PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTHOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 2., štev. 40 - Cena 4 lire	TRST, sreda 18. septembra 1946.
Stališče ZVU, ki je proglasila stavko za nezakonito in pozvala stavkovni odbor pred sodišče, je samovoljno.
To stališče nima primera v demokratičnih režimih in preveč spominja na izredne zakone Mussolinija.
^Poštniii^piašana - Spedizione	Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5
in abbonamento post, II gruppo	Telefon 93.710 — Rokopisi 6e ne vračajo
Vprašanje zaposlitve domače delovne sile
Vprašanje zaposlitve domače delovne sile je danes eno najvažnejših vprašanj, ki zahteva nujno rešitev.
V	zadnjih tednih je bilo postavljeno ponovno pred odgovorne organe ZVU vprašanje velikega števila brezposelnih, vprašanje obnove in domače delovne sile. Zatrjevanje ZVU, 'ki je vedno trdila, da je poglavitna skrb odgovornih organov zaposlitev domače delovne sile in pobude privatnemu kapitalu, da bi pričel s hitrejšim tempom obnavljati, hi lahko vendarle verjeli, da bi se pred nas ne postavili novi problemi politično-gospodarskega značaja.
Ni nova stvar dejstvo, da je v samem Trstu približno 25.000 brezposelnih, ki že mesece in mesece zaman čakajo zaposlitve.
Dejstvo pa je, da je bilo med tem časom začetih več javnih del, čeprav začasnega in prehodnega značaja. Toda kljub temu se štčvilo brezposelnih ni skrčilo.
V	čem je krivda, da se tako stanje po tolikih mesecih ni rešilo? Odgovor pozna danes vsak tržaški delavec in smatramo, da jo odločna javna beseda nujno potrebna. Med tem ko čaka brezposelni domači delavec, da ZVU končno reši to stanje in uvede resno obnovo, se v Trstu stalno zapo-sljujejo tako zvani »begunci« iz cone »B«, ki jim je na razpolago razen takojšnje zaposlitve na škodo domačinov tudi še vsestranska podpora.
Zaposlitev tuje delovne sile, ki Uživa najširšo opor0 občinskih in zavezniških organov, je groba politična špekulacja na škodo našega ljudstva, je javna in sramotna provokacija našega domačega delavca in izraža neposredno anglo-ameriško okupacijsko imperialistično težnjo za podpiranje italijanskih šovinistov.
Z najširšo podporo reških, puljskih, usta-ških in belogardističnih beguncev, kj so zapustili domača bivališča zaradi strahu pred ljudskimi sodišči in zato, ker so se borili protj zavezniški stvari v težki narod-no-osvobodilni borbi, vidimo ponoven pojav tujega elementa v naši pokrajini, predvsem v Trstu z namenom čim izdatneje pomoči reakcionarnim silam in medna.rod-nim spletkarjem v slučaju ljudskega plebiscita.
• ZVU, ki se pri reševanju političnih in socialnih problemov vedno naslanja na zakone veljavne do 8. septembra 1943., to je do kapitulacije fašistične Italije, hoče danes prezreti zakon, ki prepoveduje vsakršno zaposlitev tuje delovne sile pred šestmesečnim bivanjem v tej pokrajini. Seveda je danes vse naperjeno proti domačemu delovnemu ljudstvu in je naravno, da se noče upoštevati teh zakonov, marveč se celo izdajajo omenjenim »beguncem« dovoljenja za stalno bivanje v Trstu. V današnjem času pomeni to provociranje in onemogoča-nie vzpostavitve trajnega miru v tem delu Evrope.
Poleg vseh teh kričečih vprašanj imamo nešteto drugih vprašanj, o katerih bodo spregovorili naši delavci in z njimi vse ljudstvo, v kolikor se žalijo in kratijo najosnovnejše pravice domačega prebivalstva.
Naj navedemo primer poštnih dnevničar-jev: Ko so se vršili vpoklici nameščencev
poštne uprave v vojsko, je uprava na njihovo mesto namestila domačine. Ko je voj-i na končala in ni več potrebno služitj fašistične vojske in ko je bilo potrebno utrditi j italijanske imperialistične pozicije v Trstu j s čim številnejšimi importiranci, je poštna ; uprava spet pričela sprejemati iste faši-' etične uradnike z domovinsko pravico v Isončnem Neaplju in Kalabriji. Istočasno 1 pa odpušča domače dnevničarje, ki so bili do sedaj zaposleni.
Navedemo naj tudi vprašanje odpuščenih državnih in občinskih nameščencev, ki so morali izstopiti iz svojih služb zaradi fašističnega nasilja za časa njegove nadvlade. V njhovo obrambo so E. S. ustanovili poseben urad, ki si je zadal nalogo pomagati domačemu slovenskemu in italijanskemu delavsjvu in uradništvu, izpodrinjenemu od južnjaških fašističnih elementov za časa raznarodovanja in nasilne fašistizacije .1 iv. Kljub vsem prizadevanjem in naporom, da se vsaj delno popravi ta krivica, ima anglo-ameriška vojaška uprava gluha ušesa.
Toda vprašanje poštnih dnevničarjev, državnih in občinskih odpuščenih uslužbencev, slovenskega izpodrinjenega urad-ništva, učiteljstva, slovenskih železničarjev, ki se mučijo širom Italije in vprašanje čez 32.000 brezposelnih ne more in ne sme iti preko nas, ne da b; postavili pred domačo in svetovno javnost odločno zahtevo po rešitvi vseh teh kričečih krivic.
Vsako odlašanje dokončne rešitve teh vprašanj pomeni teptanje in sramotenje volje domačih množic, pomeni podpiranje domače in mednarodne reakcije na škodo osnovnih pravic slovenskega prebivalstva Julijske krajine. Ivan Bukovec-Vojmir
MS jih ne bomo pozabili
Preteklo je leto dni, odkar se je pripetila pri močvirju Liserti grozna nesreča. Tedaj je izgubilo življenje 17 čistilcev min. Nesreča je pretresla javnost in oblasti bi morale postaviti tem žrtvam vsaj skromen spomenik v polastitev njihovega spomina.
Delavci nanje niso pozabili. Tovarniški odbor ladjedelnice Sr. Marka je namreč dal pobudo, da se postavi spomenik in je v ta namen naslovil na delavce sledeči poziv: Tovariši delavci!
Vsi smo prebrali poziv poln grenkobe, ki so a poslale prisojnim o-blastem družine čistilcev min, ki so lani padli v Lisertu; poziv, da se postavi spomenik, ki bo na grobovih pričal o njihovi žrtvi.
Nikoli si ne bi bili mislili, da bo treba opominjati tiste, katerih dolžnost je bila postaviti spomenik U-soda ljudstva je, da si ustvarja bodočnost s svojimi lastnimi rokami in žrtvami. Tudi tokrat se bomo odzvali pozivu družin, kj so v stiski. Tovarniški odbor ladjedelnice Sv. Marka je dal pobudo, da se postavi spomenik padlim v Lisertu in je prvi v ta namen podpisal 5.000 1 ir
Prepričani smo, da poziv na naše delavce, ki jih je nesreča globoko pretresla, ne bo zaman in da se bodo spomnili s svojim darom žrtev tistih neznanih junakov, ki so v stalni življenski nevarnosti rešili toliko človeških življenj ter očistili polja od razstreliva, ki povzroča smrt in žalost. Ta polja so očiščena vrnili kmetom. Ti jih bodo^ obdelali in na njih bo rumenela pšenica — kruh za vse ljudi.
Delavci so priredili padlim veličasten pogreb. Tudi pri zbiranju prispevkov ne bodo zaostajali in bodo ponovno dokazali svoje bratstvo in solidarnost ob nesreči in boli.
Tovarniški odbor ladjedelnice Sv. Marka.
' Tej pobudi se je pridružil sindikat 'kovinarjev in podpisal 5.000 Ur. Tako so delavci dokazali, da ne pozabljajo svojih padlih tovarišev. To ni nikakor v čast oblastem, h so lani. ob nesreči obljubili, da bodo postavile nagrobni kamen.
Za morebitna denarne prispevke se obrnite na Sindikat metalurških strok, Ulica Imbriani 5-1. soba 9.
SEPRAL-ova »uradna pomota»
O prehranjevalnem uradu SE-PRAL-a, ki je deloval še za lasa jašizma, smo že mnogo pisali. Vsi pomisleki proti tej ustanovi, zapuščini fašizma, so naleteli pri ZVU na gluha ušesa.
Tudi o razdeljevanju sladkorja smo že pisali, pa se moramo zopet vrniti k temu vprašanju.
Uradna agencija zavezniških sil je namreč izdala poročilo, ki pravi, da je bil po 1 kg sladkorja na osebo razdeljen po upravičenih pro-dajalnic obratov med delavce, ki se ne poslužujejo tovarniških menz. ‘ f
Na SEPRAL-ovi listi ' uradnih prodajalnic obratov so prodajalnice Julijskih in Enotnih sindikatov, katerim je bilo ‘ treba razdeliti poseben dodatek sladkorja iia podlagi uslužb enega o sob j a.
Enotni sindikati so predložili liste svojih uslužbencev. Julijski pa seznam svojih članov. SEPRAL bi moral črtati navadne člane iz seznamov, a se je omejil le na črtanje tistih imen, ki so bila že vpisana v drugih prodajalnicah.
Sicer je ZVU neknadno odredila ureditev te „pomote‘l, vendar je zanikanje političnega nagiba zaradi „či-sto navadne uradne pomote“ bajka, ki delavcev pač ni mogla prepričati. Tako tolmačenje je vzbudilo precej smeha v delavskih vrstah, kajti ne morejo si predstavljati, da bi u-radniHvo SEPRAL-a moglo verjeti, da imajo Julijski sindikati 14000 ljudi osobja..
STAVKA DELAVCEV
tovarne jute, vname in elektrarn
Delavstvo elektraren stavka.	| Gospodarske prilike v naši pokrajini so
V	ponedeljek zjutraj so delavci elektra- ?a zahtevajo primerno rešitev to je ren S.A.D.E - Električne d.d, s sede- ako, ki upošteva samo m ^T Ncno po e-
žem v Benetkah pričeli stavkati Zato je > >n fsPodfr|ko st-anj,e v f stopilo v stavko tudi 500 delavcev SEL- Vsako zasledovanje drugih ciljev je za VEG - Električne d.d. za Julijsko Kraji- nas škodljivo m nas vodi v se večje go-no, ki je odvisna od Električne d.d. v Be- spodaisko zmešnjavo, netkah.
Stavko je proglasila italijanska federacija električnih podjetij. Delavci elektraren v Julijski Krajini, ki tudi stavkajo, so organizirani v E.S.
Določen je bil tudi turnus za delavce, ki hodijo na delo, da ne bi bila pokrajina brez toka.
V	stavko so stopili po neuspelih pogajanjih. Delavci so zahtevali povišanje nagrad.
Stavka v tovarni jute in vrvarne
Včeraj zjutraj so delavci .tovarne jute in vrvarne v Trstu pričeli stavkati, ker se niso sporazumeli z Združenjem industri-jalcev.
Enotni sindikat tekstilne in oblačilne stroke je poslal Združenju industrijalcev obrazložitve svojega stališča zaradi potrebne prikrojitve mezdnega sporazuma.
Sindikat zahteva med drugim 90% povišanja na osnovno plačo, dočim predlagajo industrijalci akonto, ki odgovarja 25% osnovne plače, dokler se ne zaključi pogodba za tekstilce v Italiji.
Letna skupščina Mestnega odbora ES
Pregled enoletne borbe delovnega ljudstva
Tovariši stavkovnega odbora v častnem predsedstvu
V nedeljo 15. t, m. se je vršila v glavni dvorani Doma pristaniških delavcev letna spupščina mestnega odbora Enotnih sindikatov za mesto Trst, na kateri so izvolili novi mestni odbor.
Udeležba delegatov direktivnih odborov vseh 21 kategorij je bila polnoštevilna. Tov. Rizzotti je ob 8,30 otvoril skupščino, ki je nato izvolila začasno predsedstvo, v katerem so bili tovariši: Vojmir, Muslin, Scar-
prikazal vse težkoče pri borbenih naporih za dosego izboljšanja položaja delovnih slojev.
Poročilo je skupščina burno odobravala. P0 10 minutnem odmora se je pričela diskusija, katere se je udeležilo veliko število tovarišev. Delegat sindikata pomorščakov je omenil, da je aktivnost žena v sindikalnem življenju zelo majhna, čeprav jih kapitalizem najbolj izrablja.
Predsedstvo prve letne skupščine MESTNEGA ODBORa ES ZA TRST
pa Colorni, Cesare in Bercich. Navzoči so enoglasno, enodušn0 izvolili tov. Jurago, Sesnillija in Solierija za častno predsedstvo.
Sledili so pozdravi politično-antifašistič-nih organizacij; predstavnika Enotnih sindikatov iz cone B; in tov. Vojmira, tajnika Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, ki je zatrdil, da se bo delalo z istim vodilnim duhom kot doslej.
Poročilo tov. Rizzotti-ja
Tov. Rizzotti je nato prečital sindikalno poročilo, ki je osvetlilo borbo sindikalne organizacije za časa njenega poslovanja. Verina tega obdobja spada v dobo vojaške uprave, ki ni zadovoljila pričakovanja delovnih množic, ker so ponovno uspele oživeti fišistične sile. Tovariš je uvodoma o-menil razvoj Julijskih sindikatov pod vodstvom Don Marzarija, predstavnika cerkvenega nazadnjaštva, prijatelja Coceanija, Pagninija, Cosulicha i. dr.
Podal je celotni razvoj dela mestnega odbora Enotnih sindikatov, ki je jasno
Vedno vas bom podpirali!
V diskusijo je posegel tudi predstavnik brezposelnih, ki je osvetlil postopanje delodajalcev, ki so zelo naklonjeni nameščenju delovnih sil iz onstran Soče.
Tovariš iz tržaške okolice je izjavil, da
bodo slovenski delavci iz okolice Trsta vedno podpirali z vsemi svojimi silami tržaške delavce, v skupni borbi delavskega življa.
»Predstavljam sindikat intelektualcev — je dejal tov. prof. Smidichen. — Mnogi se sicer ne zadržujejo častno, ker bi se morali Čim tesneje združiti z delavskimi množicami in jih podpirati. Upamo pa, da bodo v bližnji bodočnosti, ko bo politično vprašanje našega mesta rešeno, razumeli kaj je njihova dolžnost.«
Izvajanja so bila tehtna; odobravali so pa posebno odposlancem iz Milj in Tržiča.
Organizacijsko poročilo
Tov. Maule je podal organizacijski referat. Obrazložil je, na kakšne ovire so naleteli pri razvoju dela, ki pa so se na jezo kapitalistov in reakcije izjalovile.
Odločnost delovnega ljudstva pa je bila nepremagljiva, kar jasno kaže porast članstva. Enotni sindikat mesta Trsta je imel
1945.	leta v mesecu juliju 28.480 članov. Njihovo število je stalno naraščalo, in po enem letu, točneje rečeno, do 12. avgusta
1946,	doseglo 43.360 članov. Porast članstva je bil občuten zlasti po političnih stavkah.
Po diskusiji o organizacijskem poročilu je tov. Fortunat poročal o financah. Nato pa je bila prečitana resolucija, naslovljena na ZVU, ki je bila soglasno sprejeta.
Mezdni sporazum pekovskih delavcev
Podpisan je bil mezdni sporazum pekov-, ski delavci tudi draginjsk0 doklado. Višina
draginjske doklade znaša od 50.80 do 178.— lir dnevno.
Doklada dmž. poglavarjev znaša 178.— lir samcev nad 20 leti	178.— lir
samcev med 18 in 20 letom	142.— lir
samcev med 16 in. 18 letom 92.40 lir samcev, ki so mlajši od 16 let. 50.80 lir Vsi družnski poglavarji bodo dobivali tud* dodatno draginjsko doklado za vsakega družinskega člana. Družinski poglavar, ki Skrbi:
skih delavcev.
Enotni sindikat je vložil vse svoje napore in najboljšo voljo v delo za ta sporazum, da hi zadostil potrebam in željam delavcev te stroke.
Spodaj prinašamo razpredelnico osnovne plače, da ho pregled višine osnovne plače lažji.
Razpredelnica osnovne plače
kvalifikacija
do 31. 12 45 do 1. II. 46 do 9. 9. 46 sedanja specializirani	92.— 110.— 201.60 272.—
usposobljeni	80.— 97.— 182.40 252,—
Vajenci dobijo v prvem letu 30% v dragem letu 40% v tretjem letu 60%
od osnovne plače, ki pripade usposobljene' mu delavcu.
Delavcem, ki so zaposleni pri Delavskih zadrugah, pri občinskih pekarnah in onim, ki ročno mešajo, se plača poviša za 10%.
Poleg osnovne plače pa dobivajo pekov-
Osnutek nove delovne pogodbe
Enotni sindikati pripravljajo novo delovno pogodbo, ki jo bodo predložili delodajalcem.
V veljavi je v glavnem še vedno stara fašistična delovna pogodba iz leta 1937, ki je v nasprotju z načeli demokracije, ker ne izraža gospodarskih in socialnih interesov.
Osnutek nove delovne pogodbe je velikega pomena za položaj delovnega ljudstva, katerega namen je doseči sigurnost v družbeni ureditvi, če bodo delodajalci hoteli doumeti namen in smisel osnutka nove delovne pogodbe, bo brez nepotrebnih trenj prišlo do uresničenja upravičenih teženj delavstva v pogledu ureditve delovnega razmerja.
Poleg tega osnutka, ki bo prekinil s staro fašistično prakso, pripravljajo v soglasju z osnutkom nove delovne pogodbe tudi novo mezdno pogodbo, ki predvideva ureditev vseh vprašanj, kj zadevajo naše delavstvo, Pogodba pravilno ocenjuje sedanji gospodarski položaj in predvideva 45% povišanje mezd in plač.
Gospodarski položaj v naši pokrajini povzroča stalno zaskrbljnost pri najširših slojih delovnega ljudstva zaradi vedno večjega pomanjkanja. Zaslužka ni. ali pa.ne odgovarja minimalnemu življenjskemu standardu.
Cene pa stalno rasejo; ker je nekaterim več do delodajalcev in trgovcev, kot pa do
za eno osebo, bo dobil	20,— lir
za dve osebi .	35,— lir
za tri osebe	50,— lir
za štiri (osebe	65.— lir
Osnovne plače in draginjske doklade v zgoraj navedenih višinah veljajo v mestih Trstu, Tržiču in Miljah. V ostalih krajih se osnovne plače znižajo za 5%, a draginj-ška doklada ža 20%.
Sporazum, urejuje tudi maksimalno količino, ki jo sme poedinec dnevno umesiti in vprašanje tedenskega počitka.
Sporazum je stopil v veljavo 9. t. m. in ostane obvezen pet mesecev. Po tem roku ostane v veljavi le toliko časa, dokler se ne sklene nov sporazum.
Zasedanje
gospodarsko-socialnega sveta ZN
V Lake Successu, v bližini New Torka, je pričelo tretje zasedanje gospodarsko-socialnega sveta Združenih narodov.
Zasedanju predseduje Jugoslovan, doktor Štampar. V enem izmed odborov sveta bodo proučevali zahteve ameriške delavske zveze C.I.O.
Jugoslavija je zahtevala, naj se vključi v dnevni red vprašanje njenega donavskega ladjevja, ki so ga protizakonito zasegle zavezniške sile.
Svet bo tudi ustanovil ustanove, ki bodo prevzele naloge UNRRE.
koristi delovne skupnosti, zato tudi ničesar ne ukrenejo, da bi dosegli s kontrolo nad cenami in ostalimi potrebnimi ukrepi ustaljenost ter gospodarsko sigurnost.
Povišanje plač in pokojnin nameščencem javnih ustanov
Z novim splošnim ukazom so odredili povišanje plač in pokojnin nameščencem javnih ustanov. Zato bodo draginjsko doklado in dodatne doklade povišali za 20% v občinah Trsta, Gorice in Pulja in za 10% za osebje, s sedežem v ostalih občinah na področju »A«
Jugoslovanski vajenci
Veleposlaniki delovne morale
Ugledni praški tednik »Svet prače« (Svet dela) je v svoji zadnji številki objavil zelo lep članek o delovni morali in o obnašanju sploh jugoslovanskih vajencev. Časopis pravi:
»Če govorite z ljudmi iz podjetij, v katerih se uče vajenci, ki so prišli iz Jugoslavije, da se izurijo za bodoče življenje v svoji domovini, vas navda ponos in veselje. Vajenci delajo z vsemi silami in obvladujejo z lahkoto vse težave dela. Svoji federativni narodni republiki Jugoslaviji in njenemu maršalu Titu delajo nedvomno čast. Češki sodelavci govore o jugoslovanskih vajencih: »Tovariši jugoslovanski vajenci nam. kažejo, kako se mora delati, kako je treba razumeti delo brez dolgih razgovorov in gonje k delu. Vsak vajenec je vedno na svojem mestu in smelo lahko" rečemo, da je veleposlanik morale
Ko bodo jugoslovanski vajenci odhajali iz bratske Češkoslovaške republike, se bodo po vsej verjetnosti ponavljale znane besede hvaležnosti s strani Jugoslovanov, ker se bodo zavedali, da so bili češki delavci in uradništvo v tovarnah njihovi gostitelji. Toda to bi ne bilo vse, to bi bilo preveč enostransko. Tudi mi Čehi se moramo jugoslovanskim vajencem iz vsega srca zahvaliti, ker so bili veleposlaniki dobre delovne morale in so nam dajali vzgled!«
Protestno resolucijo tržaSKego delovstoa ZVU
15. t. m. se je sestala skupščina Enotnih sindikatov za mesto Trst, na kateri je Mestni odbor podal svoje letno poročilo. Vs; zbrani delegati, ki tolmačijo mnenje večine tržaških delavcev, izražajo svoje globoko nezadovoljstvo spričo prisiljene odsotnosti predsednika mestnega odbora tov. Jurage in tovarišev Semillija in Solierija. T[ tovariši so odsotni zaradi najbolj krivičnega in protidemokratičnega stališča ZVU do članov stavkovnega odbora. Ta stavkovni odbor je po volji slovenskega in italijanskega antifašističnega ljudstva vodil spontano protestno gibanje proti zločinom fašističnih tolp, ki so divjale proti antifašističnim meščanom in sedežem njihovih organizacij.
Ta skupščina in vsi tržaški delavci menijo, da je stališče ZVU svojevoljno tako napram stavki, ki jo je proglasila za nezakonito, kakor napram tovarišem, ki sestavljajo odbor in ki jih je pozvala pred sodišče. To stališče se ne more opirati na noben zakon, nima nikake primere v demokratičnem in svobodnem režimu in preveč spominja na izredne zakone Mussolnijevega spomina.
Zato skunščina najodločneje zahteva, da ZVU v skladu z načeli demokracije in svobode prekliče krivični ukrep proti enajstim tovarišem. k{ so priznani kot neuklonljiv' antifašistični borci, ki so v pretekli vojni dali vse od sebe za zmago istih idealov, za katere So se borili Združeni narodi proti naciiašističnemu barbarstvu.
Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni sledeči tovariši: Juraga, Petronio, Kralj, Rizzotti, Borzacchini, Budnich, Pod-menik, Maule, Semili, Zudar, Franovich, Furlan Drago, Marega Ferdinand, Starman Maria, Furlan Aldo, Poggiolini in Colorni.
Tovrišica, članica sindikata oblačilne stroke je podarila delavsko zastavo novemu mestnemu odboru.
Zaključno besedo je prevzel tov. Petronio, ki je dejal, da bo delo mestnega odbora še plodnejše, če ga bod0 podpirali direktivni in' tovarniški odbori s svojim delom.
Svetovni sindikalni (ederaciji
Paviz
Letna skupščina Enotnih sindikatov mesta Trsta pošilja izraze. solidarnosti in bodrila delavcev Julijske Krajine za vse akcije v; obrambo sindikalne svobode grških delavcev.
MESTNI ODBOR ES.
X Goriškega
Natri gospodarsho-politiflie komisiie
Iz raja demokracije
Zadeva stavke šoferjev tovornih avtomobilov v New Torku pa ni bila od muh. Po vesteh iz Washingtona piše švicarski list „Die Tat“ od 12. t. m.: „Vse izgle-da, da stoji New Tork pred doslej najtežjo povojno krizo. Kakor šepavec se vleče gospodarsko življenje v mestu dalje...“ Nevarnost ustavitve stavbenega delovanja, predstavljajočega vrednost mnogih milijonov dolarjev je vedno večja. In zopet prevod iz istega lista: „Kar pa najjasneje označuje resnost položaja je dejstvo, da je bila cestna policija v Nev Torku ojačena za 2000 mož“.
Po Reuterjevi vesti iz Londona od 12. t. m. je istega dne stopilo v stavko 1600 delavcev na letališčih družb British Over-seas Airwayss, Britisch South-American Airways in Britisch European Airways. Vzrok: StavIPujoči so člani delavske organizacije Aeronautical Engi neers As-ganizacije Aeronautical Engineers As-sociation in zahtevajo, da se njihova organizacija prizna.
Okrožna gospodarska politična komisija za Goriško si je zadala nalogo, da bo v dobi štirih mesecev poleg svojega rednega poslovanja v udarniškem smislu napravila še naslednje:
Odsek za gradnje bo preskrbel, da se očistijo ruševine v še neobnovljenih vaseh, zboljšajo in popravijo krajevne ceste in poti ter da se ustanovi obrtno-strokovna šola za vzgojo delavskega strokovnega kadra.
Odsek za kmetijstvo bo organiziral strokovna predavanja o vinarstvu in kletarstvu. Pripravil bo vse za tehnično ureditev zadružnih kleti v Brdih. Pregledal bo deset planin na Kobariškem in Bovškem. Izdelal bo tudi tozadevne predloge za izboljšanje napajalnikov, pašnikov in drugih naprav na planinah ter organiziral širša preda-
Naročilo pri GRDA
GRDA je dobila naročilo za izgradnjo dveh enakih ladij, opremljenih s hladilniki za račun Argentine. Delo za ti dve ladji bo stalo 2.440.000:— dolarjev (1 doflar ca 500 Lir).
Ladji bosta dolgi 112.38 m, široki 14.63 m, brzina' natovorjenih ladij bo znašala 16 vozlov, pri poskušnjah pa 17-8. Nosilnost ene ladje bo znašala 2540 ton, akcijski radij pa bo 15.000 milj.
Z del; bodo verjetno pričeli v začetku leta 1947. Izročitev je. predvidena približno po dveh letih, z obveznostjo približno 150.000 delovnih dni za ladjo.
V -
Angloamerikanci kršijo
sindikalne in demokratične svoboščine
v Trstu in Julijski krajini
B RZOJAV
SVETOVNI SINDIKALNI FEDERACIJI
PARIZ
Pokrajinska zveza ES je ogorčena zaradi stalnega oviranja sindikalne svobode, ki se je ponovilo tudi danes s prepovedjo ZVU glede izdaje dovoljenja za javno zborovanje čisto sindikalnega značaja. Protestirali smo pri ZVU in zahtevali posredovanje Svetovne sindikalne 'iederacije, da bi se nam spet priznale
odvzete sindikalne in demokratične svoboščine.
Izvršni odbor Pokrajinskega odbora ES, Trst.
V istem smislu je bila poslana tudi spomenica anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu. Pokrajinski odbor ES protestira proti prepovedi javnega sindikalnega zborovanja, ki bi se moralo vršiti v torek 17. f. m. na trgu Garibaldi.
vanja o kmetijstvu, sadjarstvu in živinoreji po okrajih.
Odsek za zadružništvo: Prirejal bo zadružna predavanja, da poglobi znanje ljudstva o zadružništvu. Pospešil bo organizacijo dela Osrednjega gospodarskega urada, ki naj bi čim prej nadomestil oz. prevzel posle blagovne centrale. Skupno z odsekom za kmetijstvo pa bo pripravil vse potrebno za tehnično ureditev in ustanovitev vinarske zadruge in zadružne kleti v Brdih
Odsek za trgovino bo reorganiziral trgovski posvetovalni svet, ga povezal z okraji ter zbiral in primerjal cene v splošnem trgovskem pogledu.	Vojka
Ovirajo nam obnovo
Zaradi postopka kobariškega guvernerja je prišlo do neljubega incidenta. Svojčas je kobariški guverner ukinil nabavno-pro-dajno zadrugo, a dne 21. t. m. je podpisal ukaz o takojšnji izpraznitvi žrebčarne v Kobaridu.
Žrebčarna je bila na razpolago vsem kobilarjem na Kobariškem, kjer je kobiloreja zelo razvita in je v interesu obnove in gospodarskega napredka vsega okraja.
Ukaz je bil ultimativnega značaja. Osebje je našlo druge prostore in preneslo inventar, ki ga je nabavil odsek za kmetijstvo prj ONOO. 7. t. m pa je guverner zahteval, da se ta inventar takoj vrne. Ta postopek nas prepričuje, da se ljudski napori za obnovo čisto načrtno ovirajo.
Dne 21. pr. m rekvirirani prostori pa so še vedno prazni!
Širil sestali briških kolonoo
Kot vemo, bi koloni nujno radi rešili svoje pereče vprašanje. To čutijo tem bolj, ker smo pred trgatvijo.
Zato so se sestali vsi zastopniki ES briških kolonov, da se porazgovorijo in zavzamejo enotno stališče. Sestali s0 se dne 6. t. m. na širšem sestanku v Šmartnem ki ga je sklical Okrajni odbor ES.
Po referata o položaju se je razvila živahna diskusija. Podani so bili razni predlog. Končno je bilo enoglasno sklenjeno, da se upošteva odločitev paritetne komisije, ki je bila dosežena v času narodno-osvobodil-ne borbe. Tega se bodo držali, dokler nova kolektivna pogodba ne uredi kolonskega vprašanja.
Naj na tem mestu tudi omenimo, da so 5. t. m. vsi briški koloni stopili v četrtamo stavko v znak protesta proti ZVU, ki je za stavkovni odbor izdala zaporno povelje.
Zavest briških kolonov krepi naš' položaj in zagotavlja, da bomo V naših demokratičnih naporih uspeli!
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Delovno tekmovanje
Pred nekaj dnevi je Izvršni odbor Poverjeništva Enotnih sindikatov za cono B izdal okrožnico v zvezi z novim tromesečnim tekmovanjem, ki bo v dobi od 15. septembra do 15. decembra t. 1. To tekmovanje je po redu tretje, po važnosti, po pomenu, kakor tudi po uspehih, ki jih od njega pričakujemo, najvažnejše. Ni slučaj, ako je bil temu tekmovanju dan moto:
TEKMOVANJE ZA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI
kakor ni bil slučaj, da je prvo tekmovanje bilo v znamenju prvega maja, drugo pa Titovo. Medtem, ko je prve tekmovanje simboliziralo preporod delavskega vprašanja v naši deželi, drugo našo narodno osvobodilno idejo, katero vidni predstavnik ie tovariš Tito. je sedanjemu tekmovanju d-m čisto političen značaj, kav ie poudarjeno že v njegovem imenovanju
Politični značaj tekmovanja je pa uhjen tudi še s postaviianiem 15. septembra kot začetek tekmovanja. Dne 15. septembra 1943. leta,je bila priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji prvič' javno in uradno proglašena in to ha plenumu NOF-a Sedanje naše tekmovanje naj še tudi dejansko pokaže vsemu svetu, da smo danes ravno tako kot pred tremi leti trdno odločeni vztrajati na tej svoji zahtevi. 15 septembra. pred tremi leti še ni bila naša zemlja svobodna tolovajskih tolp. toda kljub vsem nečloveškim strahotam je v slehernem srcu živo plamtelo prepričanje, da gremo naproti svobodnim dnem. Tn ta neomajna vera desettisočev je bila ona pogonska sila. ki ni dala nikomur klonili, ki pa je vedno znova vlivala vsem novo vztrajnost, nov pogum 1 do vedno novih žrtev. Preživo so nam ti časi pekla pred očmi, da bi danes, ko se bije nekrvava, zato pa nič manj ljuta borba za tedanje naše cilje, ne pokazali še večje borbenosti, da moramo naš cilj brezpogojno doseči. Danes, kakor tedaj, naj svet izve. da je v zmoti.
Pa še nečesa ne smemo prezreti — reakcije! Vsem pripadnikom naše države Seveda nikakor ne diši novi duh, ki je zavel Po naši domovini. Vsem onim. ki so v stari Jugoslaviji uporabljali narod, ljudstvo, vero in čdovečanstvo le kot puhlo frazo, s katero so delovnega človeka hoteli slepiti. So zmanjkala, tla pod nogami. Oni in njihovi verni sluge so danes v ljudski državi brez vsakega pomena, zato je njihovo iz-mozgavanje delovnega človeka onemogočeno, a njihova dvomljiva »eksistenca« uni-dfena. Ne vidijo možnosti svoje rešitve v pristopu k splošnj narodni delovni skupnost; z resnim namenom poštenega delavca.
Ti »gospodarstveniki« pa prav dobro vedo, da s(;i življenje in moč vsake države odvisna povsem od gospodarskega stanja v državi in kaj je naravnejSe kot njihov vsestranski napor, da svoji »nehvaležni domovini« gospodarsko škodijo in jo uničijo. No, če pa tega ne zmorejo, ker so ljudske pestj le prekrepke in žuljev vajene, sku-
Da, vsak delavec se mora zavedati svoje velike odgovornosti v obnavljanju. Ni dovolj imeti ljudsko oblast, imeti moramo tudi svoje ljudsko gospodarstvo, k; ne služi le posamezniku, temveč® morajo uspehi v gospodarstvu služiti celokupni državi, vsemu narodu. To pa, posebno še danes, ko je naš delavec še prepoln starih tradicij dela, ni tako enostavno. Prehitro se danes razvijajo dogodki, da bi si, mogli dovoljevati predolg rok za prehod v nov način dela. Treba je torej najti načine, ki nam — rekli bi — skrajšajo učno dobo.
To skrajšanje učne dobe je namen naših tekmovanj, ne pa forsiranje delovne moči, ne »gnjavaža« delavca, ne hlastanje po delovnih rekordih. Vse to ni namen naših delovnih tekmovanj, vse to so le podli streli reakcijonarne »gospode« ie varnega zavetja. ki bi hotela z njimi podminirati naše delo za učvrstitev naše lastne oblasti, naše lastne moči, naše lastne bodočnosti.
Kaj dobro objasnjuje pomen našega delovnega, tekmovanja v začetku omenjena okrožnica: »Tekmovanje ni ie neka bomba za prvenstvo, ki naj traja samo določeno dobo, temveč je to nov tempo dela za izpolnitev gospodarskega načrta; to je gospodarska borba za premaganjo vseli težav obnove, prehrane, preskrbe, prometa itd.: to je, nalaganje kapitala za gospodarsko in socialno blagostanje jutrišnjega dne.
In dalje: »Položaj delavskega razreda se je z zmago v narodno-osvobodilni borbi bistveno izpremenil: iz hlapca je postal gospodar1 in krmar države ... «
V coni A je ZVU proglasila zadnjo 12-dnevno stavko za nezakonito, stavkovni odbor pa poziva pred sodišče, češ, da je bila stavka političnega, značaja. Torej politični značaj stavke ie vbodel oblastnike! Čemu pač delavcu nolitika? Sai so za politiko — političarji! Delavec naj se bori za. svoj vsakdanj kruh, politiko pa naj prepusti onim, ki so zato plačani! — To ni osamljen slučaj: to je evangelij vseh onih, k; se predobro zavedalo velikega pomena politično izgrajenega človeka, predvsem pa delavca samega, kajti: ako se bo delavec zavedal na eni strani velike važnosti politične premoči v današnjem svetu, na drugi stlvani pa one neprecenljive sile, ki jo vsebuieio delavske množice v svetu — kaj bo potem s kapitalizmom? Kal z gospodom? Kaj z raznimi trusti. petroliskimi. časopisnimi in niim enakimi kralji? Vsi ti gospodje radi živijo lepo. udobno življenje: komfort v
stanovanju, eleganca v obleki, sladkost izbranih jedi, nežnost ročic itd., se kaj malo strinjajo z: »Kdor ne dela...« Zato pa: ti delavec lepo pridno delaj in garaj, politiko pa pusti v miru, ker se nanjo — ne razumeš !
S tem tekmovanjem hočemo torej prikazati vsemu svetu jasno in odločno, da živi naša zahteva po priključitvi vsega ozemlja Julijske krajine k FLRJ v še vedno nezmanjšani mer; v nas; da se jasno zavedamo važnosti gospodarsko in politično močne države, h kateri hočemo biti priključeni; da se v polni meri zavedamo velike važnosti ljudske oblasti za delovno ljudstvo; da hočemo tej svoji ljudski državi služiti še pred priključitvijo in da se bomo zanjo borili vedno in povsod, pa naj naperi peklenska reakcija na nas topove kateregakoli kalibra.
Tudi prebivalci iz Ledin, Mršnika in Govejka so z vso resnostjo in samoiniciativnostjo pričeli obnavljati porušene gospodarske in prosvetne domove.
V trimesečnem tekmovanju so obnovili dve stanovanjski hiši, dva kozolca in dve šolskih poslopji. Skupno je bilo napravljenih šesttisoč petdeset udarniških ur. S prevozom z živino so napravili kmetovalci 4448 ur. Tudi za Vojsko so nabrali 565 kg živil. Samo v tednu obnove se je napravilo raz nega prostovoljnega dela v skupni vrednosti 30.475 lir. V Govejku so izkopali temelj za prosvetni dom. Pripravili so 16 m3 peska, 32 m3 kamenja ter precejšnjo količino gradbenega lesa Za pogorelcc je v delu apnenica. V ta namen pripravljajo drva in kamenje. Mladina je povrhu vsega dela tudi ob luninem svitu sodelovala pri žetvi. Vse priznanje v tem trimesečnem tekmovanju gre našim voznikom, organizaciji- AFŽ ter mladinski organizaciji in pionirjem, ki so tud; pridno delali, da se je šolsko poslopje čim prej pokrilo. Priznanje pa gre tudi našim vrlim kmetovalcem, ki so dali na razpolago za zidarje 260 devnih obrokov hrane in to v Ledinah kakor tud; na Vrsniku. Tudi za obnovo so zbrali 2.700 lir prispevkov.
S tem prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki hočejo tudi naši kmetovalci pokazati svojo zavest in odločnost v borbi za gospodarsko obnovo.
kar da 1042 delovnih ur v vrednosti 31.260 lir.
Delavnosti železničarjev pa š tem še nismo izčrpali. Že od prvega početka dela po osvobojenju sc jim je postavljal problem novega strokovno izvežbanega moštva. Vse je trebalo nadomestiti z novimi močmi; te pa je zopet trebalo strokovno izobraziti. Od 1. IX. 1945. do 15. VIII. 1946. je bilo sprejetih novih uslužbencev-doma-činov: pri sekciji 1101, pri prometu 347, skupaj 1448 uslužbencev.
Od teh je položilo izpit: pri sekciji 22, pri prometu 219, skpaj 241 uslužbencev. Pripomniti je pa, da je bilo v času poročanja od sekcije v tečaju še 23 uslužbencev.
Samo po sebi razumljivo — doba trome-sečnega Titovega tekmovanja ni šla mimo tega problema in tako so nastali po vseh postajah prostovoljni večerni tečaji, ki so usposabljali nestrokovne nameščence za nižje službo in jim dali pravico do stalne železniške službe.
No, že iz navedenega razvidimo, kaj vsega so se lotili naši železničarji v dobi tekmovanja: popravljanja lokomotiv, vozov, obnove mostu v.Prestranku, strokovnih tečajev. Če vas 'zanima, kaj še vsega so se lotili, pa čitajte dalje. Treba je bilo očistiti postaje, odvažati in dovažati materija!, predvsem zemljo, osnažiti ruševine
Junaki dela
V slovenščini je izšla knjiga »Kapitalizem in delavski pokret«. Knjig« je napisal tov. Ivan Bukovec-Vojmir.
Nazorno je zajel celotno snov delavskega gibanja od prvih početkov pa do današnjega dne.
Knjiga je zelo zanimiva. Naroča se pr; Ljudski založbi, Trst, Časa Por-tuale. in prj odborih naših sindikalnih organizacij.
Železničarji rešujejo vprašanje
prometa
na progi, postajna poslopja je trebalo ne le popraviti, ampak često obnoviti, kakor na primer v Herpeijah, mnogokje je bila uničena, ali pokvarjena telefonska zveza, tir tudi ni bil povsod v polnem redu; no, pa tudi metlo je bilo treba po peronih in hodiščih. In vsega tega se je lotil naš železničar, povsod je imel polne roke dela, za vsako delo je bilo dobre volje dovolj.
V kakem stanju so bile naš želelzniške proge po osvobojenju naj pričajo zneski, izdani za najnujnejša popravila v dobi od
Po dovršenem tromesečnem Titovem ; tekmovanju ljudstva v cono B Julijske krajine so bili odlikovani oni, ki so se za časa tekmovanja posebno izkazali s svojim iznajdljivim, nesebičnim, zavestnim in vztrajnim delom. Nekaj teh je naš časopis že objavil in najraje, bi prav vse pokazali javnosti. Na žalost pa doslej še nismo mogli priti do popolnega sezna-| ma vseh udarnikov in pohvaljencev in se j zato moramo omejiti le na one, za katere zvemo. Torej napravimo, kar je v naši moči.	*
Udarniki: STOPAR Franjo, trgovski pomočnik, star 30 let, iz Dolenje vasi, zaposlen kot vodja pomožnega skladišča „Prerada“ v Ajdovščini; neutruden pri upravnem, kakor tudi pri težaškem delu.
SOSIČ Herman in OMAHEN Jože, oba uslužbenca pri PTT v Postojni, sta, četudi nista izprašana kabelska mojstra, v prav izredni meri pripomogla pri obnovi telefonskega omrežja; s svojo inicija-tivnostjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do dela sta mnooo prihranila na materijalu, času in stroških ter obenem prekoračila delovno normo za 66%.
Pohvaljena:	KOLAR Maks, vodja
parne žage v Postojni, star 29 let. Odločilno je pripomogel pri obnovi žage in dosegel 70% poviška predvojnega časa.
j ŠIRCA Luka, žagar istotam, star 51 ! let, je neutrudljiv, pošten in vesten dela-ivec; od prvega hipa osvobojenja dalje | neumorno deluje na svojem mestu.
TRŠAR Karel, mehanični mojster območja žage v Postojni, star 49 let, ni samo neutrudljiv delavec, temveč je samo-inicijativno popravil več strojev.
PI2ENT Leopold, tesač pragov pri Upravi idrijskega drž. gozda, star 41 let, je pri tesanju pragov prekoračil normo Iza preko 100%.
ŠE J N Franc, star 53 let, stalni gozdni
delavec iste uprave se je skupno s svojimi tovariši PODOBNIKOM Maksom,
| BENČINO Ivanom, BENČINO Filipom in LAMPETOM Jožefom v delu izredno izkazal ter svojim tovarišem z vzgledom prednjačil tako, da so razen njega tudi vsi ostali bili pohvaljeni in nagrajeni.
BEVK Franc, star 19, in. BEVK Leopold, star 18 let, zaposlena pri proizodnji drv iste uprave, sta za mnogo prekoračila delovne normo.
LIKAR Anton, star 38 let iz Otlice; delovni uspeh kakor pri prejšnjih.
STRAUS Venčeslav in KAUČIČ Viktor, zaposlena	istotam,	sta	ob najneu-
godnejših prilikah opravljala svoje delo vzorno in z nadpovprečno pridnostjo, marljivostjo in vestnostjo.
MERVIČ Filip, skladiščnik in gozdna čuvaja LIKAR Stanko ter KUŠTRIN Rudolf zaslužijo pohvalo, ker so pri svojem delu kot novinci pokazali poleg velike marljivosti, vestnosti ter velikega zanimanja tudi mnogo samoinicijative.
FLANDER	Franc,	knjigovodja	pri
isti upravi, se odlikuje po svoji vestnosti, zavesti odgovornosti, ljubezni in volji do dela ter samoinicijativnosti.
POLJANEC Filip, star 48 let in ŠULIGOJ Berte, star 33 let; oba se odlikujeta v svojem težavnem in napornem poslu pri spravljanju drv po žičnici v Kanomlju po svoji marljivosti, požrtvovalnosti, samoinicijativnosti.
MOHORIČ	Rudolf,	star	31 let	in
MOHORIČ Franc ml., star 27 let sta — četudi delujeta	kot navadna	delavca	—
največ pripomogla k obnovi hiš v Kre-kovši, bodisi pri zidarskih ali mizarskih delih; na delovni čas se nista ozirala in tako v prvi vrsti pomagala, da so bila poslopja dovršena teden dni pred določenim rokom.
Odgovorni urednik Albin Zabric Zadružna tiskarna. Trst
za naš tisfoavni sklad
F.uo najvažnejših vprašanj tekom vojne j 9. Sv. Lucija je lili neoviran promet. Zato ni čudno, da So prometna sredstva bila , posebna briga toliko naši, kolikor sovražni vojski. Kako
šajo »zapeljanemu ljudstvu« vsaj kolikor j se je rušlo in uničevalo, ve pač vsakdo in mogoče škoditi, če drugače ne, pa z razšir- < se v razglabljanja o tem ne borno spuščali, jevanjern raznih bedastoč. kakor so: ne- Toda Po izgonu okupatorja je bila prva zmožnost vladanja naroda, neznanje delav- i skrb naših narodnih oblasti ponovna vzpo-ca v vodstvu svoje tovarne, nemogočnost stava cest in železnic. Železničarji v coni
sose krepko oprijeli dela že takoj po
kmetovega napredka brez njihove »pomoči«.
Pa zadene te modrijane kot leden curek novica o ogromnem in smotrenem delu vsega dela zmožnega življa tani doma! Oso-
osvobojenju naše zemlje krempljev. Toda, kakor vse ostalo delovno ljudstvo, so se za časa tromesečnega tek-
vraženj dinar federativne ljudske republike movanja še prav posebno izkazali in mo-
noče izginiti s površja zemlje; ampak je njegova vrednost iz dneva v dan trdnejša; da, celo oni kos papirja, ki mu pravijo »jugolim« kljubuje vsem njihovim spletkam in mahinacijam in bi jim kar prav pršla v njihove črnoborzijanske s vrhe — če bi le mogli priti do nje, pa jo naše — po njihovih pridigah tako nezmožne ljudske oblasti -- tako skrbno čuvajo...
Kakor pa ta naša »gospoda« zapira oči in ušesa pred * vsako pametno in pošteno mislijo, 'tako moramo mi vedno dobro vedeti, da je trdno, zdravo gospodarstvo osnova političnega ugleda naše ljudske države. Do trdnega, zdravega gospodarstva pa bomo mogli prit j le potoni premišljenih delovnih načrtov Ponavljamo načrtov, kajti premišljeni in zavedno postavljeni načrt mora imeli prav vsaka oblast počenši pri najvišji državni oblasti vse tja do poslednjega delavca.
rejo danes pokazati res ogromne uspehe, da ne govorimo o dokazu prave nesebične požrtvovalnosti.
Delo se je' vršilo v okviru sindikatov, skupno s tehničnimi bazami. Ker smo za podatke zaprosili železniške sindikate, podajamo pregled dela po posameznih železniških sindikalnih podružnicah.
Sledečo razpredelnico je razumeti sledeče: Kraj označuje sindikalno podružnico, prvo število znači udarniške ure prostovoljnega dela, a drugo število predstavlja v lirah označeno vrednost izvršenega dela.
2480	74.400,—1
10. Podbrdo	1840	55.200,—
Skupaj	ur 25.340. lir 727.160,—'
To znači: tekom treh mesecev so železni- , carji s svojim prostovoljnim udarnišim delom prihranili železniški upravi, to je svoji narodni obltsti znesek 727.160 lir.
To pa še ni vse! Delavstvo kurilnice v Divači je popravilo 4 lokomotive in 13 voz ter montiralo 200 m tira, kar predstavlja z okupatorjevih | približno vrednost 200.000 lir.
Visoko, stanovsko zavest naših železni-.Carjev moremo spoznati iz naslednjih podatkov:
Sindikalna podružnica Postojna je nabrala, za stavku,joče v Trstu 14 610: Sindikalna podružnica Št. Peter v isti namen 45.000; ista podružnic* za fond obnove pa 25.000 lir.
Glavni predmet .tekmovanja ie pač bil most v Prestranku. Pri obnovo tega tako važnega železniškega-objekta je sodelovalo
1. Postojna	ur 3228	lir 69610,—
2. Prestranek	2021	60.630,—
3. Št. Peter	4880	146.410.—'
4. Gornje Ležeče	1380 •	31.400.—
5. Divača .	2819	85.770,—
6, Herpel je-Kozina	1960	61.780,—
7- Ilirska Bistrica	3710	111.300,—
8. Ajdovščina	1022	30.660.—
delavstvo od blizu in daleč.
Posamezne sindikalne podružnice, ki so se udeležile obnove tega mostu prikazujejo sledeče uspehe:
Postojna: delalo je 396 delavcev 12 dni, t j. 1659 delovnih ur ali vrednost 21.620 lir.
Prestranek je dela] skoro izključno na mostu.
Št. Peter je dal 535 delavcev 11 dni, kar da 1714 delovnih ur.
Gornje Ležeče so svoje udarniško delo tudi posvetile v prvi vrsti mostu.
Divača je prispevala 229 delavcev 11 dni.
L IX. 1945. do 15. VIII. letos. Pri tern pov-darjamo, da v te zneske niso všteti izdatki za normalne periodične potrebe, temveč sarpo za, škode, povzročene po vojnih dogodkih.
a)	V režiji železnice je bilo izdanih 30,017.958. lir:
b)	V režiji raznih privatnih firm pa 36,937.147.— lir.
Skupno je bilo izdanih torej 72,955.103 lir.
Če pomislimo, da je vse omenjeno delo bilo izvršeno samo na železnicah, pripadajočih coni B in če pomislimo, da so železnice kazale ob osvoboditvi isto sliko uničenja (pogosto še mnogo obupnejšo!) po vsem teritoriju Jugoslavije, če dalje vemo, da se po vsej Jugoslaviji dela z največjim elanom na normalizaciji splošnega življenja. si moremo na eni strani predstaviti klaverno stanje dedščine, ki jo je prevzela Titova Jugoslavija, na drugi strani pa podaja to neumorno delo najlepši in najzgovornejši dokaz velike življenjske sile ljudske oblasti, ki jo skušajo premnogi še vedno prikazati kot nemogočo.
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
SEDMAK
TRST - via Galicmi 5
SE TOPLO PRIPOROČA
Pomagajte | brezposelnim •
TRGOVINA JESIVIN
Bonazza Ivana
(RAVNATEU BRUNO STRGAR)
TRST - Rojan Ul. Apiari 24 TEL. 5864
' SE PRIPOPOCA
X	-4. G OMBAČ Trg, jestvin	
	Se priporoča cen), odjemalcem	
VIA NIZZA 5	TEL. 4044		
UuMd Vlado-
TRGOVINA JESTVIN
SE PRIPOROČA
Via Coiogna 19
Tel. 47-31
r"111111"111"" i
D. D. ZA LESNO INDUSTRDO IN TRGOVINO
5illm
Posvečeno idrijskim udarnikom, prvakom Titovega tromesečnega tekmovanja
11. obletnica Stahanovskega pokreta
> (Nadaljevanje in konec)
REKORD!
Gosta sta mi krepko stisnila roko in se prisrčno poslovila. Spremil sem ju do ulice. Ko sta odšla, sem ostal še nekaj časa na svežem zraku. Bil sem zelo razpoložen. Slutil sem, da bo delo uspelo. Nato sem šel v hišo, vzel v naročje svojo hčerko in sc pričel z njo sredi sobe naglo vrteti.
»Ti si na stara leta ponorel« — je rekla žena šaljivo.
Vstal sem ob zori, so hitro umil s hladno vodo, se oblekel in odšel v rudnik. De-laivei so hodili 'v skupinah. Prehitel sem jih. Nekateri so. me pozdravljali in vpraševali:	•
»Kam se ti tako mudi«?	.	,
Nisem odgovoril, hitel sem k Mašurovu. Treba je bilo urediti, kateri tesar'pojde z menoj, da bo utrjeval, kako se bo dostavljal jamski material, kako izvažal premog. Bil sem že popolnoma prepričan, da bom izkopal vso odrejeno količino premoga. Toda vse to je bilo treba zagotoviti! Vse je odvisno od dobrih priprav, od pravočasnega prevoza izkopanega premoga z žično železnico, od preskrbe z lesom, od dovoljnega zraka, od hitrega zavarovanja, od pravilnega odstranjevanja premoga.
O vsem tem sem vprašal Nikolaja Ignjatoviča. Na vsa moja vprašanja je odgovoril:
»Vse bo v redu!«
Dejal mi je, da bosta z menoj utrjevala tesar Sčigolev in Kalinjin. Poznal sejn ju kot h vorazredna mojstra-tesarja in dal sem svoj pristanek.
Vrnil sem se v delavnico, da popravim odbojno kladivo. Ni bilo pričakovati, da bi se v delavnici odbojnemu kladivu posvetila potrebna pažnja. Po par clnj jih niso izprali, niti namazali 'Spoznal sem svoje kladivo. Vsak njegov del sem opral s petrolejem. ga namazal z oljem in ga ponovno'sestavil. Nato sem preizkusil odbojno kladivo s stisnjenim zrakom.
Kladivo je z lahkoto in enakomerno delalo. Obrisal sem in predal dežurnemu ključavničarju Opozoril sem ga. naj mojega kladiva ne daje nikomur.
Ko sem se vračal domov, sem stopil v pisarno, da vidim, koliko sem zaslužil v avgustu. Razpredelnica mi jo pokazala, da znaša moj zaslužek 600 rubljev. To je bil moj povprečni zaslužek Morda, da je to eden največjih zaslužkov pri rudniku.
Šel sem domov, da južlnam. čeprav je bil že čas za kosilo. Hitro sem pojedel in ne zadržujoč se niti minute, se spet vrnil v rudnik. Hotel sem biti pravočasno v oknu. da bi se srečal s tesarji in se z njimi porazgovoril.
Zbirno mesto je bilo okrašeno s parolami in letaki, posvečenimi mednarodnemu mladinskemu dnevu.
Na zidu je visel spisek kopačev tekmovalcev. Redkokdaj se je na njem pojavilo število od 200% Najčešče so bila na njem 150, 175, 180, 190. To se je mnogim zdela Skrajna meja proizvodnje in na njo so bili navajeni.
Ob devetih sem bil že v oknu. V kopalnici sem hitro oblekel rudarsko obleko in vzel potrebno orodje Ponovno sem poskusil odbojno kladivo. Delalo je kot dobra ura
V oknu je bilo že vse v najlepšem redu. Tu so se nahajal; Petrov. Masurov in urednik rudarskega listu z veliko naklado, Mihael (Mihailov). Sčigolev, Kalinjin in Jaz smo odšli po progi proti oddelku »Nikanor-Istok«. Šli smo hitro. Sčigolev je ves čas molčal Razpoloženje je bilo sijajno. Nihče od nas ni dvomil v uspeh.
Pregleda! sem položaj slojev premogovne mase. Pazljivo sem si ogledal žično železnico. Pregledal sem, če je vse na svojem mestu in v redu. Ko sem se prepričal, da je bilo vse pravočasno urejeno, sem pričel z delom.
Odbojno kladivo je igralo v mojih rokah, globoko se je zarezovalo v premogovno maso_ in lomilo kose premoga. Tesarji so hodili za menoj in utrjevali.
Neopazno, v trdovratnem, toda dobrem in veselem razpoloženju je minulo 5 ur in 45 minut. Tedaj sem začel sekati poslednje kose in stopil v glavni rov. Mašerov mi je- krepko stisnil roko in vzkliknil:	'	.
»Pozdravljam te; dosegel si sijajen uspeh! Po mojem računu ste dobil; več kot 100 ton premoga.«
Pripravljen sem bil zaplesati od veselja. Razburjeni smo stali tu še nekaj časa. Premog se je še, nadalje sipal v vagone. Voznik je hitro tovoril, hitro smuknil na voz m žvižgajoč gnal konja k odprtini.
Prav nč nisem občutil utrujenosti. Lahko bi še delal, toda n; bilo več stebel za podpiranje. Takoj ko je bila/partija natovorjena, smo se napotil; b izhodu.
Novost pri .mojem delu je bila le dobra porazdelitev dela. Polnih 6 ur sem kopal medtem ko sta dva tesarja za menoj utrjevala, To je dovedlo do uspeha. Izkopal sem 10v ton; premoga. Štirinajstkrat več kot je bilo do tedaj smatraiio za normalno. Pod navadnimi pogoji bi rabil 8—10 dni, da, izkopljem 102 toni. V roku ene izmenjave sem zaslužil 200 rubljev, namesto 23—30, kolikor sem zaslužil običajno.
Izstopil sem iz okna v zoro. Delavci so se šele pričeli zbirati na zbornem mestu.
PO REKORDU
Vest o mojem rekordu fe je raznesla po vsem okraju. Sovražniki so govorili, daje moj rekord navadna izmišljotina in da se mu ne more verjeti Od, 4 do 14 ton preskočiti, naenkrat na 102 toni premoga! »To je več kot 6 železniških vagonov. Ali se lahko veruje, da izkoplje en človek v roku ene izmenjave toliko premoga?«, so govorih.
Toda izkušeni delavc; so doumeli skrivnost mojega uspeha
K0 sem se pojavil na zbornem mestu, so me rudarji navdušeno pozdravili, mi čvrsto stiskal; roko, dajal; cvetje, se veselili z menoj
Med prvimi nič je pozdravil Miren Djukanov.' Nasmešek je sijal na njegovem licu m neprestano je ponavljal: »Sijajen dečko si, Aleksej..'. Ti si dobro začel! Utrdil bom tvoj rekord...«
»Sto dve toni premoga!«, se je navduševal Djukanov, »jaz boni dosegel več! Nikolaj Ignjatovič, pripravite mi premog,« je nagovoril Masurova.
Pozclnjakov je stekel k svojemu vodji in zahteval, da ga takoj pusti »na rekord«. Asi so hoteli kopati za rekord. Kopači z odbojnim kladivom"Tkačenko. Jarulin, Eiskov, Koncedalov. Bezrodnij, Sinjagovskih s0 tudi zahtevali, da se jim dovoli delati za rekord.
Cim sem prišel iz okna, je mestni odbor imel sestanek, na katerem se je reševalo mo samo vprašanje: »O produktivnosti dela kopača Alekseja Grigorijeviča Stahanova«.
Na zbornem mestu so glasno prečita!; sklepe mestnega rudarskega odbora:
»Smatramo, da je Stahanov v noči od 30. in 31. avgusta v času 6 ur dela dosegel ivetovni rekord v proizvodnji premoga z odbojnim kladivom, s tem da, je izkopal 102 toni premoga.
Plenum mestnega rudarskega odbora poudarja veliko zaslugo tovariša Stahanova '.a os v'01 eni rekord in smatra, da je znal ukrotiti tehniko in izvlekel iz nie vse s-oristi.
Plenum poudarja zasluge vodij oddelka Masarova in Sjukanova. k; sta znala dvigniti take junake, kot je Stahanoy, hi sta znala zediniti izpolnjevanje načrta na. oddelku z dvignjenjem junakov, ker sta jim nudila možnost, da se izkažejo pri delu.
Davajoč poseben politični značaj rekorda 102 ton z odbojnim kladivom, ki ga je dosegel tov. Stahanov, smatra plenum rudarskega odbora, da je to tudi pot, ki vodi k izpolnjevanju nalog, ki jih je postavil tovariš Stalin kadrom. Pot, ki popolnoma zagotavlja izpolnitev letnega načrta v odrejenem roku.
Plenum rudarskega odbora odloča:
1.	da se ime tovariša Stahanova zapiše na Častno desko najboljših ljudi rudnika.
2.	da se mu da nagrada v višin; mesečne plače.
3.	da se do 3 septembra izroči tovarišu Stahanovu stanovanje iz števila stanovanj,
ki so odrejen; za tehnični personal, da se mu napelje telefon, da se mu dodelijo konji za lastno uporabo.
4.	da se prosi rudniška uprava, da na račun rudnika opremi stanovanje tovariša Stahanova z vsem potrebnim pohištvom in posteljnino.
5.	da se naprosita Prvomajski rudarski odbor in glavni odbor, da odobri Stahanovu teden dni počitka v letovišču.
6.	da se od 1. sept. odredita v klubu dva stalna sedeža za. Stahanova. in njegovo ženo za vse filme in gledališke predstave in razne večerne prireditve.
7.	organizirati 10. septembra v novem stanovanju Stahanova večeru; sestanek, na katerem bo proglašen in uvrščen v red najboljših ljudi rudnika, kot so to že tovariš Grišin-Sviridov, Maruško in Izotov.
8.	da, se objavi tekma za najboljšega delavca na odbojnem kladivu med kopači ki obvladujejo tehniko.
po vseh oddelkih, izmenjaje se, izvrši preizkušnja, v pogledu obseženega rokorc tovariša Stahanova,
3.	septembra sklicati poseben sestanek kopačev, na katerem bodo poslušali refen »ov. Stahanova o tem, kako je z umnim tehničnim delom, z odbojnim kladivor obvladal odbojno kladivo in kako je z n.jgovo pomočjo dosegel svetovni rekord produktivnosti.
9.	Plenum rudarskega odbora smatra za potrebno, da pravočasno opozori vs Hste. k! Skušajo klevetati tov. Stahanova in njegov rekord, češ, da je bil slučaje: izmišljen itd., da jihbo odbor proglasil v za najgnusnejše neprijatelje. ki nastopa proti najboljšim ljudem mdnika. proti naši zemlji, prot; ljudem, k; dajo vse od seb
izkoriščanje ^ehnike^6" pnstavljenc od vod'e našo stranke, tov. Stalina za popolr
Odbor stranke je prepričan, da se bodo za tov. Stahanovom pojavili nov; junak ki jih bo naša organizacija sprejela z veseljem in ponosom kot ljudi, ki s svoji] častnim delom izpolnjujejo naloge, k; jih je postavil tov. Stalin.«
J ezivo je opisati, Kaj se je ta, trenutek dogajalo na zbirališču Bilo je polno burne1* navdušenja. Enrso piosili, da se jim dovoli delati rekord, drugi s0 glasno zahteval da jim povem, kako sem izkopal 102 toni premoga. Zbirališče se je pomirilo r ,. tolmačil vse po vrsti, kako «m(> se pripravil; za rekord in kako je bilo delo nVoan zirano. Na koncu sem rekel:	J uuo 01San
»V tem. da sem izkopal 102 toni. n; nobene tajne. Toliko lahko izkonlie v«-* usen konac. ki obvlada tpTm.r-n	če se ;ZVršj porazdelitev dela in tim
—	... ™ ~—, , .fr1"1 mui, ui nuj
izkušen kopač. M obvlada tehniko pri'delu, _ ^	HVltu,uc.
možnost, da kopač z odbojnim kladivom za časa izmenjave, dela.«
_ - -- 1  1	.  ,1 — tl.XI	V	da. V/ClOtl.
»Tako je! Tako jel, se je culo z vseh strani. vSki0 je 86 VeCJ6 naVdušenje- k° «> men9i nastopili tesarji, vodja oddeli
•«	*>rm * -	•""**8ir™- *»»m**
'e zanim™! ^moi0rclmrdInA^ai,:)rie^aVnu ^Kalijevski proletarci«. Podrobno ; ■e zanimal za moj lekord Naslednjega dne se je v tem časonisu nniavil članek m
naslovom: »Rekord kopača Stahanova - 102 toni premoč t času ene izm.ml . Ves dan 1. septembra, ko je omladina proslavljala mednarodnf mladirnkf ^ ie potekel pod vtisom rekorda. Mitja Koncedalov m arlfnet ir ihol^; mnfu odbojnem kladivu, si je izmed vseh najbolj želel %ffi moj?'relmrd O'|otel' 1 »Kako to, da mladinci zaostanejo! Pustite me k reko,-rini« se r,1™	, ,
sedaj razburjal, sedaj dokazujoč prosil rudarsko administracijo ’	' K°ncedalc
Cul sem, da je mladinec Obresanov pobegni! j? bolnice kier ie bil znrau-sl e o ega črevesa. Prišel je v Mestni rudarsk; odbor nža^rLu	operaci
pogoji kopanja za rekord. Obresanova so koma nreoričafi c a se mn, U PQ?a bolnico in naj se kasneje, ko^ bo prestal operaS javf za rekord. ^ vrmtl Ni tieba omen ti da ie zelja mnogih delavcev, da dosežejo rekord bila m-esen, cenje za večino vodij našega okna. Niso se mo«U znaiti in v 7n,w,; ' • Pies®n kako urediti delo v oknu. S tem se tud; noiasniuie okolnost fit'6,* n,s° vede rekord v proizvodnji premoga bil že !. septembra potolčen ’ ^ Je moj 6vet™