Nemški

PAVLIHA

v

slovenski obleki.

--

KLnjižioa

polna smešnih povestij za kratek čas.

Prevod iz nemščine.

Založil in prodaja J. GIONTINI, bukvar v Ljubljani

1909 .

IS tfijCZRI

Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani.

Predgovor

Čx/Qm,  da vam bi bilo ljubše, o slovenskem
^  Pavlihi kaj brati, o kterem se posebno na
Gorenjskem toliko pripoveduje. Tudi meni bi bilo
ljubše, o domačem kaj povedati. Pa pomagaj si,
kdor si more. Kakor sicer, grč nam Slovencem
tudi tukaj tako, da o tujih več vemo in povedati
znamo, kakor o domačih. Prvotni namen te knji¬
žice je, marsikomu kako kratko uro napraviti.
Človeško življenje je viharno in nemirno, skrb
in žalost sedita tolikrat kot dve črni kraljici v
človeškem srcu; veseli pogovori ali nedolžne
burke preženejo žalost in otožnost, zavist in srd.
Tu nabrane povesti so gotovo pripravne, vliti
hladilo v klavrno srce in njih moč je boljša,
kakor marsikaka lekarnica. Res je, da se v tej
knjižici čita marsikaka zarobljena, in z glavo
bo marsikdo majal ter rekel: Oj, to je bil hu¬
doben paglavec, ki ni bil vreden, da ga je zemlja
nosila! Pa namen te knjižice ni, koga učiti česa

4

hudega, ampak, da vsak spoznava hudobijo, jo
sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudij
varuje, kajti danes je svet ves nezvest, goljufen
in hudoben. Berite toraj to knjižico v svoj prid
in svojo korist; kratek čas vam bode delala, bolj
od kvart ali pa žganjarskih krčem, ali pa od
takozvanih historij o strahovih in čarodejnicah
in o druzih neumnostih.

1. povest.

Ysi kmetje in kmetice se pritožujejo čez
Pavliho, ko je enkrat na konji za očetom
sedeč ljudem nekaj kazal.

Ko se je nemški Pavliha iz plenic skobacal
in se naučil hoditi, šel je med otroke in se prav
srčno medel po trati in gnojišči v vasi. Spredej
in zadej je bil videti, kakor pristrižena opica.
Od dne do dne je porednejši postajal in v svo¬
jem četrtem letu je take reči počenjal, da so
sosedje vsak dan nad njegovega očeta hodili o
Pavlihu pritoževat se, da je hudoben otrok. Ge
so ga oče okregali zaradi tega, vedel se je Pav-
lihec zvito izgovarjati in nedolžnega delati, tako,
da oče niso vedeli, komu bi verjeli. Da bi se o
resnici prepričali, so enkrat Pavlihca posadili
zadej na konja, ko je ravno mnogo kmetov bilo
na cesti. Zapovedali so mu, mirno in lepo se¬
deti. Kaj pa stori ubogljivo dete? Lepo tiho
vzdigne svojo srajčico in pokaže kmetom novo
zrcalo. Ljudje so začeli glasno grajati ga in nad
njim vpiti: „Fej te bodi, mladi hudobnež!“ Oče

6

niso vedeli, zakaj ljudje vpijejo, zato se je Pav-
lihec zdajci očetu pritožil ter rekel: ,Ali zdaj
vidite, oče, da nikomur nič ne storim in mirno
sedim, in vender pravijo ljudje, da sem hudob¬
než? Ne da bi se dolgo pomišljevali, posade oče
svojega ljubega sinčeka pred se, da bi ga imeli
pred očmi. Pa tudi tukaj jo je vedel Pavlihec
zviti: Svoja usta je široko raztegnil in jezik je
ljudem molil. Ti so zopet skup drli in ga mla¬
dega hudobneža imenovali. Bedasti oče pa ni
mogel umeti, od kod to pride in reče: „Ti si
nesrečno dete; kaj boš moral še na tem svetu
prestati!" In rajši ga je imel, nego poprej. Oče
je šel kmalu v drugo deželo, kjer je bila nje¬
gova žena doma. Umrl je tam ne dolgo potem,
zapustivši ženo in otroka v veliki revščini. Daši
je bil Pavliha že 16 let star, vendar se še ni
ničesar učil. Veselile so ga samo burke in bu-
dalosti.

2. povest.

Kako se Pavliha po očetovi smrti obnaša in
se uči hoditi po napeti vrvi.

Pregovor pravi: Kadar mačke doma ni, so
miši dobre volje. Po očetovi smrti niso mogli
mati svojega divjaka več krotiti in začel je vsa-
ktere neumnosti uganjati. Mati so stanovali v

7

neki hiši, mimo ktere je voda tekla. Ko je bil
enkrat Pavliha pod streho in se je učil po na¬
peti vrvi hoditi, pridejo mati z velikim polenom
nadenj; on pa jim smukne skozi okno na sose¬
dovo streho, da ga niso mogli doseči. Na vrvi
si je pridobil kmalu toliko spretnosti, da sklene
svojo umetnost ljudem pokazati. Napel je torej
vrv iz zahišja čez vodo in jo je tam privezal
na nasprotno hišo. Ko ljudje o taki izredni igri
zvedd, drlo je vse, mlado in staro k vrvi in
čudili so se, da zna Pavliha tako po vrvi hoditi.
Toda njegova sreča je bila kratka in se je imela
kmalu v veliko žalost spremeniti. Ko namreč
mati vidijo, kako ljudje skup vrč, so se hoteli
jr  svoji jezi prav znositi in svojega sina zavoljo
njegovih neumnostij prav izplačati.

Tiho se torej priplazijo za hišo in presekajo
vrv na dvoje. Ljubi mojster Pavliha štrbunkne
v vodo, in ljudje so se smejali ter ploskali na to.
To se je Pavlihi tako zamerilo, da ni besedice
črhnil; a to mu je manj v srce segalo, da je
do ušes v vodo padel, kakor to, da so se mu
mladi in stari smejali, ki so za njim tekli in
mu osle kazali. Mislil je, kako bi jim povrnil to
zasmehovanje. Po vrvi ni hotel več hoditi, ker
mu je enkrat tako izpodletelo.

8

3. povest.

Kako Pavliha več kot 100 fantičev pregovori,
da sezujejo čevlje, koje on potem skup zmeče

in s tem provzroči veliko ruvanje.

Kmalu potem se je hotel Pavliha pri ko¬
panji maščevati zaradi zasmehovanja. Potegnil
je zopet iz druge hiše vrv čez vodo in je napo¬
vedal ljudem, da bo plesal po nji. Ljudstvo je
vkup drlo, mladi in stari so pričakovali izven-
redne zabave. Pavliha torej prijazno reče mladim
fantičem, da jim hoče kaj lepega na vrvi poka¬
zati, če mu svoje čevlje dajo. Ti mu verjamejo,
voljno sezujejo svoje čevlje in jih dajo Pavlihi.
Bilo jih je blizu sto in šestdeset. Nabere jih na
vrvico in gre ž njimi na vrv. Stari in mladi so
zijali in bi bili radi vedeli, kaj bo naredil lepega,
pa nekteri mu niso prav zaupali in so si mislili,
ko bi le svoje čevlje nazaj dobili I Ko Pavliha
na vrv sede in začne počenjati svoje burke,
zavpije: „Pazite! Vsak naj se podviza in svoje
čevlje zopet išče! “ To izgovorivši, prereže vrvico
in vrže vse čevlje na en kup po tleh, da se je
drug čez druzega prekucoval. To videti, se vržejo
stari in mladi na kup, eden ugrabi tu en čevelj,
drugi tam jednega, jeden kriči: Ta je moj 1
drugi: Lažeš, moj je! in tako se začnejo lasati
in ruvati; eden leži spodej, drug zgorej, eden

9

vpije, drug kolne, tretji se smeje; z eno besedo,
bila je prava prekucija. Pavliha pa se je smejal
na vrvi, da se je za trebuh držal in vpil: .Tako
je prav! tako je pravi Iščite si sedaj svojih
čevljev; oni dan ste se vi smejali, danes sem pa
jaz na vrsti!“ Med tem, ko so se mladi in stari
za čevlje pulili, pobere Pavliha svoje pete in se
ne pokaže več, marveč mirno sedi doma pri
materi in čevlje šiva.

Njegova mati niso nič o tem vedeli, zakaj
da ne sme iz hiše, in so se celo veselili, da je
delati začel. Mislili so, da se bo zdaj resnično
poboljšal.

4. povest.

Mati nagovarjajo Pavliha, naj se uči kacegu
rokodelstva.

Pavlihova mati so bili veseli, da je njih sin
postal naenkrat tako pokojen in tih. Nagovarjali
■ so ga, učiti se kakega rokodelstva. Pa veselja
ni imel niti do tega, niti do druzega; bilje pre¬
več razposajen. Vedno je imel kak izgovor. Mati
pa niso nehali, govoriti mu na srce in napove¬
dovati žalostno bodočnost. »Ljuba mati!“ jim
reče tedaj Pavliha, »kakor kdo svojo reč začne,
tako jo konča". — »To vem,“ odgovore mati,
»kajti že štiri tedne nisem kruha pri hiši ne

10

videla, ne jedla." — „To meni tudi ni kaj všeč,"
reče Pavliha, „toda ubog mož, ki nima ničesa
jesti, mora se tudi znati postiti; če pa ima kaj,
potem se tudi masti; časi s psom, časi z betom.
Tako tudi midva živiva."

5. povest.

Kako Pavliha v mestu peka ogoljufa za vrečo
kruha.

»Oh, ljubi Bog, pomagaj," zdihuje Pavliha
drugo jutro, »kako hočem svojo mater potolažiti?
Od kod hočem kruha dobiti, da jih nasitim?"
S težko glavo gre v mesto iz trga, kjer je z
materjo prebival. Tam vidi pekarijo, gre notri
in reče peku: »Prijatelj, ali bi ne,hotel mojemu
gospodu za deset petič kruha poslati? Imenoval
je gospodovo ime in hišo, v kteri je prebival,
in veli peku, naj fanta pošlje ž njim kteremu
se bode izročil denar. Pek v to dovoli, Pavliha
pak je imel vrečo s skrito luknjo. Vanjo si da
našteti kruha in odide s fantom, ki bi bil imel
denar prejeti. Ko okrog vogla zavijeta, pusti
Pavliha hlebec belega kruha pasti v blato, po¬
stavi vrečo na stran in reče fantu: »Oj, joj meni!
umazanega kruha ne smem svojemu gospodu
prinesti, teci urno nazaj in prinesi mi drug

11

hlebec!' — Predno ta nazaj pride, izgine Pavliha
in se skrije v hišo zunaj mesta. Ko fant Pavlihe
več ne najde, teče domu in pove peku, kaj se
je zgodilo. Ta gre v hišo, kjer bi bil po Pavli¬
hovem govorjenji imel stanovati gospod, pa tu
ne najde nikogar in spozna, da je ogoljufan.
Pavliha pa naloži svoj kruh vozniku na voz, ki
je bil iz njegovega kraja, in gre poleg voza. Ko
k svoji materi pride, ji reče: „Nate, tu vam pri¬
našam dobrega postnega kruha, jejte, dokler imate
kaj ; naj vam vrlo tekne! “

6. povest.

Kako mora Pavliha z drugimi otroci kašo eez
mero jesti in je nato še klofutan.

V vasi, v kteri je Pavliha bival s svojo
materjo, bila je navada, da so, kadar je kdo
k prašiča zaklal, otroci sosedov prišli v to hišo
in dobili juhe, to je kaše sč zeljem in kakim
koščekom klobase. V isti vasi stanoval je pri-
stavec, ki je bil jako skop. Ker zaradi sramote
otrokom vendar ni mogel odreči kaše, izmislil
si je zvijačo, da bi jim kašo v juhi za vselej
osolil; nareže jim vanjo mastne skorje. Ko fan¬
tiči in deklice pridejo in ž njimi tudi Pavliha,
spusti jih v hišo, zaklene vrata in polije kašo.

12

Pa kaše je bilo dosti več, kakor so je otroci
snesti mogli. Ko je kak otrok ostavil mizo in
ni hotel več jesti, vzel je pristavec šibo in ga
napletal, da je zopet jedel. Poznal je pa Pavli¬
hove muhe, in če je koga čez pleča vrezal, je
Pavliho še bolj nažgal. To je pomagalo, in otroci
so tako vso kašo pojeli, kar jim je tako teknilo,
kakor psom trava. Odsihmal ni hotel na koline
priti nobeden več v hišo tega- skopuha. Pavliha
pa si je mislil: Le čakaj, tudi jaz ti bom zasolil I

7. povest.

Kako Pavliha naredi, da se pristaveeve kokoši
pulijo za krmo.

Drugi dan sreča Pavliha pristavca. Ta ga
vpraša: »Ljubi Pavliha, kedaj boš spet k meni
prišel na koline?* Pavliha mu odgovori: „Kadar
se bodo tvoje kokoši pulile za krmo, ter po štiri
in štiri se kavsale za drobtino kruha.* Pristavec
mu reče: „Do tistihmal je še dolgo." Pavliha
mu odgovori na to: »Kaj pa, če pridem, predno
boš imel zopet koline?" Na to gre svojo pot in
misli na to, dokler pridejo pristaveeve kokoši na
cesto. Zdaj zveže Pavliha blizu 20 niti po dve v
sredi skup, priveže na vsak konec niti drobtino
kruha in vrže vse kokošim. Te hlastno pogoltnejo

13

drobtine, a jih vendar ne morejo požreti, ker je
na drugem konci vedno druga kokoš vlekla.
Tako se je nad 30 kokošij semtertja vlačilo in
se zaradi velikih drobtin vender niso mogle rešiti.
Začele so praskati in daviti se; Pavliha je la¬
komniku koline zasolil.

8. povest.

Kako Pavliha zleze v ulnjak, ki sta ga po noči
dva tatova hotela ukrasti in stori, da se med
seboj stepeta ter ulnjak pustita.

Zgodi se, da gre Pavliha s svojo materjo
v neko vas na semenj. Ko se tam dobro nasrka
vina, poišče si kraj, kjer bi se naspal. Pride
do ulnjaka. Tu je bilo razven mnogih polnih
panjev tudi nekaj praznih. Zleze torej v prazen
panj, ki je bil najbližje čebel, da bi nekoliko
zaspal. Spal je od poldne do trdne noči in mati
so mislili, da je šel domov, ker ga niso mogli
nikjer najti. Na noč pa prideta dva tatova, ki
sta hotela panj ukrasti; rekla sta, da je oni
najboljši, kteri je najtežji. Tehtala sta torej panj
za panjem in ko prideta do tistega, v kterem je
bil Pavliha, najdeta ga najtežjega. Vzdigneta ga
in ga komaj neseta. Med tem se Pavliha zbudi
in posluša nekaj časa njune besede. Ker je bilo

14

zelo temno, da drug druzega ni mogel videti,
zgrabi Pavliha prednjega za lase in ga jako po¬
tegne. Ta se vjezi nad svojim tovarišem misleč,
da ga je on zlasal, in ga kolne. Zadnji pa reče:
»Mislim, da se ti sanja, ali pa stopaš spijoč;
kako mi je mogoče lasati te? Saj komaj z obema
rokama panj nosim.* Pavliha se je skrivaj smijal
in mislil: „Ta bo pa dobra!" Čakal je, da pri¬
deta za streljaj dalje; zdaj tudi zadnjega prime
za čop. Ta se še bolj vjezi ter reče: »Težko
nosim, da mi kosti pokajo, pa praviš, da te la¬
sam; zakaj si pa ti mene lasal?* Prednji odgo¬
vori: »Lažeš, tepec, kako bi te jaz lasal? Saj
vidim komaj pot pred sabo." Tako prepiraje se,
neseta panj zopet nekoliko dalje. Zdaj prime
Pavliha oba na enkrat, in sicer zadnjega tako
močno za grive, da se z glavo zadene v panj.
Ves razkačen izpusti panj in plane na spred¬
njega. Začne se hud ravs in kavs med njima,
dokler eden nju ne pobegne. Tako sta se v te-
moti razšla, da drug za druzega ni vedel, panj
sta pa popustila. Ko Pavliha čuti, da sta oba
odšla, pogleda iz panja, in ker je bilo še tema,
ostal je v njem do dneva. Zdaj še le izleze iz
njega, pa ne ve, kje da je. Ubere pot pod noge
ter pride do grada, kjer je v službo stopil.

15

9. povest.

Kako Pavliha pečena piščeta jč z ražnja.

Pavliha je prišel v neko vas na Nemškem
k županu. Temu se je Pavliha zaradi svojega
priprostega vedenja zelo prikupil. Vzel ga je za
hlapca. Obljubil mu je, da mu bo dobro pri njem
in da bo imel jesti in piti to, kar on in njegova
kuharica. Pavliha si tega ni dal dvakrat reči
in ostane pri županu z veseljem. Županova ku¬
harica zadavi koj dva piščanca in ju natakne
na raženj ter peče. Pavliha je bil prav priden
in je piščanca na ražji skrbno vrtil, da sta bila
lepo zapečena. Med tem opazi, da ima kuharica
eno samo oko, in spomni se županovih besed
pri vdinjanji, da bo jedel isto, kakor župan in
njegova kuharica. Sname torej enega piščanca
z ražnja in ga sne v kuhinji brez kruha. Ko je
bilo čas jesti, pride na eno oko slepa kuharica
k ognju piščanca polit. Videč pa, da se peče
samo en piščanec, reče Pavlihi: »Kje je pa drugi
piščanec?" Pavliha ji pa odgovori: »Poglejte še
z onim očesom in videli bodete oba." Ker je
kuharici očital slepoto, bilo jo je sram in se je
zelo razjezila. Teče torej k županu in mu pove,
kako jo je hlapec pogledal, kaj ji je rekel in da
se samo en piščanec na ražnji še peče. Župan
gre sam v kuhinjo ter reče: »Poslušaj me, Pav-

16

lihal Zakaj si mojo deklo zasramoval? Dobro
vidim, da je samo en piščanec na ražnji, kam
pa je drugi prišel?" Pavliha mu odgovori: „Saj
vidite tukaj enega; druzega je vaša dekla videla,
in rekel sem ji, da naj z obema očesoma pogleda,
da bo oba videla. Na to je vsa jezna proč tekla."
Zupan se je smejal ter rekel: „Moja dekla ne
more pogledati z obema očesoma, ker ima le
eno samo." Pavliha reče na to: „Tako le vi go¬
vorite, jaz pa tega ne rečem." Župan pravi:
„In vender je tako: druzega piščanca pa le ni."
Pavliha reče: „Jaz sem ga snedel; saj ste mi
rekli, da imam to jesti in piti, kar vaša dekla;
žal bi mi bilo, če bi bila vidva piščanca snedla
brez mene; da bi torej vi ne bili lažnik, snedel
sem enega piščanca poprej." „Ni mi ravno za
pečenega piščanca, a ravnaj se prihodnje bolj
po volji moje kuharice 1“ Na to reče Pavliha:
„V vsem, kar mi ukažete." Kar je torej kuha¬
rica Pavlihi storiti ukazala, je storil vse le na •
pol. Ge je imel škaf vode prinesti, je prinesel
samo pol škafa; če je imel dva polena prinesti,
prinesel je eno samo poleno in tako je vse na
pol storil na veliko nevoljo kuharice, ki je spo¬
znala, da ji samo nagaja. Vse je torej potožila
svojemu gospodarju. Ta pa reče: „Ljubi Pav¬
liha, moja dekla ni zadovoljna s tabo." Pavliha
mu odgovori; „Druzega nisem storil, kakor kar'

ste mi ukazali; rekli ste, da bom vse imel kakor
vaša dekla; vaša dekla bi rada videla z obema
očesoma, pa ima vender le eno samo, torej le
polovico vidi, in jaz storim tudi samo polovico.'
Župan se je smijal, kuharica pa je togotna rekla:
»Gospod, ako tega cepca obdržite še delj, uidem
vam.* Tega pa župan vender ravno ni hotel,
moral je torej Pavliha iti iz službe. Pa pomagal
mu je vendar župan. Ker je namreč Cerkvenik
tiste vasi umrl, skrbel je župan, da je Pavliha
dobil cerkvenikovo službo.

10. povest.

Kako je Pavliha rekel^ da hoče v mestu z
mestne hiše leteti.

Pavliha ni dolgo cerkvenikoval. Prišel je
v veliko mesto, ki se je ob veliki reki razpro¬
stiralo. Tu je trosil vsaktera oznanila, da bi
njegovo ime bolj zaslovelo in da bi povsod go¬
vorili o njem.

Mestjani so vedno k njemu hodili in ga
prosili, da bi jim pokazal kako posebno umet¬
nost. Rekel jim je torej, da jim hoče vstreči
in z mestne hiše leteti. Velik krik je nastal v
mestu, tako da so se zbrali stari in mladi na
trgu, njegovo umetnost gledat. Zdaj pride Pavliha

Pavliha. 2

18

na mostovž pred mestno hišo in dela z rokama,
kakor bi hotel zleteti.

Ljudje so z ustmi in očmi zijali, ter mislili,
zdaj zdaj bo zletel kvišku. Pavliha pa se je smejal
ter glasno rekel: „Castiti gledalci! Doslej sem
mislil, da ni večjega bebca na svetu od mene ;
zdaj pa dobro spoznam, da je po vsem našem
mestu polno butcev; kajti če bi mi vi vsi trdili,
da znate leteti, bi vam jaz vendar tega ne verjel.
Jaz nisem ne gos ne kak drug ptič; vrh tega
nimam ne perut ne perja, brez kterih vender
leteti nihče ne more. Zdaj menda sami spoznate,
kakšni bedaki da ste in to ostanete še vsi na¬
dalje; toliko pa znam leteti, kakor vi.“ S temi
besedami zgubi se z mestne hiše med množico
in jo pusti stati. Nekteri so se ali smejali ali
sramovali in se v ustnice grizli, ali so se pa za
ušesi praskali.

11. povest.

Kako Pavliha bolnike v bolnišnici brez
zdravil ozdravi za en dan.

Nekoč pride Pavliha tudi v nemško mesto
Norimberk in nabije velika oznanila na cerkvena
vrata ter se razglasi za imenitnega zdravnika
vseh boleznij. Takrat je bilo ravno obilo bolnikov

19

v novi bolnišnici, kterih bi se bil bolniški vodja
rad znebil, in kterim je iz srca privoščil ljubo
zdravje. Vodja pride k Pavlihi, čudodelnemu
zdravniku, in ga vpraša, ali se upa bolnikom
pomagati? Pavliha pritrdi s pogojem, če mu da
200 kron plačila. Obljubi mu jih vodja, ako
bo bolnikom pomagal, in ko Pavliha še pristavi,
da naj mu ne da niti vinarja, ako ne ozdravi
vseh, dopadlo je to vodju bolnišnice tako, da
mu je takoj dvajset kron naštel. Zdaj gre Pav¬
liha v bolnišnico in vzame seboj dva postrežnika.
Vsakega bolnika posebej vpraša, kaj mu je, in
ko gre od njega, zaroti ga in mu reče: »Kar ti
bom razodel, Bog obvaruj, komu povedati."
Vsak bolnik mu je moral to obljubiti. Reče torej
vsakemu v uho: „Ako hočete, da vas ozdravim,
zgoditi se to ne more drugače, kakor da enega
izmed vas v prah sežgem in ta prah drugim
spiti dam. Kdor izmed vas je torej najbolj bolan
in najslabši v nogah., tega hočem sežgati, da
drugim pomagam. Vratarja bolnišnice bom po¬
stavil in zavpil: »Kdor ni bolan, pridi ven in
ne mudi se!“ Ko Pavliha to zavpije, zbežali so
vsi, da je bolnišnica vsa prazna ostala.

Ko mu je vodja plačilo odštel z veliko
hvaležnostjo, šel je Pavliha dalje. Gez tri dni
pa pridejo bolniki vsi zopet nazaj in tožijo, kako
so bolni. Vodja jim reče: »Kaj je pa to? Ali

2 *

20

vam nisem še le pred tremi dnevi pripeljal
mojstra, ki vam je na noge pomagal, da ste teči
zamogli?" Zdaj so mu razodeli, kako jim je pretil,
tistega sežgati v prah, kteri bi bil prišel poslednji
k vratom. Vodja je spoznal, da je bil goljufan.
Tako so ostali bolniki v bolnišnici, denarji pa
Pavlihi.

12. povest.

Kako se Pavliha ponudi peku v službo.

Ko Pavliha pride v nekem mestu k peku,
vpraša ga ta, kaj zna delati. Odgovori mu, da
je pekovski pomočnik. Pek mu reče: „Ravno
nimam nobenega, ali hočeš pri meni služiti ?“
Pavliha sprejme ugodno ponudbo. Drugi dan mu
ukaže pek, da zvečer napravi peko, brez nje¬
gove pomoči, ker nima časa. Pavliha ga vpraša:
»Kaj pak imam peči?* Mojster, ki je bil tudi
šaljiv mož, mu odgovori: »Pekovski pomočnik
si in ne veš, kaj bi pekel? Kaj pa se peče?
Sove ali opice?" Pavliha gre in naredi iz testa
zgolj sove in opice. Ko mojster zjutraj vstane,
da bi mu pomagal, ne vidi nikjer ne regelj ne
štruc, ampak samo sove in opice. To ga razsrdi
in reče Pavlihi: »Tepec, kaj si naredil?" Odgo¬
vori mu: »Kar ste mi ukazali 1“ Nato reče pek:
»Kaj mi je z neumnežem storiti? Tak kruh ni

21

za nič." To izpregovorivši ga prime za vrat ter
reče: »Plačaj mi testo!" Pavliha mu reče: „Ako
moram testo plačati ostane blago meni!* »Kaj
maram za blago I* odgovori pek, in Pavliha mu
plača testo. Ko so bile sove in opice pečene, jih
pobere Pavliha v jerbas in jih nese s sabo, kjer
je bil prenočil. Mislil si je: Dostikrat sem že
slišal, da ne prinesd ljudje ničesa tacega v mesto,
da bi se ne dalo v denar spraviti. Ker je bil
ravno sveti Miklavž, vsede se ravno pred cerkev
s svojo robo in proda vse svoje sove in opice
ter dobi dosti več denarja za nje, kakor je dal
za testo. Ko je pek to zvedel, zdelo se mu je
malo. Pred cerkev je tekel in je hotel tudi še
plačilo za peko od njega imeti. Pavliha pa je z
denarji za časa odrinil.

13. povest.

Kako da Pavliha svojega konja podkovati z
zlatimi podkovami.

Pavliha je bil mož, da je s svojo modrostjo
daleč okrog slovel, in so ga povsod hvalili. Ve¬
liki gospodje so ga tudi radi imeli in so mu da¬
jali obleke, hrane, denarjev in konj. Tako pride
enkrat k danskemu kralju, ki ga prosi, da mu
svojih umetnostij ktero pokaže. Obljubi mu, da

22

mu bode njegovega konja z najboljšimi podko-
vami dal podkovati. Pavliha vpraša kralja, ali
sme njegovim besedam verjeti. Kralj mu odgo¬
vori: „Ako pokažeš svojo umetnost, bom mož
beseda." Pavliha pelje torej svojega konja k
zlatarju, kateremu veli, da ga z zlatimi podko-
vami in srebrnimi žreblji podkuje. Potem gre h
kralju ter ga vpraša, ali hoče podkovanje pla¬
čati. Kralj mu obljubi in zapove svojemu dvor-
niku odšteti plačilo. Dvornik misli, da bo koval
kak navaden kovač. Pavliha ga pa pelje k
zlatarju, ki terja sto cekinov. Dvornik toliko ni
hotel plačati, ampak je šel kralju povedat. Ta
pokliče Pavliho k sebi ter mu reče: »Pavliha,
kako drago si pa dal konja podkovati ? Ce bi
jaz vse svoje konje dajal tako drago podkovati,
moral bi kmalu deželo in ljudi prodati. 8  Pavliha
mu odgovori: »Svitli gospod in kralj! Ali niste
rekli, da mora biti najboljše podkovanje in storil
sem po teh vaših besedah. 8  Kralj mu reče: »Ti
si moj najzvestejši služabnik, ker vsaj storiš, kar
ti ukažem. 8  Smejal se je tej zvijači in mu je
plačal sto cekinov. Pavliha pa je dal zlate pod-
kove odtrgati, svojega konja z drugimi podko¬
vati in je ostal pri kralji do njegove smrti.

23

14. povest.

Kako so Pavlihi deželo prepovedali.

V neki deželi je Pavliha silno hudobijo na¬
redil, tako da so mu zavoljo tega tisto deželo
prepovedali. Ob jednem se je izdalo povelje, da
ga imajo obesiti, če ga v nji zasačijo. Pavliha
pa se te dežele ni ogibal, in ker ga je pot ravno
skozi to deželo peljala, šel je naravnost skozi
njo ne zmeneč se za prepoved. Nekoč gre spet
ravno skozi prepovedano deželo, kar sreča voj¬
voda. Zdaj si misli Pavliha: Ako zbežim, me s
konji doidejo in posekaja, vojvoda me da v svo¬
jem srdu obesiti na prvo drevo.

Ni torej dolgo premišljeval, ampak stopil
je s svojega konja, mu prerezal trebuh, izmetal
drob iz njega in je zlezel v otlo konjsko truplo.
Ko vojvoda s svojimi tovariši do njega prijezdi,
in Pavliho v konjskem trebuhu zagleda, reče
eden njegovih služabnikov: »Milostivi vojvoda in
gospodi Pavliha biva v trebuhu svojega konja.*
Vojvoda se mu približa in mu reče: „Ali sva
vkup? Ali ne veš, da sem ti prepovedal svojo
deželo in zažugal, da te bom dal obesiti na kol,
ako te v nji dobim?" Pavliha mu reče: »Gospod!
upam, da mi boste prizanesli, ker nisem ničesar
storil, zaradi česar bi bil zaslužil vešala." Vojvoda
mu reče: »S čim se moreš izgovoriti? Zakaj

24

tičiš v koži svojega konja?“ Pavliha odgovori:
»Milostivi, presvitli knez! Bal sem se vaše ne¬
milosti tako, da mi ni bilo storiti kaj druzega,
nego vstopiti se med štiri kole, med kterimi sem
se po stari šegi mislil v največji varnosti." Voj¬
voda se zasmeje ter reče: »Ali hočeš prihodnje
ogibati se moje dežele?" Pavliha odgovori na
to: »Kakor ukažete, milosti vi gospod!“ Vojvoda
spodbode svojega konja in reče: »Nočem te

nikoli več videti." Ko Pavliha to sliši, skoči iz
konjskega trebuha rekoč: »Hvala tebi, ljubi konj,
pomagal si mi in gospoda storil milostivega;
bolje je, da krokarji požrejo tebe, kakor pa
mene," in ostavil je deželo peš.

15. povest.

Kako Pavliha od kmeta lastne zemlje kupi.

Kmalu potem pride Pavliha zopet v to de¬
želo do bližnje vasi in čaka, da bode vojvoda
jezdil v mesto. Tu se pelje kmet na svojo njivo.
Pavliha ga vpraša, Segava da je njiva. Kmet
mu odgovori: »Njiva je moja, dobil sem jo po
svojem očetu." Pavliha ga dalje vpraša, koliko
bi mu moral dati za voz zemlje z njegove njive.
Kmet je hotel imeti dve petici. Pavliha mu je
plačal, vsede se na voz kupljene zemlje in se

25

pelje v mesto s konjem, kterega je pred kratkim
kupil od Žida. Ko vojvoda prijezdi in Pavliho
zagleda na vozu do brade zakopanega v prsti,
reče: »Pavliha, ali ti nisem svoje dežele prepo¬
vedal, sicer te bi dal obesiti?" Pavliha mu od¬
govori: ,Milostivi gospodi Jaz nisem v vaši
deželi; v lastni deželi sedim, in to sem kupil
od kmeta, ki mi je rekel, da jo je dobil po
svojem očetu." Vojvoda reče na to: »Pojdi v
božjem imenu s svojo deželo in ne hodi mi več
pred oči, sicer te dam s konjem in vozom vred
obesiti.* Nato Pavliha poreže štrange pri konji,
zažene se nanj in hiti iz dežele. Voz pa je
pustil pred voj vodo vim gradom.

16 . povest.

Kako je Pavliha v Pragi skušal se z dijaki
in izpit dobro napravil.

Pavliha pride tudi v Prago in se izda tukaj
za zelo učenega moža, kteri zna na najtežja vpra¬
šanja odgovarjati, in da mu ni noben doktor
kos. Dal si je spisati oznanilo, ktero je na cer¬
kvenih vratih nabil. Šolskega vodja je to ustenje
zelo žalilo; doktorji in profesorji so pisano gle¬
dali ter v zboru posvetovali se, kaj bi Pavliho
vprašali, da bi preizkušnje ne dostal, mislili so,

26

če bi izpit slabo napravil, prilivali bi mu kropa
in ga spravili v sramoto. Sklenejo torej, da pri¬
dejo vsi in da se ž njim hočejo v učenih rečeh
prepirati; šolski voditelj bi mu imel vprašanja
dajati. Po šolskem pisarji so mu naročili drugi
dan zglasiti se k izpraševanju. Tudi je moral
pisarju zavezati se pismeno, da bo gotovo prišel
ter vpričo učiteljskega zbora odgovarjal v spri-
čevanje svoje učenosti. Pavliha odgovori pisarju:
»Povej svojemu gospodu, da hočem po naročilu
vse storiti in upam, da me bodo spoznali za
učenjaka."

Prihodnji dan se zberejo vsi doktorji in
profesorji in tudi večina dijakov. Pavliha pa
vzame svojega krčmarja, nekoliko drugih mest-
janov in tovarišev seboj, da bi ga dijaki ne na¬
padli. Ko v zbirališče pride, velijo mu stopiti k
mizi in na dana vprašanja odgovarjati.

Prvo vprašanje, ktero mu je vodja dal, je
bilo, da naj pove in dokaže: »Koliko kapljic

vode je v morji?* Ako jim tega vprašanja ne
more rešiti in zadovoljivega odgovora dati, ob¬
sodili ga bodo neučenega in baharskega zaniče¬
valca in kaznovali. Pavliha pa odgovori na to
vprašanje umno in srčno: »Častitljivi gospod

vodja 1 Ukažite drugim vodam ustaviti se, ktere
od vseh strani v morje teko, potem vam hočem
premeriti morje, istinitost mere dokazati in

27

povedati število kapljic. 8  Ker je pa vodji bilo
nemogoče, druge vode ustaviti, moral mu je tudi
merjenje morja spregledati, in osramočen mu da
drugo vprašanje: »Povej mi, koliko dni je pre¬
teklo od Adamovega časa do danes? 0  Pavliha
mu odgovori kratko in odločno: »Samo sedem,
kajti, kadar jih sedem preteče, začne se zopet
drugih sedem in to gre tako, kar svet stoji. 0
Vodja mu da tretje vprašanje, rekoč: »Povej mi
zdaj, kje je sredi zemlje? 0  Pavliha odgovori:
»Ravno tu, kjer mi stojimo; ako mi ne verjamete,
premerimo z motvozom, in če sem se zmotil za
bilko ali za las, naj nimam prav." Vodja ni
mogel ničesar na to reči in vpraša ga četrtič:
»Povej koliko je od zemlje do nebes? 0  Pavliha
odgovori: »Ce kdo v nebesih govori, je mogoče
na zemlji slišati ga; pojdite torej v nebesa in
glasno bom vpil, da bote v nebesih slišali; ako pa
slišite, recite, da nimam prav.* To vodji zopet
ni bilo mogoče, in začelo mu je vroče prihajati,
ker mu je Pavliha tako zvito na vsa vprašanja
odgovorjal, da ga niso mogli vjeti. Peto vpra¬
šanje je bilo: »Kako globoko je morje? 0  Brez
dolzega pomišljevanja odgovori Pavliha: »Kolikor
globoko pade kamen; kajti vsak kamen, ki ga
vržete vanj, pade na dno. 0  Zdaj mu da vodja
še šesto vprašanje: »Kako velika so nebesa? 0
Urno dobi odgovor: »Tisoč sežnjev so široka in

28

tisoč sežnjev visoka; to ne more biti drugače;
ako mi tega nečete verjeti, vzemite solnce in
luno in vse ozvezdje z nebes, in premerite jih
natanko in videli boste, da imam prav." Nič
več niso mogli storiti. Pavliha jim je bil vsem
preveč zvit, in sram jih je bilo, da ga niso mogli
v kozji rog ugnati. Vodja je pobral osramočen
svoja kopita. Pavliha pa je dolgo suknjo slekel
in dalje potovaje prišel v mesto Erfurt.

17. povest.

Kako Pavliha v mestu Erfurtu uei osla brati.

Ko se je Pavliha v Pragi tako odrezal, šel
je v mesto Erfurt, ker se je bal, da bi mu praški
gospodje ne iztaknili očij. V Erfurtu so slovele
takrat visoke šole. Brez odloga tudi tu nabije
svoje listine in s tem napravi veliko govorjenja.
Gospodje visocih šol so že veliko slišali o nje¬
govih zvijačah in radi bi ga bili poznali osebno.
Posvetovali so se torej, kaj bi mu naložili, da
bi enako prejšnjim osramočeni ne bili. Sklenili
so, dati Pavlihi osla v pouk, ker so oslov do¬
volj imeli. Rekli so torej Pavlihi: „ Veliko obe¬
tajoča pisma ste nabili, da hočete vsako stvar
naučiti brati in pisati. Zaradi tega so profesorji
visocih šol sklenili, dati vam osla v pouk; ali

29

si ga upate učiti? Pavliha odgovori: »Seveda,
toda časa mi je za to treba, ker je osel nespa¬
metna žival.* Pogodili so se torej ž njim na
dvajset let in obljubili so mu 500 tolarjev pla¬
čila, katerih so mu nekaj takoj odšteli. Pavliha
si je pri tem mislil: Trije smo na vsak način;
ako šolski vodja umrje, sem odrešen; ako jaz
umrjem, kdo mi more kaj, in če moj učenec
gre rakom žvižgat, sem itak tudi rešen.

Vzel je torej svitle tolarje z lahko vestjo,
osla pa v pouk. Dal si ga je pripeljati v svoje
stanišče, čigar gospodar je bil vesel krčmar.
Najel je hlev za svojega nadebudnega učenca in
mu položil staro knjigo v jasli, med liste pa je
ovsa nasul. Ko osel to opazi, premetaval je liste
z jezikom, iskal ovsa ter ga zobal, in če ga ni
našel več, upil je: „i a, i al“ Ko Pavliha to
vidi, gre k vodji in mu reče: ^Častitljivi gospod
vodja! kedaj hočete videti, kaj moj učenec dela?“
Vodja mu reče: »No, ali mu pa vaš pouk gre
tudi v glavo?“ Pavliha odgovori: »Prav neote¬
sano se vede in trdo bučo ima; pa vender sem
ga naučil s svojim prizadevanjem v kratkem
času, da nekaj črk in posebno nekaj samoglas¬
nikov razločno izgovarja. Ako vas oslov napre¬
dek kaj zanima, idite z mano in sami ga bote
slišali." Ubogi osel se je ves predpoldan postil.
Ko Pavliha z vodjo in nekterimi profesorji stopi

30

v hlev, položi, knjigo pred svojega učenca. Ko
jo osel v jaslih zagleda, naredi silno učen obraz
in premetuje liste semtertja, iskaje ovsa; ko pa
nič ne najde, začne na ves glas vpiti: ,i a, i a,
i al“ da se je hlev stresal in da je vodja kar
bežal skozi vrata. Na to reče Pavliha: »Ljubi
gospodje ! ali slišite samoglasnika: i a, kako jih
že v glavi ima; upam, da bo kaj iz njega: tudi
se mi zdi, daje nadarjen za petje." Kmalu potem
umrje vodja in Pavliha se poslovi od svojega
učenca in visoke šole, kajti mislil si je: Preveč
bi imel opraviti, če bi hotel izmodriti vse osle v
Erfurtu. Odsihmal je obesil na kol vse poučevanje.

18 . povest.

Kako je Pavliha ženskam opral kožuhe.

Od tod potuje Pavliha dalje in ostane v
prijazni vasi čez noč. Na vprašanje krčmarice,
kakošen rokodelec je, ji odgovori, da ni kakošen
rokodelec, ampak da vselej resnico govori. »Take
ljudi prenočim rada," reče krčmarica. Ko ji pa
Pavliha pogleda natančneje v oči, vidi, da krčma¬
rica gleda navskriž; zato ji reče: »Kam pa gle¬
date!" — ,0h, da bi te zlodi!" ga ozmerja krč¬
marica. „Kar živim, mi še nikdo tega ni očital!"
Pavliha ji pa reče: »Ljuba žena, ako mi je go-

31

voriti vedno resnico, ne morem zamolčati tega.“
Krčmarica se je potolažila, ker ju sicer nihče
ni slišal. Ko je Pavliha ostal čez noč v njeni
hiši, prišel je s krčmarico na pogovor, da zna
stare kožuhe prati, da so kakor novi in jih moli
ne jedo. Zena je imela več stare kožuhovine
doma in prosila ga je, da jo takoj prihodnje
jutro opere, in mu obljubi, da bo tudi povedala
vsem sosedinjam in prijateljicam, ker tudi one
gotovo svoje kožuhe prineso v perilo. To je
Pavlihi dopadlo. Ko drugo jutro krčmarica v
vasi objavi ono vest, prinesejo ženske svoje
kožuhe v perilo. Pavliha jim ukaže zdaj, veliko
mleka prinesti, kar so rade storile, kajti zelo so
se veselile novih kožuhov. Postavil je zdaj dva
kotla na ogenj; vlili vse mleko vanja in je djal
v to kožuhe, ter pustil, da so se kuhali. Ko je
mislil, da so že dosti kuhani, reče ženam: „Zdaj
mi pa morate prinesti mladega, lepega lipovega
lesa, ko zopet pridete, hočem vzeti kožuhe iz
kotlov, in za to potrebujem lesa.“ Babe so voljno
tekle po les in njih otroci so veselo skakali
pojoč: „A hal zdaj bomo imeli nove kožuhe!*
Pavliha pa si je mislil: Le počakajte, še niso
dosti kuhani. Med tem, ko so bile žene v gozdu,
podkuril je Pavliha še bolj; pustil je kožuhe, da
so se še kuhali in jo potegnil iz vasi, kamor ga
tudi ni bilo več nazaj, kožuhe prat. Ko so se

32

žene vrnile z lesom, začele so se prepirati, kajti
vsaka je hotela imeti svoj kožuh najprva ii
kotla. Ko so jih pa bolj ogledale, videle so vse
razkuhane, tako da so razpadali. Pavliha je bil
pa že čez hribe in doline, ne da bi se bil pri
krčmarici poslovil.

19. povest.

Kako Pavliha v bavarskem mestu biriče
razkači, da v vodo popadajo.

Dolgo, dolgo je Pavliha potoval od mesta
do mesta in goljufal ljudi; ko je prigoljufane
denarje zapravil, prišel je v neko mesto na Ba¬
varskem. Tu je ostal delj časa, in ko se je v
mestu bolje spoznal, začel ga je dolg čas nadle¬
govati, in zdržati se ni mogel, tudi tukaj vga-
njati svojih burk. Nekoč vidi, da so biriči nekam
pod mestno hišo zlezli, kjer so po noči spali in
čuli. Dobro si torej to zapomni, posebno pa neko
brv med trgom in med tistim zavetjem, v kte-
rem so se biriči čez noč mudili. Po tej brvi je
bilo po noči težko in nevarno hoditi. Pavliha
čaka, da se ljudje spat spravijo in da vse po¬
tihne, da bi mirno izpeljal svojo hudobnost.
Vzame torej tri plohe z mosta, vržč jih v vodo,
gre potem pred mestno hišo in začne tam raz¬
grajati, kleti in kresati s starim nožem ob tla,

33

da so iskre letele; ko biriči to slišijo, vstanejo
in jo vdero za njim. Pavliha zbeži čez trg in se
komaj splazi čez brv, s ktere je plohe v vodo
pometal. Ko na drugo stran pride, začne glasno
rogati se: „He, he, hel kje pa ste, zaspanci,
brezsrčne babel* Ko biriči to slišijo, tečejo še
bolj jaderno za njim in vsak je hotel prvi biti.
Ker je pa bila silna tema, niso videli luknje na
brvi ter so počepali drug za drugim v vodo;
luknja je bila pa tako tesna, da so si še na
plohih očesali glave in izbili zobe. Zdaj začne
Pavliha zopet vpiti: „He, he, kam pa greste?
Jutri me pa spet lovite!“ — Eden si je nogo
zlomil, drugi roko, tretjemu je glava otekla,
sploh nobeden ni ostal brez škode. Ko je Pavliha
biričem to naredil in jih dobro skopal, bilo mu
ni več obstanka v tem mestu, zato je zbežal;
bal se je zelo, da bi mu ne prišli do kože.

20. povest.

Kako je Pavliha jedel za denarje.

Ko Pavliha pride ves lačen v drugo mesto,
pridobi si denarjev z zvijačo. V krčmo gre, kjer
najde jako veselo krčmarico, in ktera ga prijazno
pozdravi, kajti na njegovi obleki spozna, da je
poseben človek. Ker je bil kmalu čas kosila, ga
krčmarica vpraša, kaj se njemu poljubi. Pavliha
Pavliha. 3

34

ji odgovori, da je ubog popotnik, in jo prosi,
naj mu za božjo voljo da kaj jesti. Krčmarica
pa mu reče: „Prijatelj, v mesnici mi tudi ničesa
zastonj ne dajo; obilo imam troskov, in zato ne
zamerite, če vam postrežem z jedjo le proti pla¬
čilu." Pavliha reče: »Ljuba žena, saj znam jaz
tudi za denarje jesti in piti; le povejte, počim?*
Odgovori mu ona: „Pri gosposki mizi za 8 grošev,
pri meščanski mizi za 18 krajcarjev, pri kmečki
mizi pa za 12 krajcarjev." Pavliha si misli: Cim
več denarjev, tem bolje, in se vsede tiho k go¬
sposki mizi, je in pije, kar mu diši. Ko se je z
jedmi in pijačami dobro pogostil, prosi krčmarico,
da ga odpravi, ker mora zaradi siromaštva iti
dalje. Krčmarica mu reče: „Ljubi gost, plačajte
za kosilo 24 krajcarjev, potem smete iti v božjem
imenu." „Oho!“ reče Pavliha, „tako se nisva
zmenila; jaz sem jedel, da mi je pot na tla kapa!
in precej truda je stalo, da sem si z jedjo za¬
služil denarje. Mar niste rekli, da se pri gosposki
mizi za 24 krajcarjev je? dajte mi torej 24 kraj¬
carjev, da morem naprej; povžita hrana mi hoče
razgnati trebuh; teči moram." Krčmarica ni ve¬
dela ničesar več storiti in rekla mu je: »Pojdi v
božjem imenu, grdoba 1 Za zdaj ti bodi, druge
pot pa pojdi tje k sosedu, ki mi je tudi druge,
plačujoče goste prevzel."

35

21. povest.

Kako si Pavliha v mestu kupi kokoš in kme¬
tici zastavi njenega petelina.

V starih časih ljudje, posebno kmetje, niso
bili tako prekanjeni, kakor so zdaj, in s temi je
Pavliha navadno dobro opravil svoje reči. Tako
je prišel nekoč v mesto, kjer je bil ravno semenj.
Denarja ni imel; kajti kakor si ga je zaslužil,
tako ga je zopet pognal. Premišljevaje, kako bi
zopet denarja dobil, zagleda na trgu sedečo kme¬
tico, ki je imela poln kurnik kokoši in petelina.
Pavliha jo vpraša, koliko jih par velja ? Odgo¬
vori mu: „Par velja 5 grošev." Reče ji: „Ali
nič ne jenjate? »Nič*, mu odgovori, »toliko do¬
bim povsod zanje.* Pavliha pa zgrabi kurnik s
kokošmi in steče, ne da bi jih bil plačal. Zena
teče za njim in vpije: »He, mož, kako je to, ali
mi ne bote plačali mojih kokoši?* Odgovori ji:
»Jaz sem pisar pri tem gospodu.* »Tega ne
vprašam,* ga zavrne, »ako hočete kokoši imeti,
plačajte jih; jaz ne poznam tistega gospoda, ni¬
mam tudi ž njim ničesar opraviti, in razen tega so
me tudi oče učili, da imenitnim ljudem ne smem
na upanje ničesa dajati." Pavliha pa ji reče:
»Žena, vi imate slabo vero; da se pa vam ne
bo treba bati, — zastavim vam tega petelina,
dokler ne prinesem kurnika in denarjev." Pri-

3 *

36

prosta žena se je dala oplahtati in vzame pete¬
lina v zastavo; a ogoljufana je bila, ker drznega
Pavlihe ni bilo več nazaj.

22. povest.

Pavliha, kovaški pomočnik.

Ne dolgo potem pride Pavliha v drugo
mesto in gre h kovaču v službo. Mojster je bil
mož silno lakomen denarja, ki bi bil svojim de¬
lavcem konec tedna ne vem kaj rajše dal kakor
plačilo. Pa to pot je na pravega naletel, kajti
Pavliha se ni dal dolgo voditi za nos. Svojega
novega delavca takoj začetkoma privaditi na
dober red, sklenil je mojster, že o polnoči vsta¬
jati in delavce buditi na delo. Ko čas pride,
ukaže jim v kovačnico, in Pavliha reče: »Moj¬
ster, kaj pa mislite, da nas tako zgodaj budite;
vsa soseska se bo iz spanja zbudila I* Mojster
mu odgovori: »Moja navada je taka, da svojim
pomočnikom prvih osem dnij ne pustim dalje le¬
žati, kot do polnoči/ Pavliha ni črhnil na to ničesar
in vdal se je gospodarjevi volji. Ko jih pride drugo
noč zopet budit, gre Pavlihov tovariš k delu,
Pavliha pa vzame svojo postelj in si jo priveže
na hrbet. Ko je bilo železo razbeljeno, priteče
iz izbe k nakovalu in pritiska z kladivom na

37

železo, da iskre na pesteljo letijo. Mojster zavpije
nad njim: „Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu
imaš postelj na hrbtu? Zakaj je nisi pustil na
svojem mestu ?“

Pavliha mu odgovori: »Ljubi mojster, nikar
se ne jezite, ker delam po vaših besedah, namreč,
da imam pol noči na postelji ležati, pol noči pa
naj leži postelj na meni . 0

Mojster to slišavši se še bolj vjezi in mu
reče, da naj postelj nazaj nese, od koder jo je
prinesel, ter mu veli dalje: „Poberi se mi nemu¬
doma izpod moje strehe, ti nesrečni človek ! 0
Tega si Pavliha ni dal ukazati dvakrat, temveč
gre v izbo in postavi postelj na njeno mesto.
Potem prinese lestvo, zleze na streho, jo predere,
stopi na remeljne, potegne lestvo za seboj, jo
postavi s strehe na cesto ter zleze po njej na
prosto in odide.

Ko je mojster silno ropotanje slišal, šel je
z drugim hlapcem pod streho, in ko je videl,
da je poredneš raztrgal streho, zgrabila ga je
še večja jeza, vzel je železo in tekel urno za
njim. Hlapec pa je prijel mojstra in zadrževaje
ga, mu reče: »Ne tako mojster, saj ni nič dru¬
gega storil, nego kar ste mu ukazali . 0  Kovač
se nato vtolaži, še bolj pa je zadovoljen, ker
®u je Pavliha izginil izpred očij.

38

23. povest.

Kako Pavliha stopi k črevljarju v službo ter
usnje vrezuje.

Kmalu potem je prišel Pavliha k črevljarju;
ta je hodil pa raje na sprehod ali pa v pivnico,
kakor da bi delal, in je prepuščal svoje delo
pomočnikom. Pavliha se je komaj vsedel na stol,
že mu je prinesel novi mojster velik kos usnja
z ukazom, naj ga prirezuje. Na Pavlihovo vpra¬
šanje, po kaki meri hoče vrezano imeti, odgovori
mojster: „Reži debelo in drobno, kakor pastir iz
hleva goni." Ko je šel črevljar od doma, vrezo¬
val je Pavliha usnje ter je delal iz usnja teleta,
ovce, vole, krave, kozle, in vsaktere živali.

Ko pa mojster domu pride in hoče videti,
kaj pomočnik dela, najde iz usnja vrezane živali.
Jeza ga zgrabi in Pavlihi reče: »Kaj si pa na¬
redil in usnje tako nepotrebno tratil?" — »Ne
zamerite, ljubi mojster," mu odgovori Pavliha,
»ravno tako sem storil, kakor ste mi ukazali.'
Mojster reče: »Jaz ti nisem ukazal kvariti

usnja." — „Kaj se jezite, mojster, po nepotreb¬
nem in neopravičeno?" mu odgovori Pavliha.
»Ali mi niste ukazali rezati debelo in drobno,
kakor pastir iz hleva goni? To sem storil, kakor
vidite in druzega nič." Reče mu mojster: »Mislil
sem le, za velike in za majhne črevlje." — »Ako

39

bi mi bili tako ukazali", reče Pavliha, »delal bi
bil prav rad tako in bi tudi zdaj še rad to
storil.“ Zmenila sta se z lepim in mojster je to
pot Pavlihi spregledal, ker je obljubil v pri¬
hodnje storiti vse po mojstrovi volji, naj mu le
vselej pove prav natanko.

Kmalu potem je mojster rezal podplate,
položil jih pred Pavliho ter mu velel: »Dobro
pazi in šivaj male črevlje z velicimi po vrstil"
Pavliha reče: »Prav je“, in začne šivati. Mojster
je to pot delo nekoliko odložil ter namenil se
iti od doma in je hotel videti, kaj bo Pavliha
naredil, ker dobro je vedel, da bo storil, kakor
mu je ukazal. Pavliha vzame zdaj en majhen
in en velik črevelj in ju sešije. Mojster se tiho
priplazi nazaj, in ko ga zasači, da črevelj k
črevlju šiva, reče mu: »Ti si mi pravi črevljar,
vse mi storiš, kakor ti ukažem." Pavliha mu
pa odgovori: »Kdor stori, kakor mu ukažejo,
tega ne tepejo." Na to mu mojster reče: »Da,
moj ljubi pomagač, moje besede so bile pač
lake, mislil sem pa drugače, namreč, da imaš
najpred izvršiti par majhnih črevljev, potem
Pa par velikih. Ti delaš po besedah, ne pa po

mislih."

Zdaj mu prinese druzega usnja ter reče:
»Tu imaš novega usnja; reži črevlje čez kopito!?
Potem je šel mojster od doma, ne da bi bil po-

40

mislil, kaj in kako je govoril. Gez eno uro
spomni se še le besedij svojega naročila, namreč
da ima črevlje rezati čez kopito. Urno spije
svojega pol litra in teče jaderno domu. Pavliha
sedi in vse usnje ravno čez najmanjša kopita
reže. Ko mojster vračaje se vidi, kaj je storil,
reče mu: „Kaj si naredil? Ali je samo majhnih
črevljev treba? Čemu so ti pa velika kopita?"
Pavliha se je izgovarjal na njegove besede, da
ima črevlje čez kopito rezati. Vzel je torej kopito,
ki mu je bilo prvo pri roki in po njem je prire-
zoval usnje, ne po kopitih. Mojster pa mu reče:
»Ti znaš zvito obračati besede, tako jaz nisem
mislil; plačaj mi usnje, katero si spridil, če ne
bodeva drugače orala!“ Pavliha mu odgovori:
„Strojar pripravlja še mnogo novega usnja."
Zdaj vstane, gre skozi vrata ter reče: „Ako me
več ne bo, spomnite se včasih na pomočnika, ki
je imel resno voljo, storiti točno vse po ukazu!
Z Bogom!“

24. povest.

Kako je Pavliha kmetu juhe skuhal.

Od črevljarja je šel Pavliha v drugo mesto
in se je tu zopet poprijel črevljarske obrti. Prvi
dan, ko je vzel šilo v roko, šel je njegov mojster
na trg, da si je oskrbel seženj drv. Kmetu, od

41

katerega je kupil drva, obljubil je črevljar poleg
plačila še skledo ukusne juhe za zajuterk. Kmet
pripelje drva pred hišo, gospodar mu jih veli
zložiti v sklad, med tem pa mu hoče preskrbeti
krepilne juhe v domači kuhinji. Na svojo veliko
nevoljo pa ne najde nikogar doma razven Pav¬
lihe, kije marljivo izdeloval novo obutev. Gospo¬
dinja in dekla ste bile šle tudi iz doma. Kaj je
bilo torej storiti, ko je črevljar moral zopet na
trg vrniti se? — Pavliha je moral kuhar bitil
Mojster mu zato ukaže, skuhati juho za kmeta
in v ta namen vzeti, kar je primernega v hiši.
Pavliha obljubi, da bode že kmetu postregel,
kolikor bode mogel in znal. Gospodar odide,
kmet sklada polena in Pavliha zakuri na ognjišči.
Treba zdaj še moke, zabele in malo začimbe;
zato stika po omari in po hramu, a zabele ne
najde. Kaj mu je početi? Zdaj zapazi v delarni
z a pečjo posodo, v kateri je bila hranjena ribja
Mast. Sila kola lomi, misli si Pavliha, dene dobro
žlico te masti v ponev, jo zgreje, polije juho ž
n j° in ko je gotova, postavi jo na mizo. Kmet
pride v hišo, se vsede in začne jesti. Pa juha
Mu je silno zoperno dišala; ker je bil pa lačen,
jedel jo je vender. V tem pride črevljar domu
' Q  ga vpraša, kako se mu je juha prilegla? Kmet
Mu odgovori: »Dišala je prav po novih čevljih."
K° je kmet odšel, se je črevljar smejal in Pavliho

42

vprašal, s čim je kmetu juho zabelil. Pavliha mu
odgovori: »Saj ste mi rekli vzeti, kar najdem
primernega; druzega nisem imel, kakor ribjo
mast, in ž njo sem kmetu juho zabelil." Crevljar
je pohvalil svojega pomočnika, rekoč: »Prav si
storil; juha je bila za kmeta dovolj ukusna, naj
mu dobro tekne 1“

25. povest.

Kako Pavliha da namazati črevljarju svoje
črevlje in kako ga plača.

V mestu na Nemškem je stanoval crevljar
z imenom Krištof. K temu pride Pavliha s pro¬
šnjo, da bi mu črevlje namazal, rekoč: »Mojster,
ali bi mi hoteli te črevlje našpikati? V pone¬
deljek pridem zopet po-nje?“ Mojster mu ob¬
ljubi. Ko Pavliha odide, reče hlapec mojstru:
»Mojster, to je Pavliha, kteri vsakemu ktero za¬
soli ; varujte se ga, da tudi vi ne naletite." »Moj¬
ster mu reče: »Kaj nama je ukazal?" — Hlape fi
mu odgovori: »Rekel vam je, da mu črevlje
našpikajte, mislil je pa, da mu jih namažita
Zdaj mu jih ne bova namazala, ampak našpi'
kala, kakor to delajo s pečenko/ Mojster reče
na to: »Storiva, kar nama je ukazal!" Zdaj

vzame slanine, jo zreže in našpika ž njo črevlje

43

kakor pečenko, tako da so imeli črevlji polno
luknjic. Pavliha pride že drugo jutro zopet in
vpraša, ali je že storjeno, kar je naročil. Crevlje
je mojster obesil na zid. Pokaže mu jih ter
reče: »Tukaj visel" Videč, da so črevlji našpikani
zasmeje se Pavliha in pohvali mojstra: „Vi ste
pošten mož; storili ste vestno, kakor sem vam
ukazal; koliko sem vam dolžan?' — »En sre-
bern groš," odgovori mojster. Pavliha mu ga da,
vzame svoje našpikane crevlje in gre.

Mojster in hlapec sta se smejala in gledala
za njim. Mojster reče s posebnim zadovoljstvom:
»Ta pot Pavliha ni na pravega zadel; tega bi
( mu prav za prav ne bila smela storiti." Med tem
• pa priteče Pavliha zopet nazaj k hiši, butne z
i glavo in z ramo v okno, da so šipe zažvenketale,
- ter reče črevljarju: »Mojster, vprašal bi samo
■ f ad, kakšna slanina je to, ali od svinje ali od
:  merjasca?" Mojster in hlapec planeta kvišku,
•• ko slišita šipe žvenkljati, in opazivši Pavliho,
i' ki je tako zlobno ravnal z oknom, razljuti se
c mojster in kriči: »Ti hudobnež, plačaj mi okno,
i e a i* pa ti razbijem glavo!" Pavliha pa mu za-
e. vrne: »Ljubi mojster, nikar se ne jezite, zvedel
i' bi samo rad, kakošen je ta špeh, ali od svinje
ie ali od merjasca?" Mojstra je pa ta predrznost
»i še  bolj vjezila in vpil je, da naj mu okna plača.
i e > Pavliha pa mu reče: »Ako mi nečete povedati,

44

kakošen Špeh je to, moram iti in koga druzega
poprašati." Pavlihi ni kazalo, dalje muditi se
pri oknih, zato je skrbel, da je črevljarju prišel
izpred očij, kakor hitro je mogel. Ta se je zdaj
nad hlapcem znašal in mu rekel: „Ti si mi sve¬
toval črevlje našpikati; zdaj ti tudi jaz svetujem,
da moja okna daš popraviti." Hlapec pa mu reče:
»Dostikrat sem že slišal, da se z norci in hudob¬
neži ne pečaj. Ako bi bili vi to storili, bila bi
vaša okna ostala nepoškodovana." Na te besede
je mojster odslovil pomočnika, in škoda ga je
spametovala.

26 . povest.

Kako Pavliha erevljarju proda zmrznjene
gnojnice namesto masti.

Povedali smo že, kako je Pavliha črevljarju
usnje razrezal in mu veliko škodo naredil. K°
Pavliha zopet v ono mesto pride, obišče tega
črevljarja in ga pomiluje zaradi njegove takratne
izgube. Rekel mu je, da bo v kratkem prejel
mnogo usnja in masti; prav po ceni mu hoče
oboje prepustiti, da mu nekoliko povrne za stor¬
jeno škodo. To je bilo črevljarju všeč in reče mu
»Dobro mi boš storil; kajti takrat si me bil p rl '
pravil skoro na beraško palico. Kadar blag 0


45

prejmeš, mi ga pošlji/ Tako sta se razšla. Bil
je zimski čas in ljudje so ravno gnojišča trebili.
Pavliha gre tedaj k premožnemu kmetu in mu
obljubi lepo plačilo, če mu napolni šest sodčkov
z gnojnico, ktero sicer sosedom brezplačno pre¬
pušča. Kmet radovoljno to stori in mu napolni
sodčke skoro do vrha. Pavliha jih pusti na
mrazu, da vsebina trdo zmrzne. Potem pride
po-nje, zalije jih zgoraj za štiri prste na debelo
z mastjo, zabije trdno, domu spelje in pošlje po
črevljarja. Ko ta pride, odbijeta zgoraj posode,
in ker je blago črevljarju jako dopadlo, zmenita
se kmalu, tako da bi mu črevljar plačal 42 goldi¬
narjev v dveh obrokih in sicer 22 goldinarjev
takoj, ostanek pa čez leto. Pavliha spravi de¬
narje in gre svojo pot dalje, kajti bal se je, da
pride kmalu na dan ta sleparija, ki je bila še
tmjša od prve.

Črevljar je prevzel svoje blago in se je ve¬
selil, kakor tisti, ki zopet najde zgubljene de¬
narje. Njegova družina se je pa tudi že veselila
dobro zabeljenih pojedin, kakor je to navadno.
Ko sodček pristavijo k ognji in se vsebina jame
taliti, zbada jih hud duh v nos tako, da so drug
druzemu rekli: »Smrdiš, kot dihurI Ti si kam
stopil] Ti puhaš smrdljiv tabak itd.* Ker pa
niso našli ničesar, prelili so mast v drugo po-
s °do. Globočje pa ko so prišli, večji smrad je

46

bil. Zdaj so spoznali goljufijo in se togotili nad
Pavliho. Ko to mojstru povedo, gre ta s hlapci
vred iskat Pavliho; a kje je bil že ta z denarji!
Ostanka pa še danes Pavliha ni prejel.

27. povest.

Kako je Pavliha kot pivarski pomočnik
skuhal psa mesto hmelja.

Cez nekaj časa pride Pavliha v malem
mestu k pivarju, kjer stopi v službo. Nekoč je
imel pivar svatbo in ukazal je Pavlihi, da naj
z deklo pivo kuha, dokler nazaj ne pride. Po¬
sebno naj skrbi, da se hmelj dobro prekuha, ker
le potem bode pivo močneje. Pavliha obljubi, da
bode njegovo povelje spolnil natanko. Potem
gre pivar s svojo ženo z doma. Pavliha je začel
kuhati in dekla ga je učila, ker je to bolje ra¬
zumela nego on. Ko je prišel čas, kuhati hmelj'
reče mu dekla; „Rada bi šla malo gledat, kako
kaj plešejo; saj boš znal sam kuhati hmelj. 1.
Pavlihi je bilo prav, ker si je mislil: Kadar
dekla odide, moreš zopet svojo porednost po'
kazati.

Pivar je imel namreč velicega močnega psa:
kteremu se je Hmelj reklo. Ko je voda dobro
zavrela, vjame psa, vrže ga v vrelo vodo k
ga tako dolgo kuha, da je šla dlaka in koža

47

od njega. Ko se dekla zopet domu povrne in
Pavlihi hoče pomagati, reče mu: »Dosti je, od¬
toči!' Ko prinese cedilo mu pravi: »Ali si tudi
hmelja pridjal? Nič ga ne čutim na lopati.” Ko
dekla išče in išče, najde pasje kosti na dnu in
začne glasno vpiti: »Kaj si pa djal med pivo?
Konjač naj ga pije!“ Med tem pride domu pivar,
precej vinjen. Pogleda pa vender še po svojih
ljudeh in jim reče: »Ljubi moji, kaj delate?”
Dekla mu odgovori: „Ne vem, kaj; za pol ure
sem šla k plesu in sem ukazala hlapcu, da hmelj
popolnem skuha, on je pa skuhal našega psa;
tu vidite njegovo hrbtišče." Pavliha reče: »Saj
ste mi to ukazali: če bi le vsi bili tako ubog¬
ljivi, gotovo bi bili gospodarji zadovoljni." Go¬
spodar ga je še tisto uro spokal iz službe. Kaj
Pa je naredil s svojim pasjim pivom, ne ve se
še danes.

28 . povest.

Kako je Pavliha pri krojaču šival pod kadjo
in iz suknje naredil volka.

Pavliha je šel v službo tudi h krojaču. Ko
v  Šivalnici sedi, reče mu mojster: ^Pomočnik,
a ko hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, da se
videlo ne bode.” Pavliha obljubi to, vzame ši¬
vanko in suknjo, zleze pod kad in šiva. Mojster


48

pa, ki je poleg njega stal, mu reče: »Kaj pa
misliš storiti? To je čudno šivanje!" Pavliha
mu odgovori: »Mojster, rekli ste mi, da naj ši¬
vam, da se videlo ne bode. Pod kadjo me nihče
ne vidi." Mojster mu na to pravi: »Ne, ne tako,
ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj
več tako, ampak začni šivati, da bo drobno vi¬
deti 1“ To je trajalo blizo tri dni; tretjo noč pa
je krojača prijel zaspanec in več se mu ni lju¬
bilo šivati. Vzel pa je sivo kmečko suknjo, ktera
je bila komaj do polovice dodelana, vrže jo
Pavlihi in mu reče: »Dodelaj tega volka popol¬
noma, potem pojdi pa v postelj!“ Pavliha vzame
suknjo, jo razpara, naredi volkovo glavo, potem
život in noge, postavi vse na klince, da je bilo
volku podobno, potem pa gre v postelj. Ko
mojster drugo jutro vstane in Pavliho budi,
najde volka v delarni. Čudil se je nad njim in
ni vedel, kaj ima pomeniti. Ko Pavliha pride,
zarentači mojster nad njim: »Kaj si naredil?'
Odgovori mu: »Volka, kakor ste mi ukazali.*
Mojster mu reče: »Tacega volka nisem mislil
imenoval sem le sivo kmečko suknjo volka.
Pavliha mu pravi: »Ljubi mojster, tega j aZ

nisem vedel; če bi vas bil prav umel, naredil
bi bil rajši suknjo nego volka." Krojač je bil s
tem odgovorom zadovoljen. Cez nekoliko dni J c
krojača zopet obšla dreraota. Mislil si je, je še

49

prezgodaj spat iti, je zato izročil suknjo, ki je
bila dodelana do rokavov, Pavlihi, rekoč: „Vrži
še rokave k nji, potem greš lahko tudi v postelj."
Pavliha mu reče: „Je že pravi" in obesi suknjo
na kljuko, prižge dve luči in meče rokave do
jutra na suknjo. Ko mojster vstane, vidi Pavliho
v delarni in mu reče: „Kaj počenjaš te neum¬
nosti?" Pavliha pa mu odgovori z modrim ob¬
razom: „To mi ni nikakoršna neumnost: vso noč
sem tukaj stal in metal rokave v suknjo, pa niso
se je hoteli prijeti: boljše bi bilo, da bi mi bili
ukazali spat iti, nego da ste mi veleli rokave
metati: dobro sem vedel, da bo to delo prazno."
Krojač mu reče: „Ali sem jaz tega kriv? Ali
sem vedel, da vse narobe razumeš? Jaz nisem
tako mislil." Pavliha mu odgovori: „Zato naj
se vam vsak lepo zahvali, ako kaj drugače po-
y este, kakor mislite; vaših mislij ne morem uga¬
niti. Vsedite se in šivajte, ker sem jaz silno
zaspan in potreben počitka." Mojster pa ga za¬
grne: „Ne, ne tako! Jaz ne bom redil zaspanca
ln  zanikerneža; nikari mi ne spi, ali mi pa za¬
pusti hišo I “ Prepirati sta se začela, in ker je
K f ojač tudi še hotel imeti plačani luči, kteri je
Pavliha požgal, Pavlihi ni več kazalo ostati v
te J hiši, zato pobere svoja kopita in gre svojo
Pot dalje.

Pavliha.

4

50

29. povest.

Kako je Pavliha naredil, da so trije krojači
raz klopi padli, in kako je potem ljudi pre¬
pričal, da jih je sapa vrgla.

V mestu Bamberg na Bavarskem je Pavliha
stanoval blizu 14 dni, zraven njega je pa prebival
krojač, pri kterem so trije šivankarčki sedeli na
klopi. Kadarkoli je Pavliha mimo šel, nagajali
so mu in metali vanj cunje. Pavliha sije  mislil
„Saj mi še niste odšli, kozli!" Vender pa je mol¬
čal in pričakoval ugodne priložnosti. Nazadnje
nažaga Pavliha v noči pred semnjem noge pri
klopi, na kteri so navadno sedeli krojači, klop pa

položi na kamen. Zjutraj postavijo krojači klo]

na noge, vsedejo se in šivajo. Ko svinjski črednik
zatrobi, pridrve prašiči tudi iz krojačeve hiše,
zalete se pod okno in se čehljajo ob klopne noge t
tako, da so se krojači z okna zvrnili na ulicO' j
To videe vpije Pavliha po cesti in trgu zasra- j
movaje krojače. „Ali ste videli, kako je vete! ^
tri krojače z okna popihal?" — Začetkoma niso j.
vedeli, kako se je to zgodilo, kmalu pa so izv<>' z
hali, da jim je Pavliha to naklonil. Pod klop i]
druge kole zabili in odsihmal se niso več pr® v
drznili nagajati Pavlihi. it

n

D;

51

30. povest.

Kako Pavliha pri krznarju v krznje zleze.

Kmalu potem je dobil Pavliha dela pri
krznarji, lotil se je namreč vsakega obrta, če
ga tudi ni prav nič poznal. Prvo noč, ko je šel
krznar spat, vzel je Pavliha široke kože, ki so
visele na drogih, in suhe, ktere so bile že izde¬
lane poleg mokrih, katere vse je zmetal pod
streho na kup, zlezel med nje in spal med njimi
vso noč. Ko mojster vstane in vidi, da ni nobene
kože na drogih, gre urno pod streho in hoče
Pavliho prašati, ali ve, kje so kože; a Pavlihe
ne najde nikjer, vidi pa, da so suhe in mokre
kože ležale druga vrh druge. To ga je zelo uža¬
lilo, in klical je z milim glasom ženo in deklo.
f  Klicanje Pavliho zbudi, ta izleze izpod kož ter
reče: „Ljubi mojster, kaj vam je, da tako silno
kličete?" Krznar se je vstrašil, ker ni vedel,
; k aj se giblje v kupu njegovih kož, zato reče:
»Kje si?“ Odgovori mu: ,, Tukaj." — »Da bi te
kes lopil!“ reče mojster, »vzel si mi suhe kože
s0  z  drogov in mokre iz apna, ter zložil na kup
ln  nai tako nektere spridil z druzimi; kako si
vender bedast!" Pavliha mu odgovori: »Kako
m °jster, ali se zato jezite, ker sem eno samo
n °c ležal med njimi?" Krznar mu reče: „Jaz ti
nisem veleval, izdelanih kož znositi pod streho,

4 *

52

mokre zmetati na kup in v njih spati/ — Polena
je iskal, da bi Pavlihi nekoliko ustrojil kožo,
a Pavliha je skočil po stopnicah in je hotel pri
vratih uiti. Prišla sta mu pa krznarjeva žena in
dekla na pot in sta ga hoteli zadržati. On pak
je kričal iz vsega grla: „Pustite me, da grem po
zdravnika, mojster si je nogo zlomil!" Spustili
sta ga in tekli k mojstru. Ta jima prileti po.
stopnicah nasproti, ker je hitel za Pavlihom,
v svoji naglosti je podrl ženo in deklo, da so
se vsi trije po tleh valjali. Tako je Pavliha
mojstru ušel.

31. povest.

Kako Pavliha krznarju izdeluje volkove
namesto kožuhov.

V večjem obrtnem mestu je stanoval krznar
ki je dobro umel svoje rokodelstvo in je M
prav priden. Zaradi tega je bil bogat in je imel
dosti dela. Primerilo se pa je, da je napravil*,
velika gospoda o zimskem času veselico na ledu
in naročila je pri krznarji silno veliko kožuho*
iz volčine. To zvedevši, gre Pavliha k tem«
mojstru in ga prosi dela. Ker je imel mojst eI ;
ravno obilo posla, bil ga je vesel in ga je vprašal
ali zna tudi volkove delati. Pavliha mu pokim*
da zna, na to mu reče mojster: „Ljubi prijatel

53

ravno prav mi prideš, ostani pri meni, zavoljo
plačila se ne bova pisano gledala." Pavliha mu
odgovori: „Meni je prav; zdite se mi pošteni
in upam, da boste takoj spoznali, kadar boste
moje delo videli, kakošen človek da sem. Tega
opravila pa jaz ne zvršujem z druzimi pomočniki,
biti moram sam, da svoje delo po svoji volji in
hitreje dogotovim." Na to mu da krznar stanico
ločeno od druzih, položi volčiče pred njega, iz
kterih bi bil imel delati kožuhe ali tako imeno¬
vane bunde, in mu da mero za nektere večje
m manje kožuhe. Pavliha prevzame volčje kože,
Jih vreže in naredi iz njih same volkove, v ktere
natlači sena in jim iz palic naredi noge, da so stali,
kakor če bi bili živi. Ko so kože vse prikrojene
m volkovi dodelani, gre k mojstru in mu reče:
»Mojster, volkovi so že zgotovljeni, ali imate še
kako drugo delo?" Mojster mu reče: .Imam
Pač še mnogo dela, ljubi pomočnik, le šivaj mar¬
ljivo naprej, kolikor moreš!" Ko pa mojster
stopi v Pavlihovo stanico in volkove po konci
stoječe vidi, popade ga jeza in mu reče: „Kaj pa
J e  to, ti lahkomišljeni pritepenec, kakošno škodo
s i mi naredil? Zapreti te bom dal." Pavliha pa
Se  mu odreže: .Mojster, ali je to moje plačilo?
Ali nisem po vaši volji delal? Ukazali ste mi
volkove delati; ako bi mi bili pa rekli, delati
kožuhe iz volčin, bil bi takoj umel in tudi rad

54

storil. Treba je, da se tujemu človeku v začetku
reč dobro razloži. Ako bi se ne bil nadejal, da
bom pri vas imel večjo hvalo za svoje delo, bi
pač ne bil delal.“ Potem vzame Pavliha slovo
od tega mesta in gre s to skromno zahvalo in
skoro prazno mošnjico v drugo mesto.

32. povest.

Kako Pavliha krznarjem živo mačko v zajčji
meh zašije, v vrečo zaveže in proda.

Ge, je veljalo, koga prekaniti, bil je Pavliha
vselej pripravljen, kakor je to pokazal v mestu
krznarjem. Ko so namreč krznarji obhajali pustni
večer, bili bi tudi radi zajca jedli. Ko Pavliha
to zve, si misli: ,Krznar, kteremu sem volkove
delal, mi tudi ni plačal ničesa za moje delo; za to
se morajo pokoriti tukajšnji krznarji.* Krčmarica
hiše, v kteri je stanoval, je imela lepo mačko;;
to k sebi privabi, jo vjame in stisne pod suknjo.
Potem si kupi zajčji meh, in da bi vse storil
prav po svoji volji, zašije mačko vanj, obleče
se kmečko, stopi pred mestno hišo in drži svo¬
jega zajca toliko časa pod suknjo skritega, da
nek krznar pride. Tega vpraša Pavliha, ali bi
ne bil pri volji, kupiti dobrega zajca, kterega
mu pokaže. Pogodila sta se, da mu plača štiri

55

srebrne groše za zajca in šest vinarjev za staro
mavho, v kteri je imel zajca. Krznar nese zajca
v gostilno, kjer so bili vsi gostje jako veseli, da
je kupil in dobil najlepšega živega zajca tako
po ceni. Da bi se pa dobro zabavljali, gredo
krznarji na vrt, izpuste zajca, za njim pa pse,
da bi se kratkočasili z lovom. Psi se zapode za
zajcem, ki pa ni zajčjih skokov delal, ampak
na prvo drevo splezal in mijavkal: mjav, mjav!
Ko to krznarji slišijo in vidijo, spogledujejo se,
si obrišejo usta zavoljo zajca in rečejo: ,, Golju¬
fani smo!* Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod
menda je tudi pregovor: Mačka v Žaklji kupiti.

33. povest.

Kako je Pavliha kočijaž pri baronu in kako
mu kočije namaže.

Kmalu potem pride Pavliha v grad, ki je
kil last bogatega barona. Pri tem graščaku se
°glasi in se mu priporoča, da je posebno dober
kocijaž in bi rad služil pri njem. Baron ga pri¬
jazno vsprejme in ker se je Pavliha globoko
priklonil in govoril o svojem potovanji, dopadel
je baronu zelo, da ga je vzel v službo. Njegove
kurke so barona marsikterikrat prisilile k smehu,
m  kadar je Pavliha uganjal svoje šale, držal se

56

je baron za svoj znaten trebuh in dejal: „Šencej,
ti si zvit kot kozji rog!“

Ko je baron nekoč s svojo gospo hotel pe¬
ljati se v mesto, poklicai je svojega kočijaža in
mu ukazal, naj konje oskrbi, kočijo osnaži in
dobro namaže, ker se hoče peljati v mesto. Pav¬
liha mu reče: .Milostivi gospod, vse bom pre-
skrbil po vaši volji; samo mazila je premalo za
tako dolgo pot. Blagovolite oprostiti, milostivi
gospod, ako vas prosim za par krajcarjev pred¬
plačila, ker je moja mošnja že skoro na suhem.
Nerad bi vam delal sramoto.* Baron mu reče:
»Tu imaš denarjev za mazilo, le dobro mi na¬
maži kočijo, kajti jutri sem povabljen h kralju,
in za-se imaš tukaj dva zlata, ktera ti bom
vračunil na koncu leta“. Pavliha se dvakrat
globoko pokloni in hiti na svoje delo. Kupi si
zdaj mazila za kolesa, vzame krtačo, gre ž njo
v kočijo in jo vso namaže znotraj na sedežih
in zunaj okrog in okrog z mazilom. Potem si
umije roke, obleče se po kočijaško in stopi pred
barona ter pove, da je vse oskrbel, da je vse
prirejeno po naročilu. Ko se tudi baron napravi,
poda se z gospo soprogo lepo v kočijo. Pa komaj
stopi z desno nogo v kočijo, kar zagromi ves
srdit nad Pavliho. »Kaj si mi storil? Ali si ob¬
seden, da mi napraviš tako zlodejstvo ? Le po¬
čakaj, jaz te bodem že učil mazati kočijo ! Pa v '

57

liha pa ni hotel čakati, da bi ga bil gospod baron
poučil, marveč je zbežal s kočijaško obleko in
z dvema zlatoma ter si je mislil: „Ta dva sem
pa dobro namazali"

34. povest.

Kako je Pavliha goljufal krčmarja, ker mu
je dal vrč vode za vrč vina.

Ko je Pavliha prišel v mesto Libek, varo¬
val se je skrbno in zadržal lepo, da ni nikogar
žalil, kajti v Libeku je bila gospoda ostra. Ta¬
krat je bil v mestu krčmar, ki je točil vina
mestne gosposke, a bil je silno ošaben in napih-
n jen mož, češ, da ni nihče tako pameten kakor on.
Tudi bi bil rad imel, da bi veljal za takega, in
dostikrat se je ponašal, da ga ni človeka, ki bi
njega goljufal. Zaradi te domišljavosti so ga me¬
ščani zelo sovražili in se niso hoteli pečati ž njim.
Ko Pavliha o ošabnosti tega krčmarja izve, se
ne more premagati in sklene, da tudi temu pri-
lično nasoli juho. Samo misliti je moral še pred,
kako to storiti. Gre torej k njemu in vzame dva
Vr ča seboj, ki sta bila enako delana in nepro-
aorna. Jeden je bil poln vode in tega je imel
P°d plaščem skritega, da ga nihče ni videl, prazni
VrS  je pa očitno nosil. S tema gre urno h krč-

58

marju, da si nameriti vina, dene vrč z vinom
pod plašč, vzame druzega z vodo v roke in ga
postavi na mizo. Krčmar pa vsega tega še za¬
pazil ni. Potem ga vpraša: »Krčmar, po čim točite
bokal?" — „Po 24 kr.“. mu odgovori. »To je
preveč," reče, »jaz nimam več kot 12 kr. pri
sebi, ali mi ga za toliko daste?" Krčmar 3e
vjezi ter reče; »Mar hočeš ti ceno vinu določe¬
vati ? Toliko daj, kolikor sem rekel, če ti pa ni
prav, denem vino nazaj v sod!" Rečeno, storjeno,
krčmar vzame na to vrč z vodo in jo vlije pri
vehi v sod, rekoč: »Butec, ako ne moreš vina
plačati, ne daj si ga natakati. Pavliha je hladno¬
krvno gledal, kako je voda stekla v sod, in po
tem je odšel rekoč: »Zdaj vidim, da si butec;
nihče ni tako zvit, da bi ga ne mogla prekaniti
budala, in naj bi bil prav ta krčmar." Vrč 2
vinom, ki ga je imel pod plaščem, je Pavlihec
nesel veselo žvižgaje in prav zadovoljno domov.

35. povest.

Kako se Pavliha, obsojen na vešala, reši zdp et
po zvijači.

Ko Pavliha iz gostilne odhaja, še le krčmar
Pavlihovo govorjenje premisli, gleda po biriču
teče za Pavlihom in ga doide na cesti. Birič

59

ga prime in najde oba vrča pri njem, praznega
in onega z vinom. Zavoljo tega ga tatvine ob¬
dolžita in odpeljeta v mestno hišo, od tu pa v
ječo. Po kratki preiskavi ga obsodijo zaradi
tatvine na vešala, dasi so nekteri sodniki rekli,
da ni nič drugega, kakor zvijača. Krčmar se je
hvalil, da ga nihče ne more goljufati, torej naj
bi se bil bolje varoval. Tisti pa, ki so na Pavliho
imeli piko, so rekli, da je tat in zato mora vi¬
seti. Ko pride dan, da se nad Pavliho izvrši
prisojena kazen, bilo je vse mesto na nogah,
nekteri peš, nekteri pa na konjih; precej ljudstva
ga je pomilovalo, da pride ob življenje zaradi
take majhne stvarice. Nazadnje je bilo še gospo¬
dom žal, da so ga obsodili, in radi bi bili Pav¬
liho še pri življenju pustili, pa kar je bilo skle¬
njeno, dalo se ni več preklicati. Mnogi bi bili
torej radi videli, kako smrt bo storil, ker je bil
v  življenju tako čuden človek. Nekteri so mislili,
ha je čarovnik in so dejali, da jim bo še osle
kazal; večjidel so mu pa vsi privoščili življenje.
K° ga peljejo k vešalom, zadržal se je prav
m i r no, tako da se mu je vsak čudil, in ljudje
s ° mislili, da je temu krivo obupanje. Ko pod
v ešala stopi, prosi vse sodnike, da pridejo k
n j e mu, in jih nagovarja ves ponižen, da bi mu
samo eno malo prošnjo uslišali, saj si ne želi
živl jenja, ne života, ne blaga, ne premoženja, ne

60

kake druge velike reči, ampak samo majhno
reč, ktera se da lahko brez nevarnosti in škode
izvršiti, in ktere mu modri sodniki gotovo ne
bodo odrekli. Sodniki so bili vsi zbrani in bi bili
radi vedli, česa jih bode prosil; zaradi tega sto¬
pijo malo v stran, da se posvetujejo in sklenejo
izpolniti njegovo poslednjo voljo, če le ne bode v
nasprotju z njegovim govorjenjem. Pavliha reče:
„Kar sem govoril, pri tem ostanem; le nekaj
malega je, česar prosim; ako mi hočete to sto¬
riti, podajte mi roko.* Obljubili so mu torej ustno
in z moško roko. Potem stopi na oder in reče
glasno: „Mogočni gospodje! Zanašam se na vašo
obljubo in prosim pohlevno, ker me boste spravili
s tega sveta, da poveste krčmarju in biriču, ki
sta me pripravila na vešale, da tri dni zapore¬
doma prideta in me na tešče v hrbet pihata! 4  —
„Fej te bodi!" so rekli, „to je nespodobna prošnja,
pa vender smo mu obljubili izpolniti jo. Rajši go
izpustimo, tako se rešimo svoje obveznosti." Tako
se je Pavliha rešil in šel vesel z onega mesta

36. povest.

Kako se Pavliha vdinja pri mlinarji in hl»P'
cem žago razbije na dvoje.

Na svojem potovanji pride Pavliha mit« 0
mlina, pri kterem je bila tudi žaga za desko-

61

Hlapci so ravno sedeli na hlodu in malicali.
Pavliha se začne pogovarjati ž njimi in jim pri¬
poveduje svoja pota. Da se jim je debelo lagal,
kar je mogel, ve se tako. Med tem pride tudi
mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je dopalo
mlinarju, in ko mu Pavliha pove, da je tesar in
da je tudi že delal pri žagah, vpraša ga mlinar,
ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno
tacega hlapca. Pavliha mu pokima in začne tudi
takoj malicati, kar mu je šlo prav v slast. Vedel
se je, kakor bi bil že star znanec med njimi.
Po jedi so začeli zopet delati in Pavliha je moral
pomagati hrastove hlode na žago valiti, kar mu
je pa manj dišalo, kakor pa malica Kmalu se
je naveličal tega dela in mislil je, kako bi jo
zvil, da bi prišel od njih. Ko zdaj hlapci veliko
žago prinesejo, da bi grče obžagali, jim reče:
»Kakšno je pa to vaše delo? Vsak vleče žago
semtertje, kakor da bi jo hotel vsak dobiti? Pri
meni doma ima vsak svoje delo in vsak svojo
žago. Vi se pa zastonj trudite, ker vsak žago k
sebi vleče. Pokazati vam hočem, kako imate
storiti; jaz ne morem gledati, da bi se za eno
žago dva toliko prepirala.* Ko to izreče, vzame
sekiro in razbije žago čez sredo ter reče: „Tako,
z daj ima vsak svojo žago in ves prepir neha."
hlapci pa, ko to vidijo, hite k mlinarju in mu
Povedo, kaj je Pavliha naredil. Mojster priteče,

62

da bi mu Pavliha žago plačal, toda Pavliha ga
ni čakal, ampak vzela ga je senca.

37. povest.

Kako se je Pavliha vdeležil gospodskega
obeda v gostilni.

Pavliha pride v veliko mesto, v kterem je
prebival tudi kralj in ves njegov dvor. Poseb¬
nosti in lepe hiše ogledavši si misli: „Poldan
je, treba se ozreti po kakem prebivališču, in
čas je, svoj skrčen želodec utešiti, kajti danes
še nisem imel grižljeja v ustih. Gre torej narav¬
nost v eno naj večjih gostiln in vpraša natakarja,
ali se dobi kaj jesti. Ta ga prijazno vsprejme
in mu reče, da premnogo imenitnih gospodov
sem obedovat hodi in če hoče on s temi biti v
družbi. Pavliha mu reče „da“; gre v stanico in
se vsede k imenitnim gospodom, ki so se vsi
čudili nepričakovanemu gostu. Z veseljem so ga
gledali, kako mu je dišala jed, in ponujali so si
smejaje sklede, kterih nobene ni pustil Pavliha
mimo sebe, da ni poprej zajel iz nje. Ker j®
Pavliha sedel na konci mize, prišla je vrsta
nazadnje na njega. Koncem obeda pride tudi
pečen prašiček na mizo. Že od daleč je Pavliha
ves zaljubljen obračal vanj oči. Cez nekaj časa

63

mu pomoli sosed plošček s pečenim prašičkom,
ki je kakor živ stal na nji in držal pomorančo
v gobcu. Zdaj so gospodje glave vkup stiskali
in čakali, kaj bo novi gost začel s prašičkom.
Obračal je plošček zdaj sem, zdaj tje, in ogle¬
doval od vseh stranij pečenčka, ki ga je tako
prijetno zgačkal v nos. Nazadnje se je to drugim
gostom predolgo zdelo, ker toliko časa ni hotel
vanj vgrizniti in je že prišla ura iti v pisarno.
Eden izmed njih torej reče: »Ljubi gost, vam
prašiček zelo dopade, tudi vaši zobje še niso
' trudni; mi ne bomo več jedli, počnite ž njim,
kar se vam poljubi; a samo to nam morate še
povedati, kaj boste s prašičkom počeli. Plačali ga
bomo za vas, ali ste zadovoljni? 0  Pavliha ni dolgo
pomišljeval ter reče; „Zakaj pa ne? že velja!*
Obrne torej prašička tako, da mu ni v rilček.
ampak v ozadje gledal, obriše ob prt svoj prst,
ga porine v prašička in ga oblizne, rekoč: „To
je mastno, to je sladko! 0  To videti zgube gospodje
v se veselje, še dalje norčevati se s Pavliho, ali
Pa celo posnemati to, kar je on ravnokar storil
s  prašičkom. Eden za drugim poiščejo klobuke
molče iz gostilnice odidejo. Pavliha je vesel
Pogledoval za njimi, in ko so bili vsi na cesti,
zavije prašička v papir, plača svoj dolg in se v
pest smeje, da je gospode na tak način pognal
iz gostilne.

64

38. povest.

Kako Paviilia svinjo ubije in se potem
zagovarja.

Dva dni potem, ko je Pavliha tudi že po¬
hrustal svojega prašička, pride Pavliha v vas,
kjer je pri trdnem kmetu postal prvi hlapec.
Temu so Pavlihove muhe silno dopale in kmalu
mu je pri hiši vse veljal. Nekega večera mu
potoži kmet, da ima hudobnega soseda, kteri mu
želi škodovati, kakorkoli mu je le mogoče. Pav¬
liha si misli: Temu bom že jaz eno zagodel; to
mojega gospodarja veseli; naj se zgodi, kar hoče.
Ko pride drugo jutro na dvor, razriva sosedova
svinja njegovega gospodarja gnojišče, zraven kte-
rega je jama za gnojnico. Pavliha vzame desko
in udari svinjo tako čez rebra, da pade v gnoj¬
nico in se zaduši. Sosed pa ga gleda skrivaj,
začne silno vpiti in hoče imeti plačano škodo.
Pavlihov gospodar mu pa reče: „Kaj je to meni
mar? to je moj hlapec storil, njega tožite 1“ So¬
sed gre torej k županu in toži hlapca. Ta da
Pavliho poklicati, da bi slišal, kako se je to zgo¬
dilo. Pavliha zgodaj vstane, osedla konja, da mu
zobati in piti in gre k županu. Ta je ravno kosil
in je imel skodeljico črne kave pred saboj. Iz¬
praševal ga je naj prvo, kdo je ter zakaj in kako
je svinjo ubil. Pavliha stopi pred župana in m u

65

pripoveduje, kako je svinja njegovo dvorišče
razrivala in kaj je on storil. Ker je pa župan
to reč še bolj in bolj natanko hotel zvedeti, reče
mu Pavliha; „Ne zamerite, gospod župani da
naredim primero: vi bi bili svinja in vaša kava
gnojnica in jaz bi vam dal eno tako za uho
(tukaj mu založi krepko zaušnico), da bi tukaj
le v kavo padli; ravno tako sem tam naredil!
Župan je vpil na pomoč in ga je hotel zgrabiti;
a Pavliha je smuknil skozi vrata v hlev, skočil
na osedlanega konja in odjahal po svetu, ne da
bi bil od svojega gospodarja slovo vzel.

39. povest.

Kako je Pavliha zakonsko dvojico pomiril.

V vasi so kuhali jako veliko množino žganja
'n brinjevca. Kmetje tam niso poznali skoro no¬
bene druge pijače, kakor žganje. Koliko razpora,
nemira, pretepa je že žganje napravilo v marsi-
kaki hiši! Vsak ve, kdor je že kterikrat preglo¬
boko pokukal v kozarček, da je bil potem od
svoje boljše zakonske polovice neprijazno sprejet.
Tudi je po žganji že marsikdo zapravil dom in
dvor.

Necega večera se vrača Pavliha iz mesta v
svoje domovanje ter sliši v črevljarski rodbini
strašno razgrajanje. Vstavi se pod oknom in

Pavliha. 5

66

posluša, kako je črevljarjeva žena učila svojega
moža kozjih molitvic, ker se je upijanil v kremi.
„Ti nesnaga!" mu reče, „že spet prihajaš domu
ves nadelan, jaz pa ne vem od kod kruha za
jutri. “ — Moža to raztogoti in hotel je, da bi
njegova obveljala; imenoval je svojo ženo staro
avšo, opravljivko in prepirljivko. Ko je to be¬
sedovanje 6etrt ure trajalo, reče jej črevljar, naj
mu prinese večerje. Žena pa ga zavrne: »Zakaj
te ni bilo domov o pravem času, zdaj ne kuham
več.“ Črevljar zgrabi svojo ženo in vpije: »Ali
mi boš dala jesti? Pečenine hočem !“  Ko mu pa
na to žena reče: »Otrobov, če hočeš!" začel je
strašno kleti, nabijati svojo ženo s pestmi in
vpiti: »Da bi se živa udrla v pekel 1“ — Pav¬
liha si misli: Zdaj mi je dosti! Vzame velik
kamen in ga zadrvi v okno, da se kar razdrobi
Črevljar in črevljarica nista vedela, kaj je to;
mislila sta, da res pride vrag skozi okno in da
ju bo vzel. Ko bi bil trenil, bil je mir med njima.
Pavliha pa je nabrusil pete, da bi mu ne bilo
treba plačati oken.

40. povest.

Kako Pavliha proda Židu konja in ga ogoljufa-

Kmalu potem pride Pavliha v meklenburško
deželo, kjer rede konje slovečega plemena. T u

67

si kupi lepega konja. Ko na svojem konju mimo
kreme jezdi, ustavi se mu konj; kajti imel je
navado, da je obstal pri vsaki krčmi. No, si
misli Pavliha, saj ga jaz tudi lahko pol litereka
cuknem, vroče je dovolj. Stopi torej s konja,
ga priveže h kolu in gre v krčmo, v kateri je
več pivcev skupaj sedelo. Pri mizi je bil tudi
žid, ki je kupčeval s konji; že od daleč mu je
dopadel Pavlihov konj. Stopi k Pavlihi in ga
vpraša, ali proda konja in koliko hoče zanj
imeti. Pavliha se je nosil, kakor da bi bil kak
grof in reče: »Tega konja ne morete kupiti,
Samuel; to je pravi Meklenburžan in velja 300
kron." — »Nu,“ reče žid, »kam pak mislite,
milostivi gospod. Tacega konja vam pripravim
za dvanajst kron, koliko stavite?* — »Nesramni
mavšelj!“ ga zavrne, »ali tacega brez madeža
in krotkega kot ovca?* — »No,* reče žid, „ali
hočete 20 kron zanj ?“ Pavliha mu odgovori:
»Nekaj vam hočem povedati, Hebrejec, ali držite,
ha vas trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam
vam ga zastonj.* — »O vaj," reče žid, »mislim,
ha se šalite z menoj; skratka, kako dobim tega
konja?* — »Slišali ste že, kaj sem vam rekel,*
odgovori Pavliha, »če držite, da vas trikrat pri¬
strižem z bičem.* — »Možbeseda,* reče žid, »ti
gospodje tukaj so priče.* — »Dobro,* pravi Pav-
kha, »kedaj vam hočem tri dati? Ali hočete,

5 *

68

da takoj?" — »I“, odgovori Hebrejec, »enkrat
mi jih je držati; takoj na mestu mi jih smete na¬
šteti." Potem ukaže Pavliha prinesti klop, položi
zida na njo ter reče: »Tri torej hočete držati,
in ko jih prejmete, je lisec vaš." Zdajci švrkne
z bičem, ga vzdigne in vžge eno Židu po koži,
da se je vil, skakal in vpil, da je bilo joj. »Kako
se vam je prilegla, sin Abrahamov?" vpraša ga
Pavliha, »ali hočete drugi dve takoj imeti?" —
n O vaj, o vaj!“ je kričal žid. »Bodite usmiljeni,
gospod, le ne tako hudo!" — »Vlezite se torej/
mu reče Pavliha, in ga vreže še drugič. Zid si
je v bolečini skoro jezik odgriznil in je omedlel,
pa vendar je še rekel: „0h, dajte mi urno še
tretjo in poslednjo, da sem odpravljen; oh, kako
me peče!" Pavliha se smeje ter reče: »Tretje
znate še dolgo čakati, in dokler te nimate, ostane
lisec moj, tukaj so priče!" Dasiravno žid skoro
stati ni mogel, vendar ni nehal prositi, da bi
mu še tretjo pritisnil. Pavliha se ne da prego*
voriti. Ubozemu Židu plača liter vina, zasede
konja in zgine.

41. povest.

Kako Pavliha laže, da je svojo denarnic 0
zgubil in kako s to lažjo pride k topli peci-

Poznega večera, ko se je že stemnilo, prid®
Pavliha ves premččen in trd od mraza v majhn®

69

vas, kjer hoče prenočiti. Ko pride v krčmo, se¬
delo je okrog tople peči mnogo kmetov, ki so
se pogovarjali o vojski, vremenu, strahovih, ča¬
rovnicah in druzih rečeh. Pavliha pa ni imel
prostora pri topli peči, da bi se posušil, ampak
ostati je moral v hišnem kotu. Krčmar mu pri¬
nese polič vina in ga vpraša, od kod in kam
Pavliha mu pove, da je hotel iti na trg, da se
mu je pa velika nesreča primerila, ker je zunaj
pred vasjo pri veliki lipi zgubil svojo denarnico,
ktero je sicer dolgo iskal, pa je v temi ni mogel
najti. Kmetje se spogledavajo, ko to slišijo, in
se nehajo pogovarjati. Krčmar reče Pavlihi, da
je že prepozno in preveč deževno, da bi se to
noč kaj storiti moglo; drugi dan o zori hoče pa
on sam ž njim na ono mesto iti iskat. Med
tem pa so kmetje drug za drugim pobrali svoje
kučme, splazili se skozi vrata in tekli k ome¬
njeni lipi, da bi se mošnje polastili, dasiravno je
kakor iz škafa lilo. Ko so bili že vsi odšli, začel
se je Pavliha smijati in je razodel krčmarju, da
niti besedice ni resnice in da je samo k topli
peči hotel priti, kjer so se poprej kmetje tiščali.
Mej tem, ko so kmetje zunaj v temi tavali
*n po blatu brbali, grel se je Pavliha in mastil
s  pečenko. Krčmarju je sicer goste pregnal,
toda krčmar se je moral sam nad tem smijati

70

in rekel je drugi večer kmetom: „To pot ste
na pravega naleteli, to je bil Pavliha 1“

42. povest.

Kako Pavliha slučajno dobi lonec denarja.

Nastopni večer se Pavliha zopet nameri v
drugo vas, da bi tam prenočil. V vasi pa ni
bilo nobene krčme in vsi kmetje so že luči po¬
gasili. Dalje v prvo vas iti ni hotel, kajti temno
je bilo in slaba pot, kaj boljšega dobiti se ni
nadjal. Nevoljen je šel skozi vso vas in je bil
že skoro na konci, kar zagleda še luč v po¬
slednji hiši. Tiho gre k oknu, da bi videl, kaj
ljudje v hiši delajo, in ali bi morda ne dobil
prenočišča. Ko je tako pod oknom stal, videl
je, da prebiva v hiši premožen kmet, ki je,
vračaje se s semnja, s svojo ženo še enkrat
prešteval denarje. Poleg mize stoječi otrok je
hotel tudi krajcar imeti; kmet pa mu reče: Ne
potrebuješ ga, in podrza svoje tolarje v lonec.
Otrok pa ne neha prositi ter se začne milo jo¬
kati, da bi mu oče dali krajcar. Kmet zarenči
nad njim: „Ako mi ne molčiš, dal bom denarje
divjemu možu.“ Odpre pa res okno, pomoli
lonec s tolarji skozi in reče: »Na, divji možl“
Pavliha mu vzame lonec iz rok in teče ž njim,
kakor bi ga bil nesel vihar. Kmet zažene hrup

71

po vasi, a kmete iz sladkega spanja zbuditi je
bilo komaj mogoče. Ko so si zmeli oči in slišali,
kaj se je zgodilo, so rekli: »Skopuhu to nič ne
de; prav se mu godi.“ Vležejo se zopet nazaj
in puste Pavliho pri miru.

43. povest.

Kako je bil Pavliha zopet obsojen na vešala,
pomiloščen in z denarjem obdarovan.

Drugi dan so povsod iskali tatu, in kmalu
so prišli biriči tudi v vas, kamor je Pavliha o
polnoči prišel in kjer je čez noč ostal. Ker je
prišel tako pozno in je nosil posebno obleko,
sumili so njega takoj, prijeli ga in peljali pred
gosposko. Tajiti ni mogel, ker so denarje pri
njem dobili; odvedli so ga k mestnemu sodniku.
Ko ga ta ostro nagovori in vpraša po imenu,
stanu in od kod da je, odgovori Pavliha: »Strogi
gospod sodnik! Doma sem v primorski deželi;
moj oče so bili mornar blizu 30 let in so imeli
nesrečo, da so našli smrt v viharji; mati so mi
tudi že umrli pred tridesetimi leti; nikjer nisem
doma na svetu in potujem kakor pošten krtačar
po svetu, dela iskaje. Vselej sem se varoval koga
goljufati ali okrasti; pa kar mi kdo da ali ponudi,
hvaležno vzamem; kmet mi je svoje denarje v
roko dal in vzel sem jih hvaležno, kakor so me

72

ranjca mati učili. Ako sem krivično delal, pod¬
vrženi se zakonom; pa ne sodite človeka, ki ni
ničesar kriv." Sodnika in prisežne može je ga¬
nilo to govorjenje; ker se pa z nikakim pismom
ni mogel izkazati, in ker se jim je zdel predrzen
vlačugar, spoznali so ga krivega in sodnik ga je
zavoljo storjene tatvine obsodil na vešala. Mestni
gospodje so bili pa zoper to obsodbo rekoč:
„To se ne more in ne sme zgoditi, kajti mestna
vešala so za nas in za naše otroke." Zaradi
tega so obsodbo prenaredili in sklenili, vžgati
mu znamenje v hrbet in dati petnajst goldinar¬
jev za pot s pristavkom, da naj se da, kjerkoli
hoče, obesiti s temi denarji, ker ni nikjer doma.
Pavliha se zahvali modrim gospodom za tako
milostljivo kazen in gre svojo pot.

44. povest.

Kako Pavliha kupi konje in ogoljufa kupca.

V mesto Vižmarje je prišel večkrat kupče-
valec s konji, kteri je na semenj pripeljane
konje vlačil za repe; mislil je namreč, da konji
ne žive dolgo, če jim žima izpada iz repa. Ako
se je torej žima kakemu konju izpulila iz repa,
tedaj ga ni kupil; ako pa je bila trdna, imel je
trdno prepričanje, da je dobrega plemena, in da
bo dolgo živel in — kupil ga je. Drugi kupci

73

so si to tudi dobro vtisnili v glavo in so se po
njem ravnali. Ko Pavliha to zve, sklene temu
eno narediti, da zgubi ta prazna vera v ljudstvu
veljavo. Preskrbel si je torej konja, kteremu je
naredil rep iz krvi in smole, da je bil kakor
pravi rep. Na semenj ga torej pelje in ceni dosti
drago, tako da ga nihče ne kupi, dokler ne pride
kupec, ki je konje vlačil za repe. Temu ga je
ponudil po nizki ceni, in kupec, kteremu se je
lep in vreden zdel, stopil je bliže in ga je hotel
za rep potegniti. Pavliha pa je tako naredil, da
niu je rep moral takoj v roki ostati, če je za-nj
potegnil. Komaj kupec potegne, že mu rep v
roki ostane. Silno se ustraši. Pavliha pa ljudi
pokliče vkup in tarna: ,, Glejte hudobneža, kako
mi je konja spačil!' Ljudje pritečejo, da bi na¬
redili mir in pogovore kupca, da Pavlihi odšteje
deset goldinarjev za rep. Pavliha je bil zadovo¬
ljen s tem, kakor se samo ob sebi umeje.

45. povest.

Kako Pavliha vrača lažniku.

Pavliha je sedel med veselimi gosti pri
vinu v mestni krčmi. Premeten gost ga povabi
za  šalo na kosilo in mu reče: „Pridi jutri k
^eni na kosilo, če boš mogel." Pavliha mu
°bljubi in misli, da je res. Ko pa je drugi dan

74

prišel h kosilu, bilo je vse, vrata in okna, zaprto.
Dolgo je tekal okrog hiše in v želodcu so se mu
začele delati pajčevine; a vrata so ostala le za¬
prta, dasiravno je bil že davno minil čas kosila.
Pavliha vidi, da je prevarjen, zato ostavi hišo
in si misli: „Ti mi ne odideš; ta te bo drago
stala, brate!" Drugi dan gre Pavliha od doma
in najde ravno istega človeka na trgu in ga
prijazno ogovori: „Vi ste pač gostoljuben človek:
goste povabite, potem pa odidete od doma in za¬
prete vrata spred in zad.“ Ta mu pa odgovori:
»Ali te nisem s pogodbo povabil, rekoč: »Pridi
jutri opoldan in jej z menoj, če moreš. Ker si
vrata našel zaprta, se vč, da nisi mogel pri meni
obedovati!" — »Zato ti bodi hvaležen zlodej,"
odgovori mu Pavliha, »vsak dan se moram kaj
novega učiti!" Človek se mu je sladko zasmejal
ter rekel: »Ne bom ti nagajal; le pojdi zdaj v
mojo hišo, odprta je. Najdel bodeš kuhanega
in pečenega dovolj. Kmalu pridem, ta čas pa
bodi sam. Razen tebe nimam nobenega druzega
gosta." — Pavliha gre in dobi njegovo ženo
pri ognjišči, ko ravno pečenko peče. Pavliha ji
prinese pozdravljenje od njenega moža in ji reče,
da mu je na trgu nekdo dal silno veliko ribo;
urno naj gre z deklo na trg, da mu pomagate
nesti ribo domov; on bo pa ta čas raženj vrtil-
Žena pokliče deklo in obe hitite na trg. Spotoma

75

res srečata gospoda, ki ju vpraša, kara da greste
tako urno. Pove mu žena, da je prišel Pav¬
liha domov in jima ukazal iti na trg, kjer je
njenemu možu daroval nekdo veliko ribo, katero
mu naj pomagate nesti domov. Mož se za ušesi
popraska ter reče: „Ej, da bi bila vsaj ena ostala
doma; meni šumi nekaj po glavi!" Ta čas je
Pavliha hišo zgorej in spodej zaklenil, in ko je
mož s svojo ženo pred hišo prišel, najdel je za¬
klenjena vrata. Zdaj reče mož: »Mislil sem si
tako! Zdaj vidiš, po kakšno ribo si šla I“ Trkala
sta na vrata in klicala, da naj ju pusti v hišo.
Pavliha priteče zdajci k oknu ter pravi: „Nikar
ne trkajta, nobenemu ne odprem; hišni gospodar
mi je obljubil, da bom sam tukaj, ker noče no¬
benega druzega gosta. Zato pojdita z Bogom in
pridita po kosilu." Mož reče: „Res je, da sem
tako rekel, toda mislil nisem tako. Pustiva ga le,
naj jč; le potrpiva, mu jo bom že vrnil." Gre
torej z ženo in z deklo v sosedovo hišo čakat,
dokler bi se Pavliha ne nasitil. Ta je mej tem
vse skuhal, napravil jed, znosil na mizo in se
dobro mastil. Potem ko se nasiti, postavi ostanke
zopet k ognju in odklene vrata. Ko gospodar
z ženo in z deklo pride, reče Pavlihi: „Tako
pravi gostje ne delajo, kakor si ti to storil."
Pavliha mu pa odgovori: „Ali bi bil imel dru¬
gače storiti? Bilo bi to neumno. Sicer pa še

76

nisem vsega pojedel in sem kosti postavil k
ognji. Dobro naj vam teknejo!" To izgovorivši,
gre iz hiše. Hišni gospodar kislo gleda za njim
ter reče: „Te bom že plačal, ti pretkana buča
ti!“ Pavliha pa mu je še od daleč klical: „Kdor
najbolje zna, ta je mojster.'

46. povest.

Kako Pavliha v mestu od kmetic mleka
nakupi in ga vsega vkup v eno kad zlije.

Nekoč pride Pavliha zopet v mesto. Na
trgu vidi, da so kmetice prinesle na prodaj ve¬
liko mleka. Zdajci misli, kako bi mlekaricam
štreno zmešal in jih prav razdražil. Vzame torej
veliko kad, jo postavi na trg in pokupi vse
mleko, kar ga je bilo na trgu. Vsako žensko, ki
je mimo prišla z mlekom, klical je glasno, koli¬
kor je mogel, rekoč: »Tu sem, kdor mleko pro¬
daja!" in vsem ženicam je ukazal, zliti mleko
v kad. Rekel je tudi mlekaricam, toliko časa
čakati, da vse mleko pokupi, potem hoče vsem
plačati, kakor je prav. Ena je imela toliko
mleka, druga menj, tretja več. Dolgo so morale
čakati, dokler ni nobena več mleka prinesla in
dokler ni bila polna kad. Vse so zdihovaje se¬
dele okrog kadi. Ko so se naveličale čakati in
so hotele imeti svoje denarje, pokaže jim Pavliha

77

svojo hudobijo, rekoč: „Danes nimam nič de¬
narja; kfcera izmed vas ne more 14 dni na pla¬
čilo čakati, ko zopet pridem, naj vzame iz kadi
svoje mleko nazaj. Tukaj še stoji 1“ Po teh be¬
sedah Pavliha zgine, kajti ženskam ni ničesa
upal. Te so začele strašno kričati in prepirati
se, ker je hotela vsaka največ mleka iz kadi
imeti; ruvale in praskale so se, metale si pu-
trške, steklenke in vedra v glavo, bile se s pestmi,
brizgale druga drugi mleko v oči, polivale obleko
ž njim, izlivale ga na tla, da je bilo na tleh
tako, kakor da bi bilo mleko deževalo. Meščani
so se pa smijali tej komediji in hvalili Pavliho,
da je kmeticam tako naredil. Ko pa domu pri¬
dejo, so videli, da so sami ogoljufani, ker so
morali tisti dan kavo brez mleka piti.

47. povest.

Kako Pavliha 12 slepim beračem reče, da jim
je dal 12 goldinarjev, in vsak izmed njih
misli, da jih je drug prejel.

Nekoč jezdi Pavliha iz mesta in sreča pred
mestnimi vrati 12 slepih beračev. Ko pride k
njim, reče jim: „Od kod pridete, ubogi slepci?"
Ti obstanejo in ko slišijo, da je na konji, mislijo
si, da je imeniten gospod, zato se odkrijejo ter

78

pravijo: „OmiIovani uboščeki smo bili v mestu,
kjer je bogat mož umrl in po kterem so bile
danes bilje, in dobili smo milih darov. Pa silno
mraz je in zebe nas." Potem reče Pavliha
slepcem: „Res je, silno mraz je, bojim se, da bo¬
dete zmrznili; vzemite torej teh 12 goldinarjev,
pojdite v mesto h krčmarju in si dajte prinesti
jedil. Ta čas bo pa mraz odjenjal in mogoče vam
bo potem dalje iti.“ Slepci se mu priklonijo in
lepo zahvalijo, ker je vsak mislil, da je denarje
drug prejel, in drugi je mislil, tretji jih je dobil.
Potem gredo v krčmo, ktero jim je Pavliha na¬
svetoval, in tu rečejo, da so našli dobrotnika,
kteri jim je daroval 12 goldinarjev in koje mislijo
pri njem potrošiti. Krčmar je bil denarja željen-
mož, prašati pa je pozabil, kedo ima denarje, in
jim reče: »Ljubi prijatelji, to me veseli, in dober
dan bodete imeli pri meni." Koj ukaže teleta
zaklati in razmesariti, vsakemu slepcu pripravi
velik kos pečenke in druzih jedil, katere so
slastno zavžili, dokler niso vseh 12 goldinarjev
zajedli. Potem jim pa reče: „Ljubi prijatelji,
zdaj bomo pa račun naredili; jaz mislim, da ste
skoro 12 goldinarjev zajedli." To je bilo slepcem
prav in vedno so drug druzega popraševali, kdo
da je 12 goldinarjev prejel, da bodo plačali
krčmarja. Prvi, drugi in tretji do poslednjega,
nobeden ni hotel ničesar vedeti o denarji. Ostr-

79

meli so naenkrat in so se za ušesi praskali, kajti
bili so goljufani in tudi krčmar. Ta si je pa
mislil: Ako jih spustiš, ne dobiš plačila, ako jih
pa obdržiš, ti še več pojedd, in imel boš še večjo
škodo. Ker si torej ni vedel drugače pomagati,
zapre jih v svinjski hlev ter jim da kruha, sena
in slame. Pavliha misli, da je že čas prišel, v
kojem so zajedli ono svoto. Zaradi tega se pre¬
obleče in jezdi v mesto k imenovanemu krčmarju.
— Ko prijezdi na dvorišče, hoče konja v hlev
peljati ter privezati, kar vidi, da slepci v svi¬
njaku leže. V hišo gre in reče: »Krčmar, zakaj
pustite uboge slepe ljudi ležati v svinjaku; saj
so menda tudi ljudje?" Krčmar mu odgovori:
„Hotel bi, da bi bili tam, kjer se vse vode ste¬
kajo ali kjer poper raste, da bi mi le plačali!"
Povedal je potem Pavlihi vse, kar se je zgodilo.
Pavliha ga vpraša: „Ali ne morete dobiti no¬
benega poroka?" Krčmar mu odgovori: „Ce bi
kakega poroka dobiti mogel, bil bi zadovoljen
in bi slepce izpustil." Pavliha mu reče: »Dobro,
po vsem mestu hočem popraševati, da vam po¬
roka dobim." Potem gre Pavliha k zdravniku
in mu reče: »Častiti gospod doktor, prosim vas,
da pomagate nekemu bolniku. Moj krčmar je
dobil vročinsko bolezen, in posebno po noči ga
ima tako hudo, kakor da bi bil obseden. Prosim
vas ponižno, da bi mu pomagali. Doktor mu reče:

80

»Poskusil bom, par dni morate potrpeti, kajti v
tej bolezni se ne sme prenagliti, posebno ker
pravite, da se vede kakor besnik. Pavliha reče:
»Povedat grem sam njegovi ženi, da naj pride
in ji sami to razjasnite." Doktor reče: „Dobro,
recite ji, naj le sem pride." Gre torej Pavliha
k svojemu krčmarju in mu reče: , Dobil sem
vam poroka, in to je doktor Imovič; ta bo za
slepce dobro stal, zato naj gre vaša žena z menoj
k njemu, da ji to pove." To je krčmarja veselilo
in poslal je k doktorju svojo ženo s Pavlihom.
Ta pravi: »Gospod doktor, tu je žena, povejte
ji zdaj sami, kar ji imate razodeti." Zena je s
temi besedami potolažena, gre zopet s Pavliho
domov in pove to svojemu možu. Krčmar si
misli: »Dovolj dober je ta!" izpusti slepce in
reče iti, kamor se jim poljubi. Pavliha jo je tudi
kmalu potem potegnil, ker vremenu ni upal.
Tretji dan, ko doktorja le ni hotelo biti, gre
žena na njegov dom in ga terja za dvanajst
goldinarjev, ki so jih slepci zajedli. Doktor ji
reče: »Ljuba žena! ne urnem, kaj govorite; ali
vas je mož s terni besedami k meni poslal?"
Odgovori mu žena da. Doktor ji reče na to:
„To je v svoji vročinski bolezni govoril, ali je pa
res obseden, kakor mi je bilo od vašega pri¬
jatelja rečeno." Žena mu reče: »Gospod doktor,
mož nima ne vročinske bolezni in tudi obseden

81

ni ampak samo plačilo hoče imeti." Reče ji
potem doktor: ,Saj mi je bilo rečeno, da je v
vročinski bolezni in da se posebno po noči vede,
kakor bi bil obseden. Obljubil sem, da bom pri¬
šel mu pomagat. Recite mu, naj pride k meni.*
Žena pa jezna reče doktorju: „Tako znajo vsi
goljufi, kadar je treba kaj plačati. Vse takrat
obračajo narobe in napačno umejo. 8  Tekla je
zdaj domov po moža. Krčmar pride ves divji v
doktorjevo hišo z orožjem. To videvši, začne se
doktor bati in pokliče svoje sosede na pomoč
zoper moža, ki je obseden. Krčmar je vpil:
»Goljuf, plačaj!“ in hotel doktorja vdariti. Med
tem pridejo sosedje, ter ju komaj narazen spra¬
vijo. Sedaj sta videla, da sta oba goljufana. Po¬
govorila sta se, da hočeta vsak trpeti pol škode.

48. povest.

Kako je Pavliha strašil krčmarja z mrtvim
volkom.

Pavliha pride nekoč k ošabnemu in zabav-
ljivemu krčmarju. Bil je zimski čas. Debel sneg
je ležal po široki planjavi. Ko se je bilo že
stemnilo, prišli so tudi trije kupci v isto krčmo.
Krčmar jih je prijazno sprejel, podal jim roko
in jih je nagovoril: „Od kod tako pozno po
Pavliha. 6

82

noči, zakaj vas tako dolgo ni bilo ?“ Kupci so
mu rekli: »Gospod krčmar, bilo nas ni zato, ker
nas je potoma srečal volk, ki nas je prijel tako,
da smo se ga le težko ubranili." Slišavši to
novico, reče krčmar zbadljivo: »To bi vam bila
sramota, če bi se bili dali prijeti od volka, ko
ste bili vender trije; če bi bil jaz sam, in če bi
mi v gozdu prišla nasproti dva volka, odpodil
bi ju.“ S takim govorjenjem je svoje goste nad¬
legoval tako dolgo, dokler niso šli spat. Pavliha
pa je sedel molče pri njih ter je le krčmarja
poslušal. Spat so šli vsi v eno spalnico. Tu so
se kupci menili, kaj bi napravili, da bi krčmarja
splačali za njegovo zabavljanje. Reče jim Pav¬
liha: »Prijatelji, videl sem takoj, da je naš krč¬
mar bahač; poslušajte me! Jaz ga bom splačal,
da vam ne bo nikoli več govoril o volku." To
je bilo kupcem prav in obljubili so mu dobro
plačilo. Rekel je, naj le gredo ta čas po svoji
kupčiji in ko nazaj pridejo, naj zopet tukaj
ostanejo. On bo takrat tudi prišel, in krčmarja
bodo posadili na boso. Kupci se napravijo, pla¬
čajo za se in za Pavliho, kar so bili dolžni, in
odjahajo. Krčmar pa je kričal še za njimi zbad¬
ljivo: »Gospodje, pazite, da vas ne sreča kak
volk." Rečejo mu: »Zahvalimo, da ste nas po¬
svarili; ako nas požrč volkovi, nas ne bo več."
Potem je šel Pavliha na sled, vjel volka, ga

83

umoril in postavil na mraz, da se je strdil in
popolnoma zmrznil. Ko so kupci zopet v mesto
nazaj prišli, dene Pavliha zmrznenega volka v
široko vrečo in pride, kakor so se dogovorili, v
isto krčmo. Zvečer pri večerji je krčmar še vedno
dražil kupce z volkom in se ponašal, da bi on
sam dva volka na drobne kosce razsekal. To je
trajalo ves večer, dokler niso šli počivat. Pavliha
je molčal in je šel h kupcem v spalnico, ter
jim je rekel: »Gospodje in ljubi prijatelji, prosim
vas, ne zaspite še in pustite luč goreti!" Ko je
odšel krčmar s svojo družino spat, splazil se je
Pavliha iz spalnice, po prstih stopajoč prinesel
je mrtvega volka, ki je bil od mraza trd kot
rog, postavil ga v kuhinjo pred ognjišče in ga
podprl s palicami, da je stal lepo po konci.
Potem mu razklene gobec, dene mu dva otročja
čreveljčka va-nj in gre v spalnico krčmarja
klicat. Ta se mu takoj oglasi in vpraša, kaj
hoče imeti? Reče mu: »Prinesite nam pijače;
žeja nam ne da spati." Krčmarja to ujezi, zato
reče: »To je že vaša navada, da pijete noč in
dan!“ Pokliče pa deklo in ji ukaže, naj jim
pijače prinese. Dekla vstane, gre v kuhinjo in
prižge luč. Ko pa zagleda volka z odprtim gob¬
cem, vstraši se ga tako, da ji luč iz roke pade,
na dvorišče zbeži in nič druzega ne misli, kakor
da je volk požrl otroke. Pavliha in kupci pa

6 *

84

niso nehali prositi pijače. Krčmar misli, da je
dekla zaspala, zato pokliče hlapca. Ko ta vstane
in luč prižge, zagleda volka s črevlji v gobcu in
ne misli druzega, kakor, da je požrl deklo;
plaho zbeži v hram. Pavliha reče kupcem: »Le
potrpite, ta bo še-le lepa!“ Še tretjič pokliče
krčmarja in ga vpraša, kje da sta dekla in
hlapec, da ne prineseta pijače. Sam naj pride
in luč prinese, ker oni ne morejo iz spalnice.
Krčmar ni mislil druzega, kakor da je tudi
hlapec zaspal. Ves nevoljen godrnja sam pri
sebi: „Ti sitneži mi prizadevajo preveč nepokoja
s svojo pijačo!" Vstane torej, naredi luč in za¬
gleda volka pred ognjiščem, kteremu so črevlji
še iz žrela moleli. To videč steče h kupcem v
spalnico in začne na vse grlo vpiti: »Pojdite mi
vender pomagat, ljubi prijatelji, strašna zverina
je v moji kuhinji: požrla mi je otroke, deklo
in hlapca!" Gospodje hite za njim. Hlapec pride
iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz
spalnice, in vsi so živi in zdravi. Pavliha pa
stopi k volku, ki se ne gane, ga prekucne z
nogo ter reče: „To je le mrtev volk, in vendar
tako vpijete; kako ste boječ mož! Oni dan ste
hoteli z dvema volkoma skušati se, tak jezik ste
imeli, zdaj pa se vidi vaša neustrašenost in
srčnost." Kupci so se mu jako smejali, plačali
zjutraj svoj dolg in odjahajo dalje s Pavliho.

85

49. povest.

Kako Pavliha jagnje ukrade in k jedi povabi
lastnika, ki mora še vino plačati.

V mestu so ravno bukvoveza pokopali, ko
Pavliha tja pride. Mislil si je: Kako bi bilo,
če bi šel delat k vdovi; morda bi ž njo dobro
shajal. Gre torej k nji in ji reče, da je bukvovez
in praša po delu. Vdova mu reče, da je njen
mož še le umrl, in če se na delo razume, hoče
ga kot pomočnika obdržati in dobro plačati.
Pavlihi je bilo to všeč in brez odloga se loti
dela. Vzel je več knjig, ki so imele vezane biti,
in tolkel jih je skoro pol dne, da so bile tanjke
kakor belinci. Pa kmalu se mu delo upre; zato
vzame povoj, obveže si palec na desni roki in
teče k vdovi. „Kaj pa je?“ vpraša ga žena.
Pavliha ji odgovori: »S kladivom sem si odbil
noht s palca in to me strašno boli." Ženi se je
jako smilil, da se mu je to prigodilo, in reče
mu, da naj se varuje ter par dni počiva, dokler
se prst ne zaceli. Rekla je tudi še, da je slišala,
kako priden da je bil. Kadar se mu je pri vdovi
tožilo, šel je na sprehod ali pa je obiskal soseda,
ki je bil bogat a skop mož. Temu so Pavlihove
pripovedke zelo dopale, in kmalu sta bila dobra
prijatelja. Ko necega dne bogatina ni bilo doma,
ukrade se Pavliha v njegov hlev in vzame mlado

86

jagnje. Prinese ga domov ter reče gospodinji:
»Ker je jutri moj god, hočem se malo pogostiti:
specite to jagnje za-me in za mojega gosta."
Zena stori, kakor ji Pavliha ukaže. Ta obišče
drugi dan svojega soseda in ga povabi h kosilu.
„Ljubi sosed", reče mu, »ker je danes moj god,
povabim vas k sebi na dobro pečenke; le nekaj
vam moram povedati skrivaj, ker ste moj pri¬
srčen prijatelj; jagnje sem ukradel, menda se
vam zaradi tega ne bo gnjusilo; ako hočete
priti k meni, veselilo me bo. Prav dobre volje
hočeva biti." Sosed sprejme prijazno vabilo in
pride tudi ob določeni uri. Gospodinja prinese
pečenko, ktera jima že od daleč prijetno diši.
Pavliha reče: »Ljubi prijatelj, kar sem vam
skrivaj povedal, ohranite za-se in ne razodejte
nikomur, da je jagnje ukradeno. Saj tega nihče
ne voha." — „Ej, ej,“ mu reče sosed, »zanesite
se, da bom molčal; nd, moja roka!" Jedla sta
torej jagnje in pomagati jima je morala tudi
gospodinja, ktera je med tem čisto pozabila na
svoje vdovstvo. »Vse bi bilo zdaj prav," reče
Pavliha, »da bi le tolika suša ne bila; pečenka
je pa tudi silno osoljena in k veselju gre tudi
kupica vina." Sosed je pač dobro umel, kaj je
Pavliha imel na jeziku, pa storil je, kakor da
bi ne umel in si je vzel nov kos pečenke na
plošček. Pavliha pa reče: »Ali veste kaj, sosed,

87

liter starega hočemo skrniti, gostitelj ga plača.“
Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že zaradi časti
ni smel odreči, zato je privolil. Pavliha vzame
tedaj denar v roko, koje dene čez drugo roko,
ter ga vpraša: „Ali je v zgornji ali v spodnji?”
Sosed odgovori: „V spodnji,” in urno spusti Pav¬
liha denar v spodnjo roko. Sosed je moral torej
bokal vina plačati, kar mu je vzelo vse veselje
do jedi. Pavliha natoči, trčne s sosedom in pije
na njegovo zdravje. Ko so vse vino popili, reče
Pavliha: »Ljubi sosed, ker ste za vino dali, vam
še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, da
je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, da tega
nikomur ne bodete povedali; ko na svoj dom
pridete, seštejte svoja jagnjeta, če vam li nobe¬
nega ne manjka.” Skopuh se je silno razsrdil,
da ga je Pavliha tako prekanil, ter pripravil ob
denarje in ob jagnje. Pavliha pa se mu je smejal
in je zapustil mesto še tisto uro.



88

Sklep.

Tacih in jednacih muh je Pavliha silno ve¬
liko v svojem življenji uganjal. Pa kakor je živel,
tako je tudi umrl. Še pred svojo smrtjo je ogo¬
ljufal svojo žlahto in svoje dobrotnike, ker je
zapustil kamenja in čepinj polno skrinjo, v kteri
so upali dobiti zlata in srebra. Kakor je bilo
vse njegovo življenje narobe, tako je šlo tudi
ob njegovi smrti vse narobe ž njim. Ko so ga
imeli v grob dejati, vtrgajo se vrvi pod njegovo
rakvo in ta se po konci postavi v jami. Pustili
so ga tudi tak<5 in ga zagrebli.