Leto LXXVM št. llo F UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUlTVA ULICA • IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase lz Kraljevine Italije In ——i trna UNIOVE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A-, MILANO CTLEFON: Jl-22, 31-23, 31-34, »1-26 In 31-» Računi pri postno Čekovnem zavoda: LJubljana 9tev. 10-351 — lanaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaBaaa e4 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Enormi perdite đell'aviazione inglese 48 velivoli avversari abbattuti negi i ultimi quattro giorai — A nor d di S o ll um s ono stati a Sonda t i tre cacciatorpc- diniere ing^esi H Qnartif»re C.<*r.eralt* detle Forze Arma-te comuniea in da ta di 12 magjrio U se-^uente bohVttino di g^ierra n. 710: I/attivita. aerra e »stata intonsa In Afrl-ra sett^ntrionale e sul Meditt-rr:inco: azioni di bombardamento seno st.Ae rondott** ?ullc retrovie mmUhp e sujrll onbiertivi di Malta: ra^oiai<>ri d^HAssf hanno abat-tuto qiiiittro velfvoli. l"n nostro aereo non h<* fatto riliirno da una croviera. marit- tima. 1 Noi Modit^n-anpo, a nord del golf o di Sollum, forti formazlonJ dl aerei da cotn-battimento germanici hanno attaecato in sucressive ondate una squadriglia di quatrro cacciatorpediniere brittanici af-fondandone tre. Del velivoli di scorta ali C Milita navali due venlva.no abbattuti. Le perdite sunite dall'aviazjone Inglese sul teatri di frucrra itaiiani ncgll ultimi quaftro giornl sommano pertanto a qua-nintrt: . appareeehi; a que**ti muki da ap-gfiungere i numero**! aJtri »leuramente di- strutti o gravemente danneggiatl al suolo. Ogromne izgube angleškega letalstva 48 sovražnih letal sestreljenih v zadnjih štirih dneh — Severno od Soluma so bili potopljeni trije angleški rustici Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne IZ. maja naslednje 710. vojno poročilo: Letalsko delovanje v severni Afriki In v Sredozemlju je bilo zelo živahno: Bombardirani so bili sovražno zaledje in naprave na Malti. Lovci osi so sestrelili 4 letala. Eno naše letalo se ni vrnilo s križarenja nad morjem. V Sredozemlju, severno od zaliva Solu-ma, so močne skupine nemških bojnih letal v zaporednih valovih napadle eskadro 4 britanskih rušilcev in potopile 3 izmed njih. Izmed letal v spremstvu pomorskih edinic sta bili scstrrlj"ni dve. Izgube angleškega letalstva na Italijanskih bojiščih v zadnjih 4 dneh znašajo torej skupno 4s letal. R tem pa je treba dodati se mno?o drugih, ki so bila zanesljivo uničena al; poškodovana na tleh. Razdejanje na Malti Stockhofm, 13. maja. s. General Dobble, dosedanji poveljnik Malte, ki ga je, kakor znano, nadomestil general Gort, Je dal tujim novinarjem nekaj Izjav o položaju na Malti, ki jI je poveljeval dve leti. General je sprejel novinarje v Londonu, kamor se je medtem že vrnil. O prilikah na Malti je dejal, da so osne letalske sile strašno razdejal otok, tako da Je mnogo prebivalcev ostalo brez domov In so bili prisiljeni nastaniti se v protiletalskih zakloniščih. Ta čas ni nobene možnosti, da bi se poškodovana poslopja kakorkoli popravila ali obnovila. Kar se tiče prehrane prebivalstva, je dejal, da se je položaj v zadnjem času nekoliko poslabšal, ker mora Malta uvažati 90Ti vseh življenjskih potrebščin. Lord Gort ranjen Bera 15. maja. s. Po neki brzojavki iz La Vallette je bil novi guverner Malte lord Gort ranjen, ko se je izkrcal na otoku. Ranil ga je drobec bombe, ki jo je odvrglo sovražno letalo. V borbi z angleškimi rušilci Trije napadi v enem popoldnevu — Tudi poslednji rušil ec poškodovan Berlin. 13. mala. s. Iz vojaškega vira poročajo sledeče podrobnosti o zmagoviti ak-r ;: eskadrilje nemških bombnih letal proti skupini štirih angleških rušilcev ki so pluli južno od Krete Predvčerajšnjim okrog 13. ure so letala tipa »Junkers 88« _^edf]a rušOce. Nemška letala so takoj pričela apadati *ri odvrgla na eskadrilo rr.nogo bomb Štiri bombe so zadele enega ir^ned rušilcev. ki se je v nekaj minutah potopil. Nadaljnja dva rušilca sta bila poškodovana in sta se ustavila. Prj dru sem i rvadu so angleška letala skušala zaščititi ladja. Nastala je borba, v kateri sta bil* čve angleški letali sestreljeni. Bliskovito ;? nato sledil še tretji napad na rušilce. kj so se na::!o umaknili proti jugu. Bombe velikega kalibra so znova zadele omenjena rušilca, ki sta se ob 19. uri potopila. Četrtemu rušilcu. ki je bil tud-; poškodovan, je uspejo zbežati. Na nemški stran! ni bilo noberuh izgub. Rim, 13. mala. s. Angleška admiraliteta potrjuje v posebnem poročilu, da so bili v ponedeljek popoldne v Sredozemlju potopljeni trije angleški rušila in sicer >Li-veiy«, »Yakal« in »Kliping« »Livelve je pripadal razredu »Laforevvc in je izpodrival 1920 ton. ter je bil oborožen s 6 topovi po 120 mm, 7 strojnicami in 8 tor-j pednimi cevmi. Njegova brzina je znašala 36 vozlov, posadka pa je štela 186 ljudi. »Yakal in »Klipingc sta bila iz razreda »Napier« in sta izpodrivala po 1690 ton ter sta bila oborožena s 6 topovi po 120 mm, 4 topovi po 40 mm, 8 strojnicami in 10 torpednimi cevmi. Njuna brzina je znašala po 36 vozlov, posadka vsakega rušilca pa je štela po 183 ljudi. Rim, 13. maja. s. Angleški rušilec »Live-ly«. ki je bil potopljen v Sredozemlju, je bil zgrajen leta 1940. Ostala dva potopljena angleška rušilca »Yakalc jn »Kliping« sta bila zgrajena leta 1939. »Livelvc je bil med največjimi angleškimi rušilci. Minister Riccardi pri kralju Borisu Prisrčni in intenzivni razgovori z bolgarskimi ministri o gospodarskih odnošajih med obema prijateljskima državama Soff.**, 13. maja s. Kralj Boris le sprejel včeraj popoldne v posebni avdienci italijan-Afcga ministra Riccardija. s katerim se je dolgo hi prisrčno raz?ovarja!. Minister Riccardi sa ;e nato ogledal okolico me^ta. Sov I jski listi mnogo rx>ročajo o obisku fašističnega ministra in opozarjajo na čedalje in-^TiTiejše politične, gospodarske in kultur-Be oditošaje med Italijo in Bolgarijo. Sofija, 13. maja. s. Italijanski minister za devize in valute je včeraj dopoldne v spremstvu italiajnskega poslanika v Sofiji obiskal ministrskega predsednika Filova in imel z njim daljši prisrčen razgovor. Nato je rninister Riccardi obiskal bolgarskega finančnega ministra Kogilova in kmetijskega ministra Petrova. Pozneje so se v trgovinskem ministrstvu pričeli razgovori o gospodarskih odnošajih med Italijo in Bolgarijo. Pri razgovorih 90 sodelovali Eksc. Riccardi in njegovo spremstvo, bolgarski trgovinski minister Zaharijev in več funkcionarjev njegovega ministrstva. Ob 13. je bolgarski finančni minister priredil obed v čast visokemu italijanskemu gostu, z Nemčijo Sofija, 13. maja. s. Med Bolgarijo in Nemčijo je bil včeraj sklenjen novi trgovinski sporazum, ki se nanaša na trgovinski promet med obema državama za bodočih 6 mesecev. Blago v prometu bo kontingenti-rano. Sporazum sta podpisala bolgarski ministrski predsednik Filov in načelnik nemške gospodarske delegacije Landwirth, Ob ameriški obali Buenos Aires. 13. maja. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, <*a sta bili ob atlantski obali torpedirani dve ameriški tovorni ladji erednje tonaže. Bcenos Aires. 13 maja. s. Ameriko mornariško ^aimstrstvo poroča da je bil pred ameriško obaljo potopljen nizozemski trgovinski parni k srednje tonaže, ki je bil v službi Amerike Stockbolrn, 13 maja. s Radijska služba agencije >TJnited Press« poroča, da je neka osna podmornica potopila pri belem tneru samo poldrugo miljo od atlantske obale neko angleško trgovinsko ladjo srednje tonaže. Tudi ic v zalivu Sv. Lovrenca Buenos Aires, 13. maja. s. Kanadski mornariški minister je objavi, da je sovražna podmornica potopila neki parruk v zalivu Sv. Sovrenc Izjavil je. da so bili že zdavnaj pripravljeni načrt? za zaščito plovbe v vojnem času in je dodal, da ne bo objavljeno, če bodo še nadaljnj« ladje torpedirane v tem ralivu, da sovražnik tega nt* bi izkoristi. Smatral pa je za potrebno, da kanad=ko prebivalstvo opozori na operacije nemških sovražnih podmornic v kanadskih teritorijalnih vedah. Nemška ofenziva proti Kerču Bitka, v katero posegajo močne letalske sile, se razvija od 8. t. m. dalje — Na Črnem in Azovsketn morju je bilo potopljenih več sovjetskih ladij Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. maja. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na polotoku Kerču so nemSke in romunske c>te s podporo Jakih letalskih sil 8. maja prešle v napad. Bitka je odtlej v polnem razvoju. V borm proti sovražnim ladjam v vodah okrog polotoka Kerča in ob južnovzhodni obali Azov**kega morja so letalske sile potopile dve prevozni ladji s skupno 5000 tonami kakor tudi ver manjših ladij. Nadaljnja tovorna ladja je bila poškodovana Na ostalem vzhodnem bojišču so se izjalovili posamezni sunki sovražnika. T'spesno so potekli napadalni in udarni podvigi nemških, hrvatskih in rumunskih čet. Na Laponskem in na murmanskem bojišču so bili odbiti osamljeni napadi šibkejših sovražnih sil. Na Malti so nemška bojna letala bombardirala kljub nenarodnim vremenskim prilikam se nadalje z dobrim učinkom letališke naprave otoka Na morju južno od Krete so bojna letala napadla v več valovih skupino 4 angleških rušilcev, ki so jo izsledila izvldn-ška letala. Z bombami so potopila 3 sovražne vnjne ladje. V letalskih spopadih pa so sestrelila dve britanski letaji, M bi morali ščititi brodovje. Prj tem napadu na nemški strani ni bilo nobenih letalskih izgub. Ob n:zozemsk^i obali so S britanski bombniki tipa »Hudson« napadli nemški konvoj. Ladje vojne mornarice, k] so ščitile konvoj, so sestrelile vsa tri sovražna letala, ki jim ni uspelo doseči z bombami kak uspeh. V času od 1. do 10. maja je britansko letalstvo izgubilo 161 letal, od teh 32 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V Istem času je bilo v borbi proti Vefiki Britaniji izgubljenih 42 nemških letal. Nemški Ust o bitki Berlin, 13. maja. s. Ves nemški tisk komentira včerajšnje vojno poročilo in podčrtava važnost ofenzivnih operacij, ki so ae pričele 8. maja na polotoku Kerču. 2e 5 dni so nemške in mmunske čete. pire »Borsen Zeitung:«, v veliki bitki s sovjet-Bkimi silami, ki jim je v pretekli jeseni uspelo izkrcati se na skrajnem vzhodnem delu Krima. V sledečih mesecih so Sovjeti izvedli, kaker je znano, neštete mno-žestvene napade in so se izkrcali ponekod tudi vzdolž jufne obale z namenom, da bi pregnali nemške in zavezniške ćete s Krima. Vsi napadi so se bedno izjalovili m sovražnik jo utrpel ogromne izgube. Tudi intervencija sovjetske mornarice s Ornega morja ni nič pomagala in je sovjetsko bro-dovie doživelo hude poraze, mnosro transportov pa je bilo potopljenih v cžini Ker-Ča in na Azovskem ter Črnem morju. Glasilo nemških oboroženih sil opozarja še na neko posebno okolnost. Dejstvo, ća so se opera d je na polotoku Kerču pričele 8. maja pojasnjuje zatrdila, ki jih je dal Churchill dne 10. maja. Angleški ministrski predsednik je optimistično izjavil, da mu ni ničesar znano o nemških pripravah za večji napad na vzhodu. Mogoče je samo dvoje, pravi list. Ali je Moskva Churchillu prikrivala, kar se je že pričelo, ali pa je bil Churchill o tem obveščen in je zopet kakor že tolikokrat lagal. Vsekakor je bilo njegovo napovedovanje, kakor že neštetokrat z dejstvi demantirano. To pot so pričele z napadom nemške in mmunske čete. Poleti bo svet imel priliko spoznati vrednost nekaterih Churchillovih izjav. Dotlej pa Angleži lahko premišljajo o nekem drugem dejstvu, in sicer o potopitvi treh rušilcev južno od Krete. O operacijah na Krimu doslej še ni podrobnih vesti. Vendar se je izvedelo, 6"a nemško letalstvo učinkovito posega v operacije na kopnem in s tonami bomb ruši sovražne postojanke. Trdnjava, ki so si jo Sovjeti zgradili na tej ožini, da bi za vedno zaustavili nemške čete, se je že v prvih dneh pričela rušiti. Finsko vojno poročilo Helsinki. 13. msja sl Poleg pregleda izjalovljenih sovjetskih ofenzivnih operacij na odseku HiLa ;'e objavil glavni stan. da je finsko topniš-tvo učinkovito oviralo utrjo-valna dela Sovjetov. Na fronti pri Aunusu so bile na delu finske patrulje, ki so po-pniile v zrak mnogo sovjetskih zaklonišč- švedske in danske dobave Finski Stookholm. 13. maja. s. V Stoekholrnu j& bila podpisana trgovinska pogodba s Finsko, ki bo veljala do konca tega leta. Švedska bo v tem času izvozila na Finsko za 35 milijonov švedskih kron železa, jekla in stroiev. Določbe o plačilnem prometu so za Finsko zelo'ugodne. Poleg tega je prav te dni Danska stavila Finski na razpolago kredit v znesku 35 milijonov kron za nabavo življenjskih potrebščin na Danskem« Dan vojske na vzhodnem bojišču Z vzhodne fronte, 13. maja. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Na nekem odseku junaške divizije Torino so proslavili dan imperija in vojske. General Messe je pripel na prsa hrabrih borcev odlikovanja za hrabrost in je nato nagovoril čete ter poveličeval sposobnosti borcev, kt so dospeli po epičnem pohodu iz vzhodne Rumunije kljub vsem težavam in sredi neprestanih borb ter proti dobro oboroženemu, trdovratnemu ter po številu močnejšemu sovražniku do Doneske kotline. Po bitki pri Petrikovki in spopadih pri Kolči so morali borci prestati nad vse ostro zimo in so se znova uveljavili v preteklem februarju General Messe je oposoril na junaška dejanja divizije, pohvalil njene vrline, vztrajnost in samozataievanje, ter izrazil prepričanje, da bo kakor vedno marširala zmagovito proti cilju in uveljavila italijansko moč v svetu. Ob zaključku se je poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji dolgo prisrčno razgovarjal z vojaki. Pri komandi divizije, je bil prirejen obed, katernga so se udeležili vsi oficirji in podoficirji ter odlikovanci. Proslava se je zaključila z uprizoritvijo revijo v vojaškem gledališču. Vsi igralci in gledalci so bili vojaki. Borba za Avstralijo Angleški tisk označuje bitko na Koralskem morju za pri-četek operacij proti avstralskemu kontinentu Rim. 13. maja. s. Nekaj londonskih listov razpravlja v zvezi s pomorsko bitko na Koralskem morju o »borbi za Avstralijo«. Po sodbi angleških vojaških strokovnjakov je smatrati bitko na Koralskem morju baš za prvo fazo široko zasnovanega napada na angleški dominij. Angleški in avstralski krogi še nadalje opozarjajo zavezniška poveljstva, naj pazijo, da jih ne bodo vsak hip zadeli novi udarci. Avstralija še zmerom nima ni kake prave možnosti za obrambo proti Japoncem spričo silne nfczteznosti svoje obale. V Angliji skušajo pomiriti prebivalstvo, ki na glas zahteva od vlade podrobnosti o veliki pomorski bitki na Koralskem morju. Pri tem zatrjujejo, da sovražnik v resnici ne sme izvedeti, koliko zavenziških ladij je bilo potopljenih in koliko se jih je odpravilo v ladjedelnice na popravilo. Rim, 13. maja. s. Radio v Svdnevu Je objavil, da je bilo avstralsko prebivalstvo opozorjeno, naj preveč optimistično ne gleda na potek in rezultate bitke na Koralskem morju. Zavezniško brodovje je uničilo le nekaj manjših japonskih ladij. Japonci gotovo zaradi tega ne bodo opustili svojih načrtov ali odložili njihove Izvedbe. Letalski uspehi Toldo, 13. maja. s. Japonski glavni stan je objavil, da so japonska mornariška letala od 21. aprila do 10. maja na področju Moresbvja in Port Darvina sestrelila 112 sovražnih letal in uničila 51 nadaljnjih letal na letališčih. Japonci so izgubili 12 letal. Zadnjih 20.000 na Filipinih Tokio, 13. maja Su Na osnovi radijskega ukaza generala Wain\vrishta so severnoameriške čete na Filipinih povsod odložile orožje. Skupna je bilo na otokih Mindanau, Ce-buju. Manaju, Negrosai in Bobolu pod orožjem še okrog 20.000 ljudi. Bdi so vsi raz-oro/eni in odvedeni v koncentracijska taborišča. čižčenje v šantungu Tokio, 13. maja. s. Agencija Domei je objavila poročilo iz Santunga, da so japonski oddelki včeraj nadaljevali svoje očiščevalne operacije v južnozapadnem pie-delu teh pokrajin ter obkolili in razpršili 2000 kitajskih vojakov, ki so bil: pod poveljstvom generala Kuši Hema. Do spopada z njimi je prišlo v bližini Šanhsijena. Ojačenje japonske trgovinske mornarice Tokio, 13. maja. s. Ministrski svet je odobril načrt zakona za povečanje trgovinske mornarice. Načrt bo predložen parlamentu na njegovem prihodnjem zasedanju. Churchill o angleških porazih Lizbona, 13. maja. s. Churchill je govoril po radiu in omenil, da sta pretekli dve leti, odkar je v Angliji na oblasti. Strašna borba, ki smo jo preživeli, je rekel, je bila polna naporov, nesreč in razočaranj. O prestanih porazih je izjavil: Doživeli smo časten poraz, ko smo pomagali Grčiji. Omenil je tudi izgubo prehoda po Sredozemskem morju. Zatrdil je tudi. da je lahko vztrajal v tej dobi. ker ga je vzpodbujal in mu pomaga] predsednik Rocsevelt. Ponovil je znano tezo. da bo Anglija dosegla od poraza do poraza končno zmago. Churchill je zatrdil, da je sedaj edino upanje Anglije m Amerike boljševiška Rusija s svojim borbenim voditeljem Stalinom. Pričakujemo, je reke] Churchill, da se bo zastoj končal in da se bo ciklon na ruski fronti znova pr:čel z vso besnostjo. Ne moremo povedati, kdaj bo to zgodilo, toda minil je že 10. maja in dnevi hitro potekajo. Churchill je tudi obžaloval, da je Hitlerjeva moč v Nemčiji še tako močna, da je lahko napovedal priprave za morebitno drugo zimo. Glad« Japonske in likvidacij« anglosaških imperialnih poacij na Pacifiku in v Vzhodni Azij1 s* je skušal Churchill izmotati iz zadrege z navedbo, da je intervencija Italije v letu 1940 zanesla vojno iz Evrope v Airilio in da jo je japonska In- tervencija razširila še na vzhodno Azijo. Res je. da so se Japonc; okoristili z našimi skrbmi drugod in z dejstvom, da se je Ajnerika z vsemi napon prizadevala ohraniti mir ter se z lahkoto in naglo polastili ozemlja, ki so s: jih želeli. Toda poslej bodo naleteli na hud odpor na vsej fronti. Stvarnih podatkov glede tega odpora pa Churchill ni podal. Glede pomorske bitke na Koralskem morju, je kratko omenil, da doslej ni nobenih drugih podrobnosti o njej. Retorika mesto dejanj Berlin, 13. maja s. Nemška politično-di-plomatska korespondenca je objavila daljši članek o zadnjem Churchillom-cm govoru, ki ga je fmel 6 priliki druge obletnice, odkar je angleški predsednik vlade. Korespondenca se čudi, da se po dveh '»tih vlade še ni zavedel, da mu gine jo tla izpod nog. Očitno se je moral zaradi tega na zunaj hvaliti s tipično retoričnimi frazami, kakor Qae jih zmerom poslužuje oni. ki nima več kaj tegubiti. Odkar so Angleži odstopili svoja oporišča Zedinjenim državam. »• je krivulja razsula britanskega imperija obrnila naravnost močno navzdol in vse kaže, . »SLOVENSKI R A R O D ».Sreda, 13. maja. 1942-Xx. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armad nega Zbora glede na Rarglas t dne 24. aprila Kil J \V Vrabci — škodljivci na vrtovih Veliko ikotfo delajo na grabu — Kako škodo? vne izpovedi prte govorile za njeno Krivdo. Obtoženka m 6kx11k> ni bila. zadovoljna, in je prijavila priziv, zaradi previsoke kazni. dajeta n V na S. maj t- znanje: *o oboroženi komunisti ugrabili ▼ krmjn RUtrira 7 mlovenslrih civilistov, od katerih trije so bili najdeni ubiti. V naslednji noči so nbili t**Tort»rl v oko-BH Ro%1 m>ko >■ n*Uo. Id »e je branila pridružiti *e njihovemu zločinskemu postopanja. Dne 8. t. m. »o npornUkl Hemenri v bll-ztni Zagrarfra zahrbtno napadli n*»ki avto-bos ter pho ranili - n^^n karebinj»*rja in ubili enera ^foT^nea. I*te^t» dne %n nrtrh rukitrri komnnlsti v neko tovarno t*»r pri tem pokvarili »troje in jrroreč t ororjVm pozvali delavstvo, da naj zn posti delo. Ker k* pot*»kH določeni čas. ne da bi se povzročitelM zgoraj omenjenih 7loči-j> Ml a v smKln določil Razglasa z dne 34. aprila t. L odrejena n«trelitev 9 oseh. Id so utne*tjtvo krive terorističnega m ko-■nnnističneca adejstvovanja. r~»tr*»ljenf so bili danes ob 6.S0 orL Ljubljana, dne 12. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki komisar XX Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino Mario Robottl Emillo Orazioli Novi kvestor v Ljubljani Ljubljanski Kveatr* p Hektc* Messana je brl službeno povišan m doiočen za važno nalogo nadzorstva v obmejnem področju. Gospod Mesena bo te drv zapusti Ljubljano :n se napotil na svoje novo s'užbeno mesto. V na^em mestu ie oreanlzira' novo italijansko k vestu ro ter ^zvedel zlitje z bivšo juffoslovensko poJicijo. Za njegovega narednika je imenovan in je že prispel v Ljubljano Kvesto*r dT Dominik Ravelli. doalei Kvestor v Cuneu ki ima za seboj že sijajno s/Iužbeno pc4 Med drugim je po nalogu rimske vlade organiziral bolivijsko policijo. Preosnova dijaških domov Ljubljana. 12. maja V skladu z odredbami Visokega horni- sarja za Ljubljansko pokrajmo je z odredbo z dne 8 aprila 1942-XX o preosnovi dijaških domov sklicaJ zaupnik vseučUiške organizacije na sestanek predsednike upravnih odborov naslednjih dijaških ustanov: Akademski dom. Jegličev akademski dom. Akademski kolegij, Cirilov akademski dom m Dom visokošolk, na katerem je poročal o potrebi nove organizacije dijaških domov, ki naj b1 dovedla do izpopolnitve teh domov. Delegat za nadzorstvo dijaških domov je opozoril tudi na potrebo, da bi se proučila možnost razširjenja nekaterih doniov t.iko da bi bilo v njih prostora za večje Število gojencev. V 9Tx>razurmi z navedenimi predselniki Je dr. Carra odločil, da bo odslej osebno prisostvoval se tem upravnih odborov, da bi mogel poročati prlstoinl oblasti o poslovanju domov H no pot»-ebi tudi oredlagati morebitne spremembe za boljše podporno deJovanle teh ustanov. Naše gledališče DRAMA Sreda. 13 malr ob 17.30: Zaljubljena žena. Red B. » Četrtek, 14. maja: o* 14.: Lepa pustolovščina. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Ro*Unka. Red Četrtek Petek, 15. maja: ob 15.: Iflgenlja. Izven. DijaSka predstava. Zelo znižane cene 1 od 10 lir navzdol Sobota. 16. maja: ob 17.30: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Tridejanska komedija Giovannija Cenza-ta: »Zaljubljena žena« je igra o zakonskem trikotniku. Sodobno poj m ovan a snov pokaže borbo zaoknske žene ln ljubice za ljubezen moža. Delo ni brez psiholoških mikavnosti ln resnic, ter pokaže dovolj verjeten sručal iz življenja. Igrali bodo: Sereno — Severjeva, Fabrizia — Nakr<*t. EH en o — V. Juvanova. Agna — Gregorln, Ano — Nabloeka. Cortlnlja — Peček. An-tonellija — Brezi ?ar. Režiser: prof. O. Sest. Inscenator: Inž. E. Franz. OPERA Sreda. 13. maja: ob 16.30: Evgenlj Onje- gln. Red Sreda. Četrtek. 14. maja: ob 15.: Faust. Izven Petek. 15. maja: zaprto (Generalka) Sobota, 16. maja: ob 17.: Boccaccio. Premiera. Red Prem i e rs ki Opozarjamo na začetek opere »Evgenlj Onjegin«, ki bo ob 16.30 ori. V tem glasbenem delu P. I. Ca jkovskega, kl je komponirano na osnovi Puškinove pesnitve, bodo peli: Larino — Poličeva, Tatjano — Hevbalova. Olgo — Španova. Onjegina — Primožič, Lenskega — Sladoljev, Grem ina — Lupša. Filipjevno — B. Stritarjeva, Trl-queta — B. Sancin. Zareckega — Dolnl-čar, stotnika — Skabar, Gillota — Men-eio Dirigent: A. Neffat. režiser: C. Debe-vec, zborovodja — R. Si m oni ti, koreograf: ing. P. Golovtn. Premiera Soppejeve operete: »Boecae-cioc, bo v soboto za red Premierski. Zasedbe partij bo sledeča: Boccaccio — Manja Mlejnikova, Lotheringhi — Anžlovar. Lambertuccio — Zupan, Seal ca — M. Sancin. Leonetto — B. Sancin, Fiametta — Barbičeva, Beatrice — PcJajnarjeva, Paro-nella — Poličeva, Iz&bella — španova. Ple-tro — L. Drenovec, kolporter — Dolničar. IM^apitm — M. Gregorln. Filipa — Ske-lstova. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debezec. fajerirajte z „SL Naroda"! j Ljubljana, 13. maja. Komaj smo obdelali vrtov«, ie smo se zaceli bar* Škodljivcev. Lani smo bili skoraj vse leto v boju s njimi in marsikdo je utrpel veliko Škodo. Zgodaj spomladi, čim je vzklil fižol., so g-a napadu polil. Tu :n tam so ga povsem obžrli. da so pridelovalci morali drugič saditi. Toda polži so bili vztrajno na uničevalnem delu. Pozneje so napadle zlasti vrtne rastline uši. Hirali so paradižniki, porumenel in pozneje počrnel je krompir. Kapusnice so napadale gosenice. Vsem tem škodljivcem so se pa na presenečenje marsikoga pridružili še — vrabci. Vrabci niso bili nikdar posebno priljubljeni med pticami. Nekateri prijatelji živali v mestu jih sicer radi pitajo čez zimo ln ;fih zagovarjajo, če kdo kaj pove na škodo vrahčjega ugleda. Vrabec je meščan med pticami: najraje se drži mestnih hiš. Strahu skoraj ne pojma ln na glasu je kot najbolj predrzen. Prijatelji ptic trde, da vrabec Dreeranja ptice pevke ls naših vrtov, da jim od eda hrano in celo napada mladiče ptic pevk Kjer se naselijo vrabci, se ptice pevke ne počutijo več dobro ln se kmalu umaknejo. Vrabci zavladajo sami in se zelo razmnože. Medtem ko ao ptice pevke zelo koristno in pomaerajo sadjarjem uničevati sadne škodljivce, vrabcu nihče ne pripisuje teh za9lug. AH spada vrabec med koristne ali škodljive ptice? V splošnem dosle- niso veljali za izrazite škodljivce kakor n. pr. vran«?. Vendar so na 'ometih že od njedra dni na siasu kot škodljivci, in sicer, ker delajo precej veliko škodo na prosu. V nekaterih krajih vrabce preganjajo, ali jih vsaj skušajo pregnati kakor vrane. Vrane delajo kmetom največjo Škodo na polju spomladi, v času saditve koruze. Ko koruza začne rasti ba se nežna rasthnlea pokaže iz zemlje, gredo vrane »na pašoc. Pulijo rastlinice in zobljejo še ohranjeno zrnje. Posebno veliko škodo delajo na Barju, kjer ie zemlja zelo rahla in se koruza ne more v začetku tako močno zakoreninitl. Vrabci pa začno delati večjo škodo na poljih šele, ko zori proso. Spuščajo se na njive v celih jatah in včasih oskubijo proso od zadnjega zrna. Ne boje se strašil, saj Je ne prestrašijo niti človeka. Moral bi jih neprestano sproti preganjati. Čim jim obr-neS hrbet, se vrnejo ln gostija se nadaljuje. Meščani sicer poznajo vrabce, da so zelo predrzni ln da tudi radi «cradejo, dn se pretepajo med seboj, vendar se jim zde simpatični, najbrž prav zaradi njihove predrznosti. Nekateri jih zagovarjajo in taje. da vrabci preganjajo ptice pevke. Vendar nekaterim vrabci ie presedajo tako so se razmnožili, ob hišah ne vidiš več druge ptice. Ptice pevke so se menda v veliki večini umaknile v Tivoli, kamor vrabci ne silijo. Počutijo se bol-'e ob hišah. Gnezdijo ob strešnih žlebovih, v ventilacijskih odprtinah v zldovju hiš in na bogatih pročeljih, včasih celo tik ob oknih. Kjer se naselio, postanejo kmalu absolutni er>epodarji med pticam*. Pozimi zagospodarijo tudi ▼ ptič;*ih krmilnicah: najbolj so vedno lačni in požrešni. Zdi se. d* so tudi zelo vročekrvni in se pretepajo tudi med seboj, ne le z drugimi pticam1. Predrzni so tako. da se ne boje mnogo niti kokoši in jim zobljejo pičo izpred kljunov. Zadnja leta pa celo opažamo, da so vrabci postali vrtni škodljivci. Marsikdo se je čudil lani. kdo mu je tako neusmiljeno mesaril grah na vrtu. Mnogo stročja je ostalo povsem praznega Bilo je nenavadno spretno izluščeno. Škodljivci so odpirali stroke in zobali zmie. Dokler vrtnaril niso videli pri tem Škodljivem delu vrabcev, flm ni prišlo niti na misel, da so se na grah spravili ptiči Kdo je pa vedel, da vrabci čisla-o tudi grah' Se celo 'J-redno se jim je priljubil. č*e so ga napadli in poskusili, se pa niso v*©č odpovedali. Ni jih Kilo mogoče pregnati. Kakor da so izzivali vrtnarje. 90 se neprestano vrefiče vračali. Vrtnarji so včasih že besni posegali po kamenju, vrabci pa, kakor da so se jim posmehovati, so menda celo med le-tom luščili grrah in se umaknili samo iz nevarne bližine do naslednje prilike. Ce smo se čudili, da vrabci čislajo tako zm;e graha, se zdaj marsikdo še bolj čudi, da se pasejo tudi na nežnem grahu, ki se je komaj pokazal iz zemlje Nekaterim vrtnarjem so ga okliuvali povsem, kake.-da so ga obžrli polži ali uši. V začetku nekateri niso niti opazili, da so se vrabci spravili na mladi grah. Zdaj je pa že skoraj prepozno preganjati škodpivce. Najbolje bi skoraj kazalo grah saditi *e enkrat. Glavno vprašanje pa je, kako bi vsaj učinkovito zastrašili vrabce, če jln že ne morejo pregnati. Nekateri delajo strašila iz papirja ali krp. zopet drug' skušajo zavarovati grah s trakovi, ali z motvozom, ki jih prepletejo ob rastlina n ali pa tudi z gosto postavljenimi vejami. 5d 30 že tako potrebne, da se rastline opirajo ob njih. Potrebna je res velika iz-na^dlji\*ost in prav bi bilo. da bi vrtnarji, ki se uspešno bore z vrabci, povedali kaj o svojih izkušnjah. Iz Spodnje štaferske — Gost v mariborskem gledališča. Mariborsko gledališče je vprizorilo v nedeljo priljubljeno Leharjevo opereto T Dežela smehljaja«. Vlogo grofice IAse je igrala Članica celovškega deželnega gieJ.aJ_šča Mary Hali in dosegla je velik uspeh. — Zanimivo predavanje v Mariboru. V ponedeljek je predaval v Mariboru kapitan Ernst Peche o svoji pustolovski vožnji z ladjo »Satan« v Indijo. Predavanje so spremljale sk:optične slike. — Novi grobovi. V Pobrežju pri Mariboru sta umrli posestnkova hči Josepina Mache. stara 34 let, in zasebnica Marija Horvat, stara 74 let. V Mariboru sta umrli delavka Marija Ornig. stara 75 let in zasebnica Ana IIec, v Pikreah je umrl posestnik Anton Moder. v Celju zasebnica Antonija Gračner. stara 67 let, v Smart-nem na Pohorju pa zasebnica Ivana Furman, stara 74 let. — Nesreče. V okolici Maribora se je pri-petUa v nedeljo popoldne težka nesreča. Neki okrog 15 let stari vajenec je našel v Pikrčah patron o in jo pokazal sinovoma krojaškega pomočnika Sticla 8 letnemu Hermanu in lOletnemu Edvardu. Dečka sta se igrala z njo. Kar je eksplo Urala in drobci ao ranili oba na nogah. PrepeJjatt so ju v bolnišnico. 2Sletnemu delavcu Vin-cencu r>esantiju iz Maribora se je prevrnil na cesti ročni voziček in mu zmečkaj desno nogo. V Teznem je prišel loletni pomožni delavec Anton Trnauer pod težko naložen voz, ki mu je zlomil levo roko. 45- letnemu pomožnemu delavcu Alojzu Les-jaku iz Tezneira je pa z gramozom naložen voz zlomil več reber. — Gibanje prebivaJstva v Velenju ta Sv. Juriju. V aprilu je bilo v Velenju rojenih 14 otrok, novih grobov ie bilo 6, porok tudi 6. Poročili so se Jože Mihelec z Marijo OStLr, Viktor Grudn'k z Marijo Sehel, Anton Viher z Alojzijo Kovač. Adolf Aristov-nik z Angelo Glinšek, Alojz Rogovnik z Alojzijo Siten in Janez Novinšek z Alojzijo Kranjc. Umrli so pa Marija Potokar. Miftia Stropnik. Marija Pečečnik., Andrej Vizintin, Barbara Bodončnik in Marija Kvarčič. V St. Jurju sta bila rojena prejšnji te i en dva otroka, poročila sta se dva para. novi grobovi so biU pa trije. Poročila sta se Franc Zidansek z Ivanko Cene in Janez Novak z Josipino Košir. Umrli so na Barbara Ogreza. stara 84 let, Janez Novak, star 81 let in J os i p ina Deželak, stara 70 let. -— Kulturno zasedanje štajerskega Hel-matbunda, Včeraj je bilo v Mariboru prvo kulturno zasedanje štajerskega Heimat-bunda. Na njem je poročal vodja glavnega kulturnega urada v nemškem državnem propagandnem vodstvu Carl Cerff. Druga firodukciia so|«ncev šole GM Glasbo ljubeče občinstvo ni štedilo z izrazi zasluženega priznanja Izredna lahkovernost in zaupljivost oškodovancev je omogočita zgovorni Franji Drmotovi, da jih je prevarila za znesek okoli lo.coo lir — Obsojena je bila na 1 leto in lo dni robije Ljubljana, 13. maja Pred malim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjala 401etna žena mestnega, delavca Franja Drmotova, V treh obtožnicah jo je državno tožilstvo tožilo zaradi številnih obrtoma izvršenih prevar, ki so se vse zgodile že leta 1940. Obtožnico je na razpravi zastopal državni tožilec Branko Goe-lar, sodni kolegij pa so sestavljali kot predseinik dr. Felacher, kot soeodnika pa sos. Rajko Lederhas in Ivan Kralj. Drmotova doslej ni bila kaznovana. Pred dvema letoma pa je po bog ve kakšnem nagibu začela s prevarami in v kratkem času izvabila številnim oškodovancem skupno 27.666 din. Obtoženka je izredno zgovorna, ima bujno domišljijo, duhapri-sotno se zna rešiti iz kočljivega položaja in tako ji uspelo, da je svoje žrtve, izbirajoč jih večinoma med preprostimi, revmim: ljudmi z lahkoto premamljala, da so ji zaupali izredno visoke zneske še potem, ko so bili že enkrat prevar jeni. Obtožnica je naštevala, da je izvabila Mariji Zajčevi 2800 din, Ivani Mušičevi 999.50 din, Pavšel Mariji 2000 din, Jožefi VoJkarjevi 8040 din, Francu Kiemencu 8500 din, Ivanu Zagori črnk u 400 din. Ivanu Rekarju 1000 din, Miru Tomažiču 280 din, Jeli Stemberger-jevi 150 din, Ivanu Pogačarju 600 din, Antoniji Smrtnikovi 1300 din. Mihaelu Urban-cu 1097 din in Jeri Snoje vi 500 din. Kasneje je izvabila še Marjeti Klinarjevi 470 lir, Ivani Lanovi 62.70 lire, Josipini šle-birjevi 900 lir, Apoloniji Pavlinovi pa 450 lir. Vse te zneske so ji oškodovanci zaupali, ker jim je obljubila, da jim bo dobavila moko, sladkor, olje in druga živila po Izredno ugodnih cenah. Obtoženka je na razpravi zanikala krivdo in trdila, da je postala žrtev nekega njej po imenu neznanega železničarja. Svoj zagovor, ki je bil v mnogih točkah otipljivo neresničen in so se mu vsi navzoči dobrodušno smejali, je vzdrževala do konca razprave, čeprav je bilo očitno, da ji bo bolj škodil kakor koristil. Po njenem zatrjevanju se je z žeiezrucarjem, ki naj bi bil dobavitelj živil, sestajala kar na trimostju, kjer mu je izročala denar, obenem pa prevzemala tudi dobave, kolikor jih, je dotični železničar izpolnil. Mož ji pa po njenem zatrjevanju ni dobavil vsega naročenega blaga, vendar obtoženka ni pojasnila, zakaj ga ni za znesek, za katerega jo je oškodoval, terjala. Nasprotno domenila sta se še za nadaljevanje kupčevanja in obtoženka je le obotavljaje izpovedala, da naj bi bil predmet te kupčije, pri kateri sta hotela kriti prejšnjo izgubo, mak. S tem je tudi nekaj časa zadrževala oškodovance, da jo niso naznanili policiji. Sploh je bila v izmišljanju Izgovorov, zakaj jim ne more še dobaviti blaga, zelo iznajdljiva in tako je neki ošk;odovankl celo pripeljala nekega, brezposelneža in ga predstavila kot šoferja, ki da bo pripeljal blago iz okolice Ljubljane, kjer je začasno shranjeno, ker se je tovorni avto pokvaril. Potrpežljivost oškodovancev pa je končno le prekoračila mejo in vsa zgovornost ji ni več pomagala. Glede prevar izvršenih že v Urški valuti je bfl njen zagovor takoj ©vržen, ker njene navedbe časovno ni- so bile mogoče. Zalnje prevarno dejanje je izvršila v mlekarni Slebirjeve in Favlinove. Med pričami je bil prvi zaslišan bivši trgovec Medica, ki je izpovedal, da mu obtoženka dolguje okcii 2/.000 dan, za katere je zarubii plačo njenega moža. Run-ger Marija je izpovedala, da jo je obtoženka nagovarjala, naj bi izpovedala na sodišču, da je videla, kako je zaupala nekemu moškemu vsoto denarja. Najzanimivejša priča pa je bila kuharica Jožefa Vol-karjeva, ki jo je obtoženka izredno prebrisano dolgo časa vodila za nos. Začelo se je s tem, da ji je nekoč ponudila v nakup malinovec in ko je po dolgem prigovarjanju Volkarjeva privolila, je obtoženka silila v njo, naj kupi še razna živila. Ker pa Volkarjeva le ni bila pri volji, vsaj ne za večje količine, jo je seznanila z nekaterimi svojimi znankami, da je potem opeharila še te. Volkarjeva ji je najprej zaupala 720 din, nato 850 in kljub temu, da jo je obtoženka očitno vodila za nos, saj jo je nekoč več kot eno uro zaman čakala zvečer pred pošto, da bi ji prinesla naročeno blago, ji je kasneje posodila še 2000 din, pa zopet 200 din, končno pa z izgovorom, da je blago že v Ljubljani, pa da je nevarnost, da ga bo nek trgovec zaplenil, še 4100 din. Razen teh primerov, ko ji je uspelo izvabiti od priče denar, pa jo je obtoženka nekoč prosila še za 25.000 din, češ da bo otvorila trgovino in da lahko postane njena družabnica, pa za 2500 din, nagovarjajoč jo, naj jih vloži v blago, češ da je vre I nos t denarja že za 60% padla. Ponuja^oč živež drugim oškodovancem jim je tudi njim tvezila vsakovrstne izgovore, ko jim ni dobavljala na domenjene dneve naročenega blaga. Ker so pa nekateri boli že preveč nestrpni, jim je bržkone iz denarja, ki ga je izvabila drugim, nekaj zneskov vrnila. Občutno je oškodovan strojnik Franc Klemene, ki je bil tedaj brezposeln. Najel je celo posojilo v znesku 8500 din ter ji denar izročil, da bi mu dobavila blago. Seveda ni vilel ne denarja ne blaga. Podobno so izpovedale tudi druge priče in iz njih izpovedi izhaja, da je obtoženka neženirano šla preko tega, da so bOe njene žrtve večinoma socialno šibki ljudje, ka so ji zaupali vse svoje skozi dolga, leta spravljane prihranke. To dejstvo je v svojem govoru podčrtal zlasti državni tožilec, ki je pledira! glede na naivni in neresni zagovor obtoženke za strogo kazen. Branilec pa je med drugim predlagaj, naj sodišče da preiskati obto-ženko zdravnikom, češ da bodo morda ugotovili, da za svoja dejanja sploh ni odgovorna Senat je po kratkem posvetovanju zavrnil predlog branilca in spoznal obtoženko za krivo v smislu vseh treh obtožnic in jo obsodil po §§ 337, 67 in 62 na eno leto in 10 dni robije ter na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Obtoženka je bila namreč lani kaznovana na 20 dni zapora pogojno za dve leti. Ta odlog- kazni je bil sedaj preklican tn izrečena enotna nepogojna kazen. Vsem oškodovancem mora povrniti zneske v višini stvarne škode. To sodbo je sodišče utemeljilo s tem, da pač ni moglo verjeti njaneimi z&govocu, kar m Ljubljana. 13. maia DrujTi prvHukci ;5>ki nastop gojencev 5oie Glasbene Matice Mala filharmonična dvorana ie spet nolna. Starši, liuhitelji mladine, vneti i?lasir»en'lci. s-ovr^stn:ki in SURKn4nl> ce. Novi obrazi. Le malo jih je. ki so hi'!i že rta prvi prr*dukciji. Drugi izvajalci, novo občinstvo. Toda tudi to novo občinstvo je hvaležno in pravično Niko^aT ni med mladimi nastopaiočimi. ki ne bi bil deležen pozornosti in pohvale. Najprej je stopil na oder nekdanii gojenec matične glasbene šoMe gledališki igralec, pisatelj Fran Lipah. Njecova uvodna beseda k drugi produkciji je bila prav za prav duhovito kramiianie. Tn to kramijanic je bilo tem prijetnejše, ker ga je F. Lipah primemo, šaljnvo razvijal. Spominjal se je tistih let preo1 prvo svetovno vojno, ko je bil med gojenci matične glasbene šole Slab posluh je rjovzrocffl. da je opusitil vsako nadaljnje fflasbeno« prizadevanje, kan- pa danes zelo obžaluje. Z občudovan jem je zrla tedanja ljubljanska srednješolska mladina na matične pevce in pevke. Stopati na koncertni oder Glasbene Matice Je bilo tedaj v očeh ljubljanskih študentov več vredno ko matur t etno spHSereafto v žepu. Vedno si je treba r^edočiri resnico, da je mladina, ki poje. dobra, in plemenita, da nas pa mora biti strah pred tisto mladino, ki ne poje in ki ni glasbeno izobražena. Zklene;o zavoda ter naj si prizadevajo, da bi staršem in skrbnim glasbenim vzgojiteljem popravili s svojo prizadevnostjo čim večje veselje. Segavo resna Lip«hov« uvodna beseda Je našla med številnim občinstvom svoj odziv. Z živahnim ploskanjem se je oddolžilo govorniku. In potem so se vrstili nastopi od najmlajših, ki se uveljavljajo z nežno neposrednostjo, pa do zelo naprednih, ki izvajajo z okusom in tehnično dognanostjo svoje težje skladbe. Pogum malih m ponoma samozavest odraslih se tehtno izpopolnjujeta ter vtiskata sporedu primerno pestrost. Tudi snočnja (druga) produkcija nas je prepričala, da potekajo iz temeljite šole M. Bizjak-Val'alove. Z. Rradačeve, 5. Hrašovčeve. A. Ivančica, V. Launa. P. Li-povškove. O. Primčeve, K. S>ancina, O. Šesta, V. Sonca, M. Srrukljeve in V. Wisting-hausen gojenci ter gojenke, ki zaslužijo pri- znanje za vneto pripraviiertost in glasbeno darovitost. Kakor so Zora Potočnikova. S.i^a Korenini. Janja Samčeva. Reatrice ^kerjančev«, Sonja L eh pa mer leva. Majda Bartol ova. Lidija Oterčeva. Tatjana Bučarjeva in Metka Strniševa izvajale pestro izbrane domače in tuje klavirske skladbe s toplo prisrčnostjo, z iskrenim dojemanjem glasbenih vrednot, tako so ostali prispevali svoj delež s poudarkom tistega načina podajan;a, ki lei najtesneje povezan ? pojmom tehnično spretnosti ter izvežbanosti. Pred tem pa je treba še omeniti uspešen nastop Cvetke Ah-linove. Aleksandra Lajovica in Marije Ja-nezičeve, ki so ob zaključnih siporedovnih točkah vešče opravili štiriročno izvajanje oa dveh klavirjih (Bizet »Uspavanka«, Longo »Menuet in Capriccio«, Tema. z variacijami). Posebno pozornost zaslužijo predvsem Dušan Veble, ki sijajno obvlada klarinet ter njegovo tehniko, kar je izpričal ob prvem stavku Webcrjevega Koncerta §t. 1 op. 73, nadalje goslača Marijan Ko-ritnik ter Ivan K osovine. Oba sta izrvežba-na v oblikovanju cisto -zvenečih tonovi Mana Fakinova je s hladno mirncjstjo ter srigurnostjo izvajala Giacchettijev drugi ter četrti stavek iz suite »Montanina« ter Grie-govo »Pomladi*. Sopranisitka Draga Vid ton r jeva je prisrčno zlnela. Ob Adamičevi prelepi »Pri zthe-Hf ter D'AIbortovi pesmi Mirtocleje iz opere »Mrtve oči« smo razbrati, da ima njen sopran prijetno zvočnowt in Govorlmo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Radijski orkester vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopra-nlstka Manja Mlejnik to altistka Elza KarlovČeva — Operna glasba. 21.30: Orgelski koncert Pavla Rančlgaja. 22.: Predavanja x slovenščini. 22.10: Koncert i Adamičevega orkestra. 22.45: Poročila ▼ itaJijanj^ini. Se/ ezitfeo KOLEDAR Danes: Sreda, 13. maja: Servacij Jutri: Četrtek, 14. maja: Bonifacij, Vne-bohod Gospodov DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Navarska kraljica Kino Sloga: Dva tigra Kino Tnion: Maska Cezarja Borgia Kino Moste: Sneguljčica in sedem škratov Retrospektivna razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 19. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kinematografi nespremenjeno * Tretja produkcija šole Glasbene Matice ob 10.30 v veliki Filharmonični dvorani Veseli teater ob 16. ln 18, v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Sreda: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kurart, Gosposvetska cesta 10, Bohlnec ded., Cesta 29. oktobra 31 Četrtek: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 ln Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta Zdravniško dežurno službo na Vnebohod bo opravljal od srede od 20. do petka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n, Korvtkova ulica 18, telefon St. 36-24. Opozorilo glede dupfikatov živilskih nakaznic Po odredbi Visokega Komisarja se sme izdati duplikat živilske nakaznice samo, če isto uniči višja sila (n. pr. požar) ln to ugotovi oblast ob priliki nesreče. Prošnje za izdajo duplikata se v nobenem slučaju ne sme poslati na Prevod naravnost, temveč le preko pristojnega občinskega p^eskrbovalnega urada. Iz nokraffne Trieste — Ob izžrebanjn srečk tripofltanske loterije se je pokazalo, da prejmeta dve nagradi po 6000 Ur lastnika št. AR 450.73 ter J 42798. Obe srečki sta bih prodani v Triestu. •ter. HO »SLOVENSKI N AROD^Sroda, Ift. bms« 1M2.XX. *~ Stran S j Malo gospodarstvo — velika zadeva Vprašanje malih silosov za živali krmo, razna navodila za rejo, velika farma malih jf Ponedeljek, 11.maja Ce govorimo o malem gospodaritvu, o gospodarski povzdigi in smetmi ureditvi — ne ie o reji malih živah — v gospodin stvih. v meAčanv^h in kmečkih družinah, nikakor ne smemo omalovaževati te »ma-ie* zadeve. Pomagati malemu 6kyveku — to je velika zadeva; moto gospodarstvo — kar pač zdaj razumemo pod malim gospodarstvom — nt mala atv«r. Organizacija malega gospodarstva pomeni rzboljšanje splošnega p-»spodarstva, pri na« ima tem večji pomen, ker je večina gospodinjstev revne;-Sh. Začeti je treba z malim, podrobnim delom in z izboljšavami, z okon-scaniem vseh dobrin in organizacijo dela v družinah male pa človeka. Zato n« smete mvsiiti Mi smo dobro posodo za shranjevanje krme. Iz zemlje naj stri: le okrog "trt metra, a rudi ta del je treba obsuti. ?SJos« dobi še pokrov, pa je povsem gotov. Pokrov mora tesno zapirati cev in mora rti obtežen, tako da leži vedno na krmi, -vi jo kiaamo v silosu. Potrebno ;e, da silos zavarujemo tudi pred dežjem, in sicer s - -vrosto streho. Silos, zakopan v zemlji, cruje pozimi krmo pred mrazom. Silos pofoizno čez leto, zlasti v zgodnji jeseni, z ostanki zelenih pridelkov, po vrtni ne itd. - ~ krma pa mori biti vselej dobro obtežena, tako da jo sok preplavlja 2e v en sam > lahko shranimo za zimo mnogo krme, Rejec, ki n« redi posebno mnogo Živali, si lahko pribran?1 za zimo v takšnem ma-fcaa silosu dovolj krme. Posamezni reje i si pa lahko urede tudi po več takšnih silosov na podoben način enega večjega. Tako je preprosto rešena srlno pomembna zade-če bi imeli naši rejci takšne male siloae ie lani, bi mnogo laže prestali zimsko knao in ob varova & bi mnogo več živali. Farma malih živali rVa ie med nagimi rejei ali malimi gospo-tudi precej res podjetnih m ne zgolj ccavnih in požrtvovalnih ljudi, smo opo-^oriei, ko smo pisali o delovan u >r»<^ne -olezn:carske gospodarske zadruge (»2ego-Mali gospodarji se ne pečajo le z mutimi zadevami: sposre gnepodarske akcije. To nam dokazuje tudi ustanovitev farme za rejo kuncev (angorske pasme) na Muljavi To e ed-na farma te vrste pri nas. S to farmo je btlo ustanovi eno vel ko rejsko sred Be\ neogibno potrebno, da se čimbolj rt reja angorcev. Zdaj stoji na Muljavi že 120 kuricnJc, ki so narejene enotno po načrtu L. Pipana, razen tega je pa še pripravljenih 300 tekšnih kunčnie za prevoz. Po-;ajo tudi dve precej visoki lopi. v obsegu 31X4 m. Nimajo pa le hlevčkov za rejo živali, temveč so tudi prepeljali tja bivali. Doslej je na Muljavi zbranih 50 samic in 30 samcev angorcev. Razen tega rede še nekaj belih ovnačev in čmčilcev. Mnogo sam c je že oplemen en h in kmalu bodo dobile mladiće. V farmi bodo redili predvsem angorce, vendar ne bodo zane-marjeii tudi drugih rejsk:h strok. Tako pripravljajo umetno valjenje rz okrog 400 jajc ^ajerk m rodajlendk. Rodajlendk nameravajo rediti toliko, da bodo lahko z vzornimi plemenskimi živclmi zalagali primerno mestne rejce, ki jrm je ta pasma najbolj priporočljiva. Prehod na krmljenje z zeleno krmo Težave z zimskim krmljenjem živali so ▼ glavnem že r-c>'nnc. Tako že deli časa °raramo. da rejci nabirajo regrat za kunce, V tej prehodni dobi. ko rejci začenjajo Jvrmiti živali (predvsem kunce) z zeleno krmo. je pa tudi nekr/; ko kritična. Potrebna je primerna previdnost, na kar je treba opozoriti zlasti začetnike, Ce je prehod na zeleno krmo prenagel, živali obolevajo. V začetku je potrebno uvajati počasi zeleno krmo. O tem najdete v »Malem gospodarju«: tudi dobra navodila. Pisec trdi tudi, da zelena krma mladičem ne škoduje, kakor mislijo nekateri, odnosno da jim mnogo manj Škoduje kakor odraslim živaiim. Pri nabiranju zelene krme je treba posebne previdnosti, da ne primešamo strupenih tc~ iišč. Medtem ko^ odrasle živali znajo že izbirati med ulitnnrri in strupenimi zelišči, mladiči poh nista jo \«e po vrsti. Rejec bi morai poznati vsaj nekatera strupena ze- lišča, lei bi jih ne sme! mešati med krmo, na primer: zlatico, na p rs t ec. trob oliko, pikasti m'-.jek. kristavec in voičji mleček. Sicer pa lahko kunce krmimo skoraj z •sem. k;ir • ^ • - -ja. na pr-,mer s travo vsake vrste, razen trave z močvirij, z regratom, trpotcem, rmanom, kopr.vami. deteljo in zlasti z kiccmo. Pač pa ne smemo kuncem pVajir' r>reveč detel ie. da j;h ne napne Ni priporočljivo nahir,it: zelene krme ob prometnih cestah, ker je tam navadno ponesnažena. Poslej bo vedno već ostankov povrtnine. Kunce lahko krmimo 7. ostanki zelene. netersil;a. špmače, pelina, mete. zelja, ohrovta. soiare itd Uporabljiv je pa rud; vrtni plevel. Veterinarska ambulanta -Slehem: rejec b: moral biti dobro poučen o veterinarski ambu lanci, če že sam ne more razpoznati na>pooo*rtejših bolezni pri h. Veterinarska ambuianca je neogibno potrebna v vsakem večjem kraju, kjer rede precej živali. Rejci bi morali posvečati mnogo večjo pozornost zdravju svojih r vali, zato pa tudi povsem zaupata veterinarju in se obračati ob potrebi brez odlašanja nanj. Prav zaradi obolevanja živali: je reja pogosto neuspešna m rejci trpe veliko škodo. To je pa tudi splošna gospodarska škoda. »Mali goarxpdar« opravlja pomembno nalogo že s tem, da objavlja redno poučne sestavke veterinarja o boleznih zavali. Članom društva »Mali gospodar« se nudi posebna ugodnost, da imajo v veterinarski ambulanci pri pregledu živaili 50e/» popusta. Revnejši so pa uživali cedo pravico do brezplačnega pregledovan ia živali, plačevaLi so le stvarne stroške in malenkostno pristojbino za potrdilo društva. — Poslovan ie veterinarske ambuiance pod čim ugodnejšimi pogoji z« rejce je edem glavnih pogojev uspešne, smotrne reje malih živali. Uoanje je, da bodo organizirani reci dosegli tudi vzorno ureditev te zadeve. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. tn 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 KUNO MATICA • rtl.EFON «2-4) RhKoAcd nudorfciafcl TeteTtla) — rrlika IfaSemi *a drama Navarska kraljica ■ai Martini. G i no Cenrt. Leooardo Cone*«. Qir» Ca lama i itd. n i \!<1\ • TEl F.FON 22-21 Izredno napet zgodovinski film Maska Cezarja Borgia O. Valentl. Glori In Clza B. Georgl Danes zadnj'krat KIN4J STO«.A • W\ h K)N l~l-M> Najnapetejsi roman blesteče fantazije Emilija Salg-arija v veličastni filmski realizaciji Dva tigra Massimo Girotti, Sandro Kuffini. DNEVNE VESTI — freditev turističnih poti in zdravstvenih naprav. Kakor poroča AGIT, je sedanje vojno stanje zavrlo skoro ves turistični promet Pristojni činitelji pa so zato po-dvoj-li svoje nadzorstvo m pomoč turističnim in hotelskim napravam, da bodo sposobne takoj po vojni znova ustrezati svojim namenom. V tom pogledu so izšle nekatere nove pobude. Odobrena je bila gradnja 6 novih planinskih zavetišč, obenem pa bodo pregledana tudi že v?a obstoječa. Izdelujejo tud- obsežen načrt za ureditev vseh plan tiskih turističnih poti, znakov, kakor tudi za planinsko zdravstveno službo. Ta vprašanja so izredno važna za italijanski turizem m nln;n:zem ter bodo pravilno rešena koristila njenemu nadaljnjemu razvoju. Izvedba del bo pod nadzorstvom Ministrstva za narodno prosveto poverjena Italijanskemu alpinističnemu društvu. — Dela italijanskih piscev v tujini. V rtkviru stremljenja, da se čim bo]j razori vpliv italijanske kulture preko meja Italije, je vredno omenit ustanovitev novega odbora, ki bo njegova naloga pospe*:ti prevode italijanskih piscev in jih založiti v založbi, za kajero je dalo izpodbudo Ministrstvo za narodno prosveto. Ta odbor ima svoj sedež pri Italijanskem društvu avtorjev in založnikov. Svoje delo bo naslonil na mrežo zaupnikov v vseh glavnih evropskih mestih. Ti zaupnik; bodo v stikih s tujimi založniki, ki jim bodo predlagali najboljša italijanska slovstvena in znanstvena dela zarad prevajanja in izdajanja Omeniti je treba končno, da n bile določene posebne nagrade, ki bodo podeljene tistim založnikom, komisionarjem, knjigarnarjem in grafičnim industrije, m. ki bodo sodelovali in ime]i zasluge za Urjenje italijanske knjige v tujini. Za podeljevanje nagrad bo služil poseben fond. v — Mož in žena sta se zastrupila z gobami. Zakonca Sllvana Maochio in Lido Giorgl je doletela huda nesreča, ki se je končala s smrtjo Silvana Macchia. Zavzila sta gobe. ki jih je Macchio nabral v Tombolu v okolici Livorna, pa sta se zastrupila. Tudi stanje njegove žene Lide je zelo resno in je malo upanja, da jo bodo resili. — Ob 300-letnici smrti Galile* Galilrt je na katoliški univerzi v Milanu poseac-n ciklus predavanj o znamenitem učenjaku. Spominski govor o Galileiu je imel italijanski akademik Francesco Severi. V petek 17. t. m. pa predava v istih prostorih akademik Robe rt o M are ol on g o o Galileiu ter mehaniki. — Smrt znanega založnika. V Milanu je umrl znani založnik ter knjigarnar dr. Val-lardi. star 52 let. Pokojnik je nadaljeval zp'^Cr.iško tradicijo knjigarne Francesco Vallardi. — Orjaka riba vrte dva ribiča v vodo. <"1sto poseben doživljaj sta imela ribiča Pletro Arduin ter Izidor Caociatori iz Porto Tcile pri Rovigu. Ribarila sta v Po di Venezia. ko se je nenadno zaletela v malo ladjo oboh ribičev orjaška keča, doljra več ko dva metra. Predno sta si moffla oba ribiča, pomagati, se je bojevita keča. drugič zagnala v čolniček in ga prekucnila. Ribiča se nista niti prav zavedla, kaj se je zgodilo, ko sta se znaš'a v vodi. K sreči sta bila. oba ribica dobra plavalca ln sta se rešila na kopno. — TradlcionAlna blagoslovitev morja v Bariju. Od 1. 1CS7 se proslavlja v Bariju čudodelni svetnik sv. Nikola, ki je tam pokopan. V maju so vsako leto na obletnico prenosa svetnikovih zemsklh ostankov iz Mise v Bari počastili svetnikov spomin z veliko procesijo ter blagoslovitvijo morja. Tudi letos se je udeležila teh svečanosti katerem je preko dva in pol milijona lir. ! velika množica ljudi iz Italije ter raznih I krajev Evrope in Azije. Barski nadškof je z molitvijo med slovesno mašo prosil pomoči pri sv. Nikoli, ki je svetnik vzhoda in zapada, za junaške italijanske vojake, ki so na vseh bojiščih. Slovesnosti so se l Sneguljčica tn sedem škratov — Radijski in kinematografski aparati v šolah. Ministrstvo za narodno vzgojo je upoštevajoč važnost radia m kinematografa pri šolskem pouku sklenilo letos število teh aparatov za šolsko uporabo znova povečati. Obseg uporabe radijsk h aparatov v šolah je sedaj že tolikšen, da je mogoče trditi, da je radiofonija v italijanskem šolskem pouku nepogrešljiva. Italijanske šole imajo sedaj po številu razpoložljivih rad jskih aparatov nedvomno prvenstvo. Osnovne šole razpolagajo trenutno že z 40 000 radijskimi aparati, srednje in visoke šole pa jih imajo okoli 20.000. Vzporedno se je razvijala in uveljavljala v šolah tudj kinematograf j a. ki jo je pospeševalo posebno v ta namen ustanovljeno društvo pod predsedstvom Ministra za narodno vzgojo. _ 2elezniška dela izvedena do 21. aprila. Vojni napori so tempo izvajanja železniških del znatno zmanjšali, nekatera dela so morala biti celo prek njena in druga že v svojem začetku odložena. Nekatera železniška dela pa so bila izredno nujna in tu je bilo potrebno izvedbo pospešiti, tako da je bil čim prej dosežen smoter, zaradi katerega so jih gradil:. Med drugimi železniškimi deli je treba zlasti omeniti razširitev in ureditev mnogih postaj, razširitev električne mreže in elektrike kot pogonskega sredstva, izboljšanje prog, signalnih in varnostnih naprav in še nekatera druga gradbena dela. Posebno važnega značaja v pogledu državne avtarkije je naprava, ki bo služila za pri dob vanje metana. Ta plin je namenjen pogonu motorjev, zgrajenih za uporabo nafte, kasneje pa preurejenih na pogon z metanom. Skupno so železniška dela končana do 21. aprila letos zahtevala 4 milijone lir ;z-datkov v 136 000 delovnih dneh. — Aparat, s kat< rim najdeš radij. Bolniku starčku, ki se je zdravil na kirurgič-ni kliniki v Padovi, je zaradi nepazljivosti izginilo več cevk radija, vn^ednega več tisoč lir. Cevke so iskali vsepovsod, pa jih niso našli. S posebnim aparatom, ki ga je izumil klinični docent prof. A. Dri gro in a katerim je mogoče dognati bližino radija v razdalji več metrov, so končno našli dragoceno zdravilno snov. ki je po posebnem naključju zašla v klinične odtočne naprave. — E>o smrti povožena, 27-1 etna delavka Viktorija Borzolan iz Ferrare je šla na delo. Ko je hotela prekoračiti progo jo je zajel stroj Pod kolesjem vlaka je našla grozno smrt. Domnevajo, da se ji je mudilo na delo in da je hotela s takojšnjim prehodom čez tračnice preprečiti še večjo zamudo, kar je postalo za ubeg-o revico usodepolno. — Najdba dragocene Napoleonove slike. Pri neki rodbini v okolici Castelfranco Ve-neto so našli drag-oceno sliko Napoleona Bonaparta na konju. V kotu okvira je datum >A. A. 1806«. Domnevajo, da gre za umetnino italijanskega slikarja Andreja Appianija. ! KINO MOSTE sreda, petek, sobota ob 16. in 17.30, na praznik ob 14., 15.30 in 17.30 zaključile z blagoslovitvijo morja s pomola, ki je imenovan po svetniku-zaščitniku mesta Bari, po sv. Nikoli. — Drugo nagrado tri poli tanske loterije je dobila bolognska kuharica. Druga nagrada tripolitanske loterije je pripadla št. serije 0.93556. Izkazalo se je, da je lastnica omenjene štev. bologr.ska kuharica Augusta Trombetti vd. Grassi, solastnik pa njen znanec Friderik Tosarelli, star 64 let. Dobila bosta dva milijona lir. — Smrt italijanskega glasbenika V Buenos Airesu. kjer je živel že več let, je umrl znani italijanski glasbenik Karol Martinoil. profesor glasbe. Martinoli je bil prijatelj Puccinija, Mascagnija, Perosija in Leoncavalla. Dolgo vrsto let je bil zborovski vodja na Scali. V Argentini je zaslovel kot skladatelj plodne inspiracije, ki ustvarja dela v elegantnem slogu. — Odlikovanje. S srebrno hrabrostno kolajno je bil odlikovan poročnik pilot Boris Premru iz Sesane pri Triestu. V spomin sta bila odlikovana z zlato hrabrostno kolajno kapitan Mario Morosi in poročnik Ugo Passalaqua. — Draždanski častni doktorat Italijanskemu znanstvenkii. Gozdna fakulteta dra-ždanske politehnike je podelila doktorat »honoris causa« prof. Aldu Pavariju, ravnatelju eksperimentalne gozdarske postaje v Firenzi. — Glasbeni maj v FlrenrJ. V okviru flo-rentinskega »glasbenega maja« so izvajali znamenito Beethovnovo »Slovesno mašoc. Med poslušalci so bili tudi italitonski, nemški ter španski vojni ranjenci. Sodelovali so solisti Mafalda Favero. Ebe S ti gnani. An dr ea Roesler in Taneredo Pasero. — Hrvatska bo pridelovala vee »oje. Na Hrvatskem zlasti v vzhodnih kraju;, kjer je podnebje za to posebno ugodno, bodo pridelovali odslej mnogo več soje kakor prejšnja leta. S sojo nameravajo zasejati približno 15.000 har. Zadovoljivi uspehi poskušnte zasejanja kažejo tudi na kakovostno dobro letino. — Nov grob. V ponedeljek je umrla v Ljubljani vdova po inženirju kemije ga. Slava Turk roj. Turk. Ugledno pokojnleo polože k večnemu počitku danes. Pogreb bo ob 15.30 iz kapelic« sv. "ožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jI lahka zemlja težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — 6 ti rje ponesrečenci. Včeraj so sprejeli na zdravljenje v splošno bolnistnoo štiri ponesrečence, ki jih ja doletela nesreča nenadoma med delom ali pA na poti. 21-letni posestnik Franc Pajk lz Stična js doma popravljal vos. Pri tem mu je kolo sttsnk) prste s tolikšno silo, da mu jm je zmečkako. — 30-1 etni mizarski pomočnik ran Danlvčlc lz LJubljane je imel opravka s cirkularko. Približal se ji je tako neprevidno, da mu je poškodovala prste na levi rdkL — 81-letna Franja Bokalova, upokojena delavka tobačne tovarne, je padla in si poškodovala desno nogo. — 55-l«tni posestnik Ivan Petek iz Gorenje vasi pri Logatcu je šel z vozom in volovsko vprego po vsakdanjih opravkih. Med tem ko je spokojno sedel na vzu. so se nenadoma splašili voli. Skočil je z voza in si pri tem izpahnil levo roko v rami. Iz MaMfčfie —lj Nestanovitno vreme. Drugi dan le-denjakov je še vedno tako nestanovitno vreme, da moramo bit! pripravljeni še na razna presenečenja. Zračni tlak je zelo nizek in najbrž bo začelo deževati, če ne danes, pa jutri. Včeraj dopoldne se je zjasnilo in nekateri mislili, da bo vreme zopet ostalo delj Saša lepo. a popoldne se je začelo zopet oblatiti. Danes dopoldne je bilo pretežno oblačno, vendar se je tudi nekajkrat pokazalo solnee. Ce bi močneje deževalo, bi se ozračje precej ohladilo in ledeni možje bi najbrž zopet utrdili svoj sloves. Vendar upamo, da letos ne bo več slane. Tudi izkušeni vrtnarji, dobri poznavalci vremena, mislijo, da slane ne bo več in da bo letošnji maj lepši kakor lanski. —lj živilf-kl trg. Danes je bil promet na trgu živahen kakor ob najživahnejšem tržnem dnevu. To je treba v veliki meri pripisovati jutrišnjemu prazniku. Dovoz živil na zelenjadni trg je bil zelo dober. Branjevci so bil založeni primerno z vsem blagom, ki je v tem času že lahko naprodaj. Posebno mnogo so imeli graha v stroč-ju. To je vplivalo tudi na cene. Najboljši je bil po 10 L kg. najcenejši pa celo po 5 L. Precej ga je bilo po 6 L. Gospodinje so zelo posegale po njem. Med uvoženimi novostmi je zdaj na izbiro tudi že zelja. Prav tako je bilo danes mnogo glavnate salate. Pri branjevcih se gospodinje lahko še zalagajo z beluši. redkvico, rabarbaro itd. Naše zelenjadarice pa zalagajo trg najbolj z berivko, špinačo ln sadikami. Najlažje prodajalka prodajo kislo zelje. Tudi danes ga je bilo nekaj naprodaj. Zdaj ga je že malo in morali bomo še čakati nekaj mesecev na novo zelje. — Kupčija s semeni je še vedno precej živahna, —lj Spored tretje javne produkcije šole Glasbene Matice, ki se bo vršila v okviru propagandnega tedna »ITCite se glasbe«, jutri v četrtek, dne 14. maja ob pol 11. uri v veliki filharmonični dvorani. Najprej nastopi mladinski zbor šole Glasbene Matice, ki ga vodi g. Gregorc Jurij. V dvoglas-nem acapella zboru bo zapel narodni »Kje so tiste stezice . . .c in »Mrzel veter tebe žene« v priredbi švikaršićevi. odnosno Kra-molčevi. Sledijo trije Adamičevi dvoglasni zbori s spremljevar* jem klavirja: Jurjeva-nje. Tri pure, tri race. Ciganska. Klavirsko spremljevanje je prevzel Hubad Samo. Zborov nastop zaključita dva triglasna a capella zbora: Adamič: Tri konoplje in Grbec: Jezusu pušeliček. Drugi del sporeda ima šolski violinski ansambel, ki ga vodi Ivančič Avgust. Izvajal bo Premrlovo koračnico za štiri violine in klavir in šant-lov: Andante za štiri violine in klavir. Pri klavirju bo gejenka Martecchini Sonja. Tretji del sporeda tvori nastop šolskega orkestra pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Najprej bo izvajal orkester tri skladbe iz italijanske predklasične dobe, ki so jih napisali Frescobaldi. Rasponi in Barbetta. Dalje Havdnovo otroško simfonijo, Jera-jevo Molitev in Gondoliero iz Lepe Vide. Zaključna točka produkcije je Havdnova Poslednja simfonija. Uvodno besedo bo govoril docent in skladatelj Marijan Lipovšek. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Zanimiv koncert. V petek, 15. t. m. bo v veliki filharmonični dvorani koncert naših najoclličnejših umetnikov, ki so izšli iz šole Glasbene Matice. Koncert ima naslednji spored: 1. pianist Marijan Lipovšek, bo zaigral Hoffmeistrovo: Fantazijo na slovenske narodna pesmi ter Krekovo: Romanco in Capriccette. 2. altistka Pranja Golobova bo zapela Pavčičevo: banjico, fikerjančevo: Vizijo in Janko Ravniko-vo rokopisno skladbo: Materi. Pri klavirju pianist Janko Ravnik. 3. violinist Pfeifer Leon bo zaigral ob spremi je van j u pianista Lipovška škerjancev: Intermezzo roman-tique in Vladigerovo: Pesem. 4. Slovenske narodne pesmi: Nebesa so prelepi kraj. Ne vem kdo bolj je tožen ln Po gorah grmi in se bliska, bo zapela v svoji lastni koncertni priredbi sopranistka Pavla Lov-šetova. Spremljal jo bo pianist Lipovšek. 5. violinist Karlo Rupel bo zaigral Mlloje-vičev: Narodni ples ln Paganinijev: Zvonček. Na klavirju ga spremlja pianistka Zora Zarnlkova. 6. basist Julij Betetto bo zapel naslednje samospeve ob spremijeva-nju pianista Janka Ravnika: Adamič: Noč je tožna, kakor moji sni, LajdVic: Veter veje, Pavčič: Mlada Pesem. 7. Koncert bo zaključil pianist rektor Anton Trest In bo zaigral lz Prochaskove Karnevalske suite: Promenado, Romanco in Finale. Odlični izvajalci ln bogat spoaed so najboljše jamstvo za visoko umetniško vrednost koncertnega večera, ko bo zaključil prireditve ob 60-letnici sole Glasbene Matice, ki so se vršile pod naslovom: »Uči^e se glasbe«. Začetek koncerta bo točno ob četrt na 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Jerajev šolski orkester. Tako lahko po vsej pravici imenujemo orkester šole Glasbene Matice, saj ga vodi profesor Karel Jeraj ves čas njegovega obstoja s tako ljubeznijo in umetniškim navdušenjem kakor malokdo. Zna pa tudi izvabiti iz orkestra svojih malih izreden ton. Jutri v četrtek bo ta orkester igral med drugim rudi Havdnovo Poslovilno simfonijo, o katere nastanku se pripoveduje naslednja zgodba Haydn je bil kapelnik bogatega ogrskega grofa Esterhazija. ki je imel na svojem gradu stalni orkester. Nekoč je dobil grof novega upravitelja, ki ni imel smisla za umetnost, ter predložil grefu, da se orkester razpusti, ker je le predrag. Grof je na to pristal in Haydn je priredil s svojimi godbeniki poslovilen koncert, za katerega je komponiral posebno simfonijo. Ta simfonija je komponirana tako, da godbeniki drug za drugim odhajajo z odra. To je grofa Esterhazija tako ganilo, da je Havdna in njegov orkester ponovno angažiral. Nastop orkestra bo jutra v četrtek ob pol 11. uri v veliki Filharmonični dvorani na produkciji šole Glasbene Matice. Na Vnebohod ob 16. in 18. uri VESELI TEATER —lj Na praznik v četrtek ob 16. in 18. ori predvaja »Veseli teater« zadnjič svoj dvajseti program. Naš tekoči spored je žel pri vseh dosedanjih predstavah navdušeno priznanje in salve smeha, še zadnjih se vam nudi na Vnebohod prilika, da si ga ogledate tudi vi. Aktualne in zabavne točke, ki si slede brez vsake pavze, vas bodo nasmejale do solz. — Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10. ure dalje. —lj Promocija. Danes v sredo opoldne bo promoviran za doktorja prava na ljubljanski univerzi g. Cvetko Delpin iz Ljubljane. Čestitamo! —lj Obratovanje ljubljanskih trafik ob praznikih. Mestno poglavarstvo obvešča trafikante z ozirom na ukinitev prodaje monopolskih predmetov ob nedeljah, da morajo biti trafike ob naslednjih praznikih odprte po sledečem vrstnem redu: na Vnebohod 14. maja III. in VI. skupina; na Rešnje Telo 4. junija IV, in I. skupina; na Sv. Petra in Pavla 29. junija V. in II. skupina; na Vel-ki Šmaren 15. avgusta VI. in III. skupina; na Brezmadežno spočetje 8. decembra I. in IV. skupina; na Novo leto 1. januarja 1943. II. in V., na Sv. Tri kralje 6. januarja ITI. in VI. ter na sv. Jožefa 19. marca IV. in I. skupina. Na praznik Vseh svetnikov v nedeljo 1. novembra morajo biti trn Tke zaprte. —lj R. Kollmanove u»ta.nove je mestna občina spet razpisala, ln sicer 25 ustanov za obubožane slepce v skupnem znesku 18.000 L ter 15 ustanov za obubožane ljubljanske trgovske uslužbence tudi v skupnem znesku 18.000 L. Za ustanovo lahko prosijo obubožani slepci, ki žive v Ljubljanski pokrajini ^n imajo domovinsko pravico v kaki občini nekdanje Dravske banovine. Za druge ustanove pa lahko prosijo trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju m niso svojega uboštva sami zakrivili. Pravico do ustanov imajo brez ozira na spol med drugimi prosilci predvsem sorodniki ustanovnika, v drugi vrsti pa uslužbenci ustanovnika, ki so bili na dan njegove smrti Še v njegovi službi. Vse podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega 13. t. m. v »Služb, listuc in na občinski oglasni deski, prav tako je pa razpis interesentom na razpolago tudi pri Društvu slepih in pri Trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani. —lj Za mestne reveže je gdč. Moja Re- kar podarila 150 L namesto cvetja na krsto gdč. Vidojke Zajec; namesto cvetja na grob g. dr. Srečka Puherja so nakazali njegovi uslužbenci 300 L; rodbina fin. blag. ravnatelja g. Emanuela J osi na je podarila 100 L namesto cvet na krsto ge. Marije Dolenc, roj. Hofbauer; rodbina Rohrmann s Sv. Petra c. 18 je pa nakazala 100 L v počaščen je spomina g. Antona Susteršiča; po poštni položnici je pa mestna blagajna dobila 25 L za mestne reveže od nekega dobrotnika, ki je njegovo ime nečitljivo. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Ljubljanski rejci prašičev imajo po naredbi Prevoda dolžnost, da morajo v petih dneh vsako spremembo, nakup, prodajo, pogin itd. naznaniti v sobi št. 35 mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št 7. Vse ljubljanske rejce še posebno opozarjamo na posledice, če bi se kdo pregrešil zoper to strogo naredbo. —lj Refoško, malvazijo, ružico, pinot, muškat toči gostilna Lovšin. PRI FOTOGRAFU Mati: Sinko, kaj ti moram prisoliti zaušnico, da boš končno napravil prijazen obraz. Umrla nam je naša ljubljena mama in stara mama, gospa Urankar Marija Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 14. maja 1942, ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. maja 1942. Žalujoča hčerka MARIJA PONIKVAH KOZMETIKA NOSU je najcenejša, če regenerirate zastalo kri z rednim uživanjem Ambroževe medice* — Uspeh ne izostane. — Pristno dobite le v Medarni — Ljubljana, židovska al. 6. STROJNIKA in GATERISTA sprejme Šuštar, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 8 tras 4 »SLOVENSKI N A R O D«,Sreda, IS. maja 1942-Xx. ste*. HO Konzervira industrija v zastoju Anglija in Amerika, ki sta zalagali ves svet z belo pločevino, je zdaj niti nimata dovolj Ameriška vlada je morala odrediti skrčenje proizvodnje konzerv. Angleška vlada je pa morala 3 1. majem sploh prepovedati konzerviranje rib in odslej je dovoljeno izdelovati ramo ribje paštete. Vzrok tiči v izgubi vzhodnoazijskega cina. S tem je izgubila ameriška in angleška industrija bele pločevine najvažnejšo sirovino. Samo tri izvažajoče države Bela pločevina spada med proizvode, ki zahtovijo zelo komplicirane trnni*ne aparate, in visoko kvalificirane delovne moči. Tik pred prvo svetovno vojno je Imeli Anprlija v skladu s svejim dominira;očim položajem v svetovni proizvodnji cina prvenstvo v proizvodnji bele pločevine. Sr»ie leta 1913. jo je v tem pogledu prr-ko^ila Amerika, ki je ostala potem na vodilnem rf—* Xa tretjem mestu je bila Nemčija, ki je dosegla prav zndn;a leta v proizvodnji bele pločevine velike uspehe. Vse države, kjer se proizvaja bela pločevina, so dobile to industriv ko panogo pozneje, ali pa šele po letu 1930.. kakor bivša Poljska. Ka-iada in Rumunija. Njihov pomen pa Se daleč ni dosegal onega Združenih držav. Ang!ij» ln ffemcHje. Leta 1937. je bil dosežen v proizvodnji bele pločevine rekord, kajti znašala je 4.268.000 Ig t: (1 lg, t je 1.(116 kg>. v r.as>rln:^m l^tu je pad*a proizvodnja na 2 .993 OOO Ig t. Za naslednja leta so bili objavljeni samo še podatki Za poedine države, tako da splošnega pregleda nimamo na razpolago. Odločilen znak mednarodne proizvodnje bele pločevine je bilo pred vojno de;'stvo, da so prihajale glede izvoza v postav sa-no tri dilaf« :n tŠCtat Anglija, ITSA in Nemčiji. Anemija je bila glede Izvoza plo-čevine na prvem mestu, vrs ostali svet le bil odvisen od uvoza bele pločevine iz teh treh držav*. Nnslrdnja tabela nam kaže razmere v pogledu s- o*ovne industrije bele pločevine. Proizvodnja bele pločevine v lgt 1937 1938 r? A 2 421 614 1.445 000 Anglija 957.800 610.000 Nemčija 263.011 242.719 Francija 121 000 129.000 Japonska 180.000 180.000 ^ka Indija KIU 46.633 Španija S.948 35.369 TCorveAka 19.487 15.498 Kanada. 20 000 25.000 slovaSka 10.350 10.000 Toljska 8.236 10.000 Rumunija 1.995 1.679 F — 678 svetovna proizv. 4 268.000 2.993.000 Anglija je preskrbovala pred vojno z belo r M svoj imporij. Združene države so zalagale zapadne države, Nemčija pa Evropo. Anglija je bila največji izvoznik bele pločevine, saj je izvažala okrog 50*«; svoje proizvodnje. Anglija je Izvažala belo pločevino tudi v Iberoamertšks dežele in Azijo. Nemčija je bila Pa predrla z njim zadnja leta tudi na prekomorska tržišča. Skupaj sta krili Amerika in AngEja okrog 77n » povpraševanja po beli pločovmi. ostala količina je pa odpadla v glavnem na Nemčijo. Glavni odjemalci tvornice konzerv Razmah svetovne industrije bele pločevine je šla roko v roki z industrijo konzerv, ki je napredovala zlasti po prvi svetovni vojni. V takih razmerah je rabila industrija bele pločevine vedno več cina. Polp.goma se je razvila industrija bele pločevine v največjega porabnika cina. Na drugi strani je pa industrija konzerv porabila največ bele pločevine. To je razvidno iz naslednjega statističnega pregleda: Poraba bele pločevine v konzervni industriji Združenih držav v Ig/t v Cr skupne porabe 1P23 661.000 51 719.000 52 1927 702000 52 19L'9 894.000 58 1931 715.000 55 1933 738.000 47 1031 7*7 000 60 1931 925000 59 Z zasedbo vzhodne Azije po japonskih C pa izgubili Amerika in Anglija glavne vne cina. kar je imelo težke posledice za njuno indust*-ijo bele pločevine, obenem pa tudi za industrijo konzerv. Kaj pomeni izguba vzhodnoazijskega cina je razvidno iz dejstva, da je porabila Ame- rika, ki ga sama ne proizvaja, doslej 40 do 50" o vse svetovne proizvodnje cina. Drugi največji porabnik cina na svetu je Anglija. Anglija in Amenka sta porabili pred vojno naslednje količine cina v lg t: T;."7 V Anglija 1931 14*900 62 ^72 20.939 1932 99.200 35.477 18509 1933 91.000 59693 19f'~A 1934 115.000 43.638 21.073 1935. 147.000 62 470 21.427 1936 ic.0.200 T.; 039 21.M>0 3937 208.200 MjM 1T~ '.^71 1938 148 400 50 4 27 18.2^1 Ob upoštevanju teh razmer pod nobenim pogojem ni bilo mogočo ohraniti r>o izgub] vzhodnoazii->kocra rina v Ameriki m Angliji proizvodnje bele pločevine na do-."^danji višini. Ti dve državi z-iaj rit' lastne potrebe ne b-sta mogli kriti. S fm pa odpade v>«5 njun izvoz. Prvi znaki tega razvoja so se baje že pokazali. Amerika je bila prisiljena razveljaviti pogodbe s Portugalsko glede dobave bele pločevine. Tudi Anglija je svoj izvoz pločevine na Portugalsko znatno skrčila in v &Og£ms \-nem času ga ho morila sploh ustaviti. Portugalska konzervna industrija je zašla v zelo težaven položaj. Omejitve v Ameriki Kar velja za Portugalsko, vc'ja tudi za celo vrsto drugih drž .. ki so imele sicer dokaj razvito industrijo konzerv, niso pa same proizvajale bele pločevine in so bile navezane na uvoz iz Anglije in Amerike. Konzervna industrija teh držav je bila najboljoi odjemalec kmetijskih in živinorejskih proizvodov. Tako bo trpelo zaradi izostanka ameriških in angleških dobav vse njihovo gospodarstvo. Prav pre-konorske države, kakor Argentina. Brazilija. Avstralija, Nova Zelandija. Kanada, Havaj itd. bodo g tem najbolj prizadete. Ta razvoj ima pa tudi svoj neposredni pomen za sedanjo vojno. Preskrba angloameričke oksrpedicS jske vojske je bila v velOd meri odvisna od uvoza konzerv dr-tanr, kamor sta Anglija in Amerika doslej izvajali brlo pl~č^vino. Iz tega vidika so izr lnr> t^žke izsru^e, ki jih je utrpela na večja industrija konzerv na svetu, namreč ameri/ka. Ameriška vlada je bila žc pr;3iljena seči po izdatni omejitvi porabe kT.zrrv in bele pločevine. En del ameriških tvornic je moral ustaviti obratovanje, druge tvornice ga bodo pa morale znatno omejiti. Za ar-rrri^ko ljudstvo, ki je bilo po svoji prehrani zelo navezano ra konzerve, pomeni to še posebno hud udarec. Omejitve v preskbi z belo pločevino v Ansrliji in Ameriki imajo pa za posledico večji pomen hladilnih ladij. Amerika in .v 'ija bosta skušali razpošiljati v določane kraje živila, ki jih ni mogoče končati, s hladilnimi ladjami. Kako daleč bo to mogoče pri sedanjem položaju na morjih, je seveda drugo vprašanje. Valvasor sejs pred muzejem Le pcgle|te, kako je zamahni! z desnico! pravijo ljudje — Ob vzaožju spcmesiika že rase paradižnik Ponedeljek, lljna^a Lani Je minilo 300 let, odkar se je rodil v Ljubljani (Petkosigova hiša na Starem trgu) Janez Vajkart Valvasor. Tega jubileja pa nismo praznovali in prav je, če se vsaj sramujemo svoje pozabljivosti. Menda ni bolj popularnega imena pri nas iz starejše dobe kakor je Valvasorjevo. Tudi preprosti ljudje vedo, da je bil Valvasor znamenit zgodovinar, ki je napisal silno debelo knjigo — prav za prav več knjig — pod naslovom >Slava vojvodine Kranjske«. Proslavil je Kranjsko kakor še nihče pred njim. S svojo knjigo si je sam postavil najlepši spomenik, vendar se mu je tudi Ljubljana oddolžila vsaj s skromnim spomen kom. ki stoji pred muzejem. Spomenik zgodovinarja in muzej spadata vsekakor skupaj. Ce pa že omenjamo Val-vazorjev spomenik, ki stoji sredi večjega, zdaj se v vrtove prerajajočega parka, naj navedemo tudi nekaj življenjepisnih podatkov o slavnem zgodovinarju. Valvasor se je rodil maja, ni pa zanesljivo ali je bil njegov rojstni dan 27. ali 28. maja C 1641). Valvasor izhaja iz italijanske trgovske rodbine, ki se je v prvi polovici 16. stoletja preselila iz Bergama na Kranjsko. V novi domovini so si Valvasorji kmalu pridobili lep ugled. Ivan Valvasor se je šolal v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Po šolanju je mnogo potoval po svetu, po Nemčiji. Francij, Švici, Italiji in bil je tudi v Tunisu. Na potovanjih je mnogo pridobil, ker je potoval. da se Je ucTl, ne pa zabave! Tsteal Je zveze s tedanjimi evropskimi učenj akL Zanimal se je za vse vede- Ko je 1672 kupil grad Vagenšperk pri Litrji je začel v njem zbirati matematične in astronomske instrumente, rokopise, knjige, starine in risarje, ki so bili zaposleni pri grafičnih delih za opremo in tiskanje njegovih knjig. Valvasor je med tem zelo marljivo zbiral zgodovinske, zemljepisne in splošne podatke o Kranjski, a potoval je tudi po sosednih deželah. V svojem največjem delu »Die Ehre des Herzogthums Crain« ni opisal le Kranjske, temveč delno tudi Istrio in Hrvatsko, in sicer od zgodovinske, arheološke, etnografske, topografske, zemljepisne, verske in pravne strani. Veliko delo je izdal zgolj na svoje stroške, ki so bili tako vel ki, da je skoraj povsem obubožal in je moral prodati celo svojo veliko knjižnico (kupil jo je zagrebški škof). Prodal je tudi graščino Vagenšperk in se preselil v Krško, kjer je kmalu potem umrl (1693). Njegovo delo so znali ceniti že sodobniki. Valvasor je dobil bronasti spomenik (delo kiparja Gangla) v začetku tega sto-ietia. Lep spomenik je prišel do svoje polne veljave šele po regulaciji Muzejskega trga. Dobro se še spominjate, da je bil sedanji Muzejski trg pred regulacijo bolj podoben zakotnemu dvorišču kakor trgu. Zato so tudi meščani uganili, kaj prav za prav pomeni Valvasorjev zamah: Kazal je z roko na podrtjo pred seboj, na po- drtijo, ki pa ni mogla niti simbolizirati arheologije in zgodovine. Valvasorja je vprav dušilo v tistem okolju in ko je bil trg končno reguliran, se je zdelo, da je zopet zamahnil, češ. poglejte, zdaj se je pa vse spremenilo! Človek si vprav oddahne! Pred leti je pa prišla v razpravo ponovna preureditev Muzejskega trga. Sprožen je bil predlog, da bi zazidali trg, tako da bi bilo poslopje sedanje Hranilnice Ljun-Ijanske pokraj ne zvezano z muzejem, ki oi bil prezidan prav tako v uradne prodore. Trg bi se zmanjšal na malo dvorišče, kjer bi poslej kraljeval menda še n^-daije Valvasor, če bi ga ne prestavili kam drugam. Podobni načrti so še vedno aktualni. Zdaj se pa Valvasorju odpirajo zopet nove perspektive. Obzorje se sicer ne bo zoiilo. le flora se bo malo spremenila. Park se spreminja v vrt. Gledališki uslužbenci so našli tuko j svoj življenjski prostor. 2e na vse zgodaj, celo pred sedmo, jih vidimo sleherno ju!ro na delu. Nekatere že tedaj skeli v križu, sicer pa z nezmanjšano vnerno primka j o na* lopate. Ob vznožju spomen ka so že posadili paradižnike. Valvasor je zamahnil s pravim sejalcev:m ramahom. in pričakovati smemo, da to imenitno reslo pod njegovo zaščito. Skrb za kmete v Nemčiji Nemški državni kmetijski vodja je poklonil pomožno akcijo za nemške poljedelske delavce, ki bodo dobivali v bodoče podpore v primeru gmotne stiske ali potrebnega počitka. Tozaievna uredba se nanaša na vse v poljedelstvu zaposlene delovne moči, razen kmetovalcev samih in njihovih družin. Podporo bodo lahko dobivali polje lelski delavci v primeru daljše bolezni, ali denarne stiske, ob rojstvu otroka, v nesreči ali škodi, ki bi nastala v lastnem gospodinjstvu. Ker na kmetih zaposlene delovne moči v pretežni večini nimajo prilike in sredstev, da bi si privoščile oddih, bodo dobivale v bodoče od države podpore tudi v ta namen. Oddiha in okrepčila potrebnim poljedelskim delavcem kakor tudi malim kmetom in njihovim ženam bo dajal Prehranjevalni urad podpore, da bodo lahko hodili na počitnice. Prvenstveno pravico do podpor bodo imeli tisti, ki že dolgo delajo na kmetih ali ki imajo mnogo otrok, dalje v vojni padlih poljedelskih delavcev in malih kmetov, ki so ostale pri svojem poklicu ter mali kmetje tn njihove žene, ki obdelujejo svojo zemJjo, poleg tega pa pomagajo kmetova ti še drugim. Riza šah pobegnil? Rimska poročevalska agencija >Le Co-lonie« poroča, da je bilo upokojenih mnogo višjih oficirjev iranske vojske in sicer povsem nepričakovano. To se je zgodilo baje na povelje angleSko-sovjetsklh oblasti. Gre izključno za častnike, ki so bili znani kot nacionalisti, ali pa, ki so nasprotovali zasedbi Irana po tujih četah. Tako naj bi izgubila iranska vojska svoje vodstvo, da bi sploh ne IgTala nobene vloge več. tej zvezi je razširjena tudi vest, da bod» angleške ln sovjetske čete zopet zasedla iransko prestolnico Teheran. Ta vest dobi še večji pomen, podprta z vestjo iz Istambula, da so angleške in sovjetske okupacijske oblasti v Iranu zadnje čase v hudih skrbeh, ker sb je razširila vest, da je pobegnil na otoku Mauritius internirani Riza šah. Angleži se boje nje- | govega povratka v Iran, kar ni izključeno. Zato so pravočasno odstranili iz iranske vojske vse njim sovražne višje častnike. V Športni pregled Športne prireditve v Nemčiji V nedeljo se je v Nemčiji začelo finalno prvenstveno nogometno tekmovanje, ki se ga udeležujejo klubi, ki so se uveljavili kot prvaki posameznih okrožij. Kot zastopnik Vzhodne marke sodeluje Vienna. Tekme prvega kola so se končale z naslednjimi rezultati: » Blauvveiss (Berlin) - Pulnitz 3U, VFB - Konigsberg 7-1. Schalke 04 - Dudelingen 2:0. Vienna - Letalski športni klub (Ol-miitz) 1:0. Športna skupnost. (Strasbourg) - Kickers(Stuttgart), Dessau 0o - Borussia (Fulda) 2^0. FC Kaiserslautern - \Valdhof 7:1 Hamborn 07 - Werder (Bremen) 1*1, Planitz - LetaLski športni klub (Krakov) 5:2. V štajerskem nogometnem prvenstvu je mariborski Rap d igral na svojih tleh proti Donau'itzu. Pred odmorom je bila igra izenačena in sta obe moštvi dosegli po 3 gole. V drugem polčasu pa je Rapid bil močnejši in je zabil še dva gola, tako da se je tekma končala z njegovo zmago 5:3. Tudi Celjani so igrali na svojem igrišču v Celju. Za nasprotnika so imeli graške železničarje, ki so zlasti v prvem polčasu zelo odpovedali in so domačini prišli do odmora v vodstvo 5:2. Kasneje pa so se Gradčani izboljšali in postali domačinom nevarni. Končno je šlo le vse posreči in sa je tekma zaključila 5:4 za Celjane. Kako je organizirano lahkoatletsko moštveno prvenstvo v Italiji V nedeljo se je v Italiji začelo moštveno lahkoatletsko prvenstvo za tista društva, ki spadajo v nacionalno divizijo. Nave?ti hočemo v informacijo našim prijateljem lahkoatletike nekaj podatkov, kako je tekmovanje organizirano. V celoti po sodelovalo v letošnjem pr-« venstvu 49 moštev, ki bodo tekmovala, razdeljena v dve moški in eno žensko skupino. Moških moštev sodeluje 37, ženskih pa 12. Moška moštva so razdeljena, kakor smo že omenili v dve skupini, in sicer v skupino A in skupino B. V skupini A tekmuje 14 moštev, v skupini B pa 23 moštev. Odkar je bil uveden ta način moštveno-ga tekmovanja, sta zmagovali moštvi Pro Patrie in Oberdana iz Milana. Obe pa sta se nedavno združili — Oberdan-Pro Patria, - tako da to lahkoatletsko društvo beleži sedaj v svojo korist vse zmage na dosedanjih tekmovanjih. V ženski skupini se je doslej vedno vo-< dila najbolj ogorčena borba za prvenstveni naslov med Venčni U ni ca in Filotehni-co iz Torina. Uspeh se je posmejal sedaj enemu, sedaj drugemu klubu, tako da je bila borba vedno napeta in za gledalce ter tekmovalce zanimiva, Vsako leto izpadeta iz vsake skupine dva najslabše plasirani moštvi, ki ju nadomestita dve iz nižjih skupin. Isti postopek je v ženski tekmovalni skupini, kjer zamenjata najslabša kluba dva iz I. divizije. Tekmovanje v vsaki škarpini je enako opredeljeno. Vsako društvo stremi za tem, da si nabere čim več točk, ki se računajo za moške discipline na podlagi finske tabele, za ženske pa na podlagi posebne italijanske tabele, v določeni seriji tekmovanj, ki se lahko ponavljajo s trojicami ozi-» roma dvojicami atletov po kategorij L Za tekmovanje v skupini A nac-onalnel divizije, kjer štejejo točke treh tekmovalcev, je tekmovalni spored razdeljen v tri skupine, V prvi so teki na 200, 800, 5000 in čez zapreke na 400 m, skoka v daljino in s palico ter meta diska in kopja. V drugi so teki na 100, 400, 1500, 10.000 in čez zapreke na 110 m, skok v višino, tro-skok in meta krogle in kladiva. V tretjo skupino sta uvrščeni obe štafeti, in sicer 4X100 m in 4X400 m. Vsako tekmovanje se lahko ponovi trikrat v času od 10. maja do 6. septembra. Za skupino B nacionalne divizije je spored razdeljen na enake prireditvene skupine, le z razliko, da štejejo samo točke dveh atletov. V ženski nacionalni diviziji sestavljajo tekmovalni spored: teki na 100, 200 m in čez zapreke na 80 m, skok v višino in daljino, meti diska, krogle in kopja ter sta-* feta 4X100 m. Vsako tekmovanje se lahko od 31. maja do 13. septembra ponovi tri-, krat in se štejejo točke treh atletinj. Posebnost tekmovanja je, da ni potrebno, da so vsi trije atleti ali atletinje oziroma dva aleta, katerih točke se štejejo moštvu za plasma, navzoči na eni prireditvi. Tekmujejo lahko na raznih priredi-* tvah. B. Perowne: 59 Dr. Torridon igra za vse Roman »Sem Cariguel,« je rekel Gouverne, »in sporočilo sem napisal jaz.« »Povejte torej, kar imate povedati,« je Brookbv odvrnil, r Povejte vpričo moje nečakinje, ker hočem, da tuii ona sliši.« »Prav. gospod Brookbv. Deset let svojega življenja sem prebil ob tem. da iščem zločinca z imen m Le Fendu. Ne bom vam pripovedoval o svojih prvih dvobojih z njim, a naloga, da primem tega človeka, je postala sčasoma edini, fanatični in dokončni namen mojemu življenju. Minulo poletje se je spet pokazal na rivijeri. Za zdaj ne bom razlagal naravna svoje poti v Egipt. Zadostuje naj, da sem ;am doli nekaj odkril: storilec tatvin ob rivieri ni Štefan Le Fendu. Storilec je nekdo, ki se mu je porodila bistroumna misel, speljati policijo na krivo sled - -s tem, da si izposodi od Le Fenduja značilno posebnost njegovih zločinov: podpis z zeleno kredo. Biti hočem kratek. Sklenil sem ohrabriti lažnega Le Fenduja za nov udar. Porabil sem tu navzočnega doktorja Torridona in mu dodelil vlogo mladega človeka, ki je na Jutrovem obogatel pri trgovini z biseri. Pričakoval sem. da bodo čenče in mam je hitro napravile iz peščice biserov velikansko "remo-ženje. Noč za nočjo sem s svojim tajnikom onrezal okros vile doktorja Torridona in čakal tatu, ki ni bil Štefan Le Fendu. Tat, gospod, je snoči prišel! Vi ste tisti človek!« Glas mu je mahoma rezko zazvenel: »Kje je plen tatvin, ki ste jih izvršili pod imenom Štefana Le Fenduja ?« Za trenutek je bilo vse tiho. Roy je pogledal Brookbv ja, Brookbv se ni ganil, oči je imel nepremično uprte v Gouverna. »Vi ste knminolog Cariguel?« »Tako je.« »Marija,« je rekel Brookbv, *povej mu, kar veš.; Dekle se je obotavljalo. j Povej mu!« je jezno vztrajal Brookbv. »Povej mu, kakšno vlogo si igrala v vsej tej zadevi. Povej mu resnico, kakor jo poznaš. Nič mi ne prizanašaj. Povej, da si videla Lariosovo tiaro v mojih rokah. Vse mu povej. Prav zato sem te pripeljal.« >.-Lionel... « ^ Govori, govori! Videla si Lariosovo tiaro v mojih rokah. Spoznala bi jo. čitala si o tatvini... o tem, da so našli na zidu Le Fendujevo ime, napisano z zeleno kredo. Kaj si potem storila?« »Pisala sem tvojemu bratu ... stricu Mavriciju ... lordu Alanmoru. Povedala sem mu, kolikanj me skrbi. Lionel,« se je prekinila, »sam me siliš, da govorim ... « »Dalje, dalje,« je s hripavim glasom priganjal brookbv. »Mavricij te je obiskal. Zahteval je pojasnila. Ti si vse utajil: rekel si, da sem se zmotila. A jaz sem vedela, da sem videla prav. Hotela sem takoj oditi Stric Mavricij me je pregovoril, rekoč, da se morava združiti in razjasniti »krivnost. Prosil me je tudi, da ti nič ne povem in naj nadaljujem svoje življenje s teboj, kakor da se ni nič zgodilo.« »Skratka, naj vohuniš za menoj?« je rekel Brookbv. »Meni je bila še misel na to neznosna, a stric Mavricij je bil zate v takšnih strašnih skrbeh! Prosil me je. naj ostanem in mu sporočim, kakor hitro bi se kaj zgodilo. Prepričal me je, da je to moja dolžnost. Sama pri sebi pa sem ves čas vedela, da veš, zakaj sem ostala pri tebi.« »Seveda sem vedel! Mavricij je mislil, da se mi je zmešalo, kaj ne?« »Stric Mavricij je dejal... « pomolčala je — »dejal je, da bo, če se izkaže, da tičiš za vsemi temi tatvinami ti, našel pota in dokazal tvojo blaznost, preden te primejo. Ostal je v Nizzi skrit, in jaz sem mu poročala o vsem, kar se je dogajalo.« »človek z Bugattijem,« je pomislil Roy, »tisti, ki ga je imenovala ,dragega', je njen stric, lord Alanmore!« »Stric Mavricij m# je preprosil, naj grem s teboj in z ostalimi dekleti vred v Egipt,« je Marija nadaljevala. »In ko je na povratku padel tisti človek v morje ... « »Nu?« Nič ni rekla, in Brookby je buhnil v smeh. Ta smeh je bil čudno neprijeten za uho. »Vedela si, da ne morem biti pravi Le Fendu. Tedaj si rx)mislila, kakor pravi Gouverne, da se zatekam k ukani z zeleno kredo in zavajam policijo na krivo sled, češ, nemara je pravi Le Fendu poznal tistega, ki si prisvaja njegovo ime. Mislila si, da se je Le Fendu morda vtihotapil na ladjo z namenom, ubiti tistega človeka v njegovi kabini in se potem z motornim čolnom vrniti na kopno. Sklepala si, da se je zgodilo baš narobe: ubit je bil Le Fendu sam, in njegovo truplo so ponoči vrgli v morje. In mislila si, da sem jaz ti3ti, ki sem ga ubil! Je res, da si tako mislila, ali ni?« »Stric Mavricij ... « je začela Marija. »Tako je domneval moj brat Mavricij, kaj ne? Prav, saj ne obsojam ne njega ne tebe. Prej nisem mogel izpregovoriti, a zdaj lahko!« Obrnil se je h Gouvernu. sirena Steuartova je bila neobrzdano strastna igralka na dobro srečo. Ljubil sem jo. Hotel sem jo vzeti za ženo. Dajal sem ji znatne vsote denarja. Izgubljala jih je drugo za drugo . .. največ v Monte Carlu. Irena Steuartova je izvršila lanske tatvine draguljev na rivieri in povsod z zeleno kredo zapisala na zid Le Fendujevo ime. Irena Steuartova, razumete? Najbrže ste opazili, da so vsi lanski okradenci obiskovali ,Soleil et Ombre'. Pravim vam, da je bila blazna. Zdaj mi je jasno kakor beli dan... blazna! In strahotno zvijačna, kakor vsi blazniki! Patološki igralec je demonsko spreten v tem, kako si zna preskrbeti denar. Ireni-na spretnost je bila nadčloveška. Poglejte že to, da si je prilastila Le Fendujev domislek z zeleno kredo! Jaz ne bi bil njenega strašnega početja nikoli zaslutil, da je nisem neko noč zalotil v njeni sobi s tiaro v roki. Posrečilo se mi je, da sem ji izvil priznanje; nisem pa mogel zvedeti, kam je spravila reči, ki jih je bila že prej pokradla. Vzel sem ji tiaro in odšel z njo v svojo delovno sobo. Obupan sem bil! In Marija... me je zalotila, kakor sem bil jaz zalotil Ireno.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — .Vsi 9 Ljubljani