279. številka. Ljubljana, v srefls 5. decembra. XXVII. leto, 1894. Uhaja vsak dan averter, imimii nedelje in prasnike, ter velja po p o A ti prejeman sa evstf o-egerska delete aa tu leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., ia jedea •eser I gld, 40 kr. —- Za Ljubljano hrta pošiljanja na dom sa vse leto 19 gld., aa četrt Ista 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kras mesec, po 80 kr. sa ostrt lesa. Za tale dete le toliko vso, kolikor poštnin* snela. 6 kr., ce aa asnaailo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Za oa na ni 1 a plačuje as od eetiriatopne peti t-vrste Dopisi naj ss ievole frankirsti. — Upravniitvu naj se b kopisi se ne vračajo. — Oredailtvo in upravni Štvo je na Kongresnem trgu It. 12. blagovolijo puliOsm narotelaa, tsMknacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Shod zaupnih mož v Ljubljani. (Da|je.) Predsednik g. dr. Ferjančič naznani, da so k točkam, stoječim v razpravi, oglasili nasvete društvo ,, Edinost", posl. g. J. Lenarčič in posl. g. dr. A. Gregorčič, ter pripomnivši, da društvo ne more na tem shodu nastopiti in da predlog g. Lenarčiča spada bolje k točki VII., otvori debato. Posl. dr. A. Gregorčič pravi, da je nasve-toval, naj se v točki VI. deželni odbor kranjski ne označi kot „naroden", ampak le kot „slovenski", ker je naroden samo tist, ki čuti narodno in čigar delovanje je narodno, deželni odbor pa ne spada v tako vrsto, nego v njem sedš po večini le rojeni Slovenci (Res je! Dobro!). Zbor odloči, da Tržaški zaupni možje lahko predloge „Edinosti" zastopajo kot s oje. Posl. prof. M. Man dič priporoča glede na to, da se načrti resolucij sklicujejo izrecno na resolucije shoda slovenskih in istrsko-hrvatskih poslancev z I. 18i*0, glede na to, da dosledno II. točka pošteva tudi istrske Hrvate in naposled glede na to, da je politično delovanje Hrvatov in Slovencev v Istri in v Trstu neločljivo, — naj bi se v resolucijah povsod zraven slovanskega, imenovalo tudi istrsko-hrvatsko. , Predlaga nadalje, naj se glasi toćka I: »Vsi za ohranitev slovenskega in istrsko hrvatskega naroda in njegove zemlje, za gojitev in nekršeno javno veljavo slovenske in istrsko -hrvatske narodnosti, slovenskega in hrvatskega jezika vneti Slovenci in istrski Hrvatje, katerim je zlasti tudi pri srci, da se s primernimi sredstvi razvija kulturna vzajemnost z vsemi slovanskimi plemeni in politična vzajemnost z avstro* ogerskimi Slovani, naj se za odločno in ne-omahljivo delo v ta namen združijo in organizujejo po vseh slovenskih pokrajinah in v Istri." — Iz začetka točke V. naj se izpuste besede od nObračau do „čutaw, a uvod naj slove: .Slovenci in istrski Hrvatje kot v e r s ko - n ra v s tv e no ia dinastično čuteči narod zahtevajo..." Predsednik opozori, da je osnovalni odbor radi gladkejše dikcije vzajemnost med Hlovenskim in istrsko-hrvatskim narodom, oziroma njunimi poslanci označil splošno v H. točki, kakor je to v resolucijah poslanskega shoda z I. 1390. Gosp. posl. dr. Anton Gregorčič: Slavna gospoda! Ko se je sklical pred dvema letoma prvi katoliški shod v Ljubljano, prišli runo tudi Goricam ter dejanski se udeležili njegovega dela. V odseku za »arodno orgsinizacijo sem poudarjal z ozirom na Goriško, da pri nas ni načelnih razlik, da nam je mogoče in potrebno združenje na podlagi verske resnic«, katero vsi priznavamo. Vidnega /.druženja nismo dosegli, a zdi «e mi, da v moji ožji domačiji ni1-" več nnsprotstva tako velika, kakor mi bila prej. Katoliška načela priznava pri nas vsakdo, a tudi narodnih načel nikdo ne taji. Kar brani, da nismo še popolno jedini, so razne slabosti. Preteklo poletje sva imela z velezaslužnim grofom Alfredom Coroninijeni več volilnih shodov ter poudarjala, da goriški Slovenci smo katolišk. slovensk in avatrijsk narod, in vse nama ju pritrjevalo z veliko navdu-šmioHtjo, duhovstvo in svetno ljudstvo. V tem smo jedini. Za danes nas je zopet povabil v Ljubljano osnovalni odbor na shod zaupnih mož, in zopet smo tu. Kaj nas je prignalo? Osnovalni odbor pri- poroča v V. ra vi. reeofociji, naj se Slovenci za odločno in neosnabljivo narodno delo združijo in organizujejo po vsem slovenskih pokrajinah na verski in narodni pvjMlagjt. Ko gre ta združenje, ko gre za organizacijo, smo tu«H fOrilki Slo ven ci pri rokah. Malo nas je Slovencev, in še ti naj hi bili mej seboj razdeljeni in morala ceio v prepiru? Kdo si more misliti večjo neaaasset od te ? Le sovražnik, ki hoče naš pogin in vse Itante, nam more kaj takega želeti ali na to delati. V slogi je moč! Zato bo vsak Slovenec, ki hoče dobro svojemu narodu, deloval za združenje. To je tudi naša želja, zato smo prišli k današnjemu shode. Znano Vam je, gospoda, da se z jedne strani poudarja narodnost, z druge pa vera, in to daje povod prepirom, kakor da bi ne mogel biti Slovenec ob jed nem naroden človek in veren katoličan. Kdor je res naroden in ljubi ^evoj Tod, se bo potegoval za vse njegove svetinji, ko bodo v nevarnosti: za gmotno blaginjo, za omiko, za politične iu jezikovne pravice, in tudi sa katoliško vero, ki je njegov najdražji zaklad. Id kdor je v resnici veren katoličan, se bo potegoval za vero in za vse druge pravice narodove, ki imajo v verskih resnicah svoj najtrdnejši temelj in svojo zaslombo. Narodnost in vera se torej das|ta ,pruiiti/,in sicer tako, da narodnost dobiva v veni svoje požlahtnjenje in svoje merilo. / Ker pa ni lahko, da bi kdo na vseh poljih, v vseh strokah deloval za svoj narod, bodimo hvaležni vsakteremu, ki deluje v svoji stroki, v svojem delokrogu, po svojih močeh. A to pa smemo zahtevati od vsakega Slovenca, zvestega sina svojega naroda, naj ne podira nobene blaginje narodove, naj ne ovira nobenega podjetja, ki služi v resnično korist narodu. Pri narodnem delu potrebujemo vse svoje ljudi, nikogar ne odbijajmo in nikogar ne podimo od sebe, ki hoče delovati v soglasji s temi načeli. Skrbimo, da bo delavcev vedno več in da se vsi ti delavci združijo pod jedno zastavo, pod tisto staro in slavno slovensko zastavo, katero so nosili Slomšek, Kinspieler, Bleivveis in drugi delavci in borilci na narodnem polju. Ker kliče I. in še bolj VI. resolucija k organizaciji, ki naj bi ob*« zala vse sloje naroda, k združenju na podlagi verskih in narodnih načel, zato smo tudi Gorita ni prišli k shodu s srčno željo, da bi se to, če tudi le polagoma, v resnici doseglo. Slavna gospoda! K VI. resoluciji še posehe par besed. Pričujoča resolucija spominja na dogodke zadnjih dveh let v naši domovini. Pravi, da se je sestavil program, ki nima narodnosti kot smoter. Ni dvorna, da te besede merijo na program katoliškega shoda. Ta program ima kot prvi in glavni smoter versko-nravno vprašanje v mnogovrstnih odnošajih, vendar kot tak ne izključuje narodnosti , katero marveč na več mestih izrecno poudarja. V tem ozirti naj omenjam njegove resolucije k šolstvu. Jednako odločne so njegove resolucije o narodni organizaciji. Omenjeni shod je imel pa tudi svoje razloge, da se je živo poprijel verskega vprašanja. Skom se mi zdi, da oni program po svoji vsebini bi ne mogel podpirati brezbrižnosti ih nemarnosti v narodnih ozirih, ali podpiše ga lahko tudi tak. kdor ni Slovenec. Oporekati se tudi ne da. da posamezniki program tako umevajo ali tako izvršujejo, kakor ni narodu v prid. Program katoliškega shoila pa po svoji vsebini ni obžalovanja vreden, ker je tak, da se mu z verskega stališča mora pritrjevati. Obžalovati je le, da so okoliščine nanesle razdvojitev. Ali upajmo da je ta razdvojitev le začasna; ona utegne biti še koristna, ako jej bo namreč sledilo združenje vseh Slovencev na versko - narodni podlagi, še krepkejše in še močnejše nego je bilo kedaj. V to naj bi pripomogel današnji shod in njegove izjave ! (Odobravanje.) Kar se tiče predloga g prof. Mandiča, omenja govornik, da se je vprašanje o politični vzajemnosti z avstro-ogerskimi Slovani razpravljalo že na shodu poslancev 1. 1890 in je bilo to tisto, ki je največ časa zahtevalo. Tedaj se vzajemnost v takem obsegu ni vzprejela in bilo bi tudi sedaj, če hočemo delati složno, najbolje, ako se držimo stališča shoda 1. 1890 in odobrimo resolucije, kakeršne so v načrtu. (Dobro! Dobro!) Gosp. Fr. Podgornik pravi, da hoče le na kratko utemeljiti Tržaške predloge. Opozarja, da osnovalni odbor sam pravi, naj se razvija kultu-relna vzajemnost. Kako pa je mogoče doseči to, ako ne bomo skrbeli za primerna sredstva in ako jih moramo še le iskati? Zato naj se bi sprejel dodatek: s ^primernimi sredstvi". Gosp. poročevalec je sam povdarjal z odobravanjem vsega zbora, da Slovenci le v zvezi z drugimi Slovani kaj dosežejo in da so toliko dosegli jedino s pomočjo druzih Slovanov/ Zatorej je neopravičeno očitanje, da nafti predlogi preda Iječ segajo; naša resolucija je itak pohlevna, ker je dovolila Slovencem le to, kar je dovoljeno že drugim Slovanom avstro-ogerskiin. Torej je gospod predlagatelj prof. Mandić imel popolnoma prav, da je povdarjal to in takšno politi š k o vzajemnost, jaz bi še dodal, speci-jelno s Hrvati. Ako je poslanski shod družeuo n Hrvati iz Istre povdarjal združenje in se držal te pravice, kar se tiče Hrvatov to polovice, imamo tudi danes pravico povdarjati splošno politično postopanje z drugimi avstro-ogrskimi Slovani. Kar se tiče VI. točke, dejal je vrli naš starosta prerasti ti gosp. Luka Svetec o verskem in dina-stičnem čutu, da tega nam priporočati ni treba. To je tisto, kar so zaupni možje Tržaški želeli, da bi so nekoliko drugače štilizovalo. Gospod Svetec je tam povedal, da Slovenci ne potrebujejo nobenega imperativa, njim ni še le treba posebne skrbi obračati na to. On je to kot faktu m podal in posebno povdarjal, da, ko so Slovenci pred 10 leti praznovali 000 letnico, kar je Kranjska prišla pod to dinastijo, teh 600 let nikdar niso pre lomili zvestobe. Ako bi pa to ostalo v nacrtani obliki, je mogoče misliti, da je ta resolucija naperjena proti panslavizmu. Zatorej je odveč, priporočati še dinastični čut, in jaz predlagam, da bi se to stavilo v indikativ ne pa v imperativ. Slovenci in Hrvati smo že sami ob sebi dinastiji do cela udani, zatorej naj se nam ne veleva teza posebej v resoluciji, (Dobro! Res je!) še manj narodni stranki, o kateri smo prepričani, da je eminentno dinastična in kateri želimo najboljše bodočnosti. Gospo d Svetec je tudi rekel, da se je ta stranka imenovala vedno narodna stranka; kadar je javno in očitno nastopila, se ni nikdar govorilno drugi, kakor narodni stranki in vedno se je povdarjala narodna stranka, dasi je v tistem času bil zastopan v njenem krilu ves slovenski narod, to je bilo, kar jih je tudi največ k narodnemu delu spodbujalo in osrčevalo. (Dobro!) (Dalje prih.) mj.1 __• • Uiibi •' irs -Ocjti i! - »saii im»I rf'vc ffi tiste dni preselil zopet na Dunaj in že vest o tem je stresla koalicijske oficijoze tsko, da je jeden njih izrazil svoj strah s posebnim člsnkom. Da je Tatifie, kateregs je koalicija navidezno uničila, še vedno „bodoči mož", to je za impotentnost koalicije najbolj karakteristično Tudi .Berliner Tagblatt" piše v istem zmislu Pravi nsmreč: Ko ie bil Tasti-* zašel v zagato, nastala je koalicija. Če se ta razbije, nastane kaos eli pa se obnovi Taafihov sistem. Zvedeni in spretni Taafle je bil zadnji čas že večkrat svojih prijateljev kandidat za ministersko predsedstvo ia mnogo je takih mož, ki so uverjeni, da pride spet na krmilo, čim razpade koalicija. Nemci naj ae drže koalicije, ker imsio tako vsaj nekoliko upliva na vlado, zato pa je na vsak način ohraniti nje podlago: po azum ljenje mej koalirasci. Koalicija. Staročefiki „Politiki" javlja nje Dunajski poročevalec, ds mu je neki jako uplivni član Huhea-vrartovega kluba rekel: .Položaj ie jako res^n, upanja je malo, da se reši volilna reformu. Poljsko nemška zvL°po, obrano petje je veeder jeden glavnih pogojev' narodovega napredka. In bsft petje bilo je do sedsj pri nas povse zanemarjeno. Pač, dva poskuss, izobraževati nsše priproste pevce, imela sta početkom najlepfto uipehe. Ali ostala sta samo poskusa, kajti poučevanje je obakrat prenehalo bodisi, kakor trdijo nekateri, vsled malomarnosti pe-vovodij, bodisi, knkor se tudi Čuje, vsled migljaja od zgoraj! Ia po slovenskem Podgrsdu tulile so se zopet nesramne, tržaške poulične spske! — Priftel je v Podgrad vrli glssbenik gosp. Rasna, zbral pevce ia jako lepo agtaabil pesmico, kstero spodaj navsiamo. Zavlsdslo je veliko veselje mej pevci in prebivalstvom sploh. Namera bila je, poučevati narodno in cerkveno petje. Ali to ni bilo po volji dvem, trem nepošten jakom. Posebno bo zdivjali, ko so čuli vsebino omenjene pesmice. — Obrnili so se za pomoč k Slovencu s Krasa in ta proglasil jo je kot »betzlied ". S tem hotel je ovirsti pouk v petji in dosegel res pri naši gdč. učiteljici, da je odpovedala svojo sobo in harmonij, katere je do zdaj hvalevredno in radovoljno prepuščala v porabo. — I kaj je vender tako straftsegs v tej pesmi? Evo je: Slovenci mi polteni smo Skarjotov nećemo Z vragovi naj se brstijo Nas naj ne motijo. Kdor je i njimi, ta nI s nami Izdajalca d'nar omami Hi prodali ae ne bomo Poštenjaki vedno bomo. Čast. čitatelj sodi ssm, jeli to .Hetzlied" ali izrsz poštenega značaja. — Gospod slovenski Lojze pa naj bi se raje brigal za druge vrlo važne stvari, n. pr. tudi aa to, da bi ae v gostilni njegovega udanegs prijatelja ne dajale gostom pokvarjene jedi, po katerih užitku nastopajo smrtne nevarnosti! Efektno erečkanje »Glasbene Matice" v Ljubljani. Zrno do trna pogača, Kamen do kamna palača. M. pr. Visoka c. kr. deželna vlada zs Kranjsko je z odlokom a dne 15. septembra 1894. leta, št. 11831 prijavila odboru .Glasbene Matice* v Ljubljani, da je aa njegovo dotično prošnjo visoko c. kr. finančno ministarstvo dovolilo z ukazom a dne 20 avgusta 1894 lets, It 33 003 društva efektno erečkanje a 20 000jednokroaskimi srečkami na 800 dobitkov, katere je islrebati test o m lets 1 8 9 6., — da isto s izkupilom popravi ia priredi svojo društveno hišo. Ta naredba dovoljuje .Glasbeni Mstici", da stopi tekom bodočih dveh let pred slovensko občinstvo ia ga naprosi milosrčnega in blagovoljnega sodelovanja pri tej društveni finančni operaciji. Ker je .Glasbens Matice" nn njenem dsnsšnjem stališč', kskor tudi po svojem namenu in sredstvih nerodno strokovno društvo prav posebne veljave in jo je v tem osiru uvrščati v prvo vrsto uafiili kulturnih društev občega pomenu, in ker je nn drugi strani 10 000 gold., katere bi društvo hotelo od slovenskega občinstva v le morsliški obrestovsno nepovračilno posojilo, v jednakih slučajih sa gospo-darako položesje našega naroda znatna svota, — poštene izvestno njeno efektno erečkanje kulturnega in narodno gospodarskega pomena. Kaj je vzrok temu arečksnju, kaj pogaja tak korak in kaj opravičuje .Glasbeno Matico" k temu koraku? Kak je konečni emoter, kaka so sredstva, s ksterimi proizvede in zngotovi tu svoje srečksnje, kak bode učinek temu srečksnju? To je resno, trezno premisliti drugo k drugemu, brez emfise, bres ful-mtnantnih fraz; preiskati je dejstvo kot tako in presoditi njegov pomen, ker časi občega in stslnega narodnega navdušenjs so promislili in natančno, da skeptično premišljuje dandanes vsak rodoljub, jeli mu to in ono basne ali ne, preduo poseže v žep. Ki pečo narodno navdušenost nahaamo trenutkoma — dve leti pa ata v današnjem življenji že dolga doba. — V kratkem premine triindvajset let, knr so rodoljubni glasbeniki na geslo: .Svoji k svojim* osnovali v beli naši stolici .Glasbeno Matico" (7. januvarja 1872. leta), ki bodi Slovencem na glasbenem polji to, kar jim je na slovstvenem „Matica slovenska". Skromen ie bil začetek; roienioe detetu v sibelj niso sipale ni bngrn ni alata; narodna navdušenost v svezi a čatno dejansko potrebo je rodila drastro ob času, ko je sovražna slana najhujše morila ns narodnem polji. Dasi si js .Glasbena Matica* nastavil s takoj društvene nsmene v malone sedanjem obst-gu, vendar je izvrševala prvo desetletje le nekatere in bila je le glasbeao-litersrea zavod, ki je zalagal dobre kompozicije, rnzpisaval nagrade zs najboljša domača glasbena dela in pospeftevsl nabiro ia isdajo slovenskih narodnih peanij. Prvo to svojo sndačo vršila je do danalojegn dne tako vestno, da je nnbrala do tisoč skladb, ksterih večino je izdsln ia jih v več nego 300.000 iztislh razposlala mej slovenski narod ; z najboljšimi teh skladb udeležila ae je dostojno tudi leta 1892 mejnsrodne Dunajske razstave za glsibo in gledališča in je torej smelo poročala v svojem letošnjem .Isvestji": .malone vse, kar imamo Slovenci do sedsj glasbene literature, izdnls is založila je .Glasbena M* t ca". Ko je društvo prebilo najtežje čase prvega desetletja, otvorilo je svojo glasbeno šolo v L ubijani (15. novembra 1882. leta). Vstopilo je prvo leto 28 gojencev, katere so poučevali trije učitelji sa vnem 250 ur. Odtlej pa se je leto ns leto množilo število učencev, tako, da je letos doseglo vrhunec z 286 upisanimi gojenci. Štirje na kosservatorijih v Prsgi in na Dussji izvežbaai in izprašani stalni učitelji vodijo pouk v teoriji, harmoniji, kontrapunktu, zborovem ia so-lopetji, ns klavirji in godalih; tem se pridružujejo še začssni dragi učitelji sa popolnitev in sa pouk aa pihsls. Sola naše .Glasbene Matice" je največja na vaem avstrijskem jugu in postane, dal Bog, de k e d a j slovenski konservatorij v besede nsjprsvem pomenu. Dvsnsjst let stoprv deluje to učilišče in vendar ne je na njem izgojilo že lepo Število pevcev in glasbenikov, ki nosijo njeno slavo po vsem slovenskem svetu, da šestero bivših gojencev je obiska-vnlo ali Se obiskuje z odličnim uspehom konservs-torije nn Duosji ia v Pragi in ponese ime naše glasbene šole upravičeno še dalje. Prvi ntslni učni načrt ustsnovil se je aa pro-straao uči l išče te leta 1888, v preminolem letu ps ■bjjJT" Dalje v prilogi. ~^aj Priloga „Slovenskemn Narodu" it 279, dnć 5. decembra 1894. se je sestavil uprav mojsteraki učni načrt, po katerem je za teorijo, harmonijo, kontrapunkt, deško in dekliško pa možko zborovo petje določenih po dvoje, za solopetje petero, za klavir osmero in za gosli šeatero poučnih razredov; le-tem ae dostavi po potrebi še .višja šola*, v katerej ai more pridobiti nadnrjen gojenec še zadnjo predstopnjo pred - virtuoznosti. Pred štirimi leti (9 oktobra 1890.) razvila se je .Glasbena Mitica" tudi v koncertni zavod; ustanovil se je samoatala; moški pevski zbor kot integrujoč del društva in se pomnožil leto pozneje še z Ženskim pevskim zborom. Oba štejeta skupno nad 120 članov, katere je ob izrednih prilikah možno podvojiti s šolskimi zbori. Društvu je vsled ces. in kr. vojnegs ministerskega odloka poleg tega pri koncertih vedno na razpolago vojaška godba pod vodstvom društvenega pevovodje. Dasi je »Glasbena Mat ca" Že leta 1888 priredila velik koncert in so se preje leto na leto izvrševali šolski .koncerti", vendar je v glasbenem oziru važna le zadnja štiriletna doba, v katerej je pevski zbor v dvanajstih koncertih nastopil v vsem Stirinajstkrat. S tem bo je zagotovil Ljubljani umetniški užitek velike vrednosti, pa tudi prerodila sli boljše vzgojila stroga slovenska časnikarska kritika in ž njo glasbeni ukus ssšegs občinstva. Zgodovinski koncert Gallusov, koncert Dvora-kove .Stabat mater" in oni Havdnovega .Stvsrjenjs" ostanejo pač vsakomur v spominu, priborili bo si zs ass in za obči glasbeni svet atalno vrednost. Temu nvojemu delovanju pridružila se je v minulem letu še utemeljitev glssbene knjiž niče, ki bo obsezala zlasti slovanske in slovenske skladbe. Temelj knjižnici pa je položila zbirka gl«s benih proizvodov rajnkih cesarjev Ferdinanda III., Leopolda I. in Josipa 1, katero je podarilo .Glasbeni Matici" viaoko naučno ministarstvo. Pristopna bo knjižnica le drufltvenikom. Tudi uatanovitev glasbenegn lista nam je v kratkem pričakovati. Na drugi strani pa je stopilo društvo sedaj na čelo gibanju za osnutek „z v e z e slovenskih pevnkih društev", kar pač svedoči o njega pomenu celo v bodočnosti. .Glaabena Matica" pa ame tudi izven Ljubljane za intn onnovnti glnsbene šole, in isvestno bi društvo rado pomoglo k temu, če kdaj nanesejo nn to razmere, dasi bode seveda vsikdsr prvo pozornost obračala na nadaljni razvoj avojega prvega deteta. To je slika .Glasbene Matice" v nje današnjem položaji; lahko ji je prorokovati še lepo bodočnost, vender je ta le mogoča, ako ae izdatno zagotovi njeno gmotno atanje. Da nima .Glasbena Matica" stalnih letnih podpor, one visoke o. kr. deželne vlade a 400 gld., slavnega deželnega zbora kranjakega s 600 gld , eoeebno pa fie one slavnega občinskega sveta deželnegs stolnega mesta Ljubljane s 1000 gld. in konečno one slsvne kranjske brsnilnice z 200 gld. bi niti izhajati ne mogla — niti obstati v današnjem obsegu. Knki so pač drugi doneski in dohodki? Mala društveoina 2 gld. sa leto in člana in še manjša ukoviua 1 gld. 50 kr. na mesec in gojenca, katerih vsaki šesti je oproščen ukovine ali celo vpisn n", so redni doneski društvu, katerim se pridružujejo še dohodki koncertov, kateri pa ne donašajo posebnih in zs sploSso upravo znntnih prebitkov in aledojič skupila zs društvene muzikalije. S temi in takimi dohodki pač ni mogoče posebnih zakladov zbirati in dennrja nakladati, daai vestni odbor a temi skromnimi dohodki ravna p j uajbaljš h močeb; da, celo hišo je kupil za svojo šolo, seveda le b pomočjo blagovoljnega sodelovanja slavnega deželuega zbora krsajskega in slavne mestne hranilnice Ljubljanske, ki sta za nakup p. -trebno svoto 15.500 gld. .Glasbeni Matic." posodila; .Glasbena Matica" dala je s tem svojim zavodom dom Kako težavno je društvu, ki prouzroča mnogo nemiru in hoje, najti stalnega stanovanja, misli si Ishko vsak sam; najbolj pa apričuje to ne-priljubljenost, da so zavodi .Glasbeno Matice" sedaj ze v — sedmem stanovanji. Z nakupom hiše storil je odbor .Glasbene Matice" vse, kar se je dslo v dosedanjih razmerah storiti, nedostaje pa mu sredstev, da to hišo primerno priredi za šolo. Kdor vd, koliko stane vzdrževanje velikanskega zasebnega učilišča, kdor ve\ kako je treba štediti aa vsak vinar — in kdo bi ne poznal narodnostnih naših, gospodarskih odnošajev — ta tudi ve izvestno, da je lepo in popolnem zadošča, če se le v društvu ne doseli nevarna rak-rana stalnih primankljajev v letnih aklepovmh računih. Troški za koncerte, oni za društveno upravo, za izdajo in nakupovanje muzikalij pokrijejo bo pač sami z dohodki koncert; v in društvenino, nikakor pa ne izhaja Šola a svojimi dohodki in uprav to mesto je mej troški, kateri so narasli na rednih 9—10.000 gld, najvažnejše in največje. Sol a, v kateri ae vzgaja naša mladež v lepi glasbeni umetnosti, je ono težišče, katero p r o -uzročuje društvu največja bremena, slovenskemu narodu pa največjo korist; in v njeno, te šole korist je sedsj prirediti novo stanovanje. Didaktiški in gmotni oziri vodili so odbor .Glssbene Matice", da ni iskal stanovanja in domu v kak-m javnem narodnem poslopji; za šolo nt mesta tam, kjer se vrše zabave in kamor zahaja občinstvo, katero ne misli na pouk, pač pa na zabavo. Pa tudi troški bi bili v jednskem poslopji toliki, da bi jih društvo no zmoglo, v tem ko se hifa .Glasbene Matice" sama izplačuje, davke opravlja in vrh tega še prihrani viaoko najemnino za stanovanje društveni blagajnici. Mestna občina Ljubljanska je dala v to svrho že prvi donesek, dovoljujoč društvu poseben vhod preko njenega zasebnega zemljišča, da s tem pripomore k boljšemu napredku in lažjemu razpolaganju s šolskimi prostori, ua tebi, narcd slovenski, pa je, da storiš, česar Še treba. Namen srečkanju je, pridobiti si tem potom sredstev za prireditev dosedanjih hišnih prostorov v šolBke b o b e. — Mali, skromni letni dohodki .Glasbene Matice", h katerim še ni nikdar društvo na pomoč pozvalo vsega naroda slovenskega, izključujejo kar naravnost izvršitev te nujne potrebe, zato pa silijo odbor k temu koraku; če ga vodi pri tem tudi društva veliki ugled in--še večja zaBluga za naredno prosvečenje in pa možnost, da, gotovost, da se ta zasluga še poveča — mislimo, da je odbor le j>ravo zadel in to tembolj, ker bode ugodna izvršitev te operacije le v blaginjo sinov in hčera onega naroda, do katerega se obrača a avojo prošnjo. Pred dvanajstimi leti se je mej slovenskim nsrodom izvršilo efektno srečkanje v prid .Narodnemu domu", katero je, seveda na veliko širši podlagi zasnovano, s ob neprimerno neugodnejših razmerah izvršeno, doneslo društvu lepo svoto 15 298 gld. 18 kr. dohodkov; koliko gotovejše je današnje podjetje, ki se vrši ob razmerno ugodnem narodnogospodarskem položenji slovenskem in ko je vsa svota neprimerno manjša. Črtež za žrebanje efektnega srečkanja, katero priredi .Glasbena Matica" za ureditev glasbenega duma je sledeči: Odbor .Glasbene Matice" izvrši srečkanje po posebnem odseku petorice; temelj srečkanju je 300 dobitkov, kateri se nabavijo od občinstva potom prošenj, primsnkljaj pa dopolni društvo. Vsi dobitki vpišejo se zaporedoma, kakor dohajajo, v zapisnik in se z imenom darovatelja pred žrebanjem natisnejo in izruče darovateljem v znak potrdila. Za te dobitke izda .Glasbena Malica" 20 000 Brečk, viaku po jedno krono. Srečkanje se izvrši dne* 15. oktobra 1896. leta v Ljubljani pod vodstvom c. kr. vladnega komisniju. Izid žrebanja, katero se izvrši brez glav mh žrebov v zaporedni aritmetični vrsti, prijavi se precej in razglasi po Ljubljanskih treh dnev nikih in razpošlje tudi v posebnih iztisib. Izžrebani dobitki se pošiljajo proti izvirni srečki na troške prejemnikove. Djbitki, ki se do 15. decembra 1896. leta ue zahtevajo, zapadejo junije tj i. Dasi so troški za jednako podjetje velik', — finančna uprava zahteva, kakor zuaoo 10% naznanjenega viška pri srečkanji — vender se bodo izvestno pokrili potom radudaraosti odličnih slovenskih razumnikov ne glede na stan in spol darovi za dobitke, ki so podlaga, temelj in pogoj srefnemu iz du vsakega srečkanja. Sredstva, b katerimi proizvede .Glasbena Matica" to srečkanje v blagi namen, bo znana, kak pa bude učinek, tu je odvisno od Tebe, narod slovenski, od Tvoje darežljivi s i, razumaištvo naše. Velike so žrtvo za narod in narodne namene, povsodi in povsodi kamor se Slovencu ozre oko, treba je podpore, a to je prvo darilo, katero nakloni svesti svoji .Glasbeni Matici": IOdprto srce in odprte roke Imej za trepečega brata," pravi slavni naš pesnik in isto ponavljamo za njim i mi. Uprav za umetnost daroval je revni naš narod le malokdaj, utišati treba je bilo hujš:h potreb, sedaj pa je prišla priložnost, da so iskaže gorečnim tudi za to stroko. Kakor je redko moledovala doslej naša pssterka glasba pri durih slovenskega naroda, tako bode tudi v bodoče. Zdaj pa, ko je nastopila sila za nadaljni vspešnejši razvoj, obrača se glasba do svojega naroda proseč ga, da podari tudi na njen žrtvenik mali dar, katerega srečnejšim potomcem sto in stokrat povrne. Usluga, katero naš narod s tem jednemu svojih najodličnejšib otrok nakloni, ne ostane brezplodna, vrnila mu bo marveč tisočera obresti. Rodoljubni Slovenec! Ko dobiš v roke z a p i b n i k dobitkov, ne premišljuj dolgo in sezi v žep; če ti je sreča mila, poplača se ti jedina krona obilo, — če pa ne, obudi se ti zavest, da nisi dal svo jega doneska v ničeve roke, temuč pomagal društvu in vsemu narodu k srečni završitvi blage in občekoriHtne namere v podobi tega efektnega srečkanja. Narodno razumništvo bodisi duhovno ali posvetno, katero Bi vsikdar stalo rodoljubnim činom načelu, vznesi se in \> o n t h v i neomejeni rodoljubnosti tudi sedaj bodreč izgled s tem, da dona-Šaš k nji v prvi vrsti dobitke in vržeš čim lepši utež na tehtnico, od katere je odvisen kolikor toliko lepši prospeh vsega podjetja. Domače stvari. — (Zvršilni odbor narodne stranke) je imel v nedeljo svojo prvo sejo, v kateri si je izbral svojim načelnikom g. dr. K. vit. Bleiweiss-Trsteniškega, primanja in podžupana Ljubljanskega, ter se tudi sicer konstituiral. Storil je potem več sklepov, kateri se tičejo najvažnejšega naročila od strani zbora zaupnih mož, namreč podrobne organizacije stranke. — (Slovensko g 1 « d a 1 i S 5 e. ) KaUor ZeniO po ljubljeai zaročenki, tako je že slovensko občin stvo koprnelo po svoji .Prodani osvesti" in željno čakalo, da ga vrakaje pozdravijo prvi glasovi vrtin časte ouverture. Ne da. se tajiti in na čast je slovenskemu gledališču, da je do zdaj na našem odru največji uspeh dosegla Smetanova mojsterska opera. Različnost in mnogobojnost prizorov, preprosto ko mično zspletenje, lahko doumna glasbena karakteristika nastopajočih oseb od globokočutne neupogne Mtriuke do lahko karikiranoga Vaška, pristna na rodna m lodijozaost in gracijozoa instrumentacija in za naše rszmeie zares dovršeua predstava nam razlagajo globoki utis, ki ga ie napravil ta najpopu larnejši slovanski umotvor lani kot novost, in navdušenje, s katerim je občinstvo včeraj pozdravljalo ljube svoje znat.ee. Največja zasluga za umetniški uspeh gre g kapelniku prof. Gerbiču, ki je z nenavadno ž.vostjo vodil celo opero. Žt> z odobravanjem spn joti ouverturi je jako haanil nekoliko hitrejši tempo, in cel večer se je poznalo pevcem, da zastavljajo — z jedno izjemo — z zaupno a-gur-nostjo; rav ;o tako je orkester voljno udal se svojemu vodji. Divno lepa posebno v tej vlogi, zdela se nam je gosp sa Lešči nska, še živahneiša v igri nego lam in je z zmagovitim glasom in pravim čutom pela svojo Marinko ter po vseh točkah imela Bvoj glavai delež na aplavzu. Nova je bila gospica pl. Towarnicka kot Ljudmila ter po svoji navadi — požrtvoi-aina v maski — korektno in diskretno zvršila malo ulogo Ljudmile. Gosp ca G. N igrico va je pela Agato Iireduo pri humorji in pri glasu je bil g. Vaši ček ter dobil poseben aplavz po svoji ariji .Kdor ima dek'6". Gospod Beneš se nam je zdel početkoma nekoliko indisponiran ; morda je pa ravno vsled tega pel nekoliko delikat-neje, kar smo opazili posebno v duetu a Kecalom, pa tudi v duotu z Marinko in v ganljivem spevu .Kdo mi verjame". Vae te točke, kakor tudi kvartet in tercet v prvem dejanju so našli glasno odobrenje. Gospod Pa v še k je pravi unikum kot Vašek, t h ko kut pevec kakor v Igri. V zaslugo mu Štejemo, da ni nikjer prekoračil meje dostojne komike. Z mično K-i mera Ido (gČ. Po i a ko v o), g. Rusom, Čegar polni tenor se čim dalje bolje razvija, in g. Per-danom je tudi pripomogel k burnemu uspehu po- pularnega cirkusa. Sploh ie je temu prizoru Bledeči tercet (Eimeralds, vodja, Vašek) odlikoval po Cisti intonaciji. (Herkulova dela atletova je letos s karakteristično masko ia estetiškim nastopom izvrševal g V/, Gospoda Nolli (Krušiua) in Stanica r (Miha) sta z navadnim zanesljivim uspehom popol-niln ensemble; ista pohvala gre tudi zboru, zlasti mešanemu. Oudspolul sekstet se v drugič ni toliko posrečil, kakor prvič. Morda bi g. dirigent prav storil, da aa ne udi občinstvu in ne ponavlja te ttžke točke, ako se je prvikrat dobro izvršila. — Gledališče je bilo do zadnjega prostorčka rasprodano, in de bo, dokler bo imelo nade občinstvo priliko slišati svojo ljubljenko tako popolno kakor sinoči. K. — (Vabila in vstopnice za bodočo maškarado „Sokola" Ljubljanskega) je izdelal g. Miljutin Z a r n i k povsem originalno. Kakor cela zabava, tuko so že vabila slikana v jednotnem slogu in bodo sigurno mikavno vplivala na zabaveželjno občinstvo. Vojna mej Kitajci in Japonci še ni končana; na maškaradi se bode pa vsakdo lahko uveril, da vlada velik antagonizem tudi mej lepimi Japonkami in Kitajkami. Upamo se veda, da ne pride do resnega boja, nego se že ob pričetku zabave sklene trajni, toda sicer oboroženi mir. Vabila in vstopnice priredila bode po navlašč izdelanih klišejih občeznana umetniška tvrdka Angeror na Dunaji. Odbor se ne straši obilih žrtev, da priredi zadnjo maškarado izvan „Narodnoga doma" kot živahen prehod v novo družabno življenje v lastnem slovenskem hramu, čim najzabavneje. — (Carinski a Ž i j o) za plačila carinskih pristojbin v srebru namestu v zlatu se je določil sa meaec december s 24% — (Častnim občanom) je izvolila občina Dole pri Litiji gospoda Ivana Jeretins, posestnika v Gradcu pri Litiji ter prvomestnika 1 tijskega cestnega odbora, v znak hvaležnosti, za zasluge, ki si jih je pridobil za napravo in zboljšanje obstoječih občinskih potov. — (Z Planine) se nam piše: Preteklo nedeljo se je vršila tu volitev zastopnikov občine v krajne šolske svete v Planini, na Uncu in na Rastoku. V planinski krajni iolaki svet ao bili izvoljeni gg. J. Lsnassi, A. Milavec, F Mirtinčič, J. Kre menšek in J. Blaioa kot svetovale, a namestnikom pa F. Mejak in A. Lavrič. Uačani so si izbrali gg. Fr. in A. Gaesdo in M. Modics; Rikovci pa gg. L. Sebeniksrjs, J. Urbaaa ia J. Modica. Rtzen jednega pripadajo vsi k aarodai stranki. — (Nesreča na Krasu.) Javili smo že, ds je sprevodnik Sterck pri postaji Gor.-Ležeče padel s hodne deske osobnegs vlaka, da je bil povožen in da je umrl na lici nesreče. Zatrjuje ae nam sedaj, da je moža vrgla močaa burja s deske. Taki slučaji se posebno zadaj i čas os Krasu množe, a kriva je tega v prvi vrsti južna železo ca, ker ne napravi takih vozov, kakoršae imajo že vse druge železaice. Čudno, ds ae naša vlada sa to nič ni mem! — (Mestna hranilnica v Novem m e a t u.) V mesecu novembru je 65 strsnk vložilo 8572 gold. G8 kr , 19 strank vzd gnilo 7086 gold. torej se je več vložilo 5486 gld. Stanje ulog je po odbitku izplačanih vlog 57.543 gld. 96 kr. Na hipoteke se ie izposodilo in isplačslo do sedaj 37.460 gl. — (Prva žebljarska in železarska obrtna zadruga v Kropi) se zove nova za druga z omejenim poroštvom, ki se je ustanovila v Kropi. Pravila so se že predložila v potrjen je. Za drugi je obljubljena od raznih stranij podpora in se je nadejati, da bode mogla izdatno izvrševati svojo blagodejno nalogo. — (Celje mora ostati nemško!) Tako patetično deklamuje glasilo Celjske nemškutarske klike zdaj, ko no celo nekateri aemški meščani uvideli, kako aboten js boj proti slovenski gimnaz ji, ia so podpisali prošnjo za ustanovitev take g rana-zije, ki bode mestu le v msterijeino koriBt. Upravo smešna je trditev, da je ravno nemštvo povzdignilo blagostsnje Celja in da že zarad tega mora (J I je tudi za naprej ostati nemško. Da se Celjskim renegatom, ki večinoma žive ud Slovencev, godi tako dobro, te je pripisati jedino le dobrodušnosti slu venskega ljudstva, ki nosi svoj de lar takim sovraž nikom svoje narodnosti in jih tako vzdržuje. Ako pa bi Slovenci danes ali jutri hoteli putiti bolj oiločni, bode hitro konec nemške glorije mars'kate rega aedssjib Celjskih Germanov. — (Z Graškega vseučilišča.) V poletnem semestru je bilo vpisanih redn h in izrednih slušateljev na juridični fakulteti 579, aa medteinični 569 in aa filozofičai 179. Kart za prosto hrsno ae je izdalo 7500 is je dobivalo to podporo 29 pravnikov, 81 medicincev in 20 filozofov. — (Aka d. - te b n. društvo .Triglav" v G r a d c i) priredi, kakor vssko leto, tudi prihodnje leto 16. j asu vari j a 1895. .Triglavov plea". Odbor »ad hoc" ae je aestsvil in deluje pridno, da se bo slavaost vršila s takim sijajnim vspehom, kakor zadnja leta. Sme ae nadejati, da bo udeležba mnogobrojna, ker je že zdaj splošno zanimanje. — (Slovansko pevsko društvo v Trstu) se pjd vodstvom g Srečka Birtija prav marljivo pripravlja za bodoči koncert. Vpisanih je nad trideset izvršujočih Članov, ki redni zahajajo k vajam. N jvi se vzprejemljejo samo še do konca tega tedna. —• (Tržaške šole zopet odprte) Na-mestništvo v Trstu je na predlog mestnega fizikata in magistrata odredilo, da se zopet odprejo javne in zasebne ljudske šole, isvzemšt prve tečaje. Zaprta ostane samo ljudska šola aa Gvardjeli in vsi otroški vrtovi. Sole se bodo strogo zdravstveno nsdzorovale. Vse omenjene šole no se tdprle včeraj. — (Burja v Tratu.) Predvčerajšnjim je bila v Trstu zopet ailna bnrja. M>rje je bilo strahovito razburkano m vožnja nemogoča. Ns mnogih krajih po mestu so se morale) razpeti vrvi, da ao se ljudje prijemali zanje. — (Hrvatako-alovenako veterinarsko društvo .Tomislav" na Dunaji) priredi v petek 7. t. m. III. redno skupščino. Po četek ob 7. uri zvečer. Lokal: H>tel Nagler lil Rtunw-*gg 59 Slovanski gostje dobro došli! — (Odlikovanja,) Gospa Ružička-Strozzi, ki se je te dni vrnila s svojega gostovanja v Pragi is v Brnu, je bila imenovana častnim članom hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu. Srbski kralj jej je podelil red sv. Save V. reda. — Dramaturg narodnega gledališča v Zagrebu prof. Nikola Andrič in ravnatelj Adam Mandrovič, ki sta se udeležila kot zastopnika hrvatakega gledalilča petiadvajaetletnice srbskega gledališča, v Bele m grada, sts dobila arbski red*sv. Save IV. reda. — (Novi brzojavni uradi ns Hrvatskem) Z dnem 14. t. m. se odprejo pri poštnih uradih v Vrbovskom, Delnicah in Lokvah, z dnem 16. t. m. pa v Fužinah brzojavni uradi z omejenim dnevnim službovanjem. — (Razpisane službe.) Mesto okrajno aodnega pristava v Radovliici s dohodki IX čia. razreda. Prošnje do dne 17 t. m. predsedstvu det. sodišča v Ljubljani. — Mesto okrajnega sodsika v Laškem trgu oziroma pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do dne 18 t. m. predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. — Na jednorazre Jnici v Rudniku mesto voditelja s plačo 450 gld. ia funkcijsko priklatil) 30 gold. in prostim stanovanjem Prošoje do dne 1. januvanja 1895. — Mesto sod nega sluge pri okr. sodišču ns Brdu. Prošnje do dne 4 jsnuvsrija 1895. istotam 1 ■ l _ ... _j r i Slovenci ln Slovenke 1 ne zAbite družbe av. Cirila ln Metoda 1 k A i i -^+ 1 Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družho sv. Cirila in Metoda: Dr. Fran Jurtela, od veto k v Srn +r ji pri Jelšah 2 0 kron, za Velikovško šolo — G J »sip S te I d v Kamniku 8 kron, nabral v isti namen pri koncertu doe 2 t m. v čitalnici v veseli družbi. — Skupaj 2 8 kron. — 2'veli rodoljubni darovalci in njih naslednik ! Za šolo šolskih sester v Vel i koven so darovali družbi sv. Cirila in Metodi 2. nabirka: Malo omizje slovenskih udeležencev I. nižjeavstrij-skega katoliškega shoda po g. med. Fr. Jankoviču 10 kron in neimenovan domoljub 2 kroni za mesec november in december kot mese.čnino, ki jo bode plačeval, dokler ne prično čč. šolske sestre poučevati v Velikovcu. Domoljubi ! Skrajni čas je, da poskrbimo za koroške brate. Pomnimo: Dvakrat da, kdor hitro da. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Razne vesti. (Verdijeva oporoka.) Slavni skladatelj Verdi, kateremu je b.Ia sreča do konca svoje že visoke starosti tako mila, da jo zbral s svojim umom velikansko premoženje, se je skazal hvaležnega onim, ki so v prvi vrsti pripomogli širiti njegovo slavo. V svoji oporoki določuje, da se vse njegovo imetje, ki jiresega 10 milijonov frankov, uporabi za srečo italijanskih glasbenikov in pevcev, ki so mu pripomogli pridobiti to premoženje. Na jednem njegovih posestev se bode zgradila velika palača, v kateri bode preskrbljenih z največjo udobnostjo 200 umetnikov in umetnic, ki so brez imetja dokončali svojo umetniško kariero. Načrti so že gotovi in želi Verdi, da se zgradbi skoro dovrši, da jo bode še sam mogel odpreti. * (Najmrzlejši obljudeni kraj zemlje) je Vrhojansk v iztočni Sibiriji, ki leži pod G7°34 m. severne širine, 133°51 m. iztočne daljave od Greenvvicha, 107 metrov nad morjem. Prof. Wild je bival celo leto v tem kraju in raziskava! temperaturo. Največji mraz jo bil v janu-variji — 51*1° C, največja toplota v juliju + 138° C. Povprečno je zima po 4 do 5 mesecev in je mraza od 40 do 50° C. * (Uboj pri gledališki predatavi.) V Przemys!u na Galitkem je priredil tamošnji .Sokol" gledališko predstavo. Igrala ae je slovaška tragedija »Ko ravan". Magistratni uradnik Šolski je m j igro prebodel peka Conskega tako nesrečno, da je poslednji umrl na odru pred očmi prestrašenega občinstva. Književnost. — Kratkij hor vstsko-ru sk i j slovar. (Kratki hrvatsko ruski riečsik) A S-v-r-v. U Zagrebu. Tisak Dioničke Tiskare. 1894 Str. 111. Cena 60 kr Ta pregledni slovar, v kateri so vzete najpotrebnejše besede, je sestavljen jako spretno. Rasen slovarskega gradiva nahajamo v koj gi nekaj berila sa vajo. Priporočamo lepo natisneno knjigo prav toplo. Naj bi pomagala razširiti in utrditi idejo atovanske kulturne ia moralne vzajemnosti. — Teatralna biblioteka. Uredjuje Ni-kola Andrič, dramaturg hrvatskog narodnog glumišta u Zagrebu. Br. 2. Fedra. Tragedija u pet č nova od Račina Preveo Avgust Šenoa. U Zagrebu. Knjižara Dioničke Tiskare. 1894. Str. 128. Cena 40 kr. Sloveči hrvatski pisatelj Avguat Šenoa je hrvatsko literaturo obogatil z mnogimi vzgled-nimi prevodi. Mej najboljše spada prevod Racinove .Fedre". Novi izdaji je urednik prof A odri d dodsl avod, kjer se kratko, a jezgrovito ocenjuje tragedija sama, vrh tega pa ae nahajsjo v njem za igralca prevažne opomnje. Ta .teatralna biblioteka" je res uzorna in prav iskreno bi bilo želeti, da ae po ajej preuredi tudi .Slovenska Talija". Krdko 5. decembra. Advokat dr. Mencinger je voljen županom in je volitev v z prejel. TrBt 5. decembra. Občinski svet je v sinočni seji sklenil, pritožiti se na naučno mi-nisterstvo, ker je namestništvo razveljavilo sklep glede odprave sedanjih zemljevidov iz okoli-čanskih šol. Dunaj 5. decembra. Kritični položaj je nespremenjen. Levičarski listi poživljajo konservativce, naj se uklonijo zahtevam poljsko-levičarske zveze glede volilne reforme, sicer da bodo sami sebi imeli pripisati posledice svojega odpora. Dunaj 5. decembra. Poslanska zbornica je danes nadaljevala specijalno razpravo o kazenskem zakonu. Predlog glede kaznovanja s smrtjo se je vzprejel s 148 proti 66 glasom. Dunaj 5. decembra. Mej vlado in tirolskimi poslanci se vrše važna pogajanja glede deželne avtonomije Tirolske. Posredovalec je dr. Kathrein. Budimpešta 5. decembra. Po sankciji cerkvenopolitičnih predlog odstopi celo inini-sterstvo. Berolin 5. decembra. Danes se je v novem poslopju sešel državni zbor. Govori se, da misli vlada, da se odklonijo zoper socijaliste naperjene predloge, na kar bi se zbornica razpustila. Prestolni nagovor prvdarja trdno upanje, da se ohrani mir. Razmerje mej Nemčijo in vsemi drugimi državami je jako dobro. Nagovor omeni, da je bil Carnot umorjen in se spominja zvestega sotrudnika za ohranitev miru, carja Aleksandra. Poslano. Neustein ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, (it«7—•) sknfieno in ođ znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — I 1 skatljica a lb pil velja 15 kr., 1 savoj — 120 ! pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejata)ena ae i jako »vari. — Zahtevaj iareeao Nen-j ateln-ove Bllaakeiae pile. — Pri »t ne ao urno, če ima vseka *kwll|lcaa radeče tiskano aiaio prolokolovaao varstveco inemko ,,Nv. I Prage. — Slane, Schegula i* Novegamputa. — Lntnur ia Solc. — Hora ia Jeaen-c. — Leder ia Gradca Pri Mali«! i Fltiischtir, Dobeach, VVikbart s Dunaja, Deutech ia Badimp>\ modistinje. (1.&6-6) Na zahtevanje tudi vri »nji m naročiteljem vsorce z obratno poŠto lu poštnine prosto. M 5SB I C. tr glavna ravnaielisivo avstr drl zelema Izvod iz voznega reda vnllavTT3a.ne;av odL X. oktobra 1604. Naatopno omenjeni prihajal \l ta odhajala I cil omauaul ao t »r+mt-Oaatatn, Z«ll n* Jaaaru, Stafr, Lina, Hti.lejeTioe, PlaenJ, Marijin« vara, Ktftr, Karlov« Tari, Kranoov« var«, Prago, Lipaijo, Dunaj vla Amatatten. Ot> 0. mri 10 min. mjtitrnl meaaal vlak ▼ Noto mulo, Koo«tj«. On 7. airi to mit«, mjturuj <>t«byi Tlak t xn.it, puutabal, H«ijak, Oa-lovaa, Kraii/enifoits, Ljubno, Dunaj, (-n* Salathal v S^lnograd, Dunaj Tla Amstettaii. Ob 19. uri SK min. t*Kin* osebni Tlak t Trhl«, Pontab«i, H«l)ak, delovno, Fransantr««!«, Ljubno, Helithal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoluHnm otabnl rlak t Trbli, Beljak, 0«Iot«o, Ljubno, čer. Nelitlial t Stilu»sjra.t. Lan.I ' >i»tnin( Zatl na jeaeru, Ino-roost, Hrndiiiu, Ourih, OeiieTO, Parit, St«yr, I.lno, Omiuiilen, laohl, HudejSTto«, Piten), Marijin« var«, Rger, Frauoo*« var«, Karlor« »ar«, Prago, Llpako, Dnnaj Tla Amitetten Ob 7. atri ho min. «tW«*r matanl vlak t Noto meito, Ko6«tj«. Prihod v LJubljano (jnž. kol). Ob 6. Mri S .'I min. »lutruj oiabnl Tlak • Dunaja Tla Amitatun, Lip. lija, Praga, FrauooTih Tarnv, KarlorUi taroT, K^ra, Marijinih TaroT, Planja, Bud«j«Tio, Hulmigrula, Linoa, Htnyra, Omundena, Itohla, Ani, ■eea, Zalit na jeaeru, Lend-0aataina, I.jiiluiena, OaloToa, IlaUaka-Prantetiafeate Trhiia Ob 8. uri 19 min. tjutntj motani Tlak It Koiavja, NoTega m««ta. Ob 11. uri 97 min. tifjjtoluHmm tiaut.m Tlak t Dunaja Tla Amaiettan, I.iptlje, Prag«, PranooTtii firur, KarlOTlh varov, K^ra, Marijinih TaroT, Planja, HudajeTio, 8oliiii((re RezbariJCa galanterijsko blago in igraće kot darila za Miklavža in Božič ima v največji izberi po najnižjih ccnitli in jih priporoma najbi>lje (1335-10 Fr. Stampfel v LJiaI»1 |ttnl, Koviijfvoaaiii <«-•»•. „Tonliallo". o P V M e Aviso. V kolodvorski restavraciji se bode vsak četrtek in vsako nedeljo točilo toli priljubljeno Nastavilo boda ob lO. url dopoludne. 1'rosuč mnogobrojne^a poseta z velespostovanjein Finu !K!h,iiI>«39 (12.r)9—9) rt)Btavratčr. A3kCt^ F* otrti najgloblje žalosti javljajo podpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nje prežalostno ves»t o smrti gospoda Antona Dekleve pose s 111 i Vta ki je v torek dne 4. t. m. ob 7. uri zjutraj, po dol^i bolezni, prejemsi svete zakramente za umirajoče, v 79. letu dobe svoje mirno in vdan v božjo voljo v Gospodu zaspal. Truplo predragega nepozabnega pokojnika se bode v četrtek dne" 6. decembra t I. ob polu 3. uri popoludne v hisi žalosti, Maiffredygasse st. 6, svečano blagoslovilo, na pokopališče sv. Petra prepeljalo in v rodbinsko rakev položilo k večnemu počitku. Svete zadušne maše brale se bodo v petek dne 7. decembra 1894 ob 9. uri dopoludne v župni cerkvi sv. srca Jezusovega. V Gradci, dne 4. decembra 1H94. Marija Dekleva, mati. — Josip Dekleva, posestnik, Vekoalav De-kleva, c. kr. sodiskt adjunkt, sinova. — Josipina Lavrenčič, porojena Dekleva, Pranja Žužek, porojena Dekleva, Antonija Dekleva, bčere. — Fran Xavrenčič, posestnik, Fran Žužek, c, in kr. nadinženir, zeta. — Jera Dekleva, porojena Verbič, Pierlna Dekleva, porojena De- monte, s i n a b i. Venci se vsled pokojnikove želje hvaležno odklanjajo. Prvi n:h|rmki p»Krebnl aavutl. (1373? CHINA SERRAVALLO z železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jeilij, krepi živce, zboljša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rini 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1S94. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Klel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron larHirt-Klailig. prof dr. *ii>x Hl4kiieti|r-19Isiorli«*r, prof. dr. Nchaistas, prof. dr. Moiiti, prof dr. IVfiiNaer, primarij dr. vitem >I«-olIfli, najbolje priporočevan itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1257—b) Predaja se v steklenicah po v, litra in 1 liter v vseh lekarnah. Lekarna Serravallo, Trst. Razpošiljaln i ca medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848. Glavna zaloga v Ljubljani: i^kertA Plccolif, Dunajska cesta, dalje lekarne Mayrr In Ij. OroetNdiel. Na nabiovejBi in iiM)h(»l|fti način # um< ^ f v kii i m In vae ioIiik1 u|>erncl \ e, — odstranjuje « < Bobne hoteiSIn« z uHiurteiiJBin livca i l zobozdravnik A. Paichel, t * pole* čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, 1. nadetr. J 11'ripororcvano od ravnate)jsfva poliklinika! Uporablja bc pri oslovskem kašlju, influenci, bolesnih na vratu, prsih in pri otroških boleznih 1 konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben 78 rekonvalescente. Dob va so v vseh boljših lekarnah, droguerijah. Tvornica (1302—«) konjakovega iladaega izvlečka v Leipniku. Več ©to rnernllECTr lepega brinja proda. (1368—2) Alojzij Domicelj v Zagorji pri Št. Petru. i i t < < Želodčne kapljice^- i i 1 I » i i t Priporoča jih ^ \ Lekarna Trnk6czy > 3 zraven rotovža v Ljubljani. (1010-13) a I Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. ^ koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te ksplitco so /.elo pro-spesne (prov/.rooujejo sla t do je'a. ia*8tvarjajo alii, so pomirljive iti ol»jaujoce, ustavljajo krć in kreocsjo želodec ; ranijo pri napenjanji in zapeoenostl, preobloženem ielodot s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa s rabllnlm navddom velja 2 O kr., tnoat 2 gld., 9 tuoat samo 4 a;ld. 80 kr. Proti kaliju in nahodu, zlasti pri or.ouih, proti zaalizenju, boleznim na vratu, na želodcu in mehurju se najbolje priporoma Koroški rimski rrelec. Najfinejša namizna voda. Zaloga v LJubljani pri M. E. Bupan-u, v Kranj 1 pri Fr. Dolenz-u. 12K> 4 Prodajalka izurjena v trgovini s metan*m b'agom, sloveofi&oe in nunJCine v govoru in pinavi popolnoma amofeoa. z dobnm< spričevali, vzprelme a« lahko takoj pri Franu Ki. Grebenfl-u, trgovcu v Velikih l.n^ah. (1867—2) Proda se takoj : hiša v večjem trgu na Dolenjskem, na dobrem prostom, ter pri-prauia za (1362—2) gostilno in mesarijo kakor tndi za i>rodn f nI nU-o pod ngodnimi pogoji. Ponudbe naj ae blagovolijo poslati npravniltvu „Slo-venskega Naroda4*. Ravnokar je izšel Stenski koledar za 1895. leto. Sestavljen je ukusno ip praktično in se dobiva pri založniku Ani. Zaoorjann knjižar ju v Ljubljani, v Zvezdi. 1 izvod stane 25 kr., po pošti 28 kr. -L. £ Jakob Zalaznik % m slaščičarski in pekovski mojster m w ST I_.j-va.To 13a.X3.i, Staii tig: št. 21 A }Xi priporoča »lav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih ntt m slaščičarskih izdelkov m primernih za Miklavževa in božična darila kakor tudi štirikrat uit ilail sveže Vjj & okusno, zdraY0 in slastno pekarsko pecivo. «r W Za praznike pristne, sloveče M potice. m \'i i ui----wsi 3^. ZK^nsrariEa: iVIkKir l(Hnlli> (21) L i ii 1>I |iimt. Muri i iti ti-y; 1 pripor««'* veliko tatOffo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga m podvlek, bombaža m ovčje volne, preje ca vezenje, pletenje, tivanje in kavrjl-fcanje, tkanega m nogovičarskega blaga, predpasnikov, iivetkov m rokovic, po-zameniirakega in drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkaatih zavet m preprog, umeteljnih cvetk iu ii.nb delov. Ljubljana. Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval 83) lastnemu izdelka za dnin«, go*p odu in otroku ju vmlno mi izhorn. VsakerAna naročila avrsnjojo »«■ turno iu po nizki ceni. Vtte mer« ho ebranjn-jt-|i> in aa xu a ni en u jej o. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bu v^ort-c vpoMlNti. ^.sa—gweiseisi»isisispisssisi»i- J. J. NAGLAS S»; Restavracija „Pri Zvezdi" I cesarja Josipa trg. Josip Roicli e-*--* 5 2 Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 i Velik zračni vrt, staklani salon ln kegljl*6e Priznano izvrstne jedi in pijace in skupno obedovauje. F. Feilinc, raatavratftr. i Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče *t 8, Igri&ke ulice 8t. 3 ^ 4^ priporočata p. n. oaat ubčir|SVyM svojo ^ ^ vtd ko zalogo VHakovrHt.iiib k. 4t pečij in glinastih snovij k ^ kakor tudi Z ♦ •I priporoma ^a«r. občinstvi) detliro ur-jeno ♦ kemično spiralnico I v kateri Me razpumnu in iierHzparaue inoAki- in Zniiake obleke lepo o^edijo. PrcKni.iaiH vfprejiuo ne za pranje in cičiu v |>obarvanje. V barvanji venre* jtMu.t sr itviitiato, bombažno in ineflano J g l)la*c«B » ♦■■♦♦»♦♦■ar ♦ a i 4t> HENRIK KENOA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za Šivilje. (H 4) štedilnikov ► a in vaeb v to etroko apMdMJoftib del po w ^ nizkih benaKt (:u^r O. Tonnies v Liubi|ani. Tovarna za stroja, železo ln kovlno-ilvnloa. [adelaje kot poH^HMi vss vrste strojev za lssorsznlos In žage. (21) 1'ri ■»/»mu rrl,. ii:t]iriivi- In nakrltuJH |tn ms i ru| «■ iu kol le )>" Iiajlioljti teaUvi, B«ih*n v LJubljani, sv. Petra oasta it. 32, »h na sv. Patra naalp it 27 priporočata ae p. n. ul'ćntvu /.h >.t-tisWe in n .i itri itnjr, kakor tudi nviltinto, hoiniia'uo in iiu^auo li..'L'i' verb barv. Obleka se «ii*ti, per« in imrva hitro, Oroslav Dolencu trgovina z vojdnlno in medom a LJubljana, Vlednllakr uli««* 10. Kc» c>»x>»:o5»>> ■>: r->;- J*> tyj,\ v,» oStv»A«;^ *.•> Cv Podobe I umrlih urednikov ^Slovenskega Naroda" 1 (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivMJo HO ! na Jeetrton-poLpirji tiskani komad po 20 kr. v „Narodni Tiakarni", pri gospodu A. Zagorjnn-u m psi družili knji^p-trzcih. J. Kun6i6 pripifooa p, n ubeittetv« hvojo izflelnvalDico soda-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 {„Pri avstrijskem coHarju") •l opi'iii'.jo, da rabi vodo i« mestnega vodovoda, a v ovoji flllja.ll v Liesaah. ratii vodu it tekočega itudonca nad rc-t.i i umi Itit-du. 64) Zunaitju uarmiUi izvrše h* t«x n<». ve. % UitanoT' »v Iji'IM \S tovarna pohištva % v LJubljani. Turjaikl tra; it. 7 in */; Oospodsks nlios (Knet|l dvorao). Zaloga jeduoHtavncga iu uajfinejuga lesenega in ohlaainjunega pohiAtva, zrcal, stnit;arskt*^a iu poKlatarsku^a blaga, po- g\ bistvene rolm, zaves, odej, preprog, za-W stiral na valjcib, polknov (iaiuaU). Otro- Ig % ski voiički, železna iu vrtna opr»va, ne- ^ pregorne Idagajnioe. (3.r>) % Ž Ssratia Sborl 5 S- L)ubliaua, Franriskaiiske ulice 4. rT * Slikarja napisov, « L ttavblneka in pohist7ona pleakarja. j ^ Tovarna za oljnate barve, lak £ « in pokoat. p r Glavni ZHNtop ltw: llioli-l^vt-ifh <»rl- T>-f*1 Kliiahifua karl»«»lln»|a. Mascoha -n 3J is kiiiiska kopita iu usnje. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta it. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija % volil*o dvorano aa koncert« itd. i u lepliu f vrtom. (3ti) { = Kegljišče je na razpolago. = 1 Uliod je tudi i/. Poljskih ulic. ;i 11; —; WOftOOWf>W(rO«ft