznost za delo v prihodnje, a se tega ne bojim in ne branim.« Ivo Drev: »Priznanje doma ima posebno težo. Smo dobitniki nagrad na evropski in državni ravni, a domača nagrada je najslajša.« Kmetijska zadruga Šaleška letih so zaposlenost povečali za dolina je prejemnica priznanja v letu, ko beleži 60-letnico obstoja. Zaposluje 62 delavcev, v zadnjih dveh 30 odstotkov. Z razvojem predelave so razvili dve lastni blagovni znamki. Lani so se uvrstili med štiri najbolj inovativne evropske zadruge v kategoriji predelovalcev hrane. Tri plakete Plaketo so prejeli Mirko Verhovnik za dolgoletno ustvarjalno delo v Kultur-nici Gaberke, Kulturno--športno društvo Vulkan Bele Vode za aktivnosti v športu, obujanju šeg in navad, in Ivan Stvarnik za tvorno delo v društvu upokojencev, krajevni skupnosti Ravne in drugih društvih. Dosedanji častni občani Naziv častni občan so doslej prejeli: Jože Pribožič (leta 1996), Matjaž Natek (1997), Bogdan Menih in Anka Jazbec (1999), Viktor Kojc (2000), Jaroslav Vrtačnik (2001), prim. Janez Poles (2004), dr. Cvetka Tinauer (2008), dr. Uroš Rotnik in Jože Svetina (2009), dr. Milan Medved (2010), Anton Zvone Čebul (2011), mag. Vilma Fece (2014). ■ Ali moramo kupiti drva? Za dolino sprejemljiva pogodba o neprekinjeni dobavi toplotne energije za normalno ceno - Teš je v osnovi elektrarna, ne toplarna - Cena odvisna od virov za proizvodnjo toplote Tatjana Podgoršek Velenje, 30. septembra - Člani sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin na Mestni občini Velenje so se sešli na seji v sejni dvorani mestne hiše. Osrednja točka seje je bila »seznanitev z vzroki in težavami ter potrebnimi ukrepi za zagotovitev neprekinjene preskrbe s toplotno energijo za daljinsko ogrevanje mesta Velenje z okolico«. Njegov predsednik Matej Jenko je pojasnil, da je sklical sejo in nanjo povabil zadnje štiri direktorje Teša ter direktorja Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Blaža Košoroka zato, da bi dobili jasne odgovore na vprašanje, kako se bodo tukajšnja gospodinjstva ogrevala letošnjo zimo in kako se bodo v prihodnje. Pomembno pri tem naj bi bilo tudi, »... da se vsi prebivalci zavedamo, v kakšnem položaju smo glede ogrevanja in kaj nas še čaka.« Obtoževanja, pojasnjevanja ... Razprave Jenko ni odprl na to temo, ampak je bolj postavljal v ospredje iskanje vzrokov, zakaj je prišlo do enostranske prekinitve pogodbe o neprekinjeni dobavi toplotne energije in ali so posledice odraz težav izgradnje bloka 6. Pri tem smo slišali vrsto ta- kšnih in drugačnih obtoževanj in pojasnjevanj. Po mnenju bivšega direktorja Teša Simona Tota je glavni krivec za zaplet nespošto-vanje vseh dokumentov, ki bi dopuščali nemoteno proizvodnjo nem bloku še ni bilo.« Blok 5, s katerim bi namreč ob morebitnem izpadu bloka 6 zagotavljali nemoteno oskrbo z energijo, bo brez ustrezne predelave po 1. januarju 2016 okoljsko sporen. sta stekla pravočasno zato, ker so zavezani pogojem javnih razpisov in ker na dveh niso dobili ustreznih izvajalcev. Po mnenju nekdanjega direktorja Teša in sedanjega direktorja Komunalnega podjetja Velenje Uroša Rotnika ga tudi ne bodo dobili, če zahtevajo za opravljeno delo 3 do 5 milijonov evrov, sami pa vedo, da takšna dela stanejo 8 milijonov evrov. Ob tem je Eber-linc razkril še pomisleke, ali so vlaganja v nadgradnjo bloka 5 za lastnika smiselna. »V osnovi smo elektrarna in ne toplarna. sprejemljiva sklenitev pogodbe o neprekinjeni dobavi toplotne energije za normalno ceno. Rotnik pa je pozval vodstvo Teša in HSE, naj že enkrat jasno pove, koliko znaša njihova stroškovna cena, za katero jih prosijo že tri mesece. Hkrati je izpostavil, da so bili za to, ker se Teš ni držal dogovora in do srede septembra ni poslal pogodbe, prisiljeni poiskati pomoč sodišča, kar jih je na HSE - po besedah Blaža Košoroka - presenetilo. Na sklep sodišča so se pritožili. »Danes je bilo kar nekaj sprenevedanja. Na seji sveta ni bilo slišati spodbudnih informacij o zagotovitvi nemotene oskrbe s toplotno energijo. električne in toplotne energije. »Izguba ni dobra popotnica za Teš, razen če se namerava prodati,« je dodal Tot. Peter Dermol (tudi bivši direktor Teša - se je seje udeležil tudi kot podžupan Mestne občine Velenje) je med drugim dejal: »Če govorimo o toplotni oskrbi, naj povem, da je bilo v vseh strateških dokumentih Teša načrtovano skupno obratovanje blokov 5 in 6. Ko me je gospod Košorok odslovil, so postopki za vlaganja v blok 5 stekli, danes pa naj gospodje povedo, zakaj remonta na omenje- Predelave pa ni mogoče izvesti do poletja prihodnje leto, tudi če bi podpisali pogodbo za remont danes, smo slišali. Ogrevanje bo tako odvisno le od nemotenega delovanja bloka 6. Po obrazložitvi sedanjega direktorja Teša Matjaža Eberlinca remont in predelava bloka 5 ni- Za elektriko prejmemo na leto 200 milijonov evrov, za toploto 3,5 milijona. Mi ne izvajamo javne gospodarske službe, zato smo izpostavljeni vsem vplivom trga,« pa se je Eberlinc odzval na Rotnikovo izvajanje, da je za komunalo, njene lastnike in gospodinjstva ter gospodarstvo doline Blaž Košorok o tem, ali ima HSE morebiti v srednjeročnem ali dolgoročnem planu prodajo Teša? »O tem nismo razmišljali. V načrtih ni privatizacije oziroma prodaje Teša niti Premogovnika Velenje.« Dejstvo je, da vsaka stvar stane, potrebnega denarja za vlaganja pa ni moč zagotoviti,« je dejal Košorok. Nemotena oskrba, dražje ogrevanje Uroš Rotnik je na seji večkrat izrazil upanje, da bodo prišli do za vse sprejemljive rešitve, kajti »če bo zmagala neumnost, bomo v dolini morali postaviti nov energetski objekt, za kar pa bi potrebovali od 10 do 12 let.« Da bi pogajanja kmalu dosegla cilje, iz povedanega predstavnikov HSE ni bilo razbrati. Končna cena bo namreč odvisna od virov za proizvodnjo toplotne energije. Če bodo to plinske turbine, bo cena višja, drugačna bo, če bo to kurilno olje. Končna lahko doseže celo trikratno sedanje. Najenostavnejšo rešitev za zagotovitev nemotene oskrbe prinaša le možnost pridobitve izjeme za blok 4, vendar bo treba spremeniti okoljevarstveno dovoljenje, da bi lahko ta obratoval tudi prihodnje leto. »Takšna rešitev ni dolgoročna, prav tako pa je povezana s stroški. Treba se je obnašati ekonomsko, kar pomeni, če boste želeli imeti zagotovilo o nemoteni oskrbi s toploto, dražje bo ogrevanje, ker bo prihajalo iz različnih virov in naprav,« je ponazoril Tomaž Štokl iz HSE. Je tema o ogrevanju prišla po naključju pred zimo? »Ob vsem slišanem sem zelo zaskrbljen. Močno me zanima, ali moram kupiti drva? Se je vprašal občinski svetnik Anton DeCosta in pozval k iskanju ustreznih rešitev za občane in dolino, ki je v preteklosti ogromno žrtvovala. Franc Kos, član sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, pa se je vprašal, ali je tema ogrevanja po naključju prišla pred zimo, »ker tako kot lačni naredi vse za skorjo kruha, bomo mi za toploto privolili v vsako ceno ali pa si bomo morali kupiti »šporhete«. Nemoteno ogrevanje gospodinjstev v občinah Velenje in Šoštanj je ne glede na morebitno zbližanje stališč v tem času še dokaj odprto ne le za to zimo. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»^AS 8. oktobra 2015 ERICo širi nabor in tržišče V Šaleški dolini so po končani sanaciji vse manj prisotni - Po njihovih presojah vplivov na okolje je med investitorji tako v Sloveniji kot zunaj nje vse več zanimanja Milena Krstič - Planine Velenje - ERICo, Inštitut za ekološke raziskave Velenje, je v Šaleški dolini prisoten že več kot četrt stoletja. Temelje mu je postavila skupina šestih mladih raziskovalcev v takratnem REK-u, Rudarsko elektro-energetskem kombinatu, pet let prej. Temeljno jim je (bilo) raziskovanje Šaleške doline, ekologije v njej, vplivov rudarjenja in proizvodnje elektrike na zrak, vode in ljudi in saniranje Šaleške doline. ERICo se tudi danes ukvarja z okoljskimi raziskavami, le da z njimi po končani sanaciji ni več toliko prisoten, kot je bil, pravi direktor mag. Marko Mavec. Šaleška dolina je po končanem sanacijskem programu danes povsem drugačna, kot je bila. Bistveno manj je emisij žveplovega dioksida, emisije dimnih plinov so prepolovljene, poraba vode je manjša, sodobna termoelektrarna z manj premoga pa proizvaja relativno čisto elektriko. Poleg energetike in industrije tudi komunalna podjetja To pa pomeni tudi manj dela za ERICo za TEŠ in PV. »Nekatere monitoringe še izvajamo, a v bistveno manjšem obsegu, kot smo jih,« pravi direktor. V Šaleški dolini aktivno sodelujejo pri projektu Velenjska jezera, tržišče in programe pa širijo drugje. »Letos delamo pri kar nekaj večjih in odmevnih projektih v Sloveniji. Največji in najbolj zahteven je Na Kosovu z mednarodnim konzorcijem izvajajo presojo vplivov na okolje za izgradnjo nove TE na Kosovu. »Večji projekt, ki ga v načrtova- presoja vplivov na okolje v zvezi z izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Krškem, na lokaciji Vrbina, kjer smo partnerji HSE Investa.« V energetiki v Sloveniji izvajajo pregled vplivov na okolje pri izgradnji hidroelektrarne Brežice in delovanje obstoječih elektrarn na Savi ter kakovost akumulacij hidroelektrarn na Dravi, ki jih upravljajo Dravske elektrarne. ološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta in digestata so razširili akreditacijo preizkusnih metod še na vzorčenje komposta in pregnitega blata. Njihovi naročniki so občine, za katere izvajajo demografske študije, programe varstva okolja. Za občini Velenje in Gorica končujejo večletna projekta obveščanja in osveščanja javnosti o izgradnji sistemov za odvajanje odpadnih vod. Dejavni pri raziskavah Čeprav je denarja za raziskave v Sloveniji iz leta v leto manj, so s skupino raziskovalcev zelo dejavni tudi pri raziskavah. Zlasti > Avgusta jim je bonitetna hiša Bisnode oceno iz AA povišala v AAA, kar kaže visoko poslovno in finančno stabilnost. S tako boniteto se v Sloveniji od 161.000 podjetij ponašata le slaba dva odstotka. za področje divjadi ter biodiver-zitete in ekosistemov, vezanih na ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami. V zvezi s slednjim za ministrstvo za okolje izvajajo tudi osveščanje. Podobne raziskave - monitoring vplivov avtocestnih in cestnih povezav na živalstvo in rastlinstvo in iskanje nadomestnih habitatov izvajajo za DARS. »Letos smo se pridružili podpori pobude Čebelarske zveze Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel. Kot inštitut za okoljske raziskave se še kako zavedamo, da brez čebel ni človeštva. Te skrbijo za to, da se rastline razmnožujejo. Brez njih ne bi bilo pridelka.« Vsaka noviteta ne 'gre skozi' Mala komunalna čistilna naprava, vgrajena v greznico, dokazano dobro deluje, a je zakonodaja ne predvideva Mag. Marko Mavec: »V laboratoriju smo začeli izvajati nove meritve na področju preskušanja vod.« nih naložbah v infrastrukturne objekte izvajamo v Sloveniji, pa je Luka Koper, ki pripravlja novi pomol s povezavo za plinske in tekoče tovore.« Njihovi stalni odjemalci pa so, poleg energetike in industrije, tudi komunalna podjetja, za katere izvajajo storitve, povezane z odpadki, vplivi deponij in čistilnih naprav na okolje. V skladu z zahtevami Uredbe o predelavi bi- Tisti, ki živijo v lastni hiši in niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, bodo morali investirati v lastno malo komunalno čistilno napravo. To bo kar nekaj stalo, pa še prostor, kam jo postaviti, bo marsikje problem. V ERICu so malo komunalno čistilno napravo jeseni lani vgradili v greznico družinske hiše. Ugotavljajo, da dokazano dobro deluje. S kisikom spodbuja rast bakterij neposredno v greznici, kopanje in gradnja nista potrebna. Pred vgradnjo je dovolj greznico očistiti in preveriti vodotesnost. Vzorčenje prečiščene odpadne vode so na iztoku opravili marca letos. Iz analize je razvidno, da kakovost prečiščene vode ustreza zahtevam iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Izmerjena vrednost KPKd je znašala manj kot 30 mg o2/l (dovoljena vrednost 150 mg o2/l), BPK5 pa manj kot 9 mg o2/l (dovoljena vrednost 30 mg 02/l). Žal pa slovenskemu trgu tega trenutno ne morejo ponuditi. Zakonodaja predvideva tipske čistilne naprave, čeprav je ta polovico cenejša in zanjo niso potrebna nobena gradbena dela. Trenutno bije-jo bitko z upravnimi organi na vseh ravneh, da bi dovolili (tudi) takšno vgradnjo, in srčno upajo v dobro investitorjev malih komunalnih čistilnih naprav, da jo izbojujejo. ■ mkp Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 5 8. oktobra 2015 GOSPODARSTVO 5 Velenje je podjetno Na podjetniški tržnici se je predstavilo še več podjetnikov kot lani - Letos so svoje produkte lahko tudi prodajali Tina Felicijan 'Podjetno Velenje' je bila že druga predstavitev lokalnih podjetij, ki jo organizirata Mestna občina Velenje in SAŠA Inkubator, da predstavita občanom podjetja, ki so aktivna v Velenju. Ukvarjajo se predvsem s trgovino in gostinstvom ali nudijo storitve drugim podjetjem. »Velikokrat opazimo, da sploh ne vemo, katera Velenjski podjetniki so ponujali hrano, oblačila, inštrumente, tudi igrače, pet pa jih je svoje produkte tudi prodajalo. in kakšna podjetja imamo v našem okolju, kakšne vse storitve in produkte ponujajo,« pravi direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar. »Zato je takšna aktivnost za promocijo in ozaveščanje 'kupujmo lokalno, kupujmo velenjsko', dobrodošla.« Prav pride predvsem mladim podjetjem. Med šestindvajsetimi, ki so se v soboto predstavila na Titovem trgu, je bila tudi spletna trgovina Vlakec.si, ki prodaja kakovostne lesene igrače za otroke različnih starosti. Odprta je šele slabo leto, a so za zdaj zadovoljni z izkupičkom, pa tudi povpraševanja je vedno več, pravi Primož Vrabič. »Igrače, ki so lesene, so v vzponu, saj imamo plastike že vsi dovolj. Lesene igrače obujajo spomine staršev, ki so se še igrali z njimi. Opažamo, da iz spominov kupijo igrače za svoje otroke ali vnuke.« Tržnica Podjetno Velenje je zanje dobrodošla promocija. »Glede na to, da smo mlado podjetje, nam ta dogodek omogoča stik s kupci in predstavitev, kar je pomembna priložnost, saj je težko pridobiti sredstva za promocijo podjetja, ki začenja iz nič,« je še dodal mladi podjetnik. Nova lokacija, nove zgodbe V Standardu odprli nove prostore Centra ponovne uporabe Velenje - Kupci prihajajo iz vse Slovenije - Ponudba in dostopnost od zdaj še večja Bojana Špegel Velenje, 1. oktobra - Pred tednom dni, točno opoldne, se je na novi lokaciji velenjskega Centra ponovne uporabe (CPU) zbralo veliko ljudi. Po treh letih v podjetniškem centru Rudarski dom se je CPU preselil v center mesta, v Podjetniški center Standard. Da je še bolj dostopen, ima lepo trgovinico, ki ponuja cenovno ugodne izdelke za dom in gospodinjstvo, tudi svoj vhod. In več kot zanimive izložbe. Ob odprtju prostorov so vsakemu obiskovalcu podarili knjigo, kar nekaj pa jih je že takoj po odprtju našlo tudi zanimive izdelke za nakup. »Z novimi prostori smo pridobili veliko večjo trgovino in delavnico, zato smo veseli, ker lahko ponudimo veliko več. Upamo, da bo trgovina tudi bolj dostopna, saj je v centru mesta. CPU deluje pod okriljem MO Velenje že tretje leto, v tem času smo podarili in prodali okoli 63 ton. Zabeležili smo več kot 8200 nakupov,« nam je razložila vodja CPU Alenka Košir. Povedala je, da imajo kupce iz vse Slovenije, ki najdejo zanimive predmete preko njihove Facebo-okove strani. Ponudba je še večja V novi trgovini so prvi dan razstavili 2253 izdelkov, od igrač do knjig in pohištva. »To je 2253 zgodb. Vsi, ki bodo pri nas kupovali, bodo predmetom dali novo zgodbo in drugo priložnost,« je še dodala Koširjeva. Med prvimi kupci je bil tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki nam je povedal: »Vesel sem, ker je CPU projekt, ki ima že kar nekaj posnemovalcev v slovenskem prostoru. Zaživel je veliko bolje, kot smo sprva mislili, zato smo se odločili, da mu damo novo pri- Alenka Košir: »Z novo lokacijo smo še bližje ljudem, tudi ponudba je večja.« ložnost. Prejšnja trgovinica in delavnica sta postali premajhni, tudi lokacija je bila malo odročna. Sedaj bo ponudba veliko večja, upamo, da tudi povpraševanje. Prepričan sem, da bodo trgovinico sedaj opazili tudi naključni obiskovalci. Vedno več je ljudi, ki cenijo izdelke, ki imajo svojo zgodovino.« V CPU lahko prebivalci Šaleške doline oddajo stvari iz gospodinjstev, ki bi sicer končali na smetišču. Ponje pridejo tudi na dom. V CPU jih očistijo in inovativno obnovijo, prodajajo pa jih po simboličnih cenah. Trgovina CPU je po novem odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Na odprtju novih prostorov CPU so si obiskovalci najprej ogledovali zanimivo obnovljene predmete, marsikdo pa je že prvi dan opravil tudi nakup. ■ ■ Po sedmih letih suhih cas za debele krave? Vseslovenska konferenca lesarjev v Nazarjah z več optimizma za lesnopredelovalno industrijo - Veliki obeti od novoustanovljenega Direktorata za lesarstvo Udeleženci lesarske konference so med drugim menili, da je skupaj z novoustanovljenim direktoratom in s sodelovanjem med udeleženimi mogoče doseči zastavljene izzive in ustvariti pogoje za rast lesne industrije. Tatjana Podgoršek Nazarje, 29. septembra - Za 8. razvojno konferenco lesarjev Slovenije v Nazarjah velja poudariti, da je bila zaradi pozitivnih trendov v lesnopredelovalni industriji Slovenije bolj optimistična kot doslej, žal pa med najslabše obiskanimi. Velika pričakovanja vseh so do letos ustanovljenega Direk-torata za lesarstvo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, spregledati pa ni bilo mogoče tudi samokritičnosti, da morajo podjetniki in podjetja v branži pri pričakovanju pomoči od države več narediti sami. Združiti moči, znanje in energijo Že na minulih sedmih konferencah je stroka opozarjala, da je za izboljšanje razmer v lesnopredelovalni industriji med drugim potrebno več sodelovanja, povezovanja med deležniki v branži. Jože Prikeržnik, v. d. generalne- ga direktorja Direktorata za lesarstvo, je pri predstavitvi aktivnosti direktorata na to opozoril tudi tokrat: »Če se bomo povezali in sodelovali zbornice, pod- jetja, podjetniki, ustanove, bomo od tega vsi imeli več. Za dejavnost bo v finančni perspektivi do leta 2020 na voljo več denarja kot doslej, 50 milijonov evrov.« Na naše vprašanje, ali meni, da je prišlo do ustanovitve direktorata prepozno, je Prikeržnik odgovoril: »Bilo bi dobro, če bi bil ustanovljen prej«. Ustavitev padanja števila zaposlenih ... Predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije Igor Milavec in Alojz Burja sta pri predstavitvi trendov in izzivov v lesnopredelovalni dejavnosti ter težavah, s katerimi se ta srečuje, pokazala zmerni optimizem. Po besedah Milavca vse kaže, da je po sedmih letih suhih napočil v dejavnosti čas debelih krav. »V zadnjem letu se je padanje števila zaposlenih ustavilo, dobiček se je iz 4 milijonov v enem letu povečal na skoraj 30 milijonov evrov, dvignila se je dodana vrednost na zaposlenega.« Te trende je po njegovem mnenju treba še pospešiti, okrepiti razvoj v podjetjih. Pri tem pričakujejo precejšnjo sinergijo z Direktoratom za lesarstvo, kajti poleg poguma, volje zahteva tržni sistem še podporo stroke. Po prepričanju Alojza Burje sodi med večje težave slovenske lesnopredelovalne industrije trg. Domač je premajhen, brez tujega, na katerem pa mora biti podjetje boljše od domačega ponudnika, pa ni mogoče preživeti in se razvijati. »Poleg obilja lesa sta naši prednosti zaposleni in izkušnje. Treba pa bo vlagati v nove tovarne, razvijati nove programe. Z ustanovitvijo direktorata se stvari izboljšujejo. Kakšen pa bo preboj, bo odvisno bolj od lesarjev, ne toliko od države.« Kot je še dejal, država lesarjem ne more pomagati, če ti nimajo ustreznih projektov. Udeleženci 8. razvojne konference so med drugim iz prve roke slišali še informacije o možnostih financiranja projektov na področju predelave in obdelave lesa v okviru Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger pa je na osnovi izvedenih projektov zavoda pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je les izziv za vse Slovence. Poleg ugotovitve, da gredo trendi v pravo smer, da so rezultati spodbudnejši, a z njimi še ne morejo biti zadovoljni, bodo na naslove pristojnih v državi naslovili še nekatera druga stališča. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»WAS 8. oktobra 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 30. septembra Javnost se je ukvarjala z neuradnimi informacijami, da so na ustavnem sodišču dovolili referendum o pravicah istospolnih parov. Ustavno sodišče je istega dne sporočilo, da odločitve še niso sprejeli. Pred sedežem Združenih narodov v New Yorku je prvič za-plapolala zastava Palestine. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je najavil, da se Palestinci mirovnega dogovora z Izraelom ne bodo več držali. V Bruslju so se ukvarjali s pre-bežniško krizo. Članice Evropske unije so izračunale, da bodo po predlogu komisije samo letos za reševanje krize s prebežniki namenile 800 milijonov evrov, naslednje leto dvakrat toliko. Rusija je sporočila, da je uničila več ciljev IS. Rusija je sporočila, da je proti borcem Islamske države v Siriji izvedla prvi zračni napad in uničila več njihovih ciljev. Četrtek, 1. oktobra Izvedeli smo, da naj bi ameriška obveščevalna agencija NSA s pomočjo nemške obveščevalne službe BND in Deutsche Telekoma med letoma 2005 in 2008 prisluškovala tudi telefonskim pogovorom Slovencev. Za okoli 90 tisoč študentk in študentov se je začelo novo štu- KGZS je napovedala shode kmetov. 17. oktobra zaradi nezadovoljstva z razmerami v kmetovanju v večjih mestih po državi organizirala shode slovenskih kmetov. Da imamo Slovenci nekaj težav z iskanjem skupnega dobrega, so kazala tudi pogajanja med predstavniki združenj občin in ministrstva za finance, ki niso obrodila sadov - ta tudi tokrat niso obrodila sadov, saj je vladna stran vztrajala pri svojih izhodiščih, posebej pri najbolj spornih povprečninah. Minister Erjavec je sporočil, da bo zaradi prisluškovanja povabil na pogovor veleposlanika ZDA. Premier Miro Cerar se je medtem mudil v ZDA. Tega dne se je srečal z Ban Ki Munom, s katerim sta govorila predvsem o vprašanjih, povezanih z Zahodnim Balkanom v okviru begunske in migrantske krize. V zračnem obstreljevanju blizu venezuelske meje je bil ubit eden najbolj iskanih kolumbijskih prekupčevalcev z mamili. Nad Bahami se je razbesnel silovit orkan z vetrovi s hitrostjo 215 kilometrov na uro. Sobota, 3. oktobra V Murski Soboti je potekalo državno preverjanje ekip prve pomoči. Je ameriška agencija NSA prisluškovala tudi Slovencem? dijsko leto. Na kolidžu v ameriški zvezni državi Oregon pa dan ni bil prav nič optimističen: eden od študentov se je odpravil na strelski pohod, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, 20 pa ranjenih. Polovica članic Evropske unije se je že odločila za geografsko izključitev svojega ozemlja iz pridelave gensko spremenjenih rastlin, s čimer so biotehnološki industriji zadali velik udarec. Nemški parlament je na predlog vlade kanclerke Angele Merkel razpravljal o zaostritvi azilne zakonodaje. Petek, 2. oktobra Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je napovedala, da bo Sodišče je odločilo, da lahko kip ostane. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevek svojcev pokojnega predsednika Janeza Drnovška, s čimer zagorski občini ni treba odstraniti njegovega kipa in iz naziva mestnega parka črtati njegovega imena. Zveza Nato je začela največje vojaške vaje po letu 2002, na katerih sodeluje 36 tisoč vojakov iz več kot 30 držav, tako članic Nata kot partnerskih držav. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob 25. obletnici združitve Nemčij mednarodno skupnost pozvala, naj stopi skupaj in najde rešitev za begunsko krizo, podobno kot sta Vzhodna in Zahodna Nemčija to storili leta 1990. Nedelja, 4. oktobra Evropska unija in Turčija sta se načeloma dogovorili o akcijskem načrtu za zajezitev prebe-žniškega vala v Evropo: Turčija naj bi sodelovala pri patruljah v vzhodnem Egejskem morju, na njenem ozemlju pa naj bi postavili več novih taborišč za pre-bežnike. V Franciji so se ukvarjali s posledicami poplav, ki jih je povzročilo močno deževje večer pred tem. Na Azurni obali je umrlo 17 ljudi, štirje so ostali pogrešani. Portugalci so volili v parlament. Rezultati so razkrili zmago do sedaj vladajoče desnosredinske koalicije, ki pa je izgubila večino. Ameriški predsednik Barack Obama je za zvezno državo Južna Karolina po močnem deževju, ko je zaradi nalivov umrlo sedem ljudi, razglasil izredne razmere. Islamska država je razstrelila znameniti slavolok zmage v starodavni Palmiri, ki so jo džihadi-sti zasedli že maja letos. Nato je Rusijo pozval k ustavitvi zračnih napadov »na sirsko opozicijo in civiliste« le nekaj dni po začetku vojaške akcije. Torek, 6. oktobra Vlada je soglasno sprejela odločitev, da pri predsedniku upravnega odbora slabe banke Larsu Nybergu obstajajo razlogi za razrešitev in hkrati odpoklicala tu- Poznavalci pravijo, da korenitih vsebinskih sprememb v pogledu na družino od sinode ni pričakovati. V Rimu se je začela škofovska sinoda o družini. »Imamo paradoks globaliziranega sveta s številnimi luksuznimi stanovanji, a z vse manj topline doma in v družini. Veliko svobode, a malo avtonomije,« je ob tem dejal papež Frančišek. Ponedeljek, 5. oktobra V Nemčiji je začel veti prestrašen duh: tamkajšnje oblasti so izračunale, da bodo do konca letošnjega leta v državo sprejeli 1,5 milijona prebežnikov in ne 800 tisoč tisoč, kot so bile prvotne ocene. In oblasti so bile v skrbeh, da tolikšnemu pritisku ne bodo kos. Vlada se je odločila za menjave v vrhu Slabe banke. di glavnega izvršnega direktorja Torbjorna Manssona. Odzivi v opoziciji so bili v glavnem previdni, le v ZL so poudarili, da mora oditi celotno vodstvo. Agencija za varstvo konkurence je odločila, da nizozemski Heineken lahko prevzame Pivovarno Laško. Islamska država je izvedla napad na začasni sedež jemenske vlade v Adnu. V ZDA so govorili o visokih zneskih. Zaradi izliva nafte v Mehiškem zalivu leta 2010 so z britansko naftno družbo BP sklenili največjo sodno poravnavo v zgodovini. Jure Trampuš Vonj po mestu Ni pogosto, da se v Velenju snema film. Še bolj neobičajno pa je, da ta film ne govori o Velenju ali pa govori ravno o tem mestu, hkrati pa seveda tudi o vsakem drugem kafkovskem mestu neona, o prepletu dobrega in zla, o ljudeh, ki želijo preživeti, le da si eni izberejo dobro, drugi slabo pot, eni so nenasitni, drugi se delajo, da niso. »Krvavimo in ne vemo, da nam puščajo kri,« pravijo ti in oni liki filma Psi brezčasja, posnetem po knjigi Zorana Benčiča, katerega prva nefestivalska projekcija je tako malo na tiho minila prejšnji torek v velenjskem kinu, nekaj pa jih je bilo tudi potem. Zgodba, o njej samo malo, je seveda tipično urbano stripovska, ki bi se lahko ali pa se dogaja v vsakem mestu, ne nujno našem in hkrati ravno v njem. Kar je v filmu velenjskega, ni velenjsko, zapuščena stanovanja, dekadenta elita, nasilni prekupčevalci, brutalni liki brez zgodovine in prihodnosti, gluha, razpadajoča in v temni dež skrita podzemna parkirišča, kamor se raje ne hodi, ker se tam zbira tisto, česar podnevi ni. V črno-sivi zgodbi mesta, kamor se je vrnil nekdo, ki je iz njega zbežal, zdaj pa bi rad razrešil umor svojega brata, je skritih nekaj referenc na ljudi z ulic, ki so jih nekateri poznali od blizu, drugi pa so jih s strahom, brez občudovanja opazovali od daleč, a te so palimpsestno zakrite, preplastene, univerzalne in brezčasne. Film o zločinu ne išče uravnilovke, pač pa govori o tem, kaj vse se dogaja spodaj, pod plastjo bežečega vsakdana, vključno s pokvarjenimi policisti, nenasitnimi politiki, žrtvami, ki bi rade preživele. Nekatere najdejo na koncu tudi nekaj sreče. Če kaj dviguje film od popokornovske produkcije, ki jo v žile srkamo vsak televizijski večer posebej, je to pogled kamere, gledalca, ostri rezi in njihovi odtenki teme, ki zgodbo ulice, patologije nekega mesta, govorijo, kot teče sama, kot sama potuje naprej po bazarju prekletih. Izvor dobrega in zla ždi v vsakem od nas, če si sam na ulici, življenje ni enostavno. Ampak to je film, pripovedovanje zgodbe, kot je zgodba tudi knjiga ali pesem, kot je lahko zgodba tudi kaj drugega. Filmi ne nastanejo na hitro in pisati o Psih brezčasja pomeni tudi pisati o nastanku filma. Kljub temu da je v film na Festivalu slovenskega filma dobil nagrado filmskih kritikov, ga država nekoč ni želela financirati, izborno izbrana komisija je njegov scenarij zavrgla, za postprodukcijo ni bilo denarja, vse, kar je film dobil od države, od državnih institucij, je bila neobičajna pomoč Vi-ba filma: ne z denarjem, pač z lučmi, kamero in drugim materialom. Velenje je bilo, in tukaj vsa pohvala Mladinskemu centru in drugim, ki so mu pomagali, bolj darežljivo. Pomagalo je filmski ekipi, stopilo v koprodukcijo in kljub tudi v Velenju zelo glasnim ciničnim glasovom projekt speljalo do konca. Res je, vse skupaj je bilo tvegano, snemanje je bil gverilski posel - pri čemer, to naj bo popolnoma jasno, gverilska produkcija nikakor ni vplivala na visoke standarde filmske podobe in pripovedi - a je - tudi zato - uspel. Kdor presoja končni rezultat, pač mora vedeti, da za njim niso stali tisoči evrov, ki jih podeljujejo komisije Slovenskega filmskega centra, pač pa je nastal predvsem zaradi ljudi, ki so verjeli vanj, ki pač verjamejo v vsakogar od nas. In takšno, točno takšno je včasih tudi Velenje. IS je razstrelila znameniti slavolok zmage v Palmiri. Ambasadorki izmenjali sobi Topolšica - Med 14. in 24. septembrom se je zgodila nova izmenjava stanovalk med dvema domovoma starejših v Sloveniji preko programa LinkedAge. Znani popotnici Jožica Kučera iz Centra starejših Zimzelen v Topolši-ci in Helena Kenda iz Doma starejših v Luciji, ki sta se za takšne počitnice odločili že večkrat, sta tokrat izmenjali svoji sobi. Helena, Gorenjka po rodu in poročena Primorka, se je tokrat odpravila spoznavat Štajersko. Topol-šica jo je navdušila in kot nekdanja vneta planinka jo je prehodila po dolgem in počez. S še dvema novima sostanovalkama se je sprehodila skozi Mozirski gaj, hčerki Neva in Irena, ki sta se mami z bivanjem v Topolšici pridružili zadnje tri dni izmenjave, pa sta jo odpeljali še v Šoštanj in Logarsko dolino. »Odhajam z najlepšimi občutki in zelo zadovoljna,« je dejala ob slovesu. »V Zimzelenu je zelo lepo, domače, toplo, prijetno. Osebje je delovno, prijazno. Navdušena sem bila nad programom delovne terapije, na kateri sem bila vsako jutro po telovadbi Helena Kenda v Mozirskem gaju redna gostja. Kako malo je treba, da čas hitreje mineva, da so ljudje zaposleni in se čutijo koristne, ko opravijo delo, ki ga zmorejo. Zlagali smo brisače, nekateri so šivali voščilnice, pletli, gospoda sta tolkla orehe. Uživala sem.« Tudi Jožica se je iz Lucije vrnila z lepimi spomini. Navdušila sta jo dom in prijaznost osebja. Imela je srečo z vremenom, ki ji je tudi v septembru omogočilo, da je užila darove obmorskega kraja. »Že prvi dan sem v domu našla prijatelje, s katerimi smo dopoldne pili kavo in klepetali. Potem se je vsak dan zame nadaljeval v Portorožu, na plaži in v morju, ki je bilo prijetno toplo. Tudi na kosilo nisem prišla vedno nazaj v dom. En dan sem se odpeljala na ogled Kobilarne Lipica,« je naštevala Jožica. Tako se je sklenila še ena uspešna izmenjava stanovalcev. Gospe Jožica in Helena sta z dobrimi izkušnjami in lepimi spomini ambasadorki te oblike potovanj upokojencev, da se za izmenjavo odloči še kdo. a D. Janežič ■ Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 7 8. oktobra 2015 "aStjAS Dokazujejo, da zmorejo več V Regijskem varstveno-delovnem centru Saša Velenje prepričani, da naredijo bistveno več, kot zahteva temeljni standard - Ponosni na unikatne izdelke - Še brez bivalne enote AKTUALNO 7 " Na dnevu odprtih vrat so varovanci VDC Ježek Velenje pokazali svojo bogato ustvarjalnost. Tatjana Podgoršek Velenje, 1. oktobra - Pod okriljem Regijskega varstveno-delov-nega centra (VDC) Saša s sedežem v Velenju delujejo tri organizacijske enote: Maksi Žalec, Vrba Nazarje in Ježek Velenje. Vse so v drugi polovici prejšnjega tedna pripravile dan odprtih vrat. Uporabniki storitev v VDC-ju zmorejo veliko, če so ... Darija Lesnjak, direktorica regijskega VDC-ja, je pojasnila, da so 1. oktobra pred 12 leti začeli izvajati to dejavnost in vsako leto v teh dneh pripravijo dan odprtih vrat. Tako želijo pokazati širši javnosti, staršem njihovih varovancev, kaj delajo, kako ustvarjalne so osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, če so dobro vodene, motivirane, če se v okolju dobro počutijo. »Na svojo dejavnost, opravljeno delo smo zelo ponosni. Prepričani smo, da naredimo bistveno več kot zahteva standard. Vsako leto se pokaže, da tako mislijo tudi obiskovalci.« Po njenih besedah njihovi varovanci zmorejo veliko. Že njihovi unikatni izdelki v celoti zavračajo posplošeno oceno, da so intelektualne sposobnosti odraslih oseb z motnjami v razvoju tako nizke, da tudi pri opravljanju praktičnega dela ne zmorejo veliko. Žal podobno menijo tudi v mnogih podjetjih, zato težko sklepajo kooperacijske pogodbe. Za tiste, ki jih zaupajo, pa opravljajo lažja kooperacijska dela. Eno takih je Vivapen iz Celja. Težave večje, kot so pričakovali Še vedno je velika težava tudi ureditev bivalne enote, s katero bi zagotovili odraslim osebam z motnjami v razvoju 24-urno institucionalno varstvo. Eno obliko Darija Lesnjak: »Za ureditev bivalne enote se bomo pogovarjali z različnimi župani. Še vedno smo optimisti in verjamemo, da nam bo v bližnji prihodnosti to le uspelo.« stanovanjske skupnosti bi lahko morda dobili, vendar se njihovi varovanci ne vključujejo, ker jih kar nekaj med njimi sodi med zahtevnejše uporabnike. »Tudi po več kot desetih letih prizadevanj zagotavljanja 24-urnega varstva nismo rešili, težava pa je večja, kot smo pričakovali. Menili smo, da bi lahko v lokalnem okolju našli sogovornika, s katerim bi lahko razvijali omenjeno dejavnost, a smo za zdaj upali zaman.« Po zagotovilih sogovornice so v vsaki občini iskali možnost za ureditev bivalne enote. Prva se je pokazala v mozirski, drugo desti-nacijo so našli v Nazarjah, kjer investitor po 3 letih dogovorov še ni pridobil uporabnega dovoljenja za začetek gradnje. Glede na pogovore v tem trenutku tudi v Velenju ni možnosti za razvoj institucionalnega 24-urnega varstva. »Naj ob tem povem, da je regijski VDC Saša le izvajalec dejavnosti in nima pristojnosti odločanja, kje bo stala bivalna enota, kdo jo bo gradil. Država je tista, ki financira dejavnost iz proračuna, lokalna skupnost pa bi - po našem mnenju - morala razumeti, da so uporabniki naših storitev njeni občani. Zato ocenjujemo, da je ta enako odgovorna za razvoj dejavnosti kot država.« Darija Lesnjak je še povedala, da njihov projekt bivalne enote predvideva 24-urno institucionalno varstvo za 12 uporabnikov z možnostjo širitve za 24 uporabnikov, kar je standard za take enote. Verjame, da bi v relativno kratkem času lahko zapolnili vse zmogljivosti. V povprečju so taki projekti v Sloveniji ocenjeni na 1,5 milijona evrov, po njihovih izračunih bi ga lahko v Velenju izvedli za polovičen znesek. ■ V petih letih ze tisoč robotskih operacij V celjski bolnišnici edini v Sloveniji opravljajo operacije z asistenco robota - Dražja operacija ni strošek, ampak vložek v zdravje Preverjanje fiktivne prijave bivališč Ni dovolj, da policija ugotovi, ali nekdo na naslovu bivališča biva ali ne, zadoščeno mora biti vsem upravnim postopkom, zato to traja malo dlje Tatjana Podgoršek V Splošni bolnišnici Celje so kot prvi v državi pred 5 leti kupili robotski sistem Da Vinci, zanj odšteli 1,7 milijona evrov in v tem času z njim opravili že več kot 1000 odstranitev raka prostate. Poleg tega so opravili še nekaj posegov na ledvicah, sečevodu in mehurju, od lani dalje z njim izvajajo tudi operativno zdravljenje raka debelega črevesa in danke. Več kot polovica bolnikov še vedno delovno aktivnih Sandi Poteko, predstojnik uro-loškega oddelka in prvi zdravnik v timu za operacije z robotom, je povedal, da si ni nikoli mislil, da bodo po petih letih še vedno edina slovenska bolnišnica, v kateri opravljajo operacije z asistenco robota. Izkušenj in dela imajo dovolj. Prepričan je, da bodo robotsko kirurgijo v bolnišnici tudi v prihodnje uspešno razvijali. Z rezultati robotskih operacij so zadovoljni. Velikih zapletov niso imeli, robot jim med posegi ni odpovedal in ni poškodoval bolnikov ali koga iz operacijske ekipe. Čakalne dobe za robotske operacije ne presegajo treh mesecev. »Robotske operacije so dražje od klasičnih, vendar bi družba tudi na osnovi rezultatov petletnega dela z robotom morala spoznati, da to ni strošek, ampak vložek v zdravje, ki se na koncu povrne. Več kot polovica bolnikov je namreč še vedno delovno aktivnih, živijo kot pred posegom.« Po besedah direktorja bolnišnice Marjana Ferjanca so z odločitvijo o uvedbi robotsko asistirane kirurgije želeli slediti svetovnim trendom in razvojnim prizadevanjem v medicinski tehnologiji. Ocenili so, da je to normalna razvojna pot na nekam področju. »Po kasnejših reakcijah v slovenskem prostoru pa smo videli, da gre za neko revolucionarno spremembo, ki je še danes marsikdo ni prebolel. Vendar smo uspeli.« Tožba zavarovalnice V celjski bolnišnici ne skrivajo dolgoročne želje po razširitvi robotske dejavnosti še v ginekologijo. To je povezano z dodatnim denarjem, ki pa ni na voljo. Že v tem trenutku zdravstvena zavarovalnica ne krije v celoti stroškov operacij ledvic in raka na debelem črevesu, ampak razliko pokri- va sama bolnišnica. Za zdaj tudi ni znan razplet tožbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je vložila skupinsko tožbo proti bolnišnici v višini 152 tisoč evrov. V začetnem obdobju je namreč bolnišnica dobro leto za operacije z robotom zaraču- navala pacientom 1500 evrov doplačila za poseg, saj je omenjeni zavod kril le stroške operacij po klasični metodi. Pacienti so kasneje na zdravstveni zavarovalnici zahtevali povrnitev teh stroškov. ZZZS je bolnišnici za vsako doplačilo zaračunal pogodbeno kazen v višini 1200 evrov. Ker je bolnišnica ni plačala, je zavod za vsak primer vložil tožbo na okrajno sodišče. V vseh 42 primerih, ki so že bili obravnavani, je to tož-beni zahtevek zavrnilo, njihove sodbe je potrdilo tudi višje sodišče. Za preostale primere pa je ZZZS vložil skupno tožbo, ker bo imel tako možnost revizije na Vrhovnem sodišču. Kot so še pojasnili v bolnišnici, je od leta 2013 operacija prosta- te za naše državljane brezplačna, od junija 2013 pa je bolnišnici za robotsko asistirane operacije rakave prostate priznan določen znesek k ceni, namenjen za pokrivanje dodatnih stroškov robotske tehnologije. ■ Milena Krstič - Planinc Velenje, 29. septembra - V začetku leta so na Upravni enoti Velenje zaznali, da je na nekaterih naslovih stanovanjskih hiš in stanovanj na tem območju prijavljenih tudi sto in več ljudi, tujcev. Posumili so, da gre za fiktivne prijave bivališč, povezane s socialnimi transferji, saj nikakor ni možno, da bi v eni stanovanjski enoti - v dvosobnem stanovanju, denimo - lahko bivalo po štirideset ljudi. Povezali so se s Policijsko postajo in Centrom za socialno delo, odločeni, da pridejo dogajanju do dna. Načelnik Fidel Krupic je sredi februarja, ko smo o tem pisali v Našem času, jasno nakazal, kaj bi lahko bilo v ozadju takšnim koncentracijam tujcev na enem naslovu. »Tujec, ki ima pri nas dovoljenje za bivanje, je nekje zaposlen. Po navadi mu tisti, ki ga zaposli, uredi bivališče. Pogodbo o delu ima sklenjeno s slovenskim podjetjem, delovno mesto v Sloveniji, bivališče v Sloveniji, iz slovenskega centra za social- Fidel Krupič: »Za državni proračun smo nekaj že naredili.« no delo dobi za družino, ki naj bi bila v Sloveniji, otroške dodatke, za ženo, če je brezposelna in se ne more preživljati, socialno pomoč ... V resnici pa veliko teh tujcev tukaj sploh ni.« Napovedal je, da bodo na Upravni enoti za tujce, ki so dejansko samo fiktivno prijavljeni, začeli postopek razveljavitve dovoljenja za bivanje, na Centru za socialno delo postopek ukinitve socialne pomoči oziroma otro- škega dodatka, Policijska postaja pa se bo lahko lotila postopkov podajanja kazenskih ovadb. Kako daleč so pri »razčiščevanju« dobre pol leta po tistem, ko so se tega lotili? »Ti postopki so dolgotrajni. Ni dovolj, da policija ugotovi, ali nekdo na naslovu, kjer ima prijavljeno bivališče, biva ali ne, ampak je treba dati stranki po Zakonu o upravnem postopku tudi možnost, da se o tem izjasni, poda izjavo. O tem jo je treba obvestiti, vabilo pa vročiti osebno,« pravi Krupic. Nekaj postopkov so že izpeljali, nekaj »naslovov« že pospravili in najbrž tudi z odločenostjo, da zadevi pridejo do dna, na nekaterih naslovih sprožili, da so se »stanovalci« odjavili sami ali so jih odjavili lastniki takih hiš in stanovanj. Mimogrede - ti so lahko na račun fiktivnih prijav tudi nekaj zaslužili oziroma kar precej. »Ves čas smo v tesni navezi s policisti, dobivamo se in usklajujemo delo. Prav v tem tednu se znova srečamo na operativnem sestanku o tej temi in se bomo dogovorili o prihodnjih aktivnostih.« Že doslej pa so dosegli, da je tega manj. »Določenim niti na misel ne pride, da bi se kaj takega še šli. Red se vzpostavlja, ker pa je to zapleteno področje, ne gre čez noč, ampak bo še trajalo nekaj časa. Računamo, da bi lahko do konca prve polovice naslednjega leta imeli to urejeno.« ■ V celjski bolnišnici so prvo operacijo z robotom opravili maja 2010, v svetu pa maja 2000. Robot Da Vinci deluje zelo zanesljivo. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev Od 1. septembra je za tujce iz tretjih držav uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji. Tujci, ki bodo prišli v Slovenijo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne bodo več potrebovali dveh različnih dovoljenj. Enotno delovno dovoljenje bo združilo in nadomestilo dovoljenje za prebivanje, ki so ga doslej izdajale upravne enote, in delovno dovoljenje, ki so ga izdajali na zavodu za zaposlovanje. Enotno delovno dovoljenje bodo izdajale upravne enote, na zavodu za zaposlovanje pa bodo k dovoljenju izdali soglasje. S tem bo prosilcem za dovoljenje omogočen enostavnejši postopek. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE Rasli skupaj Mladinski sektor z ministrom za javno upravo - Izmenjavali znanje, izkušnje in dobre prakse - Predstavitev na tržnici Kk? Tk! Tina Felicijan Velenje, 2. oktober - Četrti regijski dogodek mladinskega sektorja Slovenije je bil namenjen mladinskim organizacijam in vsem, ki v savinjski statistični regiji delajo z mladimi, da so lahko drug drugemu predstavili dobre prakse mladinskega organiziranja, dela in politike. V prvem delu so se predstavil Mladinski center Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic, samostojni zavod eMCe plac iz Velenja ter lokalna mladinska politika v Mestni občini Velenje, Mladinski center Celje pa je predstavil evropsko točko za mlade Infopentlja ter evropski mladinski projekt. »Tako so lahko tudi ostale občine in mladinske organizacije videle možnosti lokalne mladinske politike,« pravi regijska koordinatorka in predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher. Nato so se udeleženci srečali z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, direktorjem Urada RS za mladino Petrom Debeljakom in podžu-panjo MOV Bredo Kolar ter spregovorili o brezposelnosti mladih in povezovanju z gospodarstvom v savinjski regiji, »kajti brezposelnost mladih je visoka, financiranje mladinskega sektorja in sodelovanje z lokalno samoupravo pa potrebno,« poudarja Kelherjeva in dodaja, da so tako mladi prišli v stik z odločevalci ne le na lokalni, ampak tudi nacionalni ravni. Vlada ustvarja nova delovna mesta Minister je med obiskom ocenil, da je delovanje mladinskega sektorja v mestni občini Velenje zgledno in občini primerno. »Vedno znova sem presenečen nad številnimi primeri dobrih praks, ki jih vidimo na naših regijskih obiskih. Pa vendar, kar iščemo na sistemski ravni, je, da ne bi več govorili o primerih dobrih praks, ampak da bi govorili o splošni praksi. Torej vedno znova iščemo načine, kako iz primerov dobrih praks zgraditi dober sistem. In zato so taka srečanja izjemno koristna.« Na pogovoru s predstavniki mladinskega sektorja je poudaril, da je vlada že ustvarila 16 tisoč novih delovnih mest. »Predvsem krepimo tiste ukrepe, ki pospešujejo mehanizme zaposlovanja mladih. Iščemo nova delovna mesta na novih področjih, poskušamo to državo narediti atraktivno tudi za investitorje in menimo, da je to glavno prizadevanje, ki bo najbolj pomagalo tako mladim kot vsem - več novih kakovostnih zaposlitev.« Vključevanje v oblikovanje politik Vlada pri pripravi dokumentov o mladinskih politikah želi kompetentne sogovornike iz mladinskega sektorja, zato s programi, tudi finančno podporo, želi opolnomočiti in dobiti tudi med mladimi strokovne sogovornike, ki bodo sposobni sodelovati v najzahtevnejših rešitvah. Minister za javno upravo Boris Ko-privnikar pa pravi, da »že to, da sem danes tukaj, dokazuje, da iščemo ta dialog.« Mladim svetuje, naj predlagajo rešitve, ki so realne, izvedljive in dolgoročna investicija, iskati pa morajo ljudi, ki imajo moč in so jim njihove ideje blizu, zato priporoča tudi, naj se mladi ukvarjajo s politiko in preko političnega sodelovanja povečajo svoj vpliv. »To pomeni, da sodelujejo na ravni političnega odločanja - na lokalni ravni preko občinskih svetov, ne nazadnje so lahko tudi strankarsko aktivni. Politika je hudo pomembna zadeva in ima veliko težavo ravno zato, ker smo splošno javnost odmaknili od političnega odločanja in ga prepustili ozkemu krogu.« a ■ Regijska koordinatorka in predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher, minister za javno upravo Boris Koprivnikar in direktor Urada RS za mladino Peter Debeljak so si takole ogledali še predstavitev velenjskih mladinskih organizacij na tržnici KK? TK! Foto: Anže Kovač Na pogovoru so predstavniki mladinskega sektorja opozarjali, da je kljub upoštevanju ministrovih priporočil njihov glas pogosto preslišan. Minister pa odgovarja, da je v takih primerih težava običajno dvojna: »Ali predlog ni uporaben, sogovornik ni kompetenten ali pa ne najde pravega načina ali osebe, kako in komu to povedati. Na obeh straneh je treba iskati rešitev.« Za poplavno varnost so poskrbeli v prostovoljski akciji in očistili brežini Pake in Trebušnice, Sopote še ne Tina Felicijan Preteklo soboto je Mestna občina Velenje že četrtič organizirala čiščenje obvodnih površin Pake in Trebušnice. Udeležilo se ga je 270 prostovoljcev, zaposlenih v občinski upravi in Komunalnem podjetju. Pomagali so člani prostovoljnih gasilskih društev, strank SD, Desus in SMC, pa regijski brigadirji, podjetja Sovič, Sadika, ESO in nekaj kmetov, ki so posodili tudi mehanizacijo. V preteklih akcijah so očistili brežine Pake od Supernove do Šaleka, tokrat pa od gasilskega doma PGD Šalek do avtopralnice Živic, razlaga vodja akcije Bojan Prelovšek. Akcije se je udeležilo celo Komunalno pod- jetje, razen dežurnih služb, saj je potekala na obvezno delovno soboto. »Je neke vrste prostovoljna akcija in je zelo koristna zaradi preteklih poplav. Tako je namen najprej praktičen in deloven, družabni pa še pride,« je sredi dela povedal delovodja poslovne enote energetika Matjaž Imperl. »V preteklih letih se pobrežje reke Pake ni čistilo. Mislim, da je za to dogovorno vodno gospodarstvo, a je vprašanje, kako je s finančnimi sredstvi. Zato se je Mestna občina Velenje odločila, da bo proti morebitnim nevarnostim poplav ukrepala sama in očistila obvodne površine Pake.« Tehnični vodja poslovne enote vodovod kanalizacija Marjan Kotnik pa je dodal, da je kljub dežju ob začetku akcije šlo vse Marjan Kotnik in Matjaž Imperl po načrtih in so uspešno ter brez poškodb očistili območje. m>sCM 8. oktobra 2015 Nevladni sektor potrebuje več podpore Tako pravijo v regijskem Stičišču nevladnih organizacij savinjske regije - Zato so ustanovili sklad in inkubator NVO Velenje, 30. septembra - Velenjski inštitut IPAK je od leta 2009 do 2015 izvajal projekt Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije. V Stičišče je po besedah vodje dr. Stanka Blatnika vključenih več od 400 nevladnih organizacij, med njimi je še vedno največ društev. Stičišče podpira članice s svetovanjem, izobraževanjem, pomaga jim pri iskanju finančnih sredstev in promociji. Poleg tega skrbi za strateški razvoj nevladnih organizacij. Na novinarski konferenci, ki so jo tokrat pripravili v prostorih velenjske gospodarske zbornice, je dr. Stanko Blatnik predstavil delo stičišča v zadnjih dveh letih. »V tem času smo se največ ukvarjali s strateškim razvojem nevladnega sektorja. Pomagali smo nevladnim organizacijam pri pisanju prijav za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev, ob tem pa smo še več delali za krepitev sektorja. Pripravili smo dokumente za ustanovitev regionalnega sklada za razvoj nevladnih organizacij v Savinjski regiji. Sklad bo podpiral ustanovitev in delovanje nevladnih organizacij v regiji. Obiskali smo več kot 20 županov, v večini pa so našo idejo podprli. Iščemo še pravo obliko sklada, ki bo omogočal hitrejši razvoj socialnega podjetništva in da bo med nevladnimi organizacijami več zasebnih zavodov.« Poleg tega so ustanovili inkubator nevladnih organizacij, v katerem organizacije dobijo prostor, infrastrukturno opremo, svetovanje, izobraževanje in pomoč pri iskanju finančnih sredstev, potrebnih za njihovo delovanje. Da bi se tem še bolj približali, so organizirali več posvetov, med drugim posvet »trikotnik znanja«, o večji povezanosti znanosti, izobraževanja in gospodarstva. »Na posvetu smo se dogovorili, da bomo oblikovali fokus skupine za posamezna področja,« doda sogovornik. V sodelovanju z Zvezo društev upokojencev in Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje so že oblikovali skupino seniorjev svetovalcev. Ti bodo svetovali novim in mladim podjetjem na različnih področjih. »S tem bomo pospešili gospodarski razvoj, zaposlovanje in omogočili, da se ohranjata znanje in socialno omrežje starejših, ter povečali kakovost življenja starejših oseb,« je še poudaril dr. Blatnik. a bš »Nekaj ti moram povedat« To je tema Tedna otroka, ki poteka od 5. do 11. oktobra - Več dogodkov v Velenju Velenje, 5. oktobra - Prvi teden v mesecu oktobru je vedno namenjen otrokom. Zveza prijateljev mladine Slovenije je tudi letos izdala poslanico. To je simpatična pesem pesnika in igralca Andreja Rozmana Roze z naslovom »Nekaj ti moram povedat«. Njeno sporočilo je, da vsak otrok potrebuje zaupnika, nekoga, ki mu lahko zaupa in pove vse, kar se mu dogaja. V Velenju in Šoštanju je MZPM Velenje tednu otroka namenila Torkovo peto, tokrat jesensko obarvano. V Muzeju Velenje, kjer namenjajo poseben poudarek kulturni vzgoji in drugim oblikam dela z otroki in mladimi, so pripravili več dogodkov. Vsi se bodo zgodili v okviru projekta Z igro do dediščine, ki ga pripravlja Skupnosti muzejev Slovenije. Otroci imajo v tem tednu prost vstop v vse enote Muzeja Velenje, danes, v soboto in nedeljo pa bodo zanje pripravili tudi brezplačne prireditve in delavnice. Danes ob 17. uri bodo na Velenjskem gradu odprli razstavo z naslovom Iz albuma vojnih spominov - propagandne razglednice z motivi otrok iz obdobja 1. svetovne vojne. Odprtju razstave bo sledila delavnica, v sklopu katere bodo obiskovalci še sami ustvarili propagandne razglednice, a to bodo razglednice, ki bodo nosile sporočilo miru. Z njimi bodo dopolnili muzejsko razstavo ter jih poslali prijateljem, znancem ali znanim in vplivnim ljudem. Poleg tega vabijo na ogled razstave Iztoka Bončine »Otroci sveta«, v sodelovanju z več društvi pa v soboto od 10. ure dalje na Grilovi domačiji v Lipju pri Velenju pripravljajo prireditev Jesen na Grilovi domačiji. Dogodke ob tednu otroka bodo v Muzeju Velenje zaključili v nedeljo, 11. oktobra, ko ob 10. uri vabijo otroke in družine na Velenjski grad na delavnico »Kaj nam sporočajo stari kamni?«. Teden otroka bodo zaznamovali tudi v Galeriji Velenje. Ob 16. uri vabijo na brezplačno otroško delavnico akvarela za otroke od 6 do 10 let. a bš Dr. Stanko Blatnik: »V šestih letih delovanja stičišča NVO smo društvom, zasebnim zavodom in drugim nevladnim organizacijam pomagali na več področjih.« Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 15 8. oktobra 2015 KULTURA 9 Galerija Velenje prenavlja tudi vsebine Množično obiskano odprtje prenovljene velenjske Galerije - Povezava med industrijo in umetnostjo bo še večje Bojana Špegel Velenje, 30. septembra - V sredo zvečer, ko je vrata po devetih mesecih obnove ponovno odprla Galerija Velenje, se je prostor hitro polnil. Pol ure pred začetkom uradnega dogodka so o pomembni pridobitvi spregovorili na novinarski konferenci, na kateri je velenjski župan Bojan Kon-tič poudaril, da prenova stavbe brez prenove vsebine ni dovolj. In da se s prenovo galerije zaključuje nekajletni cikel obnov objektov, namenjenih kulturi. »Verjetno smo to stavbo obnovili zadnji čas, saj se bojim, da bo denarja v prihodnjih letih veliko manj,« je povedal ob tem. Poudaril je, da bodo v občinah v prihodnje težko uresničevali želje, ki jih imajo kulturni zavodi. Župan je bil tudi tisti, ki je uradno odprl prenovljeno stavbo. »Tu se zgodba župana konča, od tu naprej so na potezi tisti, ki so zadolženi za vsebino, ki jo bodo morali znati ponuditi ne le našim občanom in občankam, ampak tudi širše. Želim si, da ta galerija postane bla- govna znamka. Sedaj se naporno delo začenja za tiste, ki skrbijo za program v njej,« je poudaril ob tem. Kot tudi, da bo tudi zato, da bodo kulturne vsebine v velenjskih zavodih takšne, kot si jih mesto zasluži, skušal prepričati mestne svetnike, da vse združijo pod eno streho. Obnova tekla brez zapletov Tudi vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, ki je ves čas bdel nad prenovo objekta, je poudaril, da sama prenova v infrastrukturo ne bi bila dovolj. »Imeli bi le lepšo stavbo v samem centru mesta, kar je premalo. Zato smo ob prenovi načrtovali tudi nadgradnjo vsebine. Prepričan sem, da je Velenje s tem objektom in novimi vsebinami, ki se bodo razvijale skozi čas, dobilo možnosti za še več duše v mestu.« Poudaril je, da so imeli srečo z izvajalci del (glavni je bil VG5, d. o. o.), saj so se ti držali vseh rokov, držale so tudi vse pogodbe. »Niti enega aneksa k pogodbi nismo podpi- Stane Špegel je za odprtje prenovljene galerije komponiral tri avtorska glasbena dela. Z unikatno fotonsko kitaro je glasbene note v živo transformiral v avdio-vizualni perfomance »ReKreativne industrije«. V njem so se analogni in sintetični zvoki prepletali s podobami robotiziranih likovnih kreatorjev in izbranih umetniških del, ki so bila v preteklih 40 letih razstavljena v Galeriji Velenje. Obisk je bil res velik, tak, kot si ga v galeriji želijo tudi v prihodnje. Galerijo je odprl župan Bojan Kontič, prvo razstavo v njej pa predsednik uprave Gorenje Franjo Bobinac. sali, česar sem najbolj vesel. Ponavadi, ko gre za sanacije, lahko pričakujemo, da se zgodi kaj nepričakovanega. Tu se ni, za kar se zahvaljujem projektantu Gregorju Gojeviču in nadzoru, ki ga je opravil Projektivni biro Velenje.« Za novo podobo okolice galerije je poskrbela krajinska arhitektka Saša Piano, notranjost pa na prvi pogled niti ni tako drugačna kot prej. Zagotovo pa stavba pozimi ne bo več mrzla, poleti pa vroča, poleg tega je dobila dvigalo in invalidom prijazen vhod. Vrednost investicije je 1.381.977 evrov. Za izvedbo prenove so prejeli evropska in državna sredstva. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je projekt sofinanciralo v višini skoraj 946 tisoč evrov (od tega je evropskih sredstev dobrih 549 tisoč evrov. Občina je za obnovo stavbe in novo opremo primaknila 436 tisoč evrov. Več pozornosti novim medijem Tega, da bodo s prenovljeno stavbo in novimi tehničnimi zmožnostmi v Galeriji Velenje poslej delo nadgradili tudi vsebinsko, se po besedah direktorice Stanislave Pangeršič dobro zavedajo. Sploh, ker je galerija postala regijska, njen cilj pa je, da postane center kreativnih industrij in hkrati servis vsem umetnikom, ki delujejo na območju 10 občin v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Stičišče kreativnega vrenja Prva razstava v prenovljeni galeriji je res posebna. Poimenovali so jo Vizualna umetnost v Šaleški dolini od 1975 do 2015. Kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček pravi, da je bila ideja odlična. »Želimo si, da galerija postane dom umetnikov iz regije, zato smo razstavo zasnovali s povabilom umetnikom. Odziv je bil velik, svoja dela nam je poslalo kar 53 vizualnih umetnikov. K temu smo dodali še 12 tistih, ki jih ni več med nami, so ji pa v 40-letnem delu galerije dali podstat.« Na razstavi so na ogled dela 65 umetnikov, zvrsti so zelo različne. S postavitvijo pa lepo zadiha z novim prostorom. Razstavo, ki bo na ogled do 5. decembra, je uradno odprl Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ki je poudaril, da mu je to dejanje v veliko čast. »Gorenje je veliko mednarodno slovensko podjetje s sedežem v Velenju, na kar smo ponosni. Zato ni naključje, da je prav v tej galeriji zraslo eno prvih javno--zasebnih partnerstev med MO Velenje in Gorenjem. Upam, da bo ta prostor postal stičišče kreativnega vrenja, ustvarjanja različnih ljudi. Kulturo preprosto potrebujemo, saj se iz nje napajamo,« je poudaril. ■ Psi brezcasja so film za današnji cas V Velenju razprodani dve predpremieri filma, ki je bil posnet v Velenju - Režiser Matej Nahtigal odkrito o svojem prvencu in načrtih za prihodnost Matej Nahtigal se je na odru velenjskega kina še enkrat zahvalil vsem, ki so mu pomagali ustvariti zelo gledljiv film, kije že navdušil filmske kritike. Pa tudi Velenjčane. Bojana Špegel Velenje, 29. septembra - Prejšnji torek je bila dvorana velenjskega kina kar dvakrat razprodana. Na obeh projekcijah filma Psi brezčasja, ki je nastal po knjižnem prvencu Velenjčana Zorana Benčiča, je bila zraven tudi ekipa ustvarjalcev. Oder je bil, ko so jih ob koncu filma povabili nanj, res poln. Razen glavnih igralcev so bili vsi, ki so pomagali ustvariti film, Velenjčani. In lahko rečemo, da je film nastajal tako kot mesto Velenje - udarniško, z veliko entuziazma in energije. Nastal je film, ki sočasno z iskanjem morilca razkriva plasti delovanja družbe. Režiser Matej Nahtigal je bil na odru redkobeseden. Spomnil se je trenutka, ko je na domačem stranišču bral Zoranovo knjigo in ugotovil, da jo je treba »spremeniti« v film. Kako je prišlo do njunega sodelovanja, ste v pogovoru z Zoranom že lahko brali, tokrat pa nam je svojo plat zgodbe razkril še mladi, komaj 28-letni režiser. Najprej pa moje skromno mnenje; film je ze- lo gledljiv, dialogi tečejo, kot da ne gre za slovenski film. Odlični sta kamera in montaža, v filmu je veliko malih trikov, ki zahtevajo, da mu res slediš. Čeprav kraj, kjer se odvija kriminalka, ni določen - tudi v knjigi ne - mi je bilo toplo, ko sem gledala posnetke domačega Velenja, pokopališča, lokalov in stavb v mestu in okolici. Izjemno me je navdušila tudi igralska ekipa, sploh glavni igralec Primož Vrhovec. Matej, ki je v Sarajevu končal študij fotografije, je od vseh umetnosti vedno gojil največjo afini-teto do filma. Ko se je odločil za študij fotografije, je že vedel, da bo posnel ta film. Čeprav je v Sarajevu že imel službo pri uglednem tedniku, se je v Slovenijo vrnil ravno zaradi filma Psi brez-časja. »Knjigo sem prebral kmalu po izidu in na dveh tretjinah sem ugotovil, da je napisana zelo filmsko. Čuti se, da je na avtorja vplival tudi film, sam pa sem takoj videl, kako bi se ta zgodba lahko odvrtela. Ko sva se prvič srečala, sva se pogovarjala ves dan in vso noč. Ugotovila sva, da v najinih glavah gledava isti film in da ga lahko narediva skupaj. Verjela sva, da imava dobro zgodbo, iz katere sva skupaj naredila dober scenarij,« mi dan po velenjski predpremieri pripoveduje Matej. Filma zagotovo ne bi bilo brez številnih posameznikov, ki so pomagali pri uresničitvi ideje. »Ja, dober izraz je, da smo se dela lotili udarniško. Nisem mogel verjeti, da je naenkrat toliko ljudi verjelo v ta projekt. Vanj so vložili več, kot sem kdajkoli pričakoval. To je super. Po moje je to res možno le v Velenju.« Matej pravi, da so zato, ker so se snemanja lotili praktično brez denarja, morali številne scene natlačiti v le 27 snemalnih dni. »Če bi trajalo dlje, bi stalo preveč. Vsak dan smo maksimalno izkoristili. Če bi imel več časa, bi posnel še več.« Prav to, kakšen bi bil film, ki je že navdušil slovenske filmske kritike, če bi zanj imeli več denarja, se je verjetno vprašal marsikdo, ki ga je že videl. Odzivi občinstva so super Igralce za film so poiskali z avdicijo. »Ko smo jo objavili, smo kmalu začeli dobivati mejle zainteresiranih za vloge. Ko je prišel mejl glavnega igralca Primoža Vrhovca, sem že ob pogledu na njegovo »faco« vedel, da je pravi. Upal sem, da me na avdiciji ne bo razočaral. Ni me. Iz teme ga je med najinim dialogom izzval tudi Zoran in na njegovo pro-vokacijo je odlično odreagiral. Sploh se ni zmedel. Oba sva vedela, da je pravi. Film sloni na njegovi igri, v 90-minutnem filmu je 80 minut njegovih.« Matej je prepričan, da je dobro, da je Primož igro študiral v Beogra- du, kot tudi, da je v filmu dokazal, da je eden najboljših igralcev svoje generacije, če ne kar najboljši. Prepričan je tudi, da toliko dobrih sodelavcev, kot jih je dobil v domačem mestu, ne bi našel nikjer drugje. Posebej izpostavi Urško Mazej, ki je skrbela za scenografijo. »Bila je vrhunska, pokazala je več, kot je kdorkoli pričakoval. Zelo zadovoljen sem tudi z glasbo, ki je res pomembna v tem filmu. Ne le zaradi filma samega, tudi zato, ker je bil zraven Zoran. Tudi njegova pričakovanja so bila velika. Mislim, da se je mladi Primož Ben-ko zelo izkazal; z Zoranom sta v številnih neprespanih nočeh naredila unikatno zmes rock'n'rola in atmosferske glasbe.« Matej pravi, da je z začetkom montaže filma začel režirati na novo. »Bilo je hkrati naporno in noro kreativno. Z Zoranom sva zelo pilila montažo, vsak trenutek v filmu je tam zato, ker tam mora biti. Zadnji tedni so bili peklenski, spal sem le po uro in pol na dan.« Ko je bil film končan, je bil čas, da ga pokažejo občinstvu. »Ko se je film odvrtel na festivalu v Portorožu, sem šel domov spat. Bilo mi je čisto vseeno, kako bo sprejet, saj nas nihče iz slovenskega filmskega sveta ni podprl, kvečjemu so nam hoteli škodovati. Vesel pa sem bil, da so bili odzivi publike super. Nagrada filmskih kritikov je bila zame veliko presenečenje,« prizna Matej. Na velenjski predpremieri se je počutil podobno kot v Portorožu. »Vesel sem bil, ko sem videl, da so Velenjčani dojeli, za kako velik projekt je šlo.« Mnogi so mu priznali, da so ponosni, ker je film »naš«, velenjski. Sedaj si ustvarjalci želijo, da bi Psi brezčasja »lajali« še na kakšnem mednarodnem filmskem festivalu, zato film še ne bo v redni distribuciji po kinematografih. Žal so veliko letošnjih večjih festivalov že zamudili, a nekaj jih bo še. Odločitev bo padla v nekaj dneh, zato dela s tem filmom za ustvarjalce še ni konec. Matej je za konec dodal: »Film je to, kar bom počel tudi v prihodnje. Skupaj z Zoranom že ustvarjava nov scenarij, upam, da bo kmalu končan in da bo kmalu stekla nova zgodba.« Morda bo tokrat celo dobila podporo slovenskega filmskega sklada. Če ne, se bodo fantje že znašli. Da znajo in zmorejo, so že dokazali. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 8. oktobra 2015 Med črkami in barvami Velenje, 1. oktobra - V beli garderobi Muzeja Premogovništva Velenje je od četrtka dalje na ogled razstava Snovalci podob. Gre za razstavo treh šaleških avtorjev, Zlatka Kraljica, Andrej Krevzla in Stojana Špe-gla. Podnaslov Pesniško popotovanje med črkami in barvami zaokrožuje zasnova razstave, v kateri se avtorji predstavljajo v obeh svojih polih, likovnem in literarnem. Likovni kritik Matija Plevnik je o projektu med drugim zapisal: »Kljub skupnemu nastopu ustvarjalcev je projekt izrecno heterogeno naravnan - troje popolnoma drugačnih likovnih in literarnih pristopov ter programskih izhodišč. Poudariti velja, da gre za izoblikovane in življenjsko preizkušene avtorje, ki v svojem ustvarjalnem kredu vsak po svoje suvereno predstavljajo svoja dva avtorska pola. Vsa razstavljena likovna dela (in tudi literarna) so plod avtorjevih najnovejših produkcij, nastalih letos. Platna dopolnjujejo literarna dela, natisnjena in obešena poleg slik. Kraljic in Špegel sta se iz- razila v poeziji, Krevzel v prozi. Vsi trije avtorji so člani Društva šaleških likovnikov in Literarnega društva Hotenja, nosilcev projekta, ki so ga poleg sklada za kulturne dejavnosti podprli na Mestni občini Velenje. Dela je zbrala in uredila Tatjana Vidmar iz zveze kulturnih društev Velenje, ki je tudi uredila katalog. Na odprtju je sodelovala vo-kalno-instrumentalna zasedba Blažev žegen, nekaj besed o pomenu avtorjev in projekta za šaleški prostor je povedala Miloj-ka B. Komprej, ki je tudi odprla razstavo. a MBK, foto Dejan Tonkli ALTIERHATOR »Plesne« zgodbe neke hiše V ciklu pogovorov ob 55-letnici Doma kulture gostji mama in hči Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker -Številne generacije Šalečanov seznanili s sodobnim plesom Velenje, 2. oktobra - V petek sta v ciklu pogovorov Zgodbe neke hiše svoje zgodbe pripovedovali mati in hči Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker. Obe sta v Šaleški dolini številne rodove navdušili in spodbujali za sodobni ples. V nizu fotografij so obiskovalci večera lahko spoznali plesno pot obeh pripovedovalk. Zanimivo je, da je družina Mavec z velenjskim domom kulture, ki bo konec novembra star 55 let, povezana že več kot 45 let. Ninin dedek Maks Mavec je Nini (desno) je bil ples položen v zibelko, saj je prve korake naredila pri mami Dragici, s katero še vedno sodelujeta. (foto: Ksenija Mikor) bil računovodja v glasbeni šoli, ko je ta še imela prostore se v tej stavbi, bil pa je tudi znan gleda-liščnik. Dragica Mavec je začela plesati v domačem Zagorju, njena prva dobra vila je bila Meri Jarc. Na vzgojiteljsko šolo se je vpisala zato, ker so edino na njej poučevali izrazni ples. Njena mentorica je bila Marta Pavlin Brina, znana Kajuhova soborka v 14. diviziji. V času študija v Ljubljani je sodelovala pri nekaterih predstavah v Mestnem in Mladinskem gledališču. Vso delovno dobo je poučevala sodobni ples v velenjski glasbeni šoli. Zanimivi so bili njeni spomini na vsakoletno sodelovanje v sprevodu dedka Mraza in številne nastope tako na odru kot zunaj, na ulici. Nina je svojo plesno pot začela pri mami. Še preden je shodila, je z njo že hodila na plesne vaje, ker zanjo doma niso imeli varstva. Po srednji računalniški šoli je najprej vpisala novinarstvo na FDV, a je ugotovila, da to ni zanjo. Odločila se je za študij plesa v tujini. Leta 1992 je diplomirala v belgijskem Bruggu, potem se je malo potepala po svetu in tako v večjih ansamblih nabirala plesno znanje. Ko se je vrnila domov, je ustanovila Plesni studio N, na njeno pobudo je začel delovati tudi Plesni teater Velenje, ki živi že 20 let. Veliko je nastopala kot plesalka, tudi v večjih slovenskih produkcijah. Kot koreografi-nja je na oder postavila številne plesne predstave, svoje plesno znanje pa je prenesla na veliko generacij. To še vedno počne, s kopico idej in energije. a Ludvik Jerčič: »Muto in Gornji Grad povezujeta cerkvi - rotunda in katedrala«. »Kovačija« v Gornjem Gradu Kulturno društvo Gornji Grad je 25. septembra v galeriji Štekl odprlo razstavo Kovačija. Bogato zbirko kovaških izdelkov je postavil na ogled Ludvik Jerčič z Mute. Rojen je leta 1938 na Muti v delavski družini kot drugi od šestero otrok. Oče je bil kovač, mati gospodinja. V Tovarni Muta se je izučil kovinarskega poklica in si pridobil bogate izkušnje posebej v ključavničarstvu, kovaštvu in livarstvu. Ob delu je končal tehniško fakulteto in diplomiral še iz ekonomije. Delovne izkušnje je pridobival tudi na Japonskem in v Nigeriji. Oblikovanje kovin, posebej prostoročno kovanje, ga je vseskozi privlačevalo, zato so »Najbrž največje priznanje umetniška dela, ki jih občinstvo sprejme za svoje. Vsa družina je ponosna na njegova dela, ki krasijo občino Muta na različnih lokacijah«, je poudarila vodja galerije Štekl Nika Kolenc, predsednica KD Gornji Grad Tanja Be-zovšek pa je izrazila zadovoljstvo ob tako uspešno pripravljeni razstavi. Pripravili so tudi krajši glasbeni nastop in projekcijo filma o avtorjevih delih. a Hinko Jerčič Prizidek bo večji od sedanjega objekta Šoštanj - Glasbeno šolo v Šoštanju obiskuje več kot 200 učencev, pihalni orkester Zarja ima sto članov, Mešani pevski zbor Svoboda svojih prostorov sploh nima. Zato so se v Šoštanju odločili, da prostorsko stisko rešijo z razširitvijo sedanje glasbene šole. Letos želijo pridobiti projektno dokumentacijo, v prvi polovici prihodnjega leta gradbeno dovoljenje, proti koncu leta pa bi začeli dozidavo obstoječega objekta. V »dodanem« objektu bo trinajst učilnic za individualni pouk, dve skupinski učilnici in manjša dvorana za interne nastope glasbene šole, velika god-bena dvorana in pevska soba. a mkp Antologija -Hotenja 25 Matjaž Šalej Nekako tiho, prehitro je šel mimo nas izid in predstavitev Hotenj 25 - Šaleškega literarnega Almanaha. V poplavi dogodkov s priokusom pomembnosti v norem septembru so Hotenja izšla skromno, skoraj neopazno, doživela predstavitev v okviru Liri-konfesta in zabeležila še kakšen odmev, bolj obroben kot ne. Pa vendar so tokratna Hotenja prelomna. Pomembna zagotovo iz dveh vidikov. Manj pomembnejši je, da praznuje nekakšen jubilej. 35 let izdajanja te publikacije in 25. številka sicer nista mačji kašelj. Toda bistveno pomembnejši je koncept tokratne številke. Hotenja 25 so svojevrstna antologija dosedanjih literarnih zvezkov. Začela so se kot nekakšna književna revija in se preobrazila v književni almanah istoimenskega Šaleškega literarnega društva - Hotenja. Čeprav so bila »postavljena« z domačo ustvarjalno pobudo, so bila vedno odprta navzven. V njej so objavljali literati iz vse Slovenije in tudi kakšen zunaj nje se je našel, v prevodu (ali brez). Objavljala so literaturo avtorjev drugih, pri nas živečih narodnosti in le kako bi bilo v Velenju drugače, mnogi med njimi so aktivni še danes. Zgodi se, da kašno leto Hotenja niso letna publikacija, ampak to je bolj izjemno. Hotenja so tudi prva tovrstna regionalna literarna periodika v Sloveniji, kar jim daje svojevrstno težo. Še pomembneje pa je, da ves čas svojega delovanja izkazujejo tudi kvaliteto pesniškega, proznega, dramskega, prevajalskega in še kakšnega ustvarjanja pri nas. Tokratna Hotenja so antološka. Dobesedno in ne samo pregovorno. Literatu, publicistu in hotenjevcu Zoranu Pevcu, ki mu je literatura kot bibliotekarju delo in hkrati osebna ustvarjalna nuja, je bilo zaupano, da s svojim pogledom, ki je hkrati pogled od zunaj, ter kot dolgoletnemu hotenjevcu, ki premore pogled od znotraj, za jubilej pripravi svoj antološki izbor dosedanjih izdanj. Prebil se je skozi vse številke, napravil selekcijo in izbral (ter še več opustil) z avtorskim pogledom odmevnejše objavljene literarne stvaritve naših literatov. Petinpetdeset jih je izbral. Hotenja 25 so morda res izpustila kakšno ime, tudi domače, a so vsa imena in njihova dela pretehtano izbrana. Izkazujejo kvaliteto in hkrati pripadnost literarnemu krogu. Prevladuje, kot je to v navadi pri tovrstni literarni publicistiki, seveda poezija. Izbor je opravljen in izbran skrbno, avtorji so zastopani dovolj enakovredno. Seveda je vsako antološko delo na trenutke tudi lahko subjektivno, a ravno v tem je čar antologij. S tem dobimo izčiščen, na trenutke zelo oster vpogled v domače literarno dogajanje. In v tem je glavni čar tokratnih Hotenj. Za bralca, ki se prvič srečuje z našimi literarnimi snovalci, je izjemen in kvaliteten vpogled in hkrati prerez domačega literarnega ustvarjanja. Tistega, ki je zavezano kakovosti in ima željo po literarni kritiki, selekciji in ki bralcu pričara 35 let poezije in proze v našem prostoru. Kar pa je najpomembneje in ne nazadnje bistveno pri vsakem prebiranju resne literature, pa je dejstvo, da Hotenja 25 še kako lahko takoj posvojimo, jih vzamemo zase v vsej svoji širini in hkrati ozkosti. To lahko storimo kljub pestrosti žanrov, stilske raznorodnosti le-teh navznotraj, logičnega in samoumevnega kvalitativnega nihanja (kljub skrbnemu izboru) in še česa. Vsebujejo enostavno tisto kvaliteto pisanega, ki je posamezne dosedanje številke niso premogle. Zaokrožujejo literarni prerez avtorjev, ki jih lahko dnevno srečujemo, morda celo na domačih ulicah. In ne nazadnje zato, ker kot vsaka dobra literatura ustvarjajo most, ki je nekakšna trdna, a ozka brv, ki intimno v samosti povezuje bralca in pisca. Trdnost te vezi je z drugo besedo hotenjski, estetski in spoznavni motiv (vzgib) zaradi katerega vsi posegamo po leposlovju in besedah, zapisanih tako ali drugače. Besedah, ki nam razveseljujejo izbrane trenutke ali kar vsakdanjik - predvsem zase, a včasih tudi za druge. »Antološka« Hotenja so v svojem literarnem namenu in literarnem spoznanju prelomna bolj, kot se nam zdi, in zavezujejo v prihodnje k še večji kakovosti (za)pisanega. a Pijini urbani vzorci Velenje, 8. oktobra - Od odprtja male dvorane doma kulture je preddverje krasila razstava Roberta Klančnika. Nocoj ob 19. uri, bodo v njem odprli novo razstavo, ki jo je ustvarila Velenjčanka Pia Rihtarič. Akademska oblikovalka jo je naslovila Urbani vzorci. a bš Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 11 8. oktobra 2015 »"WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Zdravniški nasveti Že več kot dve desetletji so sestavni del četrtkovih popoldanskih srečanj s poslušalci Radia Velenje zdravniški nasveti. Rubrika je na sporedu ob 17. uri. V njej poskušamo s pomočjo sogovornikov, strokovnjakov čim bolj razumljivo redstaviti bolezni, za katere je dovolj le »domača lekarna« ali pa je nujna pot k osebnemu zdravniku oziroma v specialistične zdravstvene ustanove. Hkrati želimo opo- zoriti na pomen skrbi za svoje zdravje ter kako ukrepati, da bi bilo takšnih in drugačnih nevšečnosti z njim čim manj. Če je le mogoče, gostimo naše goste v studiu radia. Našemu povabilu so se prijazno odzvali prav vsi, na katere smo se obrnili: javni zavod Zdravstveni dom Velenje, Bolnišnica Topol-šica in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in Celje ter nekateri zasebniki. V minulih odda- GLASBENE novice ' wV Ufff i I Ave odhajajo v Južno Ameriko Velenjska skupina Ave se deset let po uspešni turneji po Avstraliji odpravlja na veliko turnejo po Južni Ameriki. Na gostovanje so se nameravali odpraviti v isti zasedbi kot pred desetimi leti (skupina Ave, Helena Blagne, ki pa je tik pred zdajci zaradi bolezni turnejo odpovedala, harmonikar Robert Goter in humorist Vinko Šimek). V sklopu turneje, ki bo potekala do 3. novembra, bodo obiskali Argentino, Urugvaj, Brazilijo, Čile in Paragvaj. Program turneje je sestavljen iz 11 večjih nastopov oz. koncertov, obeta pa se tudi vrsta manjših nastopov v okviru druženja s Slovenci v Južni Ameriki. Prvi koncert bodo imeli v predelu Buenos Airesa San Justo. V sklopu turneje bodo ob več koncertih v argentinski prestolnici nastopili še v Montevideu, Sao Paulu, Men-dozi, mestu Bariloche in Parani. Turnejo so poimenovali Hvala ti, Argentina, tak pa je tudi naslov njihove nove skladbe, ki ima tudi špansko različico. Isti naslov bo imel tudi album, ki bo izšel te dni. Andrej Šifrer posnel duet s Tino Marinšek Prekaljeni kantavtor Andrej Ši-frer in nekdanja pevka skupine Tabu Tina Marinšek sta posnela novo skladbo. Očitno je bilo sodelovanje s Tabuji leta 2012, ko so posneli Šifrerjevo skladbo Romanje, dobro in uspešno, tako da sta se oba glasbenika hitro dogovorila za še en skupen projekt. Posnela sta skladbo Taki ljudje, v kateri blesti Tinin glas povsem neobičajno. Je nežen, ko je treba, in grob, ko pesem to od nje zahteva. Pri nastanku pesmi, ki jo je seveda napisal Andrej Šifrer, so sodelovala imenitna glasbena imena: Jani Hace, Robi Pikl, Andraž Mazi in Davor Klarič, za produkcijo pa je bil odgovoren Žare Pak. Skladbo bosta Andrej in Tina prvič v živo predstavila na koncertu Andrej Šifrer in prijatelji - Srce in razum, ki bo 5. novembra v ljubljanskem Canka-revem domu. Poleg Andreja Ši-frerja bodo tam še Tina Marin-šek, Klemen Bunderla, Modrijani, Miha Šalehar in Ajda Ivšek. Zaklonišče prepeva predstavlja novo skladbo Zaklonišče prepeva predstavlja novo skladbo Još uvek pomislim na tebe, peti single s plošče Samo da prode demokratija. S to ploščo, na kateri prevladujejo ja ste lahko že spoznali delovanje nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Velenje, se seznanili, za katere bolezni zdravijo v Bolnišnici Topolši-ca, kakšna je bolezen kosti -osteoporoza, kdaj govorimo o revmatoloških obolenjih in kako jih lahko zdravimo. Gostili smo tudi predsednika velenjskega društva zeliščarjev, ki trdi, da za vsako bolezen »rošca rase«. Danes (v četrtek) bo gostja v studiu Radia Velenje Iwona Ewa Kosi, specialistka nevro-logije, spregovorila pa bo o težavah možganske kapi. Oddaja bo potekala v živo, zato vabljeni k sodelovanju. ■ tp ljubezenske skladbe, so se no-vogoriški rokerji v marsikaterih očeh predstavili drugače. Če so v začetku tega tisočletja s skladbami, kot je Mico Muriqui ide u Holywood, pravilno napovedovali razkroj ameriških idealov, s Hasanom iz azila pa opozarjali na danes znova opazen zaničujoč odnos družbe do beguncev, se zdi, da jih zdaj preveva nostalgija. Neizbežna nostalgija v času, ki ga zaznamujejo plehke popevke, razvrednotenje poetičnosti in splošna puhlost vsakdana. Zaklonišče prepeva so za skladbo Još uvek pomislim na tebe posneli tudi videospot, ki ga je re-žiral Hieronim Vilar. Nina Pušlar praznovala desetletnico delovanja Nina Pušlar je 10-letnico glasbene kariere praznovala s koncertom v Križankah. Ob okroglem jubileju je izdala tudi novi album, že peti po vrsti, ki ga je poimenovala Malo drugače. Na njem je zbranih dvanajst Nininih pesmi, ki so dobile novo preobleko in nove aranžmaje pod taktirko irskega producenta Philipa Beagleyja. Na plošči je tudi čisto nov duet. Na koncertu v Križankah je Dolenjka obiskovalce popeljala skozi 10-letno obdobje svoje glasbene kariere, ki se je začela leta 2005, ko je kot 16-letnica zmagala v oddaji Bitka talentov. Dogodek so popestrili številni gostje, ki so v minulem desetletju tako ali drugače sodelovali z Nino. Med njimi so bili avtor in pro-ducent Martin Štibernik, godalni kvartet Arcus, član tria Eroika Matjaž Robavs, raper Zlatko in drugi. Big Foot Mama razgibala Stožice Big Foot Mama je na krilih občinstva minuli petek v polnih ljubljanskih Stožicah uprizorila koncert, kakršen se lahko zgodi le enkrat na 25 let. Če se ozremo po 25 letih njihovega delovanja, so bile Stožice logična izbira po razprodanih Križankah in Hali Tivoli. V glavni vlogi so bili to- krat obiskovalci. Bilo jih je kar osem tisoč. Na nogah so bili od začetka do konca nepozabnega koncerta in pri vsaki pesmi so sodelovali, kot da je zadnja, pri tem pa niso prav nič prizanašali svojim glasilkam. Večer so popestrili skrbno izbrani gostje, ki so se skupini pridružili na odru: Irena Preda, Peter Lovšin z Vitezi obložene mize, Neisha, Gušti, Davor Klarič, Matej Mršnik, Sla-viša Stojanovic, Martin Janežič -Buco, Tomi Meglič, Mi2, Fantje s Praprotna ... in drugi. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JAN PLESTENJAK -Stara dobra 2. 6 PACK ČUKUR - Prave tipke 3. LOS VENTILOS -Punca V začetku septembra je Jan Plestenjak napovedal izid svojega novega, že trinajstega studijskega albuma, ki mu je dal naslov Dvigni krila. Ena od skladb na njem bo tudi aktualna Stara dobra, za katero je že posnet tudi videospot z Nadiyo Bychko-vo v glavni vlogi. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Gadi - Vzemi si trenutek zame 2. Veseli Dolenjci - Neskončni večeri 3. Mladika - Punčka za igrice 4. Ansambel Jug - Princ na belem konju 5. Štirje kovači - Konje smo kovali 6. Trio Šubic - Objemi me 7. Vasovalci - Spomini 8. Podkrajski fantje - Zemlja moja, mati moja 9. Robert Goter - Na špici 10. Skupina Špica - Imela sva sanje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ANJA RUPEL Anja Rupel po dolgem času predstavlja novo skladbo Najljubša napaka. Gre za disko-funk skladbo, ki jo je napisal uigrani tandem Anja Rupel (besedilo) in Aleš Klinar (glasba). Anja pripravlja tudi album največjih hitov, ki bo vseboval tako njene uspešne solistične skladbe kot tudi nekaj skladb skupine Videosex, v kateri je nekoč delovala. PARNI VALJAK Približuje se nastop legendarne skupine Parni valjak v velenjski Rdeči dvorani. Po uspešnem koncertu v polnih ljubljanskih Križankah zagrebška zasedba nadaljuje praznovanje 40-letnice svojega delovanja z nastopi po Sloveniji. Po dolgih letih bodo ponovno nastopili tudi v Velenju, in sicer v soboto, 16. oktobra. MARAAYA Duet Maraaya predstavlja novo pesem Living again, ki sledi uspešnici Here for you, s katero je Slovenijo predstavljal na letošnjem Evrosongu. Pesem bo izšla tudi v Italiji, kjer je njen izid že potrjen za prvo polovico oktobra, že v nedeljo zvečer pa bo duo na svoji Facebook strani predstavil tudi videospot. MINI EMA 2015 Po dveh predizborih, na katerih sta slavili Alenka Vozlič - Leni in Lina Kuduzovic, se je v zadnji oddaji Vikend paket zgodil še finalni izbor Mini EMA 2015. Gledalci in gledalke so s telefonskim glasovanjem odločili, da na letošnje tekmovanje za Pesem Evrovizije za otroke odpotuje 12-letna Lina Kuduzovic. SPEV Ansambel Spev bo tudi letos pripravil koncert Po Slakovi poti 2015. Koncert bo 20. novembra v velenjski Rdeči dvorani, na njem pa bodo poleg Speva nastopili še Modrijani, Navihanke, Veseli svatje, Gadi, Novi spomini, Nemir, Unikat, Poskočni muzikatnje, Smeh in Franci Podbrežnik Solčavski. JTJtJLTiLJÛTJ/JîJJJ ^ imlin Naš čas, 1. 10. 2015, barve: CM K, stran 12 12 ^^ Reharjeva, oče Toni in hči Tjaša. Oče za medije pokriva šoštanjsko dogajanje in šport, vodi prireditve in komentira tekme. Hči je kot predstavnica za stike z javnostjo Občine Šoštanj zadolžena, da javnost pozna dogajanje v njej in skrbi za podobo in ugled lokalne skupnosti v javnosti. Tako se večkrat na kakšnih dogodkih srečata. Če na njih oče potrebuje še kak podatek, ga dobi iz prve roke, pa še v družini vse ostane. Tudi kakšna napaka, ki se lahko prikrade v tekst. Na tej sliki je že videti tako. Ni pa rečeno, da je res tako. Kustosinja prve razstave v prenovljeni velenjski galeriji Milena Koren Božiček je bila presrečna, ker so le dan pred otvoritvijo prejeli avtoportret slikarke Majde Kurnik, ki je bila rojena v Škalah, večino življenja pa preživela v Beogradu. Sliko so spustili iz zgornje etaže, ko je bila na tleh, pa so mnogi ugotavljali, da sta si kustosinja, ki o Kurnikovi ve zelo veliko, saj je že leta 1999pripravila njeno spominsko razstavo, in slikarka kar malo podobni. Se tako zdi tudi vam? a a Matic Mežnar (predsednik Krajevne sku-^^ pnosti Skorno Florjan), Simon Koren (predsednik Mladinskega društva Topolšica) in Janja Burkelc (Krajevna skupnost Šoštanj) so takoj po končanem občinskem praznovanju v Šoštanju staknili glave in začeli planirati družabne dogodke. Janja jim je prišepnila: »Župan komaj čaka, da dobi nove prošnje za donacije.« V Šoštanju bo torej še veselo. ZANIMIVOSTI Most za junake Minuli teden so na Kitajskem odprli več kot 300 metrov dolg stekleni most, ki visi na višini 180 metrov. Izkustva prvih so konkretna: tudi najpogumnejši so se s težavo prebili do konca. Kot so povedali, je namreč pogled v globino strašljiv, zato pre' izkušnje ne priporočajo tistim, ki imajo težave s srcem. Most, ki ■ je postavljen v velikem kanjonu Zhangjiaje, si torej upravičeno zasluži ime Most za junake, ki so mu ga izbrali. A čeprav most skorajda vsakemu adrenalinske- ■ mu navdušencu dodobra pospeši srčni utrip, njegovi stvaritelji pravijo, da je popolnoma varen. Vsaka od steklenih plošč, iz katerih je sestavljen, je namreč debela 24 milimetrov in je kar 25-krat močnejša od navadnega stekla. »Ne bo se premikal, tudi če ska-čete po njem,« je dejal eden od delavcev. Ločuje se, ker je mož prenizek V Savdski Arabiji je doma nekaj več kot 20 let stara ženska, ki se je v začetku letošnjega poletja poročila in sedem mesecev živi kot poročena žena. Minuli mesec pa je vložila prošnjo za ločitev, in sicer zato, ker ne more več prenašati posmeha družbe, ker je višja od svojega moža. Vodja svetovalnega urada v Al Khatifu šejk Mohamed Al Džirani je dejal, da je to najbolj nenavaden primer, s katerim se je ukvarjal v svoji karieri. Nič presenetljivega torej ni, da omenjeno damo nekateri ob- sojajo, češ da je vsega kriva ona, ker se je z njim sploh poročila, drugi pa jo zagovarjajo, saj da je ločitev edina prava rešitev, ker se težave z višino človeka ne da rešiti s potrpežljivostjo. Brki in brade na ogled Vasico v bližini Salzburga so nedavno preplavili bradači in brka-či z vseh koncev sveta, ki so na ogled postavili svoje okrasje na obrazu. Svetovnega prvenstva se je udeležilo več kot 350 moških iz 20 držav, strokovna komisija pa je delila nagrade za najbolj nenavadne, najbolj izvirne ter najdaljše brade oz. brke. Pet lovorik, med drugim za naravne brke in najbolj modno brado, so pobrali Nemci, gostitelji Avstrijci so zmagali v štirih kategorijah, Madžar je ubranil naslov iz leta 2013 v kategoriji »brki po madžarsko«, Britanec je zmagal z brki po vzoru slikarja Salvadorja Dalija, Francoz pa v kategoriji »delna brada v imperialističnem slogu«. Najuspešnejši so bili Američani, ki so zmagali v šestih od skupno 18 kategorij. Kdor ima denar, lahko ima ljubljenčka za vedno Za vse tiste, ki se težko poslavljajo od živalskih prijateljev, je južnokorejski inštitut Sooam Biotech našel rešitev: za 90 tisoč evrov vam namreč ustvarijo popolnega klona vašega ljubljenčka. V svojem oglasu so zapisali, da vsem žalujočim zaradi smrti štirinožnega prijatelja ponujajo »izdelavo« njegovega popolnega genetskega klona ter da za ponovno rojstvo psa potrebujejo le dve stvari: njegovo tkivo (zaradi celic, ki vsebujejo DNK) in približno sto tisoč ameriških dolarjev (slabih 90 tisoč evrov). Na spletni strani inštituta je uspešnost procesa dokumentirana z nekaj deset primeri psov, ki so kljub temu, da so kloni, zdravi in praktično neločljivo podobni psom, ki so nastali po naravni poti. Vse, ki se nameravajo odločiti za obuditev poginulega ljubljenčka, pa opozarjajo, da kloniran pes sicer podeduje 100 odstotkov genov, ne pa tudi osebnosti svojega predhodnika. Pametni telefoni in preveč dela povečujejo stres Nobelov nagrajenec za medicino Thomas Südhof je opozoril na dva vsakodnevna spremljevalca, ki v največji meri povečujeta stopnjo stresa pri človeku: pametni telefon in preveč dela. »Ne preseneča me, da tako veliko ljudi trpi zaradi izgorelosti, ko pogledam, kako ljudje dandanes živijo,« je povedal 59-letni bioke-mik in pojasnil, da so po njegovem v veliki meri za stanje krivi pametni telefoni. »Nikoli več nismo nedosegljivi, nikoli nismo iz službe. Preko elektronske pošte smo praktično vsako minuto v stiku s svojim delom. Na dolgi rok to ne more biti dobro,« je še poudaril in dodal, da lahko takšen način dela vodi do kroničnega stresa, ki spremeni možgane in ljudi. In rešitev? Südhof pravi, da je ne pozna, svetuje pa načrtne odklope oz. premore od pametne tehnologije. 8. oktobra 2015 frkanje » Levo & desno « Manj dela V bolnišnicah imajo letos manj dela. Gobe ne rastejo najbolje. Dilema Nekateri Šoštanjčani so v dilemi. Ali je bolje, da občinski praznik slavijo v spomin na (nekdanje) Celjane, ki so jim podelili trške pravice, ali v spomin na čas, ko so prišli izpod Velenjčanov. Odgovor je lahko enostaven: prvo je trajno. Slabo in dobro Slaba banka dobro potrjuje - tudi v slabem dobro se plačuje! To se sicer rima, nikakor pa ne štima. Standard in Pristop V Velenju so dobili Standard, v Šoštanju dobivajo danes Pristop. V obeh primerih gre za podjetniška centra. In oboji zagotavljajo, da so zadeli v polno. Na konju? Naša sicer znamenita Lipica je dober dokaz, da tudi tisti, ki so na konju, niso vedno na konju. Dobro vedeti? Ob vseh različnih dnevih smo »proslavili« tudi svetovni dan pravice vedeti. Včasih bi bilo kar dobro, če česa ne bi vedeli. Brez kilometrine Ob akcijah »kupuj slovensko« se v različnih manjših okoljih vse bolj naglašajo akcije »kupuj lokalno«. Kupci pa se morajo žal vse pogosteje odločati za akcije »kupuj cenejše«. Hotel in koča Kot kaže, bomo dobili še posebno savinjsko-ša-leško navezo. Na visoki ravni. Med smučarskima centroma Golte in Celjska koča. Ob muhastih zima in drugih težavah je pač vsak poskus rešitve dober. Velja za obe strani. Praznik luči V Šoštanju so pripravili praznik luči. V opomin za nazaj. Morda tudi za naprej. Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 13 8. oktobra 2015 uaStjAS reportaža 13 Čeprav ima s čim, se ne hvali rada Katarina Čas postala Pikina ambasadorka - Iskreno in šaljivo o sebi in svoji karieri -Prvih osem mesecev življenja preživela v Velenju Velenje, 22. septembra - Pikin festival ima vsako leto častno pokroviteljico, ki v času festivala uradno postane Pikina ambasadorka. Letos je to igralka in televizijska voditeljica Katarina Čas, ki ji je kot prvi Slovenki uspelo priti na velika hollywoodska platna, velike sledi pa s svojim delom riše tudi doma. O svoji karieri je po obisku Pikinega prizorišča ob Velenjskem jezeru v torek zvečer spregovorila na posebnem večeru v mali dvorani doma kulture. Bila je iskrena in zabavna sogovornica. Sploh, ker sicer rada čuva svojo zasebnost in »ima težave s hvalisanjem«. Pravi, da jo je sram, celo fotografijo z Al Pacinom, ki je nastala na rdeči preprogi ob premieri filma Danny Collins, v katerem igra njegovo zaročenko Sofie, je s težavo objavila na Instagramu. Ob tem je zanimivo, da njeno filmsko življenje zanima mnoge; slovenski uporabniki iskalnika Google.si so lani pogosteje kot njeno ime iskali le še imeni Luke Meseca in Violete Bulc. Katarina Čas v intervjujih ne skriva, da ima Štajerske korenine, verjetno pa marsikdo ne ve, da so te čisto velenjske. Tako oče kot mama sta Velenjča-na. Katarina je prvih osem mesecev ži- vljenja preživela v Velenju, kjer ima še vedno babico in kar nekaj tet in stricev, zato se vrača, kolikor ji dopušča čas. Tega pa nima veliko, saj je izjemno aktivna tako na gledaliških odrih kot v filmskem svetu, vodi pa tudi glasbeno oddajo Aritmija in številne prireditve. V zadnjih treh letih je njena filmska kariera naravnost sanjska, kar v veliki meri pripisuje sreči in svoji sproščenosti v stiku s tujimi filmarji. Pred kamere je prvič stopila pri 12 letih, ko je posnela reklamo za Cockto, leto kasneje je že igrala v mladinskem filmu Peklenski načrt. Televizijsko prepoznavna je postala leta 1997 z glasbeno oddajo Atlantis. Zanimivo je, da nikoli ni delala sprejemnih izpitov na Akademiji za film in gledališče, je pa diplomirala iz filma, natančneje iz trženja filmov, a na ekonomski fakulteti. Kasneje ji je bilo žal, da nima igralske izobrazbe, kljub temu pa je igrala v več filmih kot številne šolane igralke. Spregovorila je o snema- Pika Nogavička in njena letošnja ambasadorka Katarina Čas sta postali pravi prijateljici. Pika ji je poleg naziva podarila tudi Ficka, ki si ga je ta vedno želela. nju kratkega filma Kekec tri dni pred poroko Velenjskega režiserja Jake Šuli-goja, ki je dobil tudi vesno za najboljši študentski film, na kar je bila prav ponosna. Prodor v tujino se je začel z avdicijo za Malickovo Drevo življenja (Tree of Life), v katerem vloge ni dobila - bila je sicer edina Evropejka, ki je prišla v drugi krog avdicije in med 10 finalistk - je pa prav zaradi nje dobila vlogo v neodvisnem irskem filmu Policist, ki je bil zelo uspešen. Vlogo je dobila brez agenta, sedaj ga seveda ima. Svetlolaska z modrimi očmi, oblečena le v modre kopalke in polepljena s šopi dolarskih bankovcev - scena iz filma Volk z Wall Streeta, ki ga je režiral sloviti Martin Scorsese, v katerem je v glavni vlogi nastopil nič manj sloviti Leonardo DiCaprio, je marsikomu ostala v dobrem spominu. Povedala je, kako igralki iz majhne Slovenije uspe dobiti vlogo, za katero se je potegovalo več kot 1000 mladenk, film pa je dobil kar 5 nominacij za oskarja. Čeprav je bila njena vloga majhna, filmski kritiki menijo, da je bila ena ključnih. Režiserja je opisala kot izjemno dostopnega in preprostega, kar je po njenem lastnost res velikih ljudi. Na njeno pobudo je celo spremenil njeno vlogo in postala je Švi-carka s slovenskimi koreninami, v filmu pa se zato pojavi celo slovenska zasta- va. Vlogo je dobila na podlagi videopo-snetka, ki ga je posnela kar doma. Sledila je še večja vloga, a v manj slavnem filmu. Marca letos je namreč premiero doživel njen drugi hollywoodski film, komična drama Danny Collins, v katerem zaigra ob Al Pacinu. Prvo avdicijo zanj je opravila preko skypa, na avdiciji v Los Angelesu pa je že slutila, da jo bo dobila. Al Pacino je improviziral in se ni držal scenarija, izziv pa je sprejela samozavestno. Ko sta končala, je režiserju povedal: »Dobra je!« In nekaj dni kasneje je bila vloga uradno njena ... Vloge v tujih filmih se še vrstijo, spomladi je v Beogradu posnela triler The Rift, ki še ni končan, je pa ob snemanju spoznala, da je igralski poklic nevaren, saj si je zlomila nogo ... Da, včasih se tudi njej zdi, da sanja. Prizemljena ostaja zato, ker je taka že po naravi, veliko pa ji pomeni tudi njen zlati prinašalec, ki jo vedno pomiri. Po tem, ko je Katarina s pomočjo Pike Nogavičke in Draga Martinška iz MO Velenje že postala Pikina ambasadorka, je obljubila, da bo širila glas o festivalu, ki ga je obiskala prvič. Vesela je bila, ker je končno dobila svojega Ficka, sploh, ker je knjiga o Piki bila in je ena njenih najljubših knjig. »S Piko sva postali prijateljici, zato se zagotovo še vrnem,« je povedala ob koncu večera, ki so ga obiskali tudi številni mladi Velenjčani, ki so se tudi fotografirali z njo. ■ bš Velenjsko jezero je kot kopalna voda v zelo dobrem stanju Če ne bi bilo tako, bi se ob množici kopalcev letos pri kom gotovo pojavila kakšna zdravstvena težava Mag. Marko Mavec: »Brez skrbi. Ta voda je zdrava, neoporečna, dobra za kopanje.« Milena Krstič - Planine Velenje - Urejena Velenjska plaža je letos privabila več kot 50 tisoč obiskovalcev! V dolgem vročem poletju so uživali in se hladili v Velenjskem jezeru. Dogajanje je spominjalo na zlate čase Škalskega jezera, ki se jih marsikdo od starejših še spominja, ko so ob njem prirejali tombole, urejena kopališča v njem so bila sinonim za velenjska poletja, v restavraciji pa se je plesalo ... Spominja se jih tudi mag. Marko Mavec, direktor Inštituta za ) Pravilnik o kopalnih vodah predpisuje merjenje ustreznosti vode štirikrat letno. ERICo ustreznost vode Velenjskega jezera izmeri desetkrat v kopalni sezoni. okoljske raziskave ERICo. Inštitut od leta 2013 na območju čolnarne Velenjskega jezera v poletnih mesecih izvaja redne analize vode. »Kot Velenjčan sem ponosno opazoval ljudi, ki so prihajali in uživali v tistem, kar je pravzaprav nastalo iz rudarske škode.« Kakšna je kakovost vode Velenjskega jezera? Tu in tam je kak skeptik podvomil o njej, češ da je bilo vanj nekdaj odloženega veliko pepela .... »Z gotovostjo in na osnovi analiz lahko zatrdim, da je vsak strah odveč. Pepel je že zdavnaj kalciniral na dnu. Prekrile so ga druge usedline.« Velenjsko jezero je kot kopalna voda v zelo dobrem stanju, pravi. Mikrobiološki parametri ko-liformne bakterije fekalnega izvora v vseh letih, kar spremljajo kakovost vode, niso nikoli presegle vrednosti 200 bakterij na 100 ml vode. »Običajno so se gibale okoli 10. Mejna vrednost za dobro stanje je 1.000, za odlično 500. Torej je voda Velenjskega jezera mikrobiološko v odličnem stanju.« Strogo po pravilniku o kopalnih vodah (naravnih kopalnih vodah in ne bazenih) le sulfat in molibden nekoliko presežeta vrednosti, ki jih določa pravilnik, po katerem država umešča vode kot kopalne vode in izvaja monitoring ter skrb nad njimi. »Dovoljena vrednost sulfata za kopalne vode znaša 150 miligra-mov na liter vode. V Velenjskem jezeru so izmerjene vrednosti med 200 in 300 mg/l. Pri tem naj kot zanimivost povem, da je za pitno vodo dovoljena vrednost 250 mg/l. Vodo, v kateri se ne bi smeli kopati, torej lahko pijemo. Ali Donat, ki ga imamo za odlično zdravilno vodo. V njej je 2.000 mg/l sulfata. Termalne vode se z vsebnostjo sulfata hvalijo, ljudje se zaradi tega, ker so bogate z njim, v njih kopajo.« Mejna vrednost molibdena, do- voljena za kopalne vode, znaša 200 mikrogramov na liter vode. »Mi ga izmerimo med 60 in 70. Po pravilniku za kopalne vode pa poprečje ne sme presegati 24, )Vodo, v kateri se ne bi smeli kopati, lahko pijemo. kar pa mi nekoliko presegamo.« Molibden je element, ki ga telo potrebuje in zanj v pitni vodi ni določene mejne vrednosti. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ga potrebuje od 100 do 300 mikrogramov dnev- no. Torej bi morali popiti od 1,5 do 5 litrov vode, da bi telo dobilo tisto, kar potrebuje. »Morda smo pri nas s pravilniki o naravnih kopalnih vodah malo posebni, zelo ostri. Če bi šli po teh kriterijih testirat bazene, ti ne bi bili niti blizu ustreznosti. Skratka, vsa tri leta kar izvajamo redne analize, ugotavljamo, da je voda v Velenjskem jezeru zdrava, neoporečna, dobra za kopanje. Če ne bi bilo tako, bi se ob množici kopalcev letos pri kom pojavila kakšna zdravstvena težava, povezana z vodo, a se ni.« Razstava za oči in dušo Od petka do ponedeljka v Andražu nad Polzelo na ogled več kot 150 vrst starega sadja, kulinaričnih specialitet, pijač iz sadja ... Člani Kulturnega društva Andraž na Polzelo so znani po vsej Sloveniji in v zamejstvu predvsem po tradicionalni prireditvi Peli so jih mati moja. Slovijo tudi kot dobri in marljivi organizatorji drugih kulturnih in družabnih dogodkov v kraju in občini Polzela. V letošnjem delovnem programu pa so na pobudo Konrada Brunška k tradicionalnim aktivnostim dodali novo, in sicer sadjarsko razstavo. To bodo odprli v tamkajšnjem domu krajanov jutri (v petek), ob 17. uri, odprta pa bo do ponedeljka od 9. do 17. ure. Organizatorji obljubljajo »razstavo za oči in dušo«. Obiskovalci bodo lahko videli več to 150 vrst starega sadja, nekaj novih vrst, orodje, s ka- terim so sadje pridelovali in predelovali, kulinarične specialitete in pijače iz sadja. S svojimi likovnimi deli jo bodo popestrili domači in pol-zelski likovniki in otroci andraške podružnične šole. Na prireditvi pričakujejo tudi nekatere ugledne goste: predsednika Državnega sveta Mitja Brvar-ja, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, predsednika Kmetijsko-goz-darske zbornice Cvetka Zupančiča in Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska, območne in lokalne strokovnjake za kmetijstvo in mnoge druge. ■ Tatjana Podgoršek Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 8. oktobra 2015 Zlata poroka Angele in Franca Jurko Pred petdesetimi leti sta na skupno življenjsko pot stopila rosno mlada Angela Končnik in njen izbranec Franc Jurko. Njuna pot ni bila lahka, saj je Franc prevzel kmetijo, ki pa jo je bilo treba obnoviti in posodobiti, mlada Angela pa ni bila s kmetije, in čeprav je bila vajena trdega dela, je bil to zanjo velik napor. Vse napore sta premagala s svojo dobro voljo in trdno ljubeznijo, ki sta jo pred nedavnim znova potrdila z zlato poroko. V tem času se jima je rodilo pet otrok: Renata, Magda, Franjo, Mirko in Tanja, a ker jima usoda ni prizanašala, jima je vzela najstarejšo hčer. Ob trdem delu in pomoči odraščajočih otrok sta postavila nov dom in novo gospodarsko poslopje. Počasi so otroci od- hajali in na kmetiji je ostal Franjo, ki je sedaj gospodar. Otroci so ju obdarili s petimi vnuki in pravnu-kinjo in na pot prihaja še en prav-nuk, ki jima bo še polepšal njune dni. V domači cerkvi sv. Ožbolta in Marije Snežne v Cirkovcah se je odvijala svečana poroka, s prijatelji in domačimi pa sta se poveselila v bližnjem gostišču. a Kožuhanje na kmetiji Madlešnik Prejšnji petek je Turistično društvo Skorno v sodelovanju s kmetijo Madlešnik ponovno obudilo star običaj kožuhanja koruze. Več kot 30 zbranih vaščanov je ob delu in prijetnem klepetu ličkalo koruzne storže. Turistično društvo je pripravilo tudi tekmovanje o največjem, najdaljšem, najzanimivejšem in najlepše aranžiranem jesenskem pridelku. Vaščani so prinesli več kot 40 pridelkov in prav vsak je bil nekaj posebnega. S tajnim glaso- vanjem smo izbrali tiste najboljše in jih nagradili z majhno pozornostjo. Kožuhanja sta se udeležila predsednik KS Skorno - Florjan Matic Mežnar in župan občine Šoštanj Darko Menih, ki je zmagovalcem razdelil tudi priznanja. Ob zasluženi malici domačih dobrot in prijetnih zvokih harmonike pa je veselje po opravljenem delu odmevalo še dolgo v noč. a Jasmina Stropnik V Šentvidu ne mirujemo Člani turističnorazvojnega društva Raztok Šentvid smo si v času, ko so izleti v tujino »In in Oh«, izbrali za strokovno ekskurzijo ogled našega glavnega mesta, kjer smo se mudili v soboto, 12. septembra. Čeprav mislimo, da Ljubljano poznamo, smo ugotovili, da veliko premalo. Tako smo podrobneje spoznali Kongresni trg, Križanke, Narodno univerzitetno knjižnico (NUK), Čevljarski in Mesarski most, gostinski lokal »Druga violina« (v njem delajo samo mladi z downovim sindromom), mestno hi- šo in tudi od kod mestu ime »Bela Ljubljana«. Posebej nas je očaral »Časovni stroj«, skozi katerega potuješ po Ljubljanskem gradu in je edinstven v Evropi. Namesto vodiča te skozi časovni stroj vodijo igralci, oblečeni v srednjeveške kostume. Že čez teden dni, 19. septembra, pa smo se podali na humanitarno misijo, saj smo skupaj s člani društva invalidov iz Črne na Koroškem odšli v Orešje na Dolenjskem, kjer smo na kmetiji Borisa Pavlina pomagali pri trgatvi grozdja in se tako tudi rekreirali pri opravljanju dobrega dela. V soboto, 26. septembra, pa smo s stojnico in kuhanjem golaža sodelovali na »Šmihe-lovem sejmu« v Šoštanju, katerega čas je sovpadal s prireditvami, namenjenimi praznovanju praznika občine Šoštanj. Naš tradicionalni »praznik krompirja« bomo s krompirjevimi jedmi izvedli na Slemenu 10. oktobra od 19. ure dalje. Poleg krompirjevih jedi bo poudarek na zanimivih jesenskih pridelkih, ki jih prinesemo in razstavimo ter tudi nagradimo. a th Zmagale na šolskem prvenstvu V sredo, 30. septembra, je v Ankaranu potekalo finalno tekmovanje v odbojki na mivki za učenke osnovnih šol v Sloveniji. Med štirimi osnovnimi šolami, ki so si priborile nastop na finalnem tekmovanju, so bile tudi učenke OŠ Karla Destovnika Kajuha. Na poti do finala so suvereno osvojile naslov področnih prvakinj, kar jim je prineslo nastop v polfinalu državnega prvenstva. Z dobrimi igrami so v polfinalu premagale vse ekipe in se uvrstile na zaključni turnir štirih najboljših ekip osnovnih šol Slovenije. Z odlično igro in veliko požrtvovalnostjo so najprej premagale igralke OŠ Ankarana, nato OŠ Grosuplje in na koncu še OŠ Kamnik. Slavje se je lahko začelo. To je prvi državni naslov odbojkaric naše šole, ki pa je očitno prišel ravno ob pravem času, saj naša šola letos praznuje deseto obletnico delovanja. Ekipa: Brina Stropnik, Lara Lesjak, Ela Medved, Ana Žigon, Neli Goršek a Mentor: Boris Plamberger, prof. Festival - prostor za sodelovanje med generacijami Ljubljana, 29. september do 1. oktober - Poročali smo že, da je dr. Konrad Steblovnik nepreklicno odstopil z mesta predsednika Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev (mimogrede - omenjeno dolžnost bo opravljal do skupščine pokrajinske zveze marca prihodnje leto). Kljub temu delo organizacije nemoteno teče na- ter uresničevanju solidarnosti med generacijami.« Predstavniki Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev (Srečko Korošec, Darinka Barle, Črt Ur-bašek) so sodelovali na okroglih mizah in mednarodni konferenci na aktualne teme, povezane s starejšimi: Medgeneracijski centri -društva upokojencev s ciljem po- leške zveze še na dveh prireditvah v okviru festivala: na 7. večeru pesmi in plesa so nastopili Kavški fantje, na srečanju pevskih zborov pa zbor Društva upokojencev in Medobčinskega društva invalidov Velenje. Oba sta si vstopnico za sodelovanje na festivalu pridobila na letošnji reviji pevskih zborov zveze. Po mnenju zborovodkinje prej. Njeni predstavniki so zavzeto sodelovali na 15. Festivalu za tretje življenjsko obdobje 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Steblovnik je povedal, da dogodka nikakor ne bi izpustili, saj gre za edinstveno prireditev za starejše v Sloveniji in je največja tovrstna prireditev v Evropi. Ustvarja prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, omogoča delovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami ... »Odpira vrata medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej ter s tem pripomore k izboljšanju kakovosti življenja starejših vezovanja generacij, Nove storitve za starejše z uporabo IKT v Sloveniji, Inovativni poslovni model delovanja dnevnih centrov aktivnosti po principih zadružništva, Vseži-vljenjsko izobraževanje za življenje in ustvarjanje starejših v družbi prihodnosti, Evropski programi za starejše osebe. Tudi zaključna slikarska razstava del, nastalih na letošnji 17. slikarski koloniji pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, ni minila brez predstavnikov šaleške zveze. Mentor kolonije je bil namreč Velenjčan Oskar Sovine. Vsekakor pa velja odmeven nastop predstavnikov ša- Manje Gošnik Vovk je uspešen nastop zbora odraz predanega in srčnega dela. Zbor je sodeloval že tretjič in tudi tokrat dokazal, da se da v tretjem življenjskem obdobju peti dobro, kakovostno, občuteno in doživeto. Tone Šmerc, vodja Kav-ških pevcev, je izrazil ponos, ker so na festivalu nastopili drugič in poželi velik aplavz, kar jim vliva voljo za nadaljnje delo skupine. O dogodku zveza obširneje poroča na svoji novo oblikovani spletni strani. . Tp Ekodan namenili gozdu Na naši sončni in kulturni šoli smo ponosni tudi na to, da smo ekošola, za kar smo zaslužni vsi učenci in zaposleni. Trudimo se zmanjšati količino odpadkov, poskušamo prispevati k odstranitvi divjih odlagališč, skrbimo za učinkovito rabo naravnih virov, izboljšanje našega bivalnega okolja, krepitev medsebojnih odnosov, vzgojo o zdravem načinu življenja ., letos pa je še posebej v naših mislih gozd. Temu smo namenili nedavni ekodan. Gozd je pomemben ekosi-stem. Zato smo se odločili, da dan, ki je v celoti posvečen dejavnostim ekošole, namenimo ravno spoznavanju in raziskovanju tega ekosiste-ma. Vodja ekošole, učiteljica Andreja Škruba, je povedala, da nam je dan lepo uspel. Tudi naš ravnatelj Bojan Juras je zelo ponosen, da smo aktivni člani v veliki družini slovenskih ekošol: »Odkar smo ekošola, se vsak zaposleni in vsak učenec trudi, da bi čim bolje opravili vsak svoje dolžnosti in da bi s tem pripomogli k boljšemu načinu življenja. Ekodan izvajamo že 10. leto. Je eden najbolj napornih, a tudi lepih dni v šolskem letu, saj potekajo številne delavnice na terenu, učenci pa spoznajo veliko novega malo drugače.« Delo na ekodnevu je potekalo v različnih delavnicah; učenci od 1. do 5. razreda so se odpravili v gozd, kjer so srečali gozdne škrate in vile, preučevali glive in gobe, opazovali ostale rastline in živali v gozdu, prepoznavali šume in zvoke ter s tipanjem zvokov s čutili začutili gozd. Šestošolci so se posvetili rastlinam in gobam v gozdu, star papir. Da bo vse ostalo tudi zapisano, pa smo skrbeli mladi šolski novinarji pod mentorstvom učiteljice Mojce A. Juras. Ker moramo tudi na ekodnevu napolniti svoje želodce, smo intervjuvali še našega kuharja. učenci sedmega razreda so se odpravili na ogled muzeja lesarstva in gozdarstva, na gozdno učno pot nad gradom Vrbovec v občini Nazarje ter na ogled podjetja Kran-čič, ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo lesa. Osmošolci smo se srečali z živalmi v gozdu, pri čemer nas je vodil lovec Jožef Drev, devetošolci pa so se v gozdu družili z gozdarjem Marjanom Den-šo. In ker smo sončna šola, smo v okviru ekodneva v sončne barve s travnikom cvetlic odeli tudi hiško za šolo, v kateri vse leto hranimo V tem dnevu smo se učenci veliko naučili, spoznali smo, kako pomembna je skrb za okolje in kako pomemben je gozd, ki v sebi skriva veliko različnih, predvsem pa pestrih rastlinskih in živalskih vrst. a Mlade novinarke OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki: Tanja Glasenčnik, Lara Kompan, Špela Komar, Kaja Krajšek. Mentorica - učiteljica Mojca A. Juras Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 15 8. oktobra 2015 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Lahko bodo 'športali' V Tresimirjevem športnem parku za vsakogar nekaj, tako za starejše kot za mlade Milena Krstič - Planine Šoštanj, 30. septembra - Da so Šoštanjčani težko čakali na Tresmirjev športni park, ki je zrasel ob istoimenskem otroškem igrišču, so pokazali s svojo prisotnostjo na sredini otvoritvi. Prišli so množično, od najmlajših do najstarejših. Skupno jim je bilo veselje. ma. Tukaj se bodo lahko uvajali v ta svet, tukaj bomo pridobivali nove bodoče plezalce. Tudi dobre.« Razložila je tudi, da so plezalni balvani skala, na kateri so zdaj umetno postavljeni »gri-fi«. V naravi pa je to le ogromna skala, po kateri se pleza. pili prostor, da smo lahko trenirali, a to ni isto ... Stanujem blizu, na Cankarjevi. Zagotovo bom velikokrat tukaj.« In takih navdušencev je bilo še veliko. Eni so preverjali igrišče za ulično košarko, drugi igri- secu. Toliko so mu dali na voljo. Direktor Luka Petrak: »Res je čudež, da nam je uspelo.« Ves čas je »športala« celotna Nivigova ekipa desetih ljudi, občasno pa so jim pomagali kooperanti s še desetimi. Zdaj lahko En krog so naredili skupaj: župan Darko Menih, podžupan Viki Drev in direktor Niviga Luka Petrak. Urška Petek: »Tu se bodo lahko kalili otroci, bodoči alpinisti.« Urška Petek iz Šaleškega alpinističnega odseka Velenje se ni mogla ločiti od plezalnih balvan. »Velika pridobitev so za otroke, ki se podajajo v svet alpiniz- Ida Pejovnik: »Ko bi vi vedeli, kako smo veseli!« Tudi predstavnica starejše generacije Ida Pejovnik iz Društva upokojencev Šoštanj je bila navdušena: »Ko bi vi vedeli, kako smo vsi veseli! Kar nekaj časa smo bili brez kegljišča, ker so nam ga podrli. Gasilci so nam šli na roke, nam začasno odsto- šče za odbojko na mivki, tretji balinišče ... Župan in podžupan Darko Menih in Viki Drev pa ste preverila tudi videz in kakovost izvedbe pomožnih športnih objektov, tudi klopi. Številne pohvale so bile naslovljene na izvajalca del, šoštanj-sko podjetje Nivig, ki je uspelo Tresimirjev športni park postaviti v rekordnem času, v enem me- 'športajo' Šoštanjčani. Vrednost naložbe je blizu 345.000 evrov. Dobrih 200.000 evrov plača občinski proračun, 45.000 evrov ministrstvo za gospodarski razvoj, 85.000 evrov pa fundacija za šport. Podeželje popestrilo dogajanje v mestu Jesenski sejem uspel v jesenskem vremenu - Kmetovalci in obrtniki s podeželja so se predstavili- Namesto golaža različne enolončnice Tina Felieijan Čeprav nekoliko manjši kot prejšnja leta je Jesenski sejem v soboto dopoldne preselil jesen s podeželja v središče mesta. »Sejem smo pred leti, ko še ni bilo kmečke tržnice in rednih sejemskih aktivnosti, postavili predvsem zato, da bi nekako predstavili podeželje v mestu. Povabili smo vse s podeželja, da predstavijo svoje izdelke, pridelke, kar jesenski čas ponuja. Tako je z leti v mestu zrasla ponudba,« pripoveduje direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, ki je vesela vključevanja ne le lokalnih pridelovalcev, ampak tudi javnih zavodov in drugih ustvarjalcev. Več kot 40 razstavljalcev je predstavilo izdelke domače rokodelske in umetniške obrti, jesenske plodove in domače dobrote, vinogradniške, čebelarske, sadjarske in vrtnarske pridelke. Razstavili so različne sorte jabolk, grozdja in poljščin, Osnova šola Mihe Pintarja Toleda je predstavila vloženo zelenjavo, Turistična zveza Velenje je namesto golažijade povabila h kuhanju enolončnic in pripravljanju sezonskih jedi. Univerza za III. življenjsko obdobje je postavila razstavo, nastopala pa sta Ansambel Žarek in upokojenski pevski zbor pod vodstvom Metke Smirnov. Tolkec, tolcek ali bunkovec Na Jesenskem sejmu je sodelovalo tudi Društvo Revivas iz Škal, ki je med drugim predstavljalo različna jesenska opravila. »Jablano je treba najprej posaditi, cepiti, obrezovati in tako naprej, da lahko potem v jeseni obereš lep sadež. Pa čim manj špricati - kar zraste, naj zraste, tako je bolj zdravo. Tudi če je malo pikasto ali črvivo, je za pojesti. Če je notri črv, je tudi zame dobro,« je v smehu povedala predsednica Vera Pogačar in pokazala še razstavo jabolk, vsestranskega in zdravega sadja, iz katerega jeseni izdeluje sok, kompot, suhe krhlje in še marsikaj okusnega za ozimnico. Vrtec Velenje je postavil Tetko Jesen, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je izvajala ustvarjalne delavnice, Muzej Velenje je predstavil nekaj eksponatov, aktualnih v jesenskem času, Športni park je velika pridobitev tako za mlade kot starejše. Poudarjeno bo druženje 8. oktober je praznik mesta Šoštanj Milena Krstič - Planine Šoštanj - 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Šoštanj, mesta Šoštanj. To je dan, ki je bil nekdaj, do delitve na tri občine v Šaleški dolini, praznik občine Velenje. Vsaka od njih si je kasneje za svoj praznik izbrala drug datum, krajevna skupnost Šoštanj pa je ohranila 8. oktober. Datum je povezan z znamenitim napadom borcev Štajerskega bataljona na mesto Šoštanj leta 1941, ko so mesto za nekaj ur osvobodili. To je bila tudi prva večjih partizanskih akcij na Slovenskem, ki je odmevala celo v vrhovih tedanjih nemških oblastnikov. Praznik krajevne skupnosti bodo v Šoštanju zaznamovali jutri in v soboto, 9. in 10. oktobra, s poudarjenim druženjem. V petek zvečer pripravljajo na rokometnem igrišču v mestu zabavo s Kingstoni, Skor Bandom in skupino Joške v'n. V soboto bodo pripravili tradicionalni pohod po Trški poti. »S tem nadaljujemo tradicijo, ki so jo vpeljali v prejšnjem sestavu sveta Krajevne skupnosti. Edina sprememba je ta, da bo možna daljša in krajša pot. Za krajšo Urška Kurnik: »Praznik bomo zaznamovali z zabavo in pohodom.« bosta potrebni dve uri, za daljšo od štiri do pet,« pravi predsednica sveta KS Urška Kurnik. Obe poti bodo zaključili pred gasilskim domom v Šoštanju s pogostitvijo. Sicer pa si bodo letošnje leto in letošnji praznik v Šoštanju zapomnili po tem, da poteka v znamenju gradnje pokrite tržnice. Mesto je nanjo čakalo in se pripravljalo precej let. »Ponosni smo, da bomo lahko decembra odprli prvo tržnico v mestu. Pa še pokrita bo,« je zadovoljna Kurnikova. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 8. oktobra 2015 Rudarji niso ponovili igre s prve tekme Gledalci prikrajšani za nogometne užitke -Domačega vratarja dvakrat rešil okvir vrat V 13. prvenstvenem krogu v prvi nogometni ligi so se kar trije dvoboji končali brez zmagovalca. Na dveh so ljubitelji nogometa videli kar devet golov, na preostalih treh le skromne štiri. Takšen razplet sta dobro izkoristila Olimpija in Maribor. Ljubljančani, ki so novincu Krškemu nasuli kar pet žog v mrežo, svojo pa ohranili nedotaknjeno, so pred še vedno drugo Gorico povečali prednost na štiri točke. Imajo jih 29. Maribor (Koper je premagal s 4 : 0) pa je zaradi boljše razlike v danih in preje- nih igralcev. Zaradi kartonov so manjkali brata Mario, Stjepan Babič in Damjan Trifkovič, Ivan Knezovič pa ni mogel igrati zaradi poškodbe. Toda trener zaradi tega ni bil zaskrbljen. Bolj ga je skrbelo, kot je dejal po tekmi: »Mi imamo dolgo klop. Danes ni bil problem v naši kvaliteti, ampak v neuigranosti.« Čeprav so gostje tudi v sedmi tekmi zapored ostali neporaženi, bi bil trener Luka Elsner veliko bolj vesel, če bi odnesli iz Velenja vse tri točke in se s tem oddolžili rudarjem za poraz v prvi tek- tih golih na tretjem mestu zamenjal Domžale, ki so sedaj četrte. Oboji imajo po 22 točk. Prav toliko jih je doslej zbral tudi Zavrč. Na vrhu drugega dela lestvice so nogometaši Rudarja, ki niso ponovili dobre igre iz 4. kroga, ko so istega tekmeca na njegovem igrišču premagali z 2 : 0. Z rezultatsko za gledalce najbolj dolgočasnim razpletom ob jezeru je bil bolj zadovoljen domači trener Jernej Javornik, saj so bili gostje v nadaljevanju boljši in bližje zadetku. Njihov kape-tan Nejc Skubic je sredi drugega polčasa celo zadel vratnico. Pred koncem je imel Rudarjev vratar Matej Radan, ki se je izkazal z nekaj zelo dobrimi obrambami, še enkrat srečo. Pri izbijanju žoge je njegovo prečko zadel tudi soigralec Anže Pišek. Rudarjev trener je moral moštvo sestaviti kar brez štirih stal- mi, skratka, ni bil zadovoljen. »S točko nismo povsem zadovoljni in moramo obžalovati, da nismo vzeli vseh treh. Po igri v drugem polčasu smo si jih zaslužili. Skratka, domov odhajamo z mešanimi občutki: nismo izgubili, hkrati pa je to naša tretja tekma zapored z osvojitvijo samo ene točke; to je pa premalo za tempo, ki ga imajo ostale ekipe. Pač tiste, ki kandidirajo za najvišja mesta.« Da so morali biti domači zadovoljni s točko, gostje pa ne, potrjuje tudi statistika. Rudarji so v okvir vrat sprožili dve žogi, gostje pet, razmerje žog, ki so letele mimo vrat, pa je bilo 7 : 2 v korist gostov. Tudi kotov so Domžalčani izvedli več - 9 : 4. Umetniški vtis pač ne šteje, ampak le zadetki. Teh pa žal ni bilo. Na dnu lestvice so še vedno aktualni podprvaki Celjani. V novi Gorici so povedli že po nekaj Odstopi v Zavrču Redko se v našem nogometu zgodi, da trener odstopi po uspešnih predstavah. Pa se je zgodilo, in to po tekmi v Novem mestu med domačo Krko in Zavrčem, ki se je končala 1 : 1. Trener Haložanov Slavko Matič je bil očitno nezadovoljen z neodločenim rezultatom ali pa je bilo morda temu vzrok kaj drugega (Luka Koper); sporočil je, da zapušča trenerski stolček. To je storil tudi njegov pomočnik Milan Obradovic. Nogometaši Zavrča so z njima ustvarili sijajen niz. V sedmih tekmah so petkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno. Pred tem je stolček športnega direktorja zapustil prav tako Srb Dušan Petkovic. Zavrč bo sedaj vodil avstrijec Peter Pacult. minutah. Zelo razburljivo pa je bilo v izdihljajih tekme oziroma v sodnikovem dodatku. Najprej so domači ostali brez izključenega Alena Jogana. Kljub igralcu manj pa so z golom Matije Ška-rabota izenačili in tako preprečili gostom, da bi dosegli drugo zmago. V tem mesecu kar trikrat z Mariborom Zaradi kvalifikacijskih tekem, jutrišnje v Stožicah z Litvo in ponedeljkove v gosteh s San Mari-nom za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji, bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali šele prihodnji konec tedna. Nogometaši Rudarja bodo v 14. krogu gostovali pri novincu v ligi Krškem. Po trenerjevih besedah jim bo odmor zelo koristil: »Najprej se bomo dobro odpočili po napornem ritmu, potem pa se bomo zavzeto pripravljali na niz petih tekem v oktobru.« V tem mesecu se bodo rudarji kar trikrat udarili z Mariborom. Po prvenstveni tekmi s Krškim jih bodo gostili v prvi četrtfinal-ni pokalni tekmi (21. 10.), nato se bodo v 15. prvenstvenem krogu (24. 10.) pomerili ob jezeru s Koprom; 28. 10. bo povratna pokalna tekma v Ljudskem vrtu, tri dni zatem, 31. 10., pa se bodo v 16. krogu še enkrat vrnili v Ljudski vrt. a S. Vovk Maličevič tudi uradno trener Elektre Košarkarji Elektre bodo 17. oktobra začeli prvenstvo. Pod vodstvom Duška Maličeviča redno vadijo že od začetka avgusta, Maličevič pa je sredi prejšnjega tedna tudi uradno postal trener šoštanjskih prvoligašev. Maličevič je Šoštanjčan (sedaj živi v Velenju), ki je že od malih nog igral košarko pri Elektri, v zadnjih letih pa se je posvetil trenerskemu delu. Izkušnje si je nabiral pri mlajših selekcijah kluba. Lani je s kadetsko ekipo osvojil tretje mesto v državi. V klubu so se odločili, da letos dajo prilo- žnost predvsem domačim košarkarjem in tudi vodstvu. Upravi odbor je imenoval tudi novega športnega direktorja, to funkcijo je prevzel Borut Ce-rar, še en domačin, ki je pred nekaj leti uspešno vodil prvo ekipo Elektre. Jutri in v soboto Natkov memorial Tik pred začetkom prvenstva v Šoštanju že vrsto let pripravljajo Natkov memorial. Na njem bodo nastopile dve drugo- in dve prvoligaški ekipi, in sicer: ECE Celje, Slovenske Konjice, Hopsi Polzela in domača Elektra. Razpored tekem: Petek 17.30 Hopsi Polzela - ECE Celje 20.00 Elektra - Slovenske Konjice Sobota 17.30 tekma za 3. mesto 20.00 tekma za 1. mesto 12. Natkov memorial bo zadnja preizkušnja za šoštanjske košarkarje pred začetkom prvenstva. Bolezen krojila sestavo ekipe Dva derbija, dva poraza Rudark in padec na četrto mesto - V nedeljo gostovanje pri odlični Olimpiji Nogometašice Rudarja -Škal so doživele že drugi poraz v novi sezoni. V prejšnjem krogu so bile na svojem igrišču od njih boljše Radomljanke, v nedeljskem 6. krogu pa aktualne prvakinje - ekipa Teleing Pomurja. Tekma je bila na glavnem igrišču, saj na pomožnem menjujejo umetno travo. Beltinčanke so zmagale s 3 : 0. Razplet pa bi bil morda drugačen, če ... Domači trener Dušan Uršnik je imel zaradi obolenj oziroma poškodb precej težav s sestavo ekipe. Čeprav so imele gostje vseskozi rahlo premoč, so rudarke s preudarno igro uspešno zaustavljale njihove napade in preprečevale morebitno njihovo vodstvo. Obenem so seveda tudi same iskale svoje priložnosti za vodstvo, predvsem v hitrih nasprotnih napadih. Takšna taktična zamisel bi domačemu trenerju skorajda uspela. Toda v pičlih dveh minutah je sreča kar dvakrat tesno objela gostujoče nogometašice. Po petnajstih minutah igre v drugem polčasu so se rudarke izvrstno otresle napada nasprotnic, njihova najboljša igralka ter strelka Lara Prašnikar je z žogo silovito krenila v napad in ušla gostujočim branilkam. Domači ljubitelji, gotovo pa tudi peščica zelo glasnih navijačev iz Beltincev, so najbrž že videli žogo v mreži. Toda gostujoča vratarka je s skrajnim naporom preusmerila žogo v kot. V naslednji minuti so se gotovo nekateri spomnili nenapisanega uličnega pravila, če ne daš, dobiš. In to se je uresničilo. Gostje so po domačem kotu hitro izvedle napadalno akcijo in zadele. To je domačim vsekakor omajalo samozavest, saj se je že v naslednji minuti njihova mreža še drugič zatresla, dobrih deset minut pred koncem pa še tretjič. Po porazu v prejšnjem krogu v Radomljah so rudarke na lestvici zdrknile na tretje mesto, po tem drugem pa na četrto mesto. Ra-domljanke, ki so v drugem der- prepušča naključju. Ker so tekmo v Novem mestu s Krko (zmagale so z 9 : 1) igrale že opoldne, si je skupaj z igralkami ogledal predstavo v Velenju. Sicer pa je vodstvo novonastale Olimpije v svoje vrste pritegnilo nekaj odličnih igralk. Tako je njihova članica tudi Moira Muric, ki je bila pred tem nekaj sezon 'rudarka'. V Novem mestu je kar dvakrat zadela. Njihova je tudi srbska re- »Težko bo, a ...« Dušan Uršnik, trener domačih: »Vsaka čast dekletom, da so odigrale to, kar so. Imeli smo velike težave s sestavljanjem ekipe zaradi bolezni. Tudi sreča ni bila na naši strani. Pred nami je spet zahtevno gostovanje, Olimpija je neznanka in igra vse bolje. Težko bo, a seveda ne gremo v Ljubljano z belo zastavo. Želimo dobiti vse tri točke in se čim prej vrniti vsaj na drugo mesto. Upam, da te dni ne bo težav z obolenji. Verjamem, da bomo igrali tako dobro, kot smo do nesrečnega prvega zadetka s Pomurkami.« biju na gostovanju v Mariboru zmagale z 2 : 0, so ostale na drugem mestu, na tretjem pa so novinke v ligi, igralke Olimpije, pri katerih bodo Škalčanke gostovale v nedeljskem 7. krogu. Tekma bo na Kodeljevem, začetek bo ob 11. uri. Pomurke bodo gostile Mariborčanke, igralke Radomelj pa nogometašice Velesova. Ljubljančanke na tribuni Ljubljanski trener Milan Petro-vic očitno pred to tekmo nič ne TAKO so igrali prezentantka Jelena Čubrilo, ki je proti Krki prav tako dosegla dva gola. Tudi reprezentančno vratarka Lucija Muri, sicer Dra-vograjčanka, ki je nekaj zadnjih sezon igrala v Italiji in Avstriji, pred tem pa je nosila tudi dres Pomurk, se je preselila k njim. Zadnja okrepitev je Ivona Pejic, ki je prišla iz zagrebškega Dina-ma. Da, kot pravi trener rudark: Težko bo! a S. Vovk Prva liga Telekom Slovenije, 13. krog Rudar - Domžale 0:0 Rudar: Radan, Kašnik, Pišek, Kr-cic, Prašnikar (od 46. Grgic), Bolha, Grbic (od 67. Črnčič), Tolimir, Ihbe-isheh (od 56. Jahic), Džinic, Žitko. Trener: Jernej Javornik. Rumena kartona: Žitko, Črnčič. Drugi rezultati: Gorica - Celje 1:1 (0:1), Maribor - Luka Koper 4:0 (1:0), Krka - Zavrč 1:1 (1:0), Olimpija - Krško 5:0 (2:0). Vrstni red: 1. Olimpija 29 (36:8), 2. Gorica 25 (24:21), 3. Maribor 22 (23:14), 4. Domžale 22 (19:10), 5. Zavrč 22 (15:12), 6. Rudar 14 (13:16), 7. Krka 14 (11:19), 8. Koper 12 (17:23), 9. Krško 9 (6:25), 10. Celje 8 (8:24). 14. krog (17. 10. ob 20.00): Krško - Rudar. SŽNL, 6. krog Rudar Škale - Teleing P. Beltinci 0:3 (0:0) Strelki: Biljana Brajdic (62), Tjaša Tibaut (63, 79). Rudar Š.: Zilic, Gomboc, Lukek, Mirtic, Sevšek, Mirtič (od 70. Bric), Jevtic, Prapotnik (od 64. Jankovic), Duronjic, Malinic, Šoronda, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik Drugi rezultati: Krka - ŽNK Olimpija 1:9 (0:6), Velesovo - Krim 5:2 (2:1), Ajdovščina - Ankaran Hrvati-ni 2:2 (1:0), Maribor - Moje-lece.si Radomlje 0:2 (0:2). Vrstni red: 1. Pomurje 18 (71:1), 2. Radomlje 16 (19:3), 3. Olimpija 13 (24:13), 4. R. Škale 12 (25:5), 5. Velesovo 10 (14:13), 6. Maribor 9 (11:6), 7. Ankaran H. 6 (7:11), 8. Krim 1 (3:26), 9. Ajdovščina 1 (2:50), 10. Krka 0 (4:52). 7. krog (11. 10. ob 11.00) Olimpija - Rudar Š. 3. SNL - sever, 7. krog Šmartno 1928 - Fužinar Noži Ravne 0:2 (0:0) Strelca: Niko Podvinski (77), Matevž Vrhovnik (88); Maribor B -Dravinja 1:1 (0:1), S. Rojko Dobrov-ce - Brežice 1919 0:2 (0:1), Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah 2:4 (0:2), Koroška Dravograd - Videm 2:3 (0:2), AjDAS Lenart - Radlje 5:0 (2:0), Šampion - Podvinci Beto-narna Kuhar 1:0 (0:0). Vrstni red: 1. Brežice 17 (18:2), 2. Šampion 16 (17:7), 3. Maribor B (tekma manj) 14 (21:9), 4. Videm (tekma manj) 14 (18:9), 5. Fužinar 13 (13:11), 6. Šmarje 12 (19:17), 7. M. Claudius 10 (11:14), 8. Lenart 9 (15:2), 9. Šmartno 8 (9:16), 10. Dravinja 6 (5:12),11. Radlje 6 (5:13), 12. Dravograd 5 (7:12), 12. 13. Podvinci 3 (3:16, 14. Dobrovce 3 (10:14). 8. krog (10. 10., ob 15.30): Dravinja - Šmartno 1928. Liga Golgeter - MNZ Celje, 6. krog Rezultati: Odred Kozje - Vojnik 2:0 (0:0), Fosilum Šentjur - Mozirje 3:0 (1:0), Zreče - Šoštanj 0:0 (0:0), Žalec - NK Rogaška 0:0 (0:0). Vrstni red: 1. Rogaška 5 tekem - 11 točk (11:1), 2. Šoštanj 5 - 10 (16:3), 3. Zreče 5 - 9 (10:2), 4. Žalec 5 - 8 (9:3), 5. Mozirje 6 - 7 (9:8), 6. Kozje 5 - 7 (4:10), 7. Šentjur 6 - 6 (6:16), 8. Štore 5 -5 (9:10), 9. Vojnik 6 - 3 (3:24). 7. krog (10. 10. ob 15.30): Šoštanj - Žalec, Rogaška - Kozje, Štore -Zreče, Vojnik - Šentjur, Mozirje prosto. 1. NLB Leasing liga, 5. krog Gorenje Velenje -Maribor Branik 31:27 (20:15) Gorenje: B. Buric (7 obramb), Ferlin (14 obramb); Bojovič, Cehte 3, Medved 4, S. Buric 4, Ovniček 2, Szyba, Skube 7, Golčar 1, Šoštarič 6, Kleč, Gams, Ratajec 2, Nosan 1, Beciri 1. Trener: Goran Cvijic. Se-demmetrovke: Gorenje 2 (2), Maribor 4 (5); izključitve: Gorenje 4 minut, Maribor 8 minut. Drugi rezultati: Sevnica - Celje Pivovarna Laško 11:38 (6:17), Slovan - Urbanscape Loka 26:27 (13:15), Istrabenz Plini Izola - Do-bova 25:25 (14:13), Krka - Trimo Trebnje 28:26 (12:13), Jeruzalem Ormož - Koper 2013 27:26 (14:11), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 39:27 (20:9). Vrstni red: 1. Celje 5 tekem - 10 točk, 2. Velenje 5 - 10, 3. Koper 2013 5 - 8, 4. Jeruzalem Ormož 5 - 8, 5. Ribnica 5 - 6, 6. Loka 5 - 5, 7. Krka 5 - 5, 8. Trebnje 5 - 4, 9. Maribor 5 - 3, 10. Dobova 5 - 3, 11. Izola 5 - 3, 12. Sevnica 5 - 2, 13. Slovan 5 - 1 (-1), 14. Slovenj Gradec 2011 5 - 1. 7. krog (17. 10., 19.00): Gorenje - Trimo. Prva liga - ženske, 3. krOG Velenje - Krim Mercator 29:32 (18:16) Velenje: Mičic 5, Tomič 1, Atelšek, Alekič, Feldin 6, Ferenc 3, Tabako-vič, Melavc 4, Nakič 1, I. Amon. 9, Smonkar, Kamenik, E. Amon, Si-mič. Trenerka: Snežana Rodic. Drugi rezultati: Jadran Bluemari-ne Hrpelje - Brežice 29:25, Zagorje - Zelene doline Žalec 32:22 (16:9), Ljubljana - Branik 32:31, Krka -Celje Celjske mesnine 28:28, Mli-notest Ajdovščina - Ž.U.R.D. Koper 26:22 (11:9). Vrstni red: 1. Zagorje 3 tekme - 5 točk, 2. Krim 3 - 5, 3. Ajdovščina 3 - 4, 4. Ljubljana 2 - 4, 5. Celje 2 - 3, 6. Krka 3 - 3, 7. Velenje 2 -2, 8. Branik 2 - 2, 9. Jadran 3 - 2, 10. Žalec 3 - 2, 11. Koper 3 - 0,12. Brežice 3 - 0. Kegljanje 2. liga -vzhod 4. krog Ceršak: Šoštanj 6:2 (3373 : 3115) Šoštanj: Križovnik - 97 - Klau-zner - 403 - 500 (0), Petrovič -535 (1), Jug - 495 (0), Fidej - 559 (1), Hasičič -510 (0), Sečki - 516 (0). ■ Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 17 8. oktobra 2015 «»SÜAS ŠPORT 17 Presenečenja, žal ni bilo Rokometašice Velenja z aktualnimi prvakinjami Krimovkami izgubile 'samo' s tremi goli razlike Rokometašice Velenja so šele v 3. krogu zaigrale prvič v domači dvorani. Gostile so veliko ekipo Krima Mercatorja, ki je zmagala z 32 : 29. Njihovo uvodno tekmo z igralkami mariborskega Branika je namreč vodstvo tekmovanja preložilo na včeraj, v drugem krogu pa so gostovale v Brežicah in zmagale s 36 : 21. Brežičanke so bile njihove nasprotnice tudi v osmini finala pokalnega tekmovanja. Tudi na tej tekmi so bile Velenjčanke veliko boljše in so slavile z dvoštevilčno razliko -24 : 13. V uvodnih minutah so bile Krimovke, 21-kratne državne prvakinje, nekoliko boljše in gotovo prepričane, da bodo zmagale brez velikega napora. Toda mlade igralke Velenja se niso ustrašile njihovega začetnega vodstva, ampak so začele igrati zelo odločno in brez spoštovanja veliko bolj izkušenih gostij. Z nadvse požrtvovalno in srčno igro so kmalu povsem prevzele pobudo in v 20. minuti je bilo na semaforju neverjetnih 13 : 9, nekaj minut zatem pa že 15 : 10 v njihovo korist. Neverjetno, a resnično. Žal pa niso mogle nadaljevati v tako silovitem ritmu in Krimovke so, 'da vrag ne bi odnesel šale', do odhoda na odmor več kot prepolovile domačo prednost. Zaostajale so le še za dva gola (16 : 18). Tudi v prve minute nadaljeva- nja so Krimove krenile na vso moč. Domače pa so v želji po senzaciji očitno pregorele. Gostjam so dolgo kljubovale. V 42. minuti je ob rezultatu 23 : 23 še vedno dišalo po senzaciji, a je bila prednost gostij tudi v njihovi daljši klopi. Pet minut pred koncem so imele prednost štirih golov (31 : 27), v preostalih minutah pa mladim domačinkam kljub prizadevanju ni uspel podvig. V 4. krogu (17. oktobra) bodo gostovale v Kopru. Če bodo igrale tako motivirano, kot so proti Krimovkam, potem lahko upravičeno upajo na nove točke. ■ S. Vovk Šmarčani za mesto navzdol Nogometaši Šmartna 1928 so v 7. krogu 3. slovenske lige - sever gostili ravenski Fužinar. Gostje so zmagali z 2 : 0 in ostali na petem mestu, domači pa so s tem porazom enega izgubili. Sedaj so osmi. Nazadovalo, z drugega na tretje mesto, je tudi B--moštvo Maribora, saj je z Dra-vinjo igralo pred svojimi gledalci na precejšnje presenečenje le 1 : 1. Vendar morajo Mariborčani odigrati še zaostalo tekmo s trenutno četrtim Vidmom. Oboji imajo po štirinajst točk. To moštvo iz okolice Ptuja je v Dravogradu zmagalo s 3 : 2. Po sedmem krogu so še vedno v vodstvu Brežičani. V dosedanjih sedmih krogih so si priigrali sedemnajst točk in so enako kot Maribor ter Videm še brez pora- za. Z dvema točkama zaostanka je drugi celjski Šampion, ki je bil z 1 : 0 boljši od predzadnjih Pod-vincev. Na zadnjem mestu pa ostajajo še vedno Dobrovci. Tako Podvinci kot Dobrovci so šestkrat izgubili in le po enkrat zmagali. Le eno zmago ima tudi pred-predzadnji Dravograd, vendar je dvakrat igral tudi neodločeno. a vos Na vrhu brez sprememb V 5. krogu tako imenovane lige Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje so se med sabo pomerila vodilna štiri moštva in vsako se je moralo zadovoljiti zgolj s točko. Osrednja tekma je bila v Zre-čah med istoimenskim domačim moštvom in drugim Šoštanjem. Rezultat 0 : 0. Z morebitno zmago bi se gostje povzpeli na prvo mesto, saj tudi na dvoboju v Žalcu med istoimenskim domačim moštvom in vodilnimi Rogačani ni bilo golov. Enako bi se zgodilo, če bi vse tri točke ostale v Zrečah. Najvišjo zmago kroga je s 3 : 0 nad Mozirjem dosegel Šentjur in s predzadnjega mesta napredoval na predpredzadnje, sedmo mesto. Zgronjesavinjčani so ostali na petem mestu, a se je z njimi po točkah izenačilo sedaj šesto Kozje. Za prvih pet oziroma šest krogov je bilo značilno, da si moštva od prvega do predzadnjega zadnjega mesta sledijo le s točko razlike. Le zadnji Voj-nik s tekmo več za Kovinarjem, ki je bil v tem krogu prost, za njim zaostaja za dve točki. Nordijska kombinacija Vid in Gašper do stopničk Pokljuka, 3. oktobra - V soboto se je nadaljevalo tekmovanja za pokal Cockta v nordijski kombinaciji za mladince do 18 let. Mesec dni prej, 2. septembra, so kombinatorci opravili v Kranju prvi del svoje discipline (skok) in po mesecu čakanja izvedli še tekaški del tekmovanja na Pokljuki. Tekli so na 10 kilometrov. Vid Vrhovnik je pritekel v cilj prvi, sledil mu je Gašper Brecl. Rok državni prvak V Planici pa je tudi v soboto potekalo državno prvenstvo na HS 80 za mladince do 16 let, mladinke do 20 let, ekipno državno za mladince do 16 let in nordijska kombinacija prav tako za mladince do 16 let. V kategoriji mladincev do 16 let je nastopilo 55 tekmovalcev iz različnih slovenskih klubov. Od naših fantov se je na planiški skakalnici najbolje znašel Jan Bombek, ki je osvojil 8. mesto, sledil mu je Rok Jelen na 9. mestu, 23. je bil Denis Pikelj, 34. pa Ožbej Jelen. Pri mladinkah do 20 let se je v konkurenci 12 deklet Jerneja Brecl uvrstila na odlično 4. mesto. Ekipa SSK Velenje je v postavi Jan Bombek, Jerneja Brecl, Rok Jelen in Denis Pikelj osvojila 3. mesto. Tekmovalo je 11 ekip. V nordijski kombinaciji pri mladincih do 16 let se je naslova državnega prvaka veselil Rok Jelen. Na 5. mesto je pritekel Jan Bombek, 6. je bil Ožbej Jelen, 15. mesto pa je osvojil Denis Pikelj. Tek je potekal na Pokljuki. V NK je tekmovalo 16 tekmovalcev. Jan In Jerneja državna prvaka V nedeljo, 27. septembra, je v Kranju potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice do 15 let v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. V kategoriji deklice do 15 let v smučarskih skokih je tekmovalo 13 deklic. Jerneja Brecl je osvojila 3. mesto. Pri dečkih do 15 let pa je nasto- pilo 28 tekmovalcev. Jan Bombek je zasedel 5. mesto. V nordijski kombinaciji je nastopilo kar 38 tekmovalcev, od tega 5 deklic. Oba naša predstavnika, Jan Bombek in Jerneja Brecl, sta se razveselila naslova državnega prvaka. Vrhovnik 3., Samec 37. V petek, 25., in soboto, 26. septembra, je v nemškem Hinterzartnu potekala tekma za Alpski pokal v smučarskih skokih. SSK Velenje je zastopal Matevž Samec. Na petkovi tekmi je osvojil 37., na sobotni pa 40. mesto. V nedeljo, 27. septembra, je prav tako v Hinterzartnu potekal Alpski pokal za nordijske kombinatorce. Velenjčan Vid Vrhovnik je osvojil 3. mesto. Organizatorju in tekmovalcem je precej nevšečnosti povzročalo vreme. Ker je pihal premočan veter, so obveljali skoki iz petkove poizkusne serije. Vid Vrhovnik je skočil na 7. mesto, v teku na 5 km pa je vztrajno napredoval do odličnega 3. mesta. Gašper Brecl je bil po skoku na 20. mestu. V cilj je pritekel kot 32. Poraz odnesel trenerja Rokometaši Gorenja v petem krogu zanesljivo premagali Maribor - Včeraj gostovali v Celju V celjskem Zlatorogu je bil sinoči na sporedu prvi letošnji der-bi med glavnima kandidatoma za državni naslov, Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem. V 7. krogu (17. 10.) pa bodo Velenjčani gostili Trimo. Do včeraj so bili neporaženi le še Celjani in Velenjčani. Oboji so v 5. krogu slavili z dvoštevilčno razliko. Aktualni prvaki so v Sevnici zmagali z 38 : 11, podprvaki pa v svoji dvorani premagali Maribor sz 31 : 27. Novinec Koper je na gostovanju v Ormožu prvič v tem prvenstvu moral priznati premoč nasprotnika. Domači so bili boljši s 27 : 26, torej za gol. Kljub porazu so rokometaši z Obale ostali na tretjem mestu. Katero moštvo, Celjani ali Velenjčani, je še doživelo prvi poraz ali pa sta se večna tekmeca včeraj razšla z neodločenim izidom, iz tega zapisa ne morete zvedeti, ker je bil tednik natiskan že pred začetkom tako imenovanega večnega derbija. Dvo- boj med Gorenjem in Branikom je imel v preteklosti velikokrat značilnost derbija. Spomnimo, lani so v prvi tekmi v polfinalu končnice Mariborčani v Velenju celo zmagali. Novo sezono pa so gostje začeli zelo slabo, z dvema porazoma. Očitno pa počasi le visokem vodstvu so rokometaši Gorenja zaigrali nekoliko preveč sproščeno in gostje so se jim dvakrat približali na tri gole zaostanka, a več niso zmogli. Novi poraz in le tri točke od možnih deset sta bila kaplja čez rob, da so se v Mariboru odločili za - kot so zapisali na svoji spletni strani - sporazumno prekinitev sodelovanja s trenerjem Borisom Deničem. Nekdanji selektor slovenske reprezentance je moštvo prevzel lanskega prebolevajo krizo. Proti Gorenju so zaigrali že veliko bolje, vendar še ne dovolj, da bi ogrozili zmago gostiteljev. Enakovredni so jim bili le nekaj uvodnih minut oziroma do rezultata 3 : 3. V nadaljevanju pa rezultat ni bil noben-krat izenačen in domači so imeli vseskozi prednost, največjo v 39. minuti, ko so gostem pobegnili za sedem golov (35 : 18). Po tem novembra, ko je zamenjal takratnega trenerja Marka Šibilo, ki je klub vodil štiri leta in pol. Namesto Borisa Denica je na trenersko klop sedel Slavko Ivezic -nekdanji slovenski selektor (SP 2005 in EP 2006) ter večkratni trener in športni direktor Celja Pivovarne Laško. a S. Vovk Pleše zmagal na triatlonu Barcelona, 4. oktobra - Slovenski triatlonec David Pleše je na tekmovanju ironman v Barceloni prišel do premierne zmage. Velenjčan je s časom 8:02:21 ure postavil še rekord proge. Drugo mesto je osvojil Ukrajinec Anton Blohin, tretjega Nemec Per Bittner. Pleše se je do zdaj najbolj približal zmagi julija 2014 v Švici, ko je bil drugi. Istega leta je bil tretji v Avstriji. Slovenski tekmovalec je 3,8 km dolg plavalni del končal na 15. mestu, po 180 km kolesarjenja se je prebil do osmega mesta, v teka- škem delu, dolgem 42,2 km, pa je začel lov za tekmeci, na 27 km je za Blohinom zaostajal še dve minuti in 15 sekund, po 32,1 km pa je imel pred Ukrajincem že štiri sekunde prednosti. Na koncu je Blohina premagal za tri minute in 30 sekund. Balinanje Gorenju spodrsnilo V petem kolu razigravanja v balinarski ligi za mesta od ena do štiri je bila v sredo na balinišču v Velenju odigrana tekma med Gorenjem in Polzelo. Srečanje je bilo za domačo ekipo zelo pomembno, kar se je poznalo v njeni nesproščeni igri. Zato je sledil neizogiben poraz z rezultatom 2 : 6 za Polzelo. Naslednji dan je bila tekma v Gorici pri Slivnici proti gostujoči ekipi Premogovnika iz Velenja. Ker so domačini vedeli, da jim noben rezultat ne more vzeti prvega mesta, se je tekma odvrtela bolj prijateljsko, 4 : 4. Tudi točkovna razlika je bila temu primerna (30 : 30). Vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici, 9 točk, 2. Polzela, 6, 3. Premogovnik, 4, 4. Gorenje, 1. V skupini od petega do osmega mesta je tokrat v Slovenskih Konjicah domačin zelo suvereno, kar z 8 : 0 premagal goste iz Topolšice. Tudi točkovno je bila razlika občutna (43 : 18) za domače. Tekma med Kavčami in gosti iz Šentjurja se je končala brez zmagovalca 4 : 4. Vrstni red: 1. Šentjur, 7 točk, 2. Kavče, 5, 3. Slovenske Konjice, 4, 4. Topolšica, 4. V tretji skupini za mesta od devet do dvanajst je bilo zelo razburljivo v Preboldu, kjer so se domačini precej mučili za zmago proti Vinski Gori 6 : 2. Točkovna razlika je bila minimalna (35 : 37) za goste. Na tekmi med Gorico in Dobrno pa so domači zmagali brez težav 6 : 2. Vrstni red: 1. Prebold, 8 točk, 2. Gorica, 6, 3. Dobrna, 4, 4. Vinska Gora, 4. V četrti skupina za mesta od trinajst do petnajst je bilo le srečanje med Slovensko Bistrico in Šmartnim ob Paki. Domačini so z okrnjeno ekipo komaj iztržili točko 4 : 4. Ekipa Vrbice iz Vrbnega je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. Vrbno Vrbica, 4 točke, 2. Šmartno ob Paki, 3, 3. Slovenska Bistrica, 3. ■ T. F. Kegljanje Iz Ceršaka praznih rok Tudi to pot so Šoštanjčani ostali praznih rok, čeprav je po igri drugega para kazalo na osvojitev točke. Že pred odhodom na gostovanje so kar trije igralci zaradi bolezni in poškodb odpovedali svojo udeležbo. Tako je moral trener Šoštanjčanov s seboj odpeljati člane druge ekipe. Domači so začeli srečanje izredno dobro, njihovi meti so bili natančni tako na polno kot na čiščenje. Razlika je hitro naraščala in po igri prvega para so Šoštanjčani pri rezultatu 1 : 1 zaostajali že za 67 kegljev. Razlika je naraščala tudi v drugi igri, čeprav so si tekmovalci razdelili točki. Pri rezultatu 2 : 2 je zopet odločala igra tretjega para, v katerem sta bila za odtenek boljša domača tekmovalca, in Ceršak je tako slavil že tretjo domačo zmago. Ekipa Šoštanja je trenutno na 8. mestu z 2 točkama. Vodita Korotan in Ceršak s po 8 točkami. Popravni izpit bodo imeli Šoštanjčani že v soboto, ko jim v goste prihaja trenutno zadnjeuvr-ščena ekipa Hrastnika. Domači upajo, da se ne bo zgodil scenarij, ko so izgubili s takrat zadnjeuvrščeno De Vesto. Srečanje bo v soboto z začetkom ob 14. uri. ■ vos Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA «»«AS 8. oktobra 2015 Akcija za večjo varnost pešcev Preprečimo nasilje v družini Jeseni in pozimi se zgodi največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev Od 1. do 18. oktobra v Sloveniji poteka drugi del akcije za večjo varnost pešcev. Ti so zlasti v jesenskih in zimskih mesecih najbolj ogroženi. Dnevi postajajo vse krajši, noči vse daljše, vidnost pešcev v cestnem prometu pa se slabša. V času akcije bodo policisti s preventivnimi aktivnostmi seznanjali udeležence v prometu o pomenu varnosti, pešce tudi o tem, kako naj poskrbijo, da bodo vidni (uporabljajo naj svetlejša oblačila in odsevna telesa). Preverjali pa bodo tudi, kako pešci in vozniki upoštevajo cestnopro-metna pravila. Glavna cilja akcije sta zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, in zmanjšanje teže posledic teh prometnih nesreč ter povečanje uporabe odsevnih teles pri pešcih, ki so izpostavljeni zmanjšani vidljivosti in tako tudi večjim tveganjem za prometne nesreče. ■ mkp Kriv je bil traktorist Velenje, 29. septembra - V torek ob 15. uri so na Šaleški cesti policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo treh vozil. Do nje je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznika traktorja. Policisti so ga kaznovali. Ostal brez avtomobila Velenje, 29. septembra - Prejšnji torek zvečer so velenjski policisti v Paki pri Velenju ustavili voznika, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Avtomobil so mu zasegli. Lahkomiselni mladoletnik ostal brez motorja Velenje, 30. septembra - Prejšnjo sredo popoldan so policisti skupaj z redarji MO Velenje na Vodnikovi cesti ustavili mladoletnika, ki je vozil kolo z motorjem. To je počel brez vozniškega dovoljenja, brez varnostne čelade, njegovo kolo z motorjem ni bilo registrirano. Za povrhu je mladoletnik vozil po površini, ki ni namenjena vožnji z motorjem. Mladenič je ostal brez njega, saj so mu ga policisti zasegli. Motorist huje poškodovan Šoštanj, 4. oktobra - V nedeljo ob 17.57 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči z udeležbo motorista. Zgodila se je na Koroški cesti, zakrivil pa jo je 77- letni voznik osebnega avtomobila, ko se je z dovozne ceste stanovanj- ske hiše vključeval v promet na regionalno cesto. V tistem trenutku je z njegove leve strani, iz smeri centra Šoštanja, pravilno pripeljal 48-letni voznik motornega kolesa. Voznik osebnega vozila je izsilil prednost motoristu, ki kljub zaviranju ni uspel preprečiti trčenja. Voznik motornega kolesa se je v prometni nesreči huje poškodoval. Pobegnil z rdečim avtom Paška vas, 5. oktobra - V ponedeljek zjutraj se je v naselju Paška vas zgodila prometna nesreča s pobegom. Policisti so ugotovili, da je do nje prišlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje neznanega voznika rdečega avtomobila. Ta je odpeljal v smeri proti Velenju. Če bodo policisti neznanega voznika izsledili, bodo ustrezno ukrepali. Našli staro minometno granato Paška vas, 29. septembra - V torek popoldne so velenjske policiste poklicali iz Paške vasi in jim povedali, da so pri izkopu kanalizacije našli staro mino-metno granato iz obdobja med 2. svetovno vojno. Posredovala sta pripadnika državne enote za varstvo pred NUS Zahodnošta-jerske regije in nevarno najdbo odstranila. Policija poudarja, da se v primeru najdb eksplozivnih teles teh nikoli ne smemo dotikati, o najdbi pa je nujno poklicati policijo na številko 112. Najditelj naj kraj do prihoda pristojnih stro- lUttbivintapflhcdrot fcmtotatfaihri frtjp*J JHJ Now 1 ghdun^mfttiwq SlfHI?HR A i SES Zmanjševanje količin nastajajočih odpadkov, ponovna uporaba, recikliranje ... ... to je ta pravo za naravo. Projekt "V mojem dvorišču - In My Back Yard" nadgrajuje center ponovne uporabe Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, in poziva k recikliranju vseh Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o., izdelkov in materialov. Šolski center Velenje kovnjakov zavaruje, poskrbi pa naj tudi, da nihče od nepooblaščenih ne bo v bližini eksplozivnih teles. Vlom v kontejner Paka pri Velenju, 30. septembra - Prejšnjo sredo popoldan so velenjski policisti obravnavali vlom v gradbeni kontejner. Neznanec je v njem izbral več vrst orodja, ki je izginilo skupaj z njim. Kolesa ni več Velenje, 30. septembra - Na Foitovi cesti so policisti obravnavali krajo kolesa znamke Lombardo. Lastnik je oškodovan za 300 evrov. Uspešna hišna preiskava Velenje, Maribor, 2. oktobra - Velenjski policisti so v petek na območju Maribora opravili hišno preiskavo zaradi suma prodaje prepovedanih drog. Sum je bil upravičen, saj so zasegli večjo količino prepovedanih drog. Lastnik bo moral več pojasniti na sodišču, saj so že spisali kazensko ovadbo. Nekaj plačal, nekaj ne Velenje, 3. oktobra - V soboto popoldan so policisti na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Ugotovili so, da je občan najprej napolnil rezervoar svojega avtomobila, nato pa je v trgovini bencinskega servisa izbral še nekaj artiklov. Prodajalki je plačal samo te, goriva pa ne. Policisti se bodo sedaj pogovo- rili z njim, zadevo pa bodo odstopili v obravnavo na sodišču. Lastniki na dopustu, vlomilci na delu Velenje, 5. oktobra - V ponedeljek dopoldan so velenjski policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo na Gregorčičevi ulici. Ugotovili so, da je neznanec v hišo vstopil skozi vrata na terasi hiše. Pregledal je celotno notranjost hiše, policisti pa za zdaj še ne vedo, ali je kaj od najdenega odnesel s seboj, saj so lastniki hiše na dopustu. Plen odvrgla v grmovje Velenje, 5. oktobra - V ponedeljek okoli 15. ure so velenjske policiste obvestili, da dva neznanca vlamljata v avtomobil, parkiran v bližini okrepčevalnice Mladost. Pred prihodom policistov sta nepridiprava zbežala, orodje, ki sta ga vzela iz avtomobila, pa sta odvrgla v bližnje grmovje. Policisti so ga že vrnili lastniku, vlomilca pa še iščejo. Vlomilce zalotil lastnik Velenje, 5. oktober - V ponedeljek popoldne so policisti obravnavali še en vlom v stanovanjsko hišo, tokrat na območju Laz. Storilcev je bilo več, a so zbežali. Zaradi dobrega opisa storilcev, ki jih je pri nečednem poslu opazil lastnik hiše, so jih policisti kmalu izsledili. Bili so tuji državljani, trenutno pa so v policijskem pridržanju. Policisti preiskujejo, če so kaj podobnega storili še kje drugje. Iz POLICIJSKE beležke © ftEPmiKASUffHtMJ* ItUlM VL4CC REPUBUtfE 5L0VEMI.E ZA RAZV0I Ifc EllROPSKD HQHEZUSKO POLITIKO Ljubitelja viskija so posneli Šoštanj, 29. septembra - Odgovorna oseba šoštanjske trgovine TUŠ je policistom izročila pisno prijavo o tatvini dveh steklenic viskija. Priložila je tudi zgoščenko s posnetkom dejanja oz. tatvine. Policisti bodo sedaj poskušali ugotoviti identiteto nepridiprava, ki ima očitno rad viski. Zalotil ga je varnostnik Velenje, 29. septembra - V trgovini Spar je varnostnik zalotil kupca, ki je imel predolge prste. Kaj je hotel odnesti iz trgovine brez plačila, policisti niso razkrili. Nočni obisk brez povabila Velenje, 30. septembra - V sredo zjutraj je lastnik lokala VIP cafe ugotovil, da so ga ponoči obiskali nepovabljeni gostje. Iz lokala je izginilo več cigaretnih škatel in okoli 500 evrov menjalnega denarja. Zalotili sladkosneda Velenje, 30. septembra - V sredo dopoldne je policijska patrulja obravnavala krajo čokoladic v trgovini Spar. Sladkosneda je pri nečednem dejanju zalotil varnostnik. Znanec ji grozi Velenje, 1. oktobra - V petek dopoldan je na velenjsko Policijsko postajo prišla občanka, ki je prijavila znanca, ki jo zasleduje in grozi. Policisti bodo z njim opravili razgovor in poskrbeli, da se njegovo početje kaznuje in preneha. Razbijal po stanovanju Velenje, 1. oktobra - V petek ob 13.50 so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na Selu. Tam je po stanovanju razbijal sin, ki je s tem ogrožal varnost staršev. Policisti so mu napisali plačilni nalog. varnostno ogledalo Angažiranje zdravstvenega osebja pri odkri- ^ vanju in preprečevanju nasilja v družini Posledice nasilja v družini niso le modrice in fizične poškodbe, posledice so veliko hujše, saj presegajo družinske okvirje in ustvarjajo vrsto negativnih vplivov tako na žrtvah kot družinah in njihovi okolici. Problematika nasilja v družini je zelo kompleksna ravno zaradi dogajanja v družini, temeljni in obenem najbolj občutljivi celici v družbi. Drugi razlog pa je specifičnost odnosov med povzročitelji nasilja in žrtvami - družinskimi člani. Nasilje v družini je pojav oziroma problematika, ki ni samo varnostna in socialno--ekonomska, ampak tudi zdravstvena, vzgojna, pa tudi širše gledano moralna in etična, ki ima vpliv na celotno družbo. Izrazito negativen! Z nasiljem v družini se ukvarjajo pristojne institucije, med katerimi je v ospredju policija. Policisti se z nasiljem v družini srečujejo vsakodnevno in policija je navadno prva, ki jo pokličejo k posredovanju. Prvi prihod policistov na kraj je ključnega pomena, saj je od njega in prvih ukrepov odvisno, ali bodo uporabljene vse zakonske možnosti za zaščito žrtve ter začetek aktivnosti za dokončno preprečitev nadaljnjega izvajanja nasilja. Sicer pa policijsko delo pri obravnavi nasilja v družini poteka v dveh smereh, in sicer: 1. temeljna komponenta, ki vključuje obravnavo povzročitelja nasilja (intervencija, zaslišanje, odvzem prostosti, uradna prijava); 2. podporna komponenta, ki vključuje skrb za žrtev (zaščita pred povzročiteljem in ostali ukrepi). Temeljno vlogo pri obravnavi in preprečevanju nasilja v družini imajo tudi uslužbenci centrov za socialno delo, ki jim Zakon o preprečevanju nasilja v družini določa pristojnosti in obveznosti. Sicer navedeni zakon nalaga obveznosti tudi ostalim institucijam, saj je le medinstitucionalno (so)delovanje tudi zagotovilo, da se bo ta družbeni problem izkoreninil oziroma zmanjšal, da ne bomo več brali člankov o smrtnih poškodbah ali dolgoletnem trpljenju žrtev med domačimi stenami. V septembru je bil javnosti predstavljen projekt POND - Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti; z njim nosilci tega mednarodnega projekta želijo: uveljaviti določbe temeljnega zakona v zdravstveni dejavnosti; seznaniti zdravstveno osebje s strokovnimi smernicami pri preprečevanju nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti; povečati kompetence zdravstvenega osebja za prepoznavanje in obravnavo žrtev nasilja v družini in za delo z ranljivimi skupinami; vzpostaviti medinstitucionalno obravnavo žrtev in povzročiteljev nasilja v družini, ki bo primerljiva tudi z mednarodnimi praksami na tem področju. »Videnje« problema skozi oči zdravnice družinske medicine je predstavila dr. Nena Kopčavar Guček, ki je izpostavila: »Kljub temu, da je globalna pogostnost nasilja približno 30 %, zdravniki prepoznamo le vsako 20. žrtev. Po podatkih EU je med žrtvami nasilja v družini 4 % do 53 % žensk in 1 do 7 % moških. Raziskave kažejo, da so posamezniki, žrtve nasilja, pripravljeni zaupati svojemu zdravniku, če jih o tem povpraša. O izpostavljenosti nasilju spontano poroča le 1 od 10 žrtev.« Okolje družinske medicine je ocenila kot primerno ne zgolj za odkrivanje in obravnavo nasilja v družini, ampak tudi za preventivno delovanje z zagotavljanjem podpore in ozaveščanja žrtev. Na nujnost usklajenega (so)delovanja na sistemski ravni pa tudi obravnav individualnih primerov so opozorili tudi iz nevladnih organizacij, saj so ugotovili, da se za osebo, ki je doživljala ali izvajala nasilje, najbolje izteče ob usklajenem delovanju vseh vključenih institucij, saj vsaka lahko doda kamen v mozaiku na poti k razreševanju neprijetnih okoliščin nasilja v družini. O samem projektu in problematiki lahko na spletni strani http://www.prepoznajnasilje.si/ najdete vrsto koristnih in uporabnih informacij. S širjenjem informacij odstiramo tančice skrivnosti žalostnih družinskih zgodb, ki jih je navkljub dobro zastavljenim sistemskim ukrepom še vedno preveč. Najdeni predmeti V torek je občan na postajo prinesel ključe in USB ključek. Našel jih je v bližini osnovne šole Gorica. V soboto pa je občan na policijo prinesel denarnico, ki pa so jo policisti že vrnili lastnici. ■ Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 19 S. oktobra 2015 «»SÜAS UTRIP 19 Med podjetnimi na Efenkovi Stavbo na Efenkovi ulici v Velenju obiskujejo tako otroci kot dijaki, študenti in odrasli, domačini in popotniki, javni zavodi, društva in podjetniki. Razdeljena je namreč na več sklopov, v vsakem pa se najde mesto za opravljanje različnih dejavnosti. Prenovljeni del stavbe upravlja Mladinski center Velenje, ki ima pisarne, seminarske prostore ter središče mladih in otrok v po- vezovalnem delu med tremi stolpiči. Tam je tudi Mladinski hotel Velenje, del njegovih prostorov pa sega v stolpič A, kjer je Štu-dentsko-dijaški dom. V stolpičih B in C je 89 prostorov - 9 stanovanj ter 80 poslovnih prostorov in nekaj skladišč, ki se nahajajo v pritličju, kjer je tudi lokal, a trenutno ne obratuje. Pisarne različnih velikosti najemajo podjetniki, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi -od prodaje do inženiringa, računovodstva, grafičnega oblikovanja. Nekaj prostorov je urejenih v ambulante, ateljeje, studie, predavalnice, nekaj pa v družabne prostore za različne interesne skupine. Predstavljamo nekaj ponudbe poslovnega centra: K »Rok« FIN-KOM d.o.o. Kemična čistilnica in pralnica kemično čiščenje oblačil :: pranje :: likanje :: šivanje Efenkova 61, Velenje, tel.: 897 01 80, GSM: 041/ 631 908 Delovni čas: ponedeljek - četrtek: 8. - 11. in 15. - 18. Petek: 8. -11 in 14. - 17. Sobota: zaprto. Kontor O.O. ŠALEK 74/A 3320 vELENJE d.o.oo. fistora Efenkova 6', 3320 Velenje, telefon: 03/ 777 '020 Računovodske in knjigovodske storitve Boniteta odličnosti Skupina oaza d.o.o. Efenkova cesta 61, Velenje T: 05 903 56 00 • T: 05 903 56 01 F: 05 903 56 02 izvedba gradbeno obrtniških del gradbeni inženiring sanacija objektov MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Efenkova 61, Velenje T: 03 897 44 73 M: 041- 389- 554 F: 03 897 44 74, E: mdng@telemach.net W: www.mdgnvelenje.si Zgolilo se je... od 9. 10. do 15. 10. - 9. oktobra 1964 je bil v mali dvorani doma kulture odprt Pionirski klub; - 9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odkrili spomenik Onemele puške, delo kiparja Stojana Batiča in arhitekta Vladimirja Mušiča; - oktobra leta 1983 smo prebivalci Šaleške doline dobili nov vodoo-skrbni sistem Ljubija; - 9. oktobra 1984 so odprli prizidek avtobusne postaje v Velenju; - od 9. oktobra 1989 naprej lahko vozniki tehnične preglede za svoje jeklene konjičke opravljamo tudi v Velenju; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - ob občinskem prazniku leta 1976 je izšla prva monografija o Velenju; - 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; - oktobra leta 1986 so dokončno asfaltirali cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne občine Velenje; - od 11. do 22. oktobra 1976 je bila v Rdeči dvorani prva razstava vseh izdelkov Sestavljene organizacije združenega dela Gorenje; - 11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki; - oktobra leta 1984 je dolgoletni HERLAH INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE d.o.o. Efenkova cesta 61 3320 Velenje E-mail: ¡nfo@herlah.com Računalniški programi za vodenje podjetja • Davčne blagajne • Prodaja, servis, vzdrževanje računalniške opreme • Spletna trgovina shop4all.si Tel.: (03) 586 35 60 • Fax: (03) 586 70 27 • Internet: www.herlah.si Prevajanje, lektoriranje poslovno komercialne storitve www.prevodi-translation.si Efenkova 61, Velenje, 03 897 57 73, asterix.prevodi@amis.net L nNet www.linnet.si Računalniški inženiring Bogdan Kristan, s.p. Efenkova cesta 61, Velenje T 05 90 21 333 E info@linnet.si Programska oprema za vse vrste poslovanja ki jo izbirajo uspešna podjetja in zasebniki! Varna raba interneta Omrežj'a, žična in wifi Odprtokodni firewall Servis in vzdrževanje NORMA. stft NORMA soft d.0.0., Efenkova 61,3320 Velenje 03/ 7774 444 / ¡nfo@normasoft.si www. normasofLsi / www.calculus4.si direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski župan Nestl Žgank ob svoji 75-letnici postal častni občan občine Velenje; - 13. oktobra 1888 se je v Arnačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike; - 13. oktobra 1928 se je v Šoštanju rodil pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s pesniškim imenom Jernej Roj ali Business hostel Efenova 61, Velenje Breda Reich s.p. Nočitve za posameznike in skupine do 10 oseb, po želji z zajtrkom ali brez. Rezervacije 041 686 156 Dr. Karel Oštir (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Karlo Levin; - 13. oktobra 1961 je prenehala delovati Kmetijsko-gospodar-ska šola v Velenju; - priprave na prevrat so na Slovenskem pred koncem 1. svetovne vojne med drugim potekale tudi z ustanavljanjem narodnih svetov; sredi avgusta leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, 26. septembra pa v Mariboru Narodni svet za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek; v Šaleški dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra leta 1918 v Šoštanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica. a Damijan Kljajič HOROSKOP Oven od 21. marca do 20. aprila Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis, saj boste popravili tudi svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca oktobra ostali čisto brezdenarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se znajo zaradi tega spremeniti celo vaše želje po kratkih krompirjevih počitnicah. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Ne prelagajte na jutri, ker nimate več časa. T Ö Bik od 21. aprila do 21. maja Prekipevali boste od energije, pa še sami ne boste vedeli, od kod se vam jemlje. Silna čustva, ki vas bodo prevzela ob koncu tega tedna, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Četudi stisnjenih zob. Pri tem ne sanjarite, ampak tudi sami kaj naredite, da bo prihodnost takšna, kot si jo želite. 1 Dvojčka od 22. maja do 21. junija Ljubezen je tista, ki vam bo lepšala naslednje dni. Toliko lepše vam bo, ker je prišla nepričakovano. Zato boste užili vsak trenutek v družbi partnerja, ko ne boste z njim, pa boste ves čas mislili nanj. Nekateri vam bodo zavidali, drugi odkrito privoščili. Najslabše bo, če boste začeli dvomiti vase. Brez skrbi bodite, partner v vas vidi več kot vi, zato se ne sprašujte, zakaj je izbral prav vas. V teh dneh se tudi ne vtikajte v tuje zadeve. Sami dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Ne pozabite na rojstni dan ali neki drug osebni praznik bližnje osebe! Če boste, vam bo zelo zamerila. S Rak od 22. junija do 22. julija Imeli boste veliko obveznosti, kar bo dobro. Ljubezenskim težavam namreč še vedno ne bo videti konca, zato se ne boste imeli časa ukvarjati le z njimi. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti na prvi pogled. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo zveza obdržala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi čustveno krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste več imeli, karje veliko. Ne. Ne boste si oddahnili, saj vam bo to v teh dneh premalo. Lev od 23. julija do 23. avgusta Ne spuščajte se v prepire, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam v soboto obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale v prihodnjih dneh. Začetek dolgotrajne zveze ni izključen, če boste vi tako želeli. Nasprotna stran je že odločena, da vas želi bolje spoznati, vi pa boste verjetno še malce nihali. Sploh, ker jo poznate že dolgo, a jo zadnje čase vidite povsem drugače kot ste jo. Ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka, in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Nemirni boste, a boste to še uspešno skrivali pred drugimi. V vas pa bo vrelo. Najbolj strah vas bo, kako boste pokrpali finančne luknje, ki sicer niso od včeraj, a so zadnje čase še večje, kot so bile. Zato sicer niste krivi le vi, saj ste v želji, da bi pomagali sorodniku, šli preko svojih zmožnosti. Sedaj pa bo treba vse poplačati. Morali se boste vzeti v orke, saj še vedno preveč zapravljate za nesmiselne stvari. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo hitro razrešili brez večjih posledic, če boste pametno reagirali. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se zanj zelo trudite tudi sami. Ljubezen? Nič novega. Imate jo na dosegu roke, a je ne znate iztegniti in zagrabiti. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Dnevi bodo pestri, kot že dolgo ne. Znašli se boste v središču pozornosti, kar vam bo zelo prijalo. V družbi boste zgovorni, zato vam začetek prihodnjega tedna predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklosti. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Paziti se morate le prehlada ali viroze, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Topla oblačila ne bodo dovolj, pazite, s kom se družite in kaj jeste. Če bi bili telesno bolj aktivni, bi bila zaščita še boljša. w Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Živčni boste, kar bo vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, zato si vzemite čas za relaksacijo in uživanje v objemu ljubljene osebe. V naslednjem tednu se boste nekoliko umirili in posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje v zadnjih dveh tednih povzročalo precej skrbi. Ko boste mirnejši, boste naenkrat vse okoli sebe videli veliko bolj prijetno. In bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam družba, ki je svoj obisk napovedala, v naslednjih dneh ne diši, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje. Če si jo želi on, mu ustrezite. In pazite, da ne boste že z obrazom pokazali, da bi bili raje sami. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Lepi dnevi so pred vami, saj ste končno dočakali čas, ko se boste lahko več posvečali sebi in delu, ki vas res veseli. Brez vsakih pritiskov boste vsaj teden dni. Tudi ljubezen boste zajemali z veliko žlico in prepričani boste, da bo vaša sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, da se partnervašega obnašanja ne naveliča. Pripravite mu presenečenje, saj bo zelo vesel, če bosta počela nekaj novega. Čeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vašega partnerja to zelo moti. Pa čeprav se obnaša povsem drugače. Poskušajta skozi pogovor priti do spremembe v vajinem načinu življenja. Če bosta razbila vsaj delček rutine, sta na pori do zmage. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Z jesenjo se vse začne vrteti bolj počasi, le vi ste še vedno na isti hitrosti, kot ste bili čez poletje. Čas je, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku in gledanju televizije, saj živite preveč stresno in napeto. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje v naslednjih dneh nekoliko ponagajalo. Slabo počutje bo tokrat le opomin, saj kaj hujšega ne bo. Če ste samski, se vam ob koncu tedna obeta avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega. Bo pa več kot prijetna. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Vezani boste občutili veliko potrebo po svobodi, zato vam partnerske obveznosti ne bodo prav nič dišale. Sami pri sebi morate razčistiti, če je vaš partner res oseba, s katero se želite postarati. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiči problem. Vzemite si, kakšen dan samo zase in temeljito premislite o svojem trenutnem počutju in čustvih. Če bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak še malo preizkušajte, kako bi bilo, če naredite temeljito spremembo v svojem življenju. Seveda je čisto normalno, da se je bojite, saj takšne stvari niso prijetne. Tisti, ki ste sami, pa boste preživeli miren teden, brez vznemirjanj. Le delo vam ne bo najbolj dišalo. To se bo poznalo tudi pri učinkovitosti. K Ribi od 19. februarja do 20. marca Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste v tem tednu težko opravljali naloge, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam režejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, vaš imunski sistem je šibek. Privoščite si tudi čas za lenarjenje, poskušajte biti čim več v naravi, ki bo v teh dneh tudi vremensko prijazna. Čeprav ste nenehno med ljudmi, ste premalo s tistimi, ki jih imate iskreno radi. Poskrbite, da se to spremeni, saj vas po svoje že grize slaba vest. Tisto, kar ste se namenili narediti le zase, pa naj še malo počaka. Ni še pravi čas. Četrtek, 8. oktobra Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 8. oktobra 2015 Petek, 9. oktobra Sobota, 10. oktobra Nedelja, 11. oktobra Ponedeljek, 12. oktobra Torek, 13. oktobra Sreda, 14. oktobra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Turbulenca: Dar ali spretnost? 12.25 Blisk: Medijska zarota, 4/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Dosje: Kam so vse tovarne šle? 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Firbcologi: O zlatem kipcu, alpakah in opeklinah 16.25 Profil: Uroš Lipušček 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Elektroporacija 17.55 "Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Rasizem v klepetalnici 00.35 Profil: Uroš Lipušček 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.40 Mucika, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Koločikubend 09.15 Točka, glasb. odd. 10.45 Z vrta na mizo 11.10 Halo TV 12.15 Dobro jutro 15.20 Čas za Manco Košir 16.10 Kino Fokus 16.20 Slovenski magazin 17.00 Halo TV 18.00 Vonj dežja na Balkanu, 13/14 19.00 Penelopa, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 19.45 Infodrom 20.00 Nogomet Fifa magazin - Pot v Rusijo, 1. del 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Portugalska - Danska, prenos 22.35 Športni izziv 23.20 Avtomobilnost 23.50 Točka, glasb. odd. 00.35 Halo TV 01.35 Nogomet Fifa magazin - Pot v Rusijo, posn. 02.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Portugalska - Danska, posn. 04.00 Športni izziv, ponov. 04.50 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 07.50 Anubisova hiša, nan. 08.05 Tv prodaja 08.20 Plamen v očeh, nan. 09.50 Tv prodaja 10.05 Sanjska ženska, am. ser. 11.00 Tv prodaja 11.15 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Delče s popolnim spominom, nan. 00.55 Gasilci v Chicagu, nan. 01.45 Beli ovratnik, nan. 02.35 24ur zvečer, ponov. 03.05 Zvoki noči 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Elektroporacija 12.25 Blisk, 5/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mala kraljična, ris. 15.55 Najboljša prijatelja, 6/7 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Razred zase: Kdo je kriv? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, glasb. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Tristana, ital. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.40 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodba iz školjke: Domači Piran 08.40 Točka, glasb. odd. 09.55 Naj muzika igra: Elda Viler 10.40 Na obisku 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.25 O živalih in ljudeh, svet. odd. 14.50 Na vrtu, svet. odd. 15.20 Dober dan 16.25 Odbojka, ep, Slovenija - Belorusija, prenos iz Varne 18.35 Firbcologi: O zlatem kipcu 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Ava, Riko, Teo, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Infodrom 19.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci kola preteklega dne 20.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija - Litva, prenos iz Ljubljane 23.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci dneva 23.25 Polnočni klub: Lep je ta dan 00.30 Točka, glasb. odd. 01.20 Odbojka, ep, Slovenija - Belorusija, posn. 03.40 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci kola preteklega dne, ponov. 04.10 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Slovenija - Litva, posn. 06.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci dneva, ponov. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 08.05 Tv prodaja 08.20 Plamen v očeh, nan. 09.10 Plamen v očeh, nan. 09.50 Tv prodaja 10.05 Epilog 11.00 Tv prodaja 11.15 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Naključni junak, am. film 01.20 Napovedovalka zločinov, am. film 02.55 Beli ovratnik, nan. 03.45 24ur zvečer 04.15 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 08.40 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.55 10.30 Napovedujemo 09.00 10.35 Župan z vami: Branko Petre, 10.30 župan Občine Vojnik 10.35 11.35 Pop Corn, Katrinas 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 13.00 Prodajno TV okno 12.50 13.05 Videospotdneva 13.20 13.10 Videostrani, obvestila 13.35 17.40 Prodajno TV okno 13.40 17.55 Napovedujemo 17.40 18.00 Mladi za Veleje 17.55 18.40 Regionalne novice 2 18.00 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.40 19.10 Videospotdneva 18.45 19.15 Videostrani, obvestila 19.10 19.55 Napovedujemo 19.55 20.00 Naj viža. Ans. Žargon, ans. 20.00 Pogled 21.00 21.15 Regionalne novice 3 21.05 21.20 Skrbimo za zdravje: pljučna obolenja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.15 23.20 Videospotdneva 23.45 23.25 Videostrani, obvestila 23.50 obolenja 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Velikani 07.20 Pika Nogavička, ris. nan. 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš: Plezanje 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi: O vročem poletju 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Presenečenje, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Razred zase: Kdo je kriv? 11.05 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Vodnikrog: Spodnje Krke 15.00 Resnica o telesni vadbi 15.55 Paliativna oskrba 17.00 Dnevnik, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.25 Pogrešani sin, 2/8 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Ne!, am. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.35 Polnočni klub: Lep je ta dan 11.55 Na lepše 13.00 Športni izziv 13.55 Formula 1, VN Rusije, kvalif., prenos iz Sočija 15.10 Avtomobilnost 15.40 10 domačih 16.20 80 let Slavka Avsenika 17.30 Neuklonljive, dok. odd. 19.25 Odbojka, ep, Slovenija - Poljska, prenos iz Varne 21.30 Zvezdana 22.15 Presenečenja, 3. del 23.05 Bleščica, odd. o modi 23.40 Aritmija 00.40 Formula 1, VN Rusije, ponov. 04.10 Odbojka, ep, Slovenija - Poljska, posne. 06.00 Žogarija pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kaja, ris. 07.15 Florjan, ris. 07.25 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.55 Viking Viki, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.15 Viking Viki, ris. 08.30 Maša in medved, ris. 08.40 Mia in jaz, ris. 09.10 Spuži Kvadratnik, ris. 09.35 Lovci na zmaje, ris. 10.00 Ninja želve, ris. 10.30 Hotel 13, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Božične želje, am. film 12.50 Tv prodaja 13.05 Slovenija ima talent, ponov. 14.45 Gigli, am. film 17.10 Medeni teden za enega, am. film 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 TOP 4 s Tjašo Kokalj 23.00 Nova v družini, am. film 01.00 Krog 2, am. film 03.05 Zvoki noči - 5.delnarodnozabavnega koncerta 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice 129 09.55 Napovedujemo 10.00 Popotniške razglednice: Jordanija 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Dotiki gora: Anapurna 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2330. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (1) 21.20 Aktualno: Urgentni center in poslovanje SB Celje 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Nuki in prijatelji, ris. 07.25 Olivija, ris. 07.30 Tork, ris. 07.35 Edo in Medo, ris. 07.40 Čarli in Lola, ris. 07.55 Kioka, ris. 08.00 Muk, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Oblakov kruhek, ris. 08.30 Pujsek Bibi, ris. 08.40 Muk, ris. 08.50 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.55 Peter Zajec, ris. 09.05 Pujsa Pepa, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Pika Nogavička, ris. nan. 09.45 Muk, ris. 09.50 Čarli in Lola, ris. 10.15 Nabriti detektivi: Spletno nasilje, 6/26 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 14.50 Kopačeva hči, franc. film 16.35 Ljudje podeželja: Robi&Alex, dok. ser. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 5/18 20.35 Intervju: Dr. Martin Premk 21.25 Skladje: Nov pogled na svet, dok. odd. 22.55 Poročila, šport, vreme 23.25 Otroci Sarajeva, franc. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.45 Duhovni utrip 07.00 City folk: Ljubljana 07.30 Ob 80-letnici Mirka Ramovša 08.00 40. državno srečanje pevskih zborov Društva upokojencev, 1/2 09.00 Posebna ponudba 09.45 Blisk: Senzacija 10.15 Blisk: Bliskovito 10.40 Blisk: Motivator 11.10 Blisk: Medijska zarota 11.35 Blisk: Kleptomanija 12.05 Zvezdana 12.50 Žogarija 13.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci kola preteklega dne 13.55 Odbojka, ep, Slovenija - Belgija, prenos iz Varne 15.55 Rokomet, kvalif. za EP 2016 (Ž): Slovenija - Črna Gora, prenos iz Ljubljane 17.50 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Srbija - Portugalska, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Afrika: Savana, 2/5 20.50 Nujni primeri: Krivda, 1/3 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.35 Vikend paiet, ponov. 00.50 Odbojka, ep, Slovenija - Belgija, posn. 02.50 Rokomet, kvalif. za EP 2016 (Ž), Slovenija - Črna Gora, posn. 04.30 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Kaja, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Mia in jaz, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Medeni teden za enega, am. film Kuparsk/dvoboj tortic, am. ser. Prepovedana skrivnost, am. film Družinski vikend, am. film Zdravo, Tereza! Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Kraljev govor, am. film Bobni zmage, am. film Zvoki noči Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas! Blisk: Šejk, 6/15 Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Rasizem v klepetalnici Ljudje podeželja: Robi&Alex Poročila Dober dan,Koroška Lojzek, ris. Studio Kriškraš: Plezanje Obleka, igrani film Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Opus Glasbeni večer: Dalibor Miklavčič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik 06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 09.05 09.30 09.55 10.40 10.55 12.40 12.55 13.50 15.40 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.40 00.00 02.20 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2329. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 2330. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 11.50 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke - 5. del narodnozabavnega koncerta 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (128), Minioni 18.20 Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.50 Pop Corn, Katrinas 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 Naj viža. Ans. Žargon, ans. Pogled 21.10 Skrbimo za zdravje: pljučna obolenja 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videostrani, obvestila 06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.25 10.50 11.20 12.05 12.20 13.00 13.30 14.45 15.00 15.10 15.45 15.55 16.20 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.25 00.50 01.45 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Zgodbe iz školjke: Klobuki 08.45 Žogarija 09.40 Točka, glasb. odd. 11.15 Halo TV 12.30 Dobrojutro 14.55 Polnočni klub: Lep je ta dan 16.05 Ljudje in zemlja, svet. odd. 17.00 Halo TV 18.00 Vonj dežja na Balkanu, 14/14 18.55 Mala kraljična, ris. 19.05 Ava, Riko, Teo, ris. 19.10 Muk, ris. 19.15 Presenečenje, igrani film 19.30 Infodrom 19.45 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016, San Marino - Slovenija, prenos iz Serravalle 23.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci dneva 23.20 Zaporničarji, dok. odd. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.45 Halo TV 02.45 Športni posnetki 05.30 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Fish in Chips, ris. 07.55 Tv prodaja 08.10 Plamen v očeh, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Sanjska ženska, am. ser. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.55 Gasilci v Chicagu, nan. 00.45 Kaliforniciranje, am. nan. 01.20 Beli ovratnik, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči © 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 21.55 23.25 23.30 informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Besede miru: Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, gost JANEZ JANŠA, predsednik SDS Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (1) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 14.40 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 00.50 01.20 01.40 02.30 Odmevi Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz! Obzorja duha: Nadškof Jeglič Blisk: Resnica boli, 7/15 Poročila, vreme, šport Studio city Kaj govoriš?=So vakeres? Evropski magazin Poročila ja, Tv Lendava Viki Vijak, ponov. Ribič Pepe Profil Poročila, vreme, šport Vodni krog: Srednje Save Novice Infodrom Muk, ris. Kioka, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (III.), 2/6 Izsledi me, če moreš, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Stane Muster Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Opus 12.25 Blisk: Sovražni prevzem, 8/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Dr. Martin Premk 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Pujsek Bibi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 V senci borovcev, franc. film 21.35 Kino Fokus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Sabotaža - Hitlerjeva atomska bomba, 2/3 00.40 Profil, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.45 10.10 11.05 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 18.50 19.00 19.05 19.10 19.35 19.50 20.35 22.25 23.25 00.10 00.55 01.55 04.25 Otroški kanal Lajko, ris. Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Edo in Medo, ris. Kajetan in Plavi lisjak, ris. Pujsek Bibi, ris. Tork, ris. Zakaj? Zato!, ris. Mala kraljična, ris. Lojzek, ris. Zgodbe iz školjke: Velikani Točka, glasb. odd. Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, glasb. odd. Dober dan Halo TV Pokličite babico, 1/10 Mala kraljična, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Muk, ris. Studio kriškraš: Plezanje Infodrom Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nogoj|net, kvajif. za EP 2016, Italija - Norveška, prenos iz Rima Aritmični koncert - Nula Kelvina Slovenskajazzscena Točka, glasb. odd. Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Šilo za ognilo, butec in navihanec 08.30 Zgodbe iz školjke: Afrika 08.40 Točka, glasb. odd. 09.55 10 domačih 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico, 2/10 18.55 Mala kraljična, ris. 19.05 Lojzek, ris. 19.10 Muk, ris. 19.15 Ribič Pepe: Kje so marsovci? 19.35 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City folk: Mexico City 20.30 Čas za Manco Košir 21.20 Ob 80-letnici etnokoreologa Mirka Ramovža 22.05 Bleščica, odd. o modi 22.40 Aritmični koncert - Nula Kelvina 23.45 Točka, glasb. odd. 00.30 Halo TV 01.30 Športni posnetki 04.05 Zabavni kanal pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Fish in Chips, ris. 07.55 Tv prodaja 08.10 Plamen v očeh, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Sanjska ženska, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.00 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.55 Gasilci v Chicagu, nan. 00.45 Kaliforniciranje, nan. 01.20 Beli ovratnik, nan. 02.05 24ur, ponov. 02.35 Zvoki noči © 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Fish in Chips, ris. 07.55 Tv prodaja 08.10 Plamen v očeh, nan. 09.00 Plamen v očeh, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Sanjska ženska, am. nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Preverjeno, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.55 Gasilci v Chicagu, nan. 00.45 Kaliforniciranje, nan. 01.20 Beli ovratnik, nan. 02.05 24ur, ponov. 02.35 Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2330. VTV magazin, regionalni 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 20.55 21.15 21.45 23.15 23.20 Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Nobervecier, gospod predsednik, gost JANEZ JANŠA, predsednik SDS Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 7 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2331. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Predstavljamo vam: Begunci med nami Dotiki gora: Krim - Iški Vintgar Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2331. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Predstavljamo vam: Begunci med nami 11.25 Dotiki gora: Krim - Iški Vintgar 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (130) 18.20 Žogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, S. 10. 2015, barve: CM K, stran 21 S. oktobra 2015 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček BURTON, Jessie: Miniaturistka od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Mlada Nella Oortman je osemnajstle-tno dekle, ki izhaja iz revne podeželske družine. Mati ji poišče snubca, bogatega devetintridesetletnega trgovca Johannesa Brandta iz Amsterdama. Na jesenski dan leta 1686 osemnajstletna Nella Oortman potrka na vrata imenitne hiše v najbogatejši amsterdamski četrti. Namesto moža ■ mm* jo sprejme njegova osorna sestra Marin. Johannes pride šele kasneje in ji pokloni nenavadno poročno darilo: miniaturno hišo, ki je posnetek prave, a Nella bi raje videla, da bi si utrgal čas zanjo. Da bi pregnala dolgčas in se izognila moževi zoprni sestri, je Nella začela hišico opremljati s pohištvom in lutkami, ki jih je naročala pri mestnem obrtniku. Miniature so izražale neverjetne podobnosti z ljudmi in dogodki, zato je želela spoznati skrivnostnega umetnika, ki je zgodbe v hiši poznal celo bolj kot njeni stanovalci in jih napovedal, še preden so se zares zgodile. PHELAN, Thomas: Štejem do tri: učinkovita vzgoja otrok od 2. do 12. leta od - Odrasli / 37 - Vzgoja. Izobraževanje Mnogi starši nimajo niti volje niti veselja za preučevanje novih vzgojnih pristopov in prav takim je namenjen priročnik, ki opisuje preproste metode za oblikovanje vedenja otrok, starih od 2 do 12 let. Avtor knjige je klinični psiholog dr. Phelan, ki je priznan strokovnjak na področju vzgoje otrok in motenj pozornosti. Avtor humorno, prodorno in izkušeno opredeli tri glavne naloge starševstva: obvladovanje neprimernega vedenja, spodbujanje primernega vedenja in krepitev odnosov. Ko boste prebrali knjigo, lahko pričakujete mirnejše družinsko življenje, mnogo manj prerekanja in jeze. Čutili boste, da imate stvari pod nadzorom. Poznati je treba le nekaj temeljnih in ključnih načel. MURAIL, Marie-Aude: Simpl ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Življenje 22 letnega Simpla in njegovega 17 letnega brata Klebra je vse prej kot simpl. Simpl je 22-letni fant, ki je zaradi umske zaostalosti na razvojni stopnji trile-tnika. Njegova edina skrb je gospod Zajko. Zanj skrbi njegov brat Kleber, 17-letni gimnazijec, ki sanja povprečne sanje najstnikov, vendar pa je njegovo življenje daleč od povprečnega. Ker noče, da bi bil njegov brat zaprt v psihiatrični bolnišnici Malicro-ix se odloči, da bo sam skrbel zanj, saj se je oče po mamini smrti znova poročil in nima časa za svoja sinova. Ko Kleber najde oglas, da štirje študentje iščejo dva sostanovalca, se s Simplom in njegovim plišastim zajcem Zajkom odpravita na ogled. Kljub Simplovemu nenavadnemu obnašanju sklenejo dogovor. Klebru in Simplu se življenje popolnoma spremeni, ko se vselita v stanovanje živahnih, zaljubljenih in zabave željnih študentov. Že naslednji dan imata vsak svojo sobo, selitev pa zanju in za sostanovalce pomeni veliko spremembo, saj si nihče od njih ne predstavlja, kaj pomeni življenje z zaostalim fantom. Ko se oče odloči, da bi bilo za Klebra bolje, da gre Simpl spet v Malicroix, sostanovalci in prijatelji Klebru ponudijo pomoč, da bi brata lahko še naprej ostala skupaj. Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA. VIEGAS, Marneta: Relax kids = Otroci, sprostite se! Čarobna skrinjica: 52 domišljijskih meditacij za otroke (od petega leta naprej) ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta Današnji otroci zlahka odrastejo brez vedenja o tem, kako se sprostiti, kako se osredotočiti in kako uporabljati svoje polne ustvarjalne sposobnosti. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da otroci raje vzpostavljajo globljo čustveno vez z računalniki, kot s svojimi starši. Kako se lahko izognemo temu? Kako naj pomagamo otrokom naučiti se sproščanja uma in telesa? V svojem delu Marneta poučuje otroke, kako naj umirijo svoj um in osredotočijo svojo pozornost brez zunanjih spodbud. Piše in vodi otroke prek vizualizacij tako, da so jih kmalu pripravljeni sami izvesti. Koristi od meditacij imajo tako otroci, starši kot tudi šola. Otroci zaspijo bolj umirjeni in imajo manj nočnih mor. Starši lahko razvijejo močno vez s svojimi otroki, saj preživljajo skupen čas z njimi. V šoli se otroci laže zberejo, osredotočijo na svoje delo, saj meditacija izboljšujejo koncentracijo in pozornost. ROZMAN, Andrej: Predpravljice in pripovedke ml - Mladina / L - Ljudsko slovstvo Ob 60. rojstnem dnevu Andreja Rozmana Roze so izšle Predpravljice in pripovedke, ki prinašajo poleg kratkih humornih prigod povodnega moža, gospoda Šilčka, ki je bil prepričan, da je najpametnejši človek na svetu in začaranega žabca tudi zmajske dogodivščine, medvedka, ki si želi naučiti kolesariti in še in še. Knjiga je obogatena z ilustracijami letošnjega Levstikovega nagrajenca Zvonka Čoha. Andrej Rozman Roza je tisti avtor, ki vztrajno uri naše možgane z besednimi igrami in se tudi v teh zgodbah igra s slovničnimi pravili. Zato je na platnicah napisano: "Pozor! Pisanje nedoločnikov brez i lahko resno škoduje šolski oceni." Andrej Rozman Roza (1955) je eden najizvirnejših, najbolj vsestranskih ter najboljših sodobnih ustvarjalcev za otroke in odrasle pri nas. a AS kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 8. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna čajanka 16.00 Galerija Velenje Z igro do dediščine - otroška delavnica akvarela 17.00 Velenjski grad Odprtje razstave Iz albuma vojnih spominov - propagandne razglednice z motivi otrok iz obdobja 1. svetovne vojne in delavnica ob Tednu otroka 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Preddverje male dvorane Doma kulture Velenje Odprtje razstave Pie Rihtarič Urbani vzorci 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Ane Seher Tri dežele Brazilije, na koncu pa še capoeira Petek, 9. oktober 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Bohor 13.00 Interspar Šalek Razstava gob 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Monokomedija v bošnjaškem jeziku Provincijalac u gradu 21.00 eMCe plac Nevemnevemnevem in Haiku Garden, klubski maraton Radia Študent Sobota, 10. oktober 6.00 Zbirno mesto: pred Centrom Supernova - Lidl Enodnevni izlet Oglej - Gradež -Čedad 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Strahinjščica 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Srečanje vodnikov SMDO 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Klemenča jama 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Trg na Kersnikovi ul. 2 (nasproti stare Tržnice) 4. Medimursko proščeje v Veleju 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna 9.00 IntersparŠalek Razstava gob 10.00 Zbirno mesto: pred Galerijo Velenje Prenovjena Galerija se na ogled postavi, tematsko turistično vodenje za občane 10.00 Grilova domačija Etnološka prireditev Jesen na Grilovi domačiji 10.00 Stari trg 26, nad Hišo mineralov Potepanje po Velenju, ustvarjalna delavnica na prostem 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 12. mini festival otroških plesnih skupin (1. del) 21.00 eMCe plac Sound Arson 5.5 - Aerial Ruin + predskupina Nedelja, 11. oktober 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Fužinske planine 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Mala gora 9.00 Pred večnamenskim domom v Vinski Gori Sejem jesenskih dobrot 10.00 Velenjski grad Kaj nam sporočajo stari kamni, dogodek ob Tednu otroka 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 12. mini festival otroških plesnih skupin (2. del) 14.00 Lovska koča na Lopatniku nad Vinsko Goro Kostanjev piknik Ponedeljek, 12. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Teden orkestrov 17.00 Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica Jesenski venček 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: pustolovska komedija Sprehod po gozdu Torek, 13. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 Kuharska delavnica - Sadne torte 19.19 Knjižnica Velenje Planinsko društvo Velenje se predstavi - Marko Pogačnik Sreda, 14. oktober 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Tojzlov vrh - Sv. Urban 10.00 Knjižnica Velenje Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev jezikovnih tečajev v šol. l. 2015 / 2016 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Sonje Auberšek Oriše -energije narave ŠOŠTANJ Petek, 9. oktober X Rokometno igrišče Šoštanj Zabava za vse generacije (praznik KS Šoštanj) skupina Kingston in Skorband 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pirografska delavnica skupaj z gostom Tinijem Sobota, 10. oktober X Šoštanj Pohod po Trški poti (Praznik KS Šoštanj) Ponedeljek, 12. oktober 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Sreda, 14. oktober 13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Microsoft Word 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 8. oktober Dvanajstič »Pika miga« Velenje, 10. in 11. oktobra - V soboto in nedeljo bo v veliki dvorani velenjskega doma kulture potekal 12. mini festival otroških plesnih skupin Pika miga. Na njem se bodo predstavile najboljše slovenske plesne skupine, ki sta jih na območnih in regijskih srečanjih izbrali selektorici Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Andreja Kopač in Nina Meško. Tako v soboto kot nedeljo bodo predstave ob 11. uri, vstop pa je prost. Na odru bo stalo kar 208 malih plesalcev in plesalk, ki bodo skupaj izvedli 30 plesnih miniatur. Med njimi bodo tri, ki so nastale v velenjskem Plesnem studiu N. Oba dneva bodo ob 14.15 pripravili še okroglo mizo za mentorje. V tem času bodo mali plesalci lahko ustvarjali v Pikinih delavnicah. a bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka IDILA (Slovenija) Grozljivka, 83 minut Režija: Tomaž Gorkič Igrajo: Nina Ivanišin, Lotos Vincenc Špa-rovec, Jurij Drevenšek, Nika Rozman, Sebastian Cavazza, Manca Ogorevc, Damjana Černe idr. Sreda, 7. 10., ob 20.00 - velenjska premiera s filmsko ekipo Petek, 9. 10., ob 20.00 Sobota, 10. 10., ob 19.45 Ponedeljek, 12. 10., ob 18.00 ZMAJČEK KOKOS Der kleine Drache Kokosnuss (Nemčija) Družinski animirani film, sinhroniziran v slovenščino, 83 minut Režija: Hubert Weiland, Nina Wels Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Maja Kun-šič idr. Petek, 9. 10., ob 18.00 Sobota, 10. 10., ob 18.00 Nedelja, 11. 10., ob 16.00 - otroška matineja MARSOVEC The Martian (ZDA) Akcijska znanstveno-fantastična pustolovščina, 130 minut (ZDA) Režija: Ridley Scott Igrajo: Kate Mara, Jessica Chastain, Kri-sten Wiig, Matt Damon, Sean Bean, Se- bastian Stan, Donald Glover idr. Sobota, 10. 10., ob 21.20 - 3D Nedelja, 11. 10., ob 18.00 PLEME Plemya (Ukrajina) Kriminalna drama, 132 minut Režija: Miroslav Slabošpicki Igrajo: Grigori Fesenko, Jana Novikova, Roza Babi, Aleksander Dsiadevič, Aleksander Osadči idr. Petek, 9. 10., ob 18.30 - m. dvorana Sobota, 10. 10., ob 20.15 - m. dvor. Nedelja, 11. 10., ob 19.00 - m. dvor. VOLČJI TOTEM Wolf Totem (Kitajska, Francija) 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba Petek, 9. oktober 17.45 Marof Plesna šola Superstar Sobota, 10. oktober 9.00 Marof Menjalnica in konsignacijska prodaja igrač ter otroške opreme, ustvarjalna delavnica; DPM Šmartno ob Paki in MC Šmartno ob Paki 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Prireditev ob 40. obletnici Društva upokojencev Ponedeljek, 12. oktober 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Hiša mladih Svetniška pisarna SD 19.00 Hiša mladih Poslanska pisarna SD 19.00 Hiša mladih Svetniška pisarna skupine Liste za napredek občine 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba; MDance Torek, 13. oktober 14.15 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Marof Joga Sreda, 14. oktober 16.00 Hiša mladih - Dile Plesna šola Spin 16.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - violina 19.00 Marof Zvočna kopel z gongi Lunine mene Vpis abonmajev Lepi kamen Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj bo do 16. oktobra, vpisoval abonente v abonma Lepi kamen. V sezoni 2015/2016 si bodo abonenti ogledali šest predstav, prva bo že 21. oktobra v kulturnem domu, in sicer Stand up Tadej Toš. a mkp Gostijo mlade »znanstvenike« Celje, 6. oktobra - V tednu otroka, vse do nedelje, 11. oktobra, stoji v celjskem Citycentru pravi laboratorij, ki so ga poimenovali »laboratorij otroške vedoželjnosti«. Da je znanost lahko tudi zabavna, bodo otroci spoznali skozi številne zanimive eksperimente v družbi pravih znanstvenikov. Vsi udeleženci bodo prejeli diplomo, spominsko majico in darilo. Namenjen je otrokom od 4. do 14. leta starosti, učne delavnice, obogatene z mnogimi eksperimenti pa so pripravili v sodelovanju z znanimi strokovnjaki. a 13. oktobra, ob 2.05 -prazna luna (mlaj) CITY CENTER Celje • Četrtek, 8.10., Biotržnica • Petek, 9.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 11.10., 11.00, Pravljične urice, Mali lunin vran • do 11.10., vsak dan ob 10.00 in 17.00 Laboratorij otroške vedoželjnosti, zabavne in poučne delavnice z dr. Pipeto • NOVO! Bralni kotiček za najmlajše v Džungli. • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Pustolovski film, 121 minut Režija: Jean-Jacques Annaud, John Collee Igrajo: Shaofeng Feng, Shawn Dou, An-khnyam Ragghaa, Yin Zhusheng, Basen Zhabu idr. Nedelja, 11. 10., ob 20.30 SPREHOD PO GOZDU A Walk in the Woods (ZDA) Pustolovska komedija, 1G4 minute Režija: Ken Kwapis Igrajo: Nick Offerman, Kristen Schaal, Robert Redford, Emma Thompson, Nick Nol-te, Mary Steenburgen idr. Ponedeljek, 12. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»WAS 8. oktobra 2015 Nagradna križanka Avtoservis Tratnik PEUGEOT Avtoservis Tratnik, d. o. o. Ločica ob Savinji Ob Savinji 9, 3313 Polzela Tel.: 03/ 700 11 90 GSM:051 652337 info@avtotratnik.si www.prodajalec.peugeot.si/tratnik Del. čas: 8.00 - 17.00, sobota: 8.00 - 12.00 Vljudno Vas vabimo, da obiščete naše pro-dajno-servisne prostore, kjer vam bomo prijazno ponudili naše storitve: Pooblašečeni prodajalec in serviser za vozila PEUGEOT Ugoden nakup vozil po sitemu STARO ZA NOVO Ugodno FINANCIRANJE - vse uredimo na našem prodajnem mestu Menjava in hramba PNEVMATIK (AKCIJA - torbe za pnevmatike 20 €) Priprava VOZILA NA ZIMO (AKCIJE pokrovov koles -40%) OBROČNO PLAČEVANJE z DINERS kartico za gume, platišča in zavorne diske Včlanitev v klub »MOJ PEUGEOT«, koristno uporabnikom tudi starejših vozil (popust do 35%) Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. oktobra 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Avtoservis Tratnik«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. Liti Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj Prodaja kislega zelja - doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13 - na tržnici Velenje ob sobotah od 8 -12 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju Prodajajo tudi sveže zelje v glavah ali naribano. RAZREZ TER ROBLJENJE PLOŠČ TERASNE DESKE LEPLJEN LES ŠPILAK GSM: 041/ 621227 Tel.: 03/ 891 10 60 • E-mail: taxi.spilak@gmail.com mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. Domače naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil. Na voljo vsako soboto dopoldan na kmečki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domače dobrote in Malinca 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si Q D o 8 št evi Ik zastoi 1 j| Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. «»«AS Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. ČETRTEK, 8. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 9. oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 10. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 11. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 12. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 13. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 14. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od od 28. septembra do 4. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. septembra do 4. oktobra (v mikro-g SO^m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CM K, stran 23 8. oktobra 2015 »»«AS OBVEŠČEVALEC 23 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE HIŠO oddam v najem takoj za daljše obdobje. Gsm: 031 747 520 GOSTINSKI lokal, 170 m2, na dobri lokaciji, možna prehrana (gril, pekarna, pice), Šalek, pri krožišču Skalca oddam v najem za 800,00 evrov mesečno. Gsm: 041 714 488 NA LEPI sončni legi na Sladki gori je naprodaj belo mešano grozdje. Cena po dogovoru. Tel: 03 582 44 10 in gsm: 031 359 214. HIŠO potrebne obnove z gospodarskim poslopjem v Stari vasi na Koroški 24 mali OGLASI prodamo. Leži na parceli, kjer je mogoče zgraditi eno ali dve novi hiši. Cena po dogovoru. Gsm: 031 873 029 PRIDELKI KOCKE, silažne bale, krompir desire in domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA drva prodam. Narežem in scepim po dogovoru. Pripeljem tudi na dom. Gsm: 070 733 630 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 11. 10., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 DVA bikca, stara 10 dni, prodamo. Gsm: 041 358 852 TELIČKA, sivo rjavega, težkega 60 kg, prodam. Tel.: 03 5893 578 VISOKO brejo telico ali mlado kravo kupim. Gsm: 031 852 334 TELICE, čb, breje od 3 do 8 mesecev, ugodno prodam. Gsm: 031 650 937 RAZNO ZIMSKE pnevmatike brez platišč, dim. 185/55-R15, prodam. Gsm: 070 206 265 BOBNASTO kosilnico sip 135 prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 774 520 ŽAR na plin, gostinski, z jeklenko, prodam za 400,00 evrov. Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano ali prostor za roj-stnodnevne zabave za otroke oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuš, ozvočenje. Gsm: 041 714 488 VOZILO OPEL corsa 1.4, l. 2004, 155.000 km, 3 vrata, srebrne barve, klima, el. paket, ugodno prodam. Gsm: 041 374 1 09 CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l. 2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam za 2.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488 AVTO z visokimi sedeži (srednji razred) kupim. Gsm: 031 852 334 FORD Focus 1.6 Trend, let. 2009, 103.000 km, lepo ohranjen, prodam za 6200 evr. Gsm. 041 517 248 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. in 11. 10. - Daša Buršič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva UEVelenje POROKE Pašalic Kemal, Velenje, Kidričeva cesta 15, in Makevic Manja, Srbija, Šabac, dr. Andre Jovanovica 1; Meh Zoran , Mislinja, Završe 80, in Hriber-nik Mojca, Šoštanj, Ravne 134. SMRTI Hostnik Jožef, roj. 1934, Žalec, Pod-kraj 3; Volk Jožef, roj. 1929, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 46a; Pušnik Marija, roj. 1931, Prebold, Kaplja vas 36; Podbregar Alojzija, roj. 1935, Tabor, Ojstriška vas 43; Lukač Franc, roj. 1949, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 99; Šuligoj Glušič Štefanija, roj. 1932, Velenje, Bračičeva cesta 5. ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. nepremičnine Hablt d.o.o.. Koroška 48, VUenje tal.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 soseski na Goriški, 74,5 m2, zgrajeno 2015, 1/4. nad. ER B(25-35 kWh/m2a) cena 99.000 evr. Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas, 24. septembra., so: 14, Šmartno v Rožni dolini 2. nagrada: termometer: MAJDA ŠPEH, Dobrava 65, Zreče 3. nagrada: vrečka za copate: ARIA VERDAN, Prešernova 22 d, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade.( tel. 898 76 20). TV Naš čas TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih info: 898 17 50 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si JAZ LAHKO I» ■S LAHKO GRADIŠ. LAHKO KUPIŠ. LAHKO SI IZPOLNIŠ ZEUO. AKCIJA STANOVANJSKIH IN POTROŠNIŠKIH KREDITOV Do 31. oktobra 2015. Kredit lahko najamete na vsaki pošti. Informacije na 080 80 58 | www.pbs.si PBS • POSTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor id. 50% NIŽJI STROŠKI ODOBRITVE Shomno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel. Vse življenje boriti si se znal, a v jesenskem dnevu za veAno si zaspal. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je... ZAHVALA Dotrpel je naš dragi oče, tast in dedi FRANC FERDINAND OCEPEK iz Podgorja 3 a 14. 5. 1941 - 1. 10. 2015 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in denar. Hvala doktorju Grošlju za dolgoletno zdravljenje, patronažnima sestrama Viti in Tatjani. Hvala tudi godbi Premogovnika Velenje, častni straži, govorniku, pevcem, gospodu duhovniku, izvajalcu žalostinke in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Posebna zahvala velja družini Deberšek - Polak za vso pomoč. Žalujoči hčerka Tatjana z Damijanom in vnuk Tim ZAHVALA JOŽE VOLK Rečica ob Paki 46 a, Šmartno ob Paki 31. 3. 1929 - 27. 9. 2015 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcih srečnih dni spomine. (Dante) Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 24 Cedile so se Promenada okusov razdražila brbončice - Krožnike so razprodali - Bo kulinarična tržnica spet spomladi? Tina Felicijan Kulinarična tržnica ni sveža ideja, saj so ljudje po celem svetu že v davnini jedli na ulicah, se pa zadnja leta ponovno obuja tudi v državah, kjer so hrano s stojnic umaknili v restavracije. V Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, zdaj pa tudi v Velenju se trudijo, da bi kulinarika ponovno zaživela na ulicah. Tako je v soboto na velenjski promenadi 12 lokalnih gostincev predstavilo več kot 40 različnih jedi, ki so jih pripravili nekoliko drugače in na 'višji ravni', pravi pobudnik Promenade okusov Žiga Kočevar, ki je dogodek organiziral v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Festivalom Velenje, Mladinskim centrom Velenje in Turistično zvezo Velenje, pa Šaleškim študentskim klubom, dijaki Šolskega centra Velenje in gostinci. »Pripravili so 1500 porcij, nekateri so jih prodali v slabih dveh urah, kar je bilo za nas, organizatorje ter za ponudnike absolutno presenečenje. Mislim, da je to za nas velik korak naprej.« Zato želijo Promenado okusov še postaviti, morda že spomladi, ko bodo lahko ponudili svežo sezonsko hrano. Senzorično gledališče V kulinaričnem senzoričnem gledališču so nastopili trije nadobudni, domači kuharski mojstri - Velenjčanka Katja Černjak, Šo-štanjčanka Tjaša Koren in Celjan Tilen Stropnik. Čeprav so gostje nekoliko dlje posedeli v pričakovanju okusov, so si čas krajšali z opazovanjem potez kuharskih mojstrov, ki so na prostem pri- pravljali specialitete. »Ko se kuha zunaj z neko tujo tehniko, je vedno malo problematično. Se lahko zgodi, da en meni dlje časa pripravljamo,« je pojasnil častni gost Promenade okusov Andrej Kuhar z Vile Herberstein, »edini Slovenec, ki je v svoji karieri v Nemčiji pridelal kar šest zaporednih Michelinovih zvezdic, ter edini slovenski kuhar z mojstrskim izpitom, narejenim v Nemčiji,« ga je predstavil Žiga Kočevar. Kuharski mojster pravi, da se mu ideja kulinarične tržnice že od začetka zdi dobra in že vrsto let sodeluje na Lentu, zato se je z veseljem odzval vabilu. »Vsaka stvar je nov izziv. Zame je enako pomembno kuhanje za neko prominenco in za ljudi danes. Vsi so gostje, za katere se moraš posebej potruditi. Slabo bi bilo, če bi nekaj spackali in rekli: za njih je pa to dovolj dobro'.« Ustvarjal je v črni barvi, simbo- lični za rudarsko mesto. Pripravil je črno palačinko, v katero je zavil lososa. Dodal je ananas z malo čilija za harmonijo. Glavna jed je bil piščanec, polnjen z jurč-ki v večjih kosih, ter ajdova kaša z jetri in gomoljasto zelenjavo v omaki. Za sladico pa je postregel jesensko kostanjevo torto. Izziv za gostince Za Promenado okusov so velenjski gostinci pripravili drugačne jedi, kot se navadno znajdejo na njihovih menijih. Meni je bil izziv tudi za Restavracijo Jezero, kjer so strnili glave in sestavili krožnik, ki je bil vizualno privlačen in je vseboval komponente rudarske prehrane, pripravljene na moderen način. »Meni smo poimenovali knapovska košta. Kranjsko klobaso smo skuhali in jo spekli v testu, na belo polento z zelišči smo dali suho slivo, zavito v slanino in pokuhano v rdečem vinu, dodali smo pope-čen kruhek z rdečo peso ter kaviarjem, ki simbolizira premog, Ligijev koktajl pa je sestavljen iz vaniljevega likerja, kavice ter smetane,« je krožnik opisal vod- ja restavracije Aleš Jevšnik. »Za enkrat nismo razmišljali, da bi bil na rednem meniju,« pravi, a mogoče bo njih in druge gostince ravno kulinarična tržnica spodbudila k širjenju ponudbe. a Zadovoljstvo za okuševalce Z nosom za vonjem je med številnimi obiskovalci Promenade okusov šla tudi Cvetka Jaklič, ki je po hitrem ogledu za glavno jed izbrala prav knapovsko košto, »ker izhajamo iz knapovkse familije in smo še vedno solidarni,« je smeje povedala. »V prvi vrsti me je pritegnila organizacija, ki jo res od srca pozdravljam in upam, da se bo še kdaj ponovila. Tudi lokacija se nam zdi primerna. Ponudba je res pestra in malo drugačna, izvirnosti in kreativnosti je veliko. Nam je malo zmanjkalo časa, ko smo izbirali oziroma se je tržnica odprla malo prezgodaj. Sistem s kuponi je sicer malo neroden. Vsekakor pa upam, da se bo tržnica kakšno soboto še ponovila, ko je ljudi še več, čeprav je že danes gneča. Da bo zaživela in bomo večkrat deležni take ponudbe ter da so lokali danes dobili kakšen nov izziv,« je zadovoljno povedala. Andrej Kuhar: »Ko sem šel v Velenje, so mi v Ljubljani rekli: kaj boš šel v rudarsko mesto, saj ti ne bodo cenili tvoje hrane. Nasprotno. Po nekaj mesecih smo imeli vse več gostov. Ljudje hočejo nekaj drugega, hočejo lahko, zdravo hrano. Tudi tradicionalna kuhinja se reformira. Prej ali slej se bo ponudba začela spreminjati, bodo ljudje začeli razmišljati, da je tudi v gostinstvu treba zdravo, lahko kuhati. Nič ni narobe s paniranim zrezkom, a treba ga je pripraviti v svežem olju, ne pa tam, kjer sta se prej cvrla riba in pomfrit. Vsak se bo moral malo bolj potruditi za svojega gosta.« Prireditev so popestrili člani sekcije ljubiteljev starodobnih koles Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki. Člani vaške skupnosti Mali Vrh in čebelarskega društva so prikazali pripravo butar in drv za zimo. »Gospoda« se je ustavila pri stojnici z ozimnico s kmetije Poprask - Potočnik. Buče ostajajo rdeča nit Šmartno ob Paki, 3. oktobra - Prva sobota v oktobru je v občini Šmartno ob Paki že 12 let »rezervirana« za buče. Prvo desetletje je prireditev v Martinovi vasi ob tamkajšnji železniški postaji glavni organizator prireditve -Turistično društvo Šmartno ob Paki - naslovil z Bučarijo, pa Buče za vse nas in vas, zadnji dve leti pa poteka z naslovom Bučni pozdrav jeseni. Tako kot se je razširil seznam soorganizatorjev, se je razširil tudi program. »V minulih 10 letih smo se na temo buč izpeli, zato smo lani obiskovalce prireditve opozorili še na preostale jesenske pridelke in jim pokazali še nekatera druga jesenska opravila. V turističnem društvu želimo ohranjati dediščino naših dedkov in babic in jo prenesti na mlajše rodove,« je takrat razložila odločitev predsednica šmar-ških turističnih zanesenjakov Boža Polak. Letos je bilo buč za vzorec, opravil, značilnih za jesenski čas, pa kar nekaj. Med drugim so člani Kulturnega društva Gorenje prikazali sušenje in spravilo lesa, ekološka kmetija Po-prask - Potočnik je skupaj s člani Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki prikazala, kako so včasih oskrbovali meščane z ozimnico, člani šmarškega društva čebelarjev in vaške skupnosti Mali Vrh so prikazali pripravo drv in butaric, kako se čebelar pripravlja na zimo, šmarške turistke cufanje perja in pripravo neveste za balo, šmarški kultur- niki pa šego žetve in mlačve. Za lepo okrašeno stojnico z izdelki in za družabne igre na različne teme so poskrbeli učenci tamkajšnje osnovne šole, vzgojiteljice vrtca pa so pripravile otroške delavnice. Obiskovalci, med katerimi je bil tudi avtobus turistov iz Lienza, so bili nad prikazanim zadovoljni, prav tako organizatorji. Pecivo, ki so ga spekle gospodinje, je takoj pošlo, prikazi in stojnice so vzbudili zanimanje. So pa nekateri med obiskovalci pogrešali več bučnih izdelkov, bučnih aranžmajev, ki so jih pred leti pripravile vaške skupnosti v občini Šmartno ob Pa-ki, več bučnih ... »Letina buč je vedno slabša. Nekaj jedi iz buč smo ponudili, za razstavo oziroma aranžmaje in še kaj drugega iz buč pa bi morali buče kupiti. Upamo, da bo prihodnje leto letina za to ugodnejša, sicer pa ta jesenski sadež ostaja rdeča nit prireditve«, je dejala Boža Polak. Po razglasitvi naj jesenskega pridelka se je večina obiskovalcev razšla. Škoda, so ocenjevali tisti, ki so izkoristili lepo vreme in nadaljevali druženje na prireditvenem prostoru. Tudi pomo-drovali so, da bi bilo dogodek z zelo dobro vsebino »zastaviti« še bolj podjetno, dodati še kaj za pod zob. Ne bi bilo tudi slabo, če bi po koncu uradnega dela kdo od mladih navdušenih fraj-tonarjev poskrbel še za kakšno domačo. Slovenija naj poročna destinacija Milano - Zgodovina ukvarjanja s cvetjem na cvetličarskem in na vrtnarskem področju sega v podjetju PUP Velenje daleč nazaj v dvajseto stoletje. Zadnja leta predvsem cvetličarsko dejavnost in dejavnost oblikovanja jam Maje Štamol Droljc. Za izdelavo poročnih kreacij je bilo potrebno več kot 40 ur filigranskega dela, pri tem pa je sodelovala tudi cvetličarska mojstrica in vrhunska cvetličarka Mateja Iršič«, pravi Simon Ogrizek, notranjega in zunanjega prostora prepoznavamo pod njihovo blagovno znamko Floria. To so v okviru projekta »Slovenija naj poročna destinacija« uspešno predstavili tudi v Slovenskem paviljonu »EXPO Milano 2015«. »Poročni dekorji, ki sem jih oblikoval za to priložnost, so nosili veliko mero kreativnosti in so se do potankosti prilegali kreaci- vodja poslovne enote Vrt PUP Velenje. »Na dosežen uspeh ob predstavitvi smo več kot ponosni, s tem pa tudi dokazujemo, da so velika mera strokovnosti, potrpežljivost, kreativni zanos ter trdna volja ključ do pozitivnih rezultatov,« še dodaja.