Leto XIII V Celju, dne 28. avgusta 1903.1 Štev. 67, B^tofbtoc P ? tek * “ DoplBl nal se lzvoliJo P° Sfl J atl urediriStro, ta sicer fratodraao. - Rokopisi se ne vraCajo. — Za iaeerate se ptoh|l ®i®“ e petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje taserate ta za mnogokratno taeeriranje primeren popust — Naročnbm st četo leto 8 feMQ z« pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; Ista naj se pošilja: Upravnlštvu ^Domovine" r Celju. ■ ' r V sršenovem gnezdu (Izvirno poroči.o o shodu na Spodnji Polskavi.) Pol ure od postaje Pragarsko leži velika slovenska naselbina Spodnja Polskava. Ker spada k ti občini tudi Pragarsko, vgnezdilo se je v občini vsled kvarnega vpliva nemSkonacijonalnih železniških in poštnih uradnikov nemčurstvo. Pri občinskih volitvah pred letom dni so zma¬ gali vsled tega nemčurji, dasiravno so volitve bile popolnoma nepostavne, naravnost nasilne. Zdaj je pa že prišlo tako daleč, da se hoče po vpliva nemškutarije uvesti v narodno šolo po¬ polnoma nemški pouk. V tem nevarnem trenotku je polskavski domačin, znani narodnjak Sagadin, absolvirani pravnik, delal neumorno na to, da se je zadnjo nedeljo tamkaj vršil javen ljudski shod, pri katerem so govorili državni in deželni poslanec Robič, dež. poslanec Roškar in dr. Ve koslav Kukovec iz Celja. Ob prav obilni udeležbi narodno zavednih kmetov je govoril poslanec Robič obširno o po¬ litičnem položaju. Kot najaktualnejše posnemamo njegovo ostro obsojanje nadvlade nemškega urad- ništva na Spodnjem Štajarskem. Ob burnem so glašanju zborovalcev je pribil kričeč slučaj, da ima ljutomerski okraj s 13 000 slovenskega in 400 nemškega oziroma ponemčenega prebivalstva za okrajnega glavarja strastnega Nemca. Prav vihar nevolje je nastal, ko je govornik povdarjal, da se je ponemčujoča vlada na novem sodnem poslopju v Slovenski Bistrici, v katerem okraju je razmerju slovenskega proti nemškemu preb : - valstvu 930 proti 69, predrznila napraviti samo nemški napis. Ribič smatra glede štajarskega deželnega zbora zvezo slovenskih poslancev z nemškimi konzervativci in bauernbtindlerji s stališča kmet¬ skih koristi za nujno potrebo. Ob glasnem odobravanju je govornik pov¬ darjal, da je glede celjske slovenske gimnazije ves čas stal neomajano na stališču, da se ne sme za nobeno ceno privoliti v premeščenje tega zavoda iz mesta Celja. Govor kmeta-poslanca Roškarja je občinstvo spremljalo z obilnim odobravanjem. Razlagal je kričeče krivice v sestavi štajarskega deželnega zbora, kjer ima 200 nemških- veleposestnikov 12 zagrizenih Nemcev za zastopnike, dočim ima 500000 Slovencev samo 8 poslancev. Kakor Robič se je tudi Roškar odločno izrekel za uve- denje splošne enake neposredne volilne pravice in za ozko zvezo z nemškimi konzervativci in bauernbiindlerji v kmetskih zadevah. Zahteval je ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom za Spodnje Štajarsko. Navdušeno je po žival k čitanju dobrega narodnega časopisja „Slov. Gospodarja" in — »Narodnega gospodarja", pri čemer je pa zavedno kmetsko ljudstvo hudo zamerilo, da si ni upal, iz katerega vzroka ne vemo, omeniti ..Domovine", ki se je že od nekdaj borila za narodni značaj Polskave nasproti pra garskemu nemčurstvu. Z našega stališča je to v ostalem brez pomena. V pravo sršenovo gnezdo je pa dregnil s svojim govorom dr. Kukovec. Natančno je opisal pogubni vpliv pragarskega nemštva v gospodar- stvenem in narodnem oziru. Z ustanovitvijo to varne za opeko so pragarski Nemci snedli kruh marsikateremu domačemu podjetniku. Če dajo kmetom z vožnjo kak pičel zaslužek, katerega | pa doseže kmet s trdim delom, hoteli bi za nameček, da jim dobri slovenski kmet kar žr¬ tvuje svojo narodno čast in da pošlje svoje ne¬ dolžne otroke v nemško žrelo, v poaemčujočo šolo. kjer se popačijo in odtujijo svojim staršem, svojemu jeziku in tudi svojemu kmetskemu stanu. Narodni kmetje so na podlagi govornikovih izvajanj burno ugovarjali zoper namero, da bi se njihova narodna šola ponemčila in njihova uboga mladina od nemčurskih učiteljev popačila in vzgojila po načinu turških janičarjev. Če se deca uči tudi nemški, v kolikor ta pouk ne krati izobrazbe v drugih nujnih pred metih, naj se' uči. jiibče temu ne nasprotuje. Ta pouk se pa morS vršiti na podlagi materinega jezika in od narodnih slovenskih učiteljev, ne pa pijanih odpadnikov, katere bode pragarska nem škutarija napajala. Soglasno z govornikom so ob¬ čani burno zahtevali, da štajarsko namestništvo končno že enkrat po preteku enega celega leta reši slovensko pritožbo zoper zadnje občinske volitve, v kateri se je navedlo kar sedem vzrokov, vsled katerih je bila izvolitev nemčurskih ob¬ činskih odbornikov neveljavna in protipostavna. V boj proti popačenemu nemškutarstvu, ki je največja nesreča za deželo in za občino, v boj zoper pragarsko ponemčujoče uradništvo, to bi naj bilo geslo zavedne Polskave! Ta ostra obsodba nemčurstva pa nekaterim Kresnikovim pristašem — Kresnik sam je ostal na dvoru — nič ni prav k srcu šla. Sklenili so govor preprečiti in doseči, da bi se shod raz¬ pustil. Pa ni šlo Za vsak vmesklic so dobili kri¬ čači oster odgovor od govornika, tako da so vsakokrat ob glasnem krohotu občinstva sra motno obmolknili. ..Koliko golašev bode vsak dobil od pragarskih Nemcev, da tako kričite?" LISTEK. V vragovem skladišču. (Pripovedka, prevel Ivan Vuk.) Daleč tam v deseti deželi je živel v vasi Eikaupont mož, kateremu so dali ime Marko Skrivač, kar pomeni toliko kot lovski tat. In Marko je bil v resnici divji lovec Nekateri so mu še rekali Marko Zbirač, ker je kot otrok nabiral po gozdu suho ličje, iz katerega je nje¬ gova mati delala slamnate vreče ter jih proda¬ jala kmetom po okolici. Nekega zimskega večera je taval Marko Skrivač po gori Ancin ter zagledal od daleč bliščati skozi drevje rdečo luč. Marko se napoti proti nji, ker ga je že hudo zeblo, da se neko¬ liko pogreje Kmalu pride do majhne kočice in pogleda skozi okno; na ognjišču je gorel velik ogenj ter dajal svetlobo od sebe, kakor bi gorelo deset svetilk, dasiravno ni videl nikjer drv ne šote, še manj pa slame in listja. Gorelo je veliko Črno kamenje in trije palčki, črni od pete do glave so sedeli krog ognja. Drug na Markovem mestu bi bežal, dokler bi ga nosile noge, pa Marko je bil pogumen ter se ni ničesar ustrašil. Bil je samo začuden. „Je-li dovoljeno, dobri ljudje, da si prižgem svojo pipo? 11 vpraša ter odpre nekoliko duri. Eden izmed palčkov mu namigne, naj vstopi in med tem ko baše Marko svojo pipo, si ogleda natančneje te male ljudi. Bili so kosmati po celem telesu, kot medvedi. Zraven ognjišča je ležalo polno črnega kamenja, katerega so od časa do časa metali v ogenj. „Ali smem vprašati, kaj to gori?“ začne Marko. Mesto odgovora začnejo se vsi zaničljivo smejati in eden reče, kažoč na tla: „Ako bi se vedelo, da se tu notri naha¬ jajo zakladi, ki so vredni več kot zlato in diamanti." Nato še pristavi: „Ako mačke ni doma, miši plešejo!“ In začel se je na vse grlo smejati. „Ako bi se vedelo 1 ', reče drugi, „da bodo ti zakladi enkrat goreli na zemlji, da bodo vozovi dirjali brez konjev, ladje plavale brez vesla in svetilke gorele brez olja ?!“ Na to pristavi, kot prvi: „Ako mačke ni doma, miši plešejo!“ Na to se je zakrohotal, da je vse odmevalo. ,.Ko bi se vedelo", reče tretji, da bodo še kedaj ljudje plenili njegova skladišča, tedaj ne bo imel več dela, ter bo moral uničiti svoje kotle in njegova država bo počasi prenehala!" „Kdo pa ? . .. od koga govorite ?“ vzklikne Marko. V tem hipu se zasliši iz sredine zemlje pisk. Naglo se palčki vzdignejo in izginejo v ve¬ liki lnknji, katero je Marko zapazil. „Videti in vedeti moram, kaj pomeni ta govorica teh treh", reče sam pri sebi stopaje za njimi v globočino. II, Marko stopa počasi po strmi lestvici v globočino. Mnogo delavcev-palčkov pustil je za seboj, ki so delali v svojih rovih in stopal vedno dalje. Hotel je priti do kraja. Trajalo je celo uro predno je prišel v prostor, podoben veliki okrogli kleti. Od tod so peljali razni rovi na vse strani. Pri neštevilnih svetilkah, ki so raz¬ svetljevale podzemeljski prostor je zapazil Marko celo vrsto palčkov, ki so opravljali razna čudna dela. Eni so sekali kamenje od stene, drugi ga nalagali na vozičke in zopet drugi so ga vozili proč. Vmes se je pa kričalo, smejalo in pelo. „Kaj delate, dobri ljudje?" vpraša Marko, ,Ha, ko bi se vedelo", reče eden, „da on dobi od tod kurjavo, s katero kuri in peče ljudi." „Pa kdo? . .. kdo je to?" vzklikne Skrivač. „Ha, ko bi se vedelo, ko bi se vedelo!" kričijo vsi vprek. „0 to se pa bo vedelo", reče Marko in sledi po hodniku vozovom. Prišel je na veliko planjavo, na kateri so bili celi kupi črnega kamenja, ki so se svetili 388 vprašalo se je divje talečega mizarja in pomoč i nika kovača. Nič odgovora! Vsak pošten človek si upa glasno povedati, kakšne narodnosti je. Madžar se ponosno na prša udari in reče „ Ma¬ džar sem a , Nemec se ponaša »Nemec sem", in pošten Slovenec ponosno reče »Slovenec sem", kaj ste pa vi, ljudje božji, da v slovenskem je¬ ziku tako jezno zahtevate, kar so vam natvezli nemški privadranci? Ali ne bode noben izmed vas vstal in nam v zabavo vzkliknil: .Nemčur sem?“ Pa kakšen odgovor je dala kričeča če- tvorica na to vprašanje? Mi smo »tajčksint", je zaupil sramežljivo ubogi podkupljeni mizar. Ne popisen smeh ga je pozdravil od vseh strani, češ, zmotil si se, »tajčksindl" si menda hotel reči! Nazadnje so nemškutarji premagani ob glasnem smehu pobrali šila in kopita in odšli. Govornik je še enkrat pozival zbrane zborovalce, naj vse sile napno, da vržejo nemčurski občinski zastop in se odločno upro zahtevi Pragarčanov. da bi se njih narodna šola ponemškutarila. Nav¬ zoči kmetje so navdušeno soglašali. Predsednik kmet Onič je na to dal zna¬ nemu narodnjaku Novaku iz Slovenske Bistrice prečitati predlagane resolucije. Poslancema Robiču in Roškarju se je iz¬ rekla soglasno zahvala in zaupanje. Sklenilo se je zahtevati splošno, enako, neposredno volilno pravico in ustanovitev kmetijske šole s sloven | skim učnim jezikom Izrekel se je sogiasen pro test zoper nemškutarjenje v c. kr. sodnih uradih j in zlasti zoper predrznost vlade, da je na sodišču v Slovenski Bistrici napravila samo nemški napis. Po shodu je bila prisrčna zabava s petjem slovenjebistriškega pevskega društva. Tako se je sijajno izvršil ta znameniti shod, s katerim se je pošteno dregnilo v nemškutarsko sršenovo gnezdo. Naj bi vsi poklicani krogi de lovali, da se ta lepi slovenski kraj reši pred ponemčenjem. Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Dne 11. avg. t. 1. stopil je v veljavo zakon od 10. junija 1903 št. 133 drž. zak., kateri dolo čuje, da morajo zadruge, osnovane na podlagi zakona od 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak., kakor posojilnice, kmetijske in druge zadruge, ter dru¬ štva osnovana na podlagi zakona od 26. novem¬ bra 1852, ter 1. junija 1889 in 11. junija 1894 dati pregledovati svoje poslovanje in upravo naj¬ manj vsako drugo leto po posebnem, strokovno izobraženem revizorju. Takega revizorja nastavi sodišče za zadruge, za društva pa namestništvo. Ako pa obstojijo zveze zadrug in društev, ki imajo več kot 50 članov, imajo take zveze liki krokarjevemu perju. Tam je tekla velika reka z žolto in zeleno vodo, po kateri so se vozile velike barke obložene s tem kamenjem. Marko spleza na kup tega kamenja, da bi bolje videl na vse strani. Ali o groza! Na drugi strani reke je zagledal oblake dima in velikanske kotle, v kojih so se, kakor se je njemu dozde valo, pekli ljudje. „Ta bi se rad dal speči!“ jeli so vpiti palčki ter so splezali k njemu in ga prisilili, da je šel s kupa. Zdelo se je, kot bi se bali, da ga ne zapazijo na oni strani. Kmalu na to je zadonel drug pisk, ki se je ponovil od hodnika do hodnika. Vsi delavci pustijo svoje orodje, potegnejo pipe in začnejo kaditi. Marko spozna, da imajo južino. V velikih posodah so prinesli pivo ter natočili tudi njemu. Neustrašljivi Skrivač bi vzei pivo, če bi mu ga ponudil sam vrag, in tako je tudi sedaj prav pridno praznil posodo. »Na vaše zdravje!" vzkliknil - je večkrat dobre volje in zopet pil. Dogodilo se mu je, kakor vsakemu zemljanu, da se ga je pošteno nalezel in zaspal. Ali je bila to moč hmelja, ali je bilo kaj drugega primešanega ? Kratko naš Marko je imel čudne sanje. Sanjalo se mu je, da zopet hodi po zemlji. Tam, kjer so bili prej gozdovi, vzdi gujejo se sedaj cvetoča mesta in lepe vasi z lepimi belimi cestami. Nekatere ceste so imele pravice si same takega revizorja, katerega po tem vlada potrdi, nastaviti. Ta zakon dal je povod, da je »Zveza slo¬ venskih posojilnic v Celju", katera obstoji sedaj že 20 let, spremenila svoja pravila ter jih prila¬ godila novim zahtevam tega zakona. Dne 8. avgusta t. 1. bil je v Celju mnogo¬ številno obiskan občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic", pri katerem so se spremenila njena pravila tako, da morejo k isti, katera je dozdaj imela za člane samo posojilnice, pristopiti tudi ostale registrovane zadruge in druga društva, osnovana na podlagi zakona od 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. in od 26. novembra 1852. K »Zvezi slovenskih posojilnic" v Celju pristopajo torej zanaprej lahko tudi kmetijske zadruge, kakor tudi druge zadruge, ki so osno¬ vane na zadružnih principih. Ta sklep je velikega pomena; kajti kme¬ tijske ter druge zadruge, kakor n. pr. »Rinka". »Lastni dom", »Diana", »hmeljarsko skladišče" itd., katere po prejšnjih pravilih niso mogle pri stopiti k „Zvezi slovenskih posojilnic", to sedaj lahko store. Še važnejši sklep storila je pa ..Zveza slo venskih posojilnic v Celju", da je v svoje namene sprejela tudi pospeševanje denarne zmene, ozir. zravnave med posameznimi člani po svoji de¬ narni centrali. Denarna centrala pa bode po teh pravilih ,,Posojilnica v Celju", s katero sklene »Zveza slovenskih posojilnic" posebno pogodbo, vsled katere prevzame „Posojilnica v Celju" zavezo, dovoljevati in dajati članicam „Zveze“ kredit, ter sprejemati od njih denar na obrestovanje. Po tem načinu bode dovoljevala in odprla „Posojilnica v Celju" s posredovanjem „Zveze slovenskih posojilnic v Celju" posojilnicam in drugim članom odprt kredit do določene visoko¬ sti, katera se dotičnim članom naznani. Dotična posojilnica, katera potrebuje denar iz tega odprtega kredita, obrnila se bode, če treba, tudi brzojavno na »Posojilnico v Celju", in bode ista njej, ako. treba, tudi brzojavnim potom nakazala potreben denar v mejah odprtega kredita. Ker je celjska posojilnica najmočnejša po sojilnica na Slovenskem, je ista gotovo tudi v prvi vrsti poklicana in tudi v prvi vrsti zmožna najuspešneje delovati v tem oziru ter postreči drugim posojilnicam in zadrugam v vsakem tre notku s potrebno svoto. Taka centrala je slovenskim posojilnicam dozdaj manjkala in so bile posojilnice večkrat lahko v velikih zadregah, ako so morale nena¬ doma kake večje vloge izplačevati, pa niso imele za to dovolj gotovega denarja. Tej neugodnosti bode sedaj konec. j železne prcge, po katerih so dirjali vozovi brez konjev; na morju je plavalo vse polno različnih ladij, ki so brzo plavale brez vetra in vesla. Noči ni več, ker čez milijone luči je prepreženo povsod, ki so ravno tako svetle, kot solnce. Še več. Po zraku se vozijo ljudje na lahnih ladjicah. Šli so celo tako daleč, da so ukradli stvarniku blisk in ga vpregli v svojo korist, da se pogovarjajo od enega konca zemlje do dru gega. Z eno besedo, ljudje so postali pravi go- spcdovalci na svetu ter so tudi bolj srečni in mirnejši. Blagostanje in dobrosrčnost cveti pov¬ sod. Kraljestvo hudobije zginja s površja zemlje. Vse to so pripisovali onemu črnemu ka menju, ki je, mesto da bi razgrevalo vražje kotle, služilo sedaj, da razgreva kotle pri strojih. Človek blagoslavlja črni kamen, ki greje, sveti in vozi. Marku se je zdelo, da se mu približuje orjaška postava. Bil je človek, ki je imel oči kot velika sova, in peruti kot netopir. Z enim mahljajem perutnic zginilo je vse in črna tema nastane krog njega. Marko je videl samo dve veliki očesi, ki sta se grozno svetili in slišal glas: „še ne! še ne! Mojega kraljestva še ne sme biti konec!" Nato se mu je zdelo, kot bi ga zagrebli in da je umrl. III. Ko se Marko prebudi, je ležal sredi gozda l Dan je že napočil, vendar ptički niso prepevali, »Zveza slovenskih posojilnic v Celju ‘ imela je že dozdaj svojega revizorja. Ker obsega več članic, kakor postava za¬ hteva, namreč ne samo 50, ampak 112, ima pravico, da si sama nastavi svojega revizorja, katerega potem vlada potrdi. »Zveza" je že predložila svoja prenarejena pravila ministrstvu v odobrenje ter je obenem prosila za priznanje pravice nastaviti revizorja. Ker, kakor čujemo, deželna in državna so¬ dišča že sedaj poživljajo zadruge, da naznanijo, kakšnemu načinu revidiranja se bodo podvrgle, opozarjamo slovenske posojilnice in zadruge, da, katere še niso pristopile »Zvezi", naj to store in potem naznanijo, da se bodo dale pregledovati po revizorju »Zveze slovenskih posojilnic v Celju". Celjske in štajarske novice. (Premešoenje v politični službi.) Okrajni glavar v Brežicah, g. Julij pl. Vistarini je pre¬ meščen k namestništvu v Gradec. G. pl. Vistarini je bil vsled svoje nepristranosti zelo priljubljen med Slovenci, a bil je trn v peti nemčurski za legi v brežiškem okraju, ker ni hotel svoje uradne oblasti izzlorabljati v namene brežiških prusakov. Rovali so proti njemu, kar mu je pa doneslo le boljše mesto. Na njegovo mesto pride mož, katerega bodo brežiški hajlovci sprejeli z donebesnim hajlanjem, znani pl. Rainer iz Ljuto¬ mera. Na tem gospodu sl pač ne upamo časti- tati Slovencem brežiškega okraja, kajti prepri čani smo, da se na poti iz Ljutomera v Brežice volk ne more izpremeniti v jagnje. Rainerieva »ljubezen" do ljutomerskih Slovencev je obče znana in Brežičani se smejo enake nadejati. Žalibog! (Celjski župan, gosp. Julček Rakusch) je prošli torek prisegel, da bo vestno izpolnjeval svoje očetovske dolžnosti nad celjskim mestom. Zastopnik vlade, nadkomisar pl. Lehmann, je iz- pregovoril ob tej priliki 4 par besedi, ki naj bi pokazale g županu smer bodočega delovanja. Radovedni smo, kako so si gospodje mestni očetje predstavljali smer, katero je izjavil z be¬ sedami : v prvi vrsti bodete morali zasledovati koristi mesta Celja, obenem se pa tudi kot dobri, cesarju zvesti Avstrijci ozirati na skupne razmere. Kar se tiče prvega, manjka celjskim ,Nemcem“ skoraj vse do popolnosti, kar se pa tiče drugega, smo pa prepričani, da niso niti najožji Schonererjevi pristaši tako pru- saško irredentovski kakor pa naši »nemški" so meščani. Ljudje, ki škilijo vedno čez mejo, so pač po imenu še Avstrijci, ampak dobri pa niso nikakor, o čemer se je slavna vlada že zdavnaj lahko prepričala. ker je bila ravno zima. Začudeno je gledal krog sebe ter zbiral svoje misli. Kočice ni več in zdelo se mu je, da je vse le sanjal, kar je doživel pod zemljo. »To so bile čudne sanje," reče ter se zravna. Ali najbolj čudno je to, spati pod milim nebom v taki zimi, ko zmrzujejo v dimniku klobase! Brrr! Julčka bo nemirna, ker ji nisem rekel, da čez noč ne pridem domov." Ko hoče vzeti svojo puško, je ne najde nikjer. Zginila je, in najbolj se čudi, da ni spoznal več kraja. Celi gozd mu je bil znan, kakor cesta, sedaj pa je na najgostejših krajih gozd posekan. Napotil se je v vas. Za pol ure je prišel v vas. Njegovo začu¬ denje je čimdalje bolj naraščalo. Eskaupont leži, kar ve vsak človek, dobro uro od gore Ancin. Od daleč je videl pastirja, ki je gnal ovce na pašo. Skrivač pozna vse pastirje na okrog, ali ta se mu zdi popolnoma neznan. »Kako se zove ta kraj ?“ vpraša, ko j® prišel do njega. »Ta tukaj? to je vas Brua, moj ljubi star- Cek," reče pastir v narečju, ki se mu je zdelo popolnoma tuje. Marko ni mogel zapopasti, zakaj mu pastir pravi »ljubi starček," ko pa še komaj trideset let šteje. »Torej ni to Eskaupont?" vpraša začudeno Marko. 389 (Celjske poštne razmere.) Pred kratkim se je razkoračila ,vahtarca“ nad celjskim okraj¬ nim zastopom, češ da je le ta kriv pomanjkljivi oddaji pisemske pošte v celjski okolici, kjer se raznašajo pisma samo enkrat na dan. Ne bomo je preiskavah „te krivde*, kajti prav radi pri¬ voščimo to delo „vah tarči*, da bo vsaj imela kaj pisati, pač pa vprašamo mi, kdo je neki kriv, da se v mestu Celju po nekaterih krajih raznaša pisemska pošta itd. samo enkrat na dan in da ne raznašajo po onih krajih pošte mestni pismonoše, temveč, kakor se dogaja n. pr. v Gizelini ulici, pismonoša za Ostrožno. Kolikor nam je znano, pripada cela Gizelina ulica k mestu in torej menda tudi v področje mestne pisemske oddaje. Ako to ni res, prosimo slavno poštno upravo, da nam blagovoli stvar pojasniti. (Celjski Slovenci in javna varnost) Slo¬ venci smo sploh znani kot miroljubni ljudje, ali za take nas pač ne smatra celjska „lažnjivka“, kajti prizadeva se na vse kriplje, da bi nas po kazala svetu kot razgrajače najhujše vrste. Za take nas smatra tudi slavna celjska policija. Vsaka glasna slovenska beseda na ulici se smatra že za motenje javnega miru, posebno, ako jo izgovori inteligentnejši človek, in gorje ti, ako prosveduješ proti takemu postopanju. Zaprejo te radi razžaljenja javne straže. Potem pač „vahtarca“ prinese klavrno notico „Die Win- dischen unter sich* ali „Windische Kultur*, ali ako te čez par dni pozovejo na magistrat, ni bilo vse skup govora vredno. O kaki kazni seveda niti da pomisliš. Vse se zgodi samo za¬ radi ljube „vabtarce“, da ima kaj pisati po # Polizeiberichtih“. „Nemci“ seveda smejo s svojim razgrajanjem spraviti celo Celje na noge, a B vahtarca“ niti zinila ne bo. Nekateri trdijo, da policija tudi ne, kajti pravijo, da nima časa, ker mora vso pozornost obračati na Slovence, ki prihajajo iz „Narodnega doma*. Kakor se je ■ opazilo, bedi nad „Narodnim domom 11 dvoje bistrih očes celjskega redu in postave. Dvoje drugih očes spremi Slovence iz ,,Narodnega doma“ izišle do drugega stražnika, ki jih zopet spremlja do kavarne, pred katero ostane toliko časa, da izstopijo, ter jih spremi do meje svo jega rajona. To se dogaja baje vedno, ako gredo vsaj trije Slovenci skupaj. Za posamezne se ne boje, te namreč nadzorujejo „nemški“ pouličnjaki, ki človeka nahrulijo,. ako samo zakašlja, ker Slovenec baje celo s kašljem izziva. Take so pač razmere pri nas v Celju. (Iz starih celjskih časov.) Bilo je leta 1878. Stal sem v starem gledališču poleg dr. Necker manna, bivšega župana celjskega, ki se je napram enemu svojih prijateljev takole izrazil: „Jaz pošljem vse slovenske (windische) dopise na pre- stavljavni urad na Dunaj.* Čudna se mi je zdela ta izjava tembolj, ker je bil Neckermann sam vešč toliko slovenščine, da bi, ako drugih urad 1 nikov ni bilo veščih — kar bi vsekakor po pra- > vici v Celju se moralo zahtevati — lahko sam : in hitreje rešil slovenske vloge, kakor pa nosil cerkev okolu križa in s tem povzročeval celjski občini nepotrebne stroške Še manj pa sem mogel razumeti to ravnanje, ko sem videl, kako so uradniki ali sluge mestnega urada letali okolu rajnega g. Gaberšeka, da jim je prestavljal kot Slovenec došle hrvatske dopise, dasi za sloven¬ ske tega niso zahtevali. Razmere se menda od tedaj še niso nič izpremenile. Davkoplačevalci pa mirno gledajo, kako se ravna s slovenskim denarjem, le zategadel, da se ohrani „nemški“ značaj mesta. Ali niso to dejanja, načela, ka kršnih bi se moral vsak značajen in pošten člo vek sramovati. Ali išči sramu pri nemčurju! Slovenski znajo pač samo takrat, kadar drago prodajajo, ali pa po ceni kupujejo. (Iz obrtniških krogov) se nam piše, da tupatam naši pozivi, da naj slovensko ljudstvo ne pozabi svojih slovenskih obrtnikov, kedar potrebuje obrtniških izdelkov, vendar le neko liko vplivajo, in da se ta vpliv najbolj kaže pri naših nasprotnikih, ki napenjajo vse svoje moči, da bi privabili slovenske kupce zopet v svoje nemčurske delavnice in prodajalnice. Prepričani pa smo, da se naše ljudstvo, posebno kmetsko, ako je enkrat prišlo do izpoznanja, kje so nje¬ govi prijatelji in kje sovražniki, ne da več lahko speljati na napačno pot. In res, to bi bila lepa, da bi naši ljudje nosili svoj težko zasluženi denar onim ljudem v žep, ki sicer nimajo za naše ljudstvo drugega kakor same psovke in najgrša natolcevanja. Imenujejo nas tatove, raz¬ bojnike, ubijalce in morilce, vse, samo ljudi ne, ali denar, naš slovenski denar jim pa diši, se veda ker nemškega ni. Zato je treba pač paziti, kam naj gre naš človek kupovat svoje potrebe. — V savinjski dolini se bode prihodnji teden vršilo birmovanje. Ob tej priliki pač toplo pri poročamo slovenskim birmanskim botrom in botram, da naj pri nakupovanju birmanskih daril ne pozabijo, da so sami Slovenci, da so njihovi birmanci Slovenci in da je njih sveta dolžnost, da podpirajo v takem slučaju slovensko obrt in trgovino. Posebno priporočamo slovenskemu občinstvu edinega slovenskega celj¬ skega medičarja m sladčičarja Lovra Pokorna, katerega bi njegovi nemški konkurenti prav radi uničili, ako bi bilo le mogoče, ki bo pa vsem potrebam prav rad ustregel in vsakega pošteno postregel. Slovenec k Slovencu! (Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu.) Znano nam je več slučajev, da so poštni uradniki na pismih, če so imela slovenski naslov, kar kratkoma zapisali besedo „Kranjsko“ in pismo poslali na Kranjsko, tako da se je znatno zakasnilo. Vprašamo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, ali je pripravljeno izdati nemudoma strog ukaz zoper tako škandalozno postopanje nemško nacijonalnega poštnega urad- ništva? (Strah pred „Domovino“.) »Domovina* je sicer jako nedolžen list, samo da je zagrizena nasprotnica vseh nemčurjev sploh, posebno pa celjskih, ki v svoji lažnjivki vsled tega preta¬ kajo cele potoke bridkih solza. Kar je res, je res — nemčurji imajo opravičen strah pred »Domovino*. To je tudi pokazal pred par dnevi celo neki mož celjske postave, redar št 8 B lo ja po noči m zgodilo se je, da je nekaj oseb opravljalo neki sicer popolnoma človeški posel na ulici, kar se baje ne strinja niti s celjskimi magistratnimi predpisi, če bi bile tudi dotične osebe Nemci. V oddaljenosti treh korakov je št. 8. mirno gledal in čuval red. Škoda le, da je nekdo motil to idilično sličico celjskega po¬ uličnega življenja z besedami: — »Glej, glej! nekaj za »Domovino 11 , — na kar se je „redar“ poskušal stisniti za neka vrata in potegniti ovratnik visoko na ušesa, da ne bi ga bilo poznati. Pozabil pa je seveda na mesec pod vratom in tamkaj je bilo Citati št. 8. Kaj vsega ne naredi strah pred ,,Domovino"! (Zaostanki pri finančnih uradih.) Pred nekim časom smo priobčili pritožbe izmed ob¬ činstva, da se pritožbe in rekurzi pri finančnih oblastih grozno počasno rešujejo. Zdaj smo izvedeli eden vzrok. Vlada namreč ne namešča niti to¬ liko uradnikov, kakor jih je določenih za posa¬ mezne finančne direkcije, Okrajno finančno rav¬ nateljstvo v Mariboru bi n. pr. moralo imeti 10 konceptnih moči, ima jih pa samo sedem. Pri tem ravnateljstvu morebiti tudi zato ne zahte vajo od ministrstva dopolnitve statusa, ker se bojijo, da bi kak Slovenec prišel med nje. Vsaj ko je nedavno neki slovenski jurist hotel vstopiti v prakso pri mariborskem finančnem okrajnem ravnateljstvu, slikal mu je neki nadsvetnik raz¬ mere pri napredovanju in že adjutovanju tako brezupno, da se je kandidat zahvalil za vsprejem, Treba bode stvar razsvetliti in zahtevati, da se nastavi toliko in takih moči, da delo zmorejo. (Volitve v občini celjski okolici potrjene) Z veliko uslužnostjo je šla vlada celjskim nem¬ škim hujskačem na roko ter je na rekurz zna nega fabrikanta volilcev dr. Jabornegga takoj dala po davčnem uradu še enkrat preiskati, ali je v slovenski okoliški občini davek bil res krivo preračunan in volilci nepravilno razvrščeni po volilnih razredih. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Pred nekaj dnevi je prišel odlok, s katerim je bila nemška pritožba odbita, kot neosnovana in izvolitev slovenskega občinskega »Eskaupont leži tam, kjer vidite cerkveni stolp; kake pol ure od tod.* Skrivač je šel dalje in prišel končno v do¬ mačo vas. Domačo? Niti ene hiše ne pozna razun cerkve, ki pa je bila tudi prava razvalina ter so zraven nje začeli zidati novo, večjo in lepšo. Ko pride do svoje koče, pravzaprav na prostor, kjer je stala, vidi na njenem mestu lično hišico, obsenčeno od velike lipe. Spominja se še, bilo je pred šestimi meseci, tedaj ko se mu je rodila hčerka, da je zasadil v vrtu lipo. Kako to, da je v eni noči postalo tako drevo, Marko ni znal, ali sanja ali bedi. Sam sebe vprašuje, ali je bil v resnici v sredi zemlje in videl tam samega živega vraga. Ko vstopi v hišo, najde mlado ženo z otrokom v naročji, Ali to ni bila njegova žena, niti njegova hčerka. »Česa želite mož? Mi vam ne moremo ni česar dati,* reče mlada žena. ,Saj ne prosim miloščine, temveč hočem svojo Julčko.* »Katero Julčko?* »Julčko Skrivačevo,* „Še nikdar nisem tega imena slišala tukaj niti v vasi.* »In vendar je to Eskaupont?* »Seveda!“ Marko se vrže na stol in vzklikne: »Jaz moram zblazneti!* Ta klic oplaši ženo. »Idite že, idite proč. Z vašo dolgo brado izgledate ko večni jud.“ Marko se prime za brado in zapazi, da mu je zrastla do prsi in da je že siva. Pogleda se v ogledalo, ki je viselo na steni. Obupen krik se mu izvije iz prs ter se onesvesti. Nesrečnež je s strahom opazil, da se je postaral za sto let. Žena je pa razglasila po vasi, da ima v hiši večnega juda, Ahasvera. Nekaj radovednih ženic je prišlo gledat. »Od kod ste?* so ga vprašale ženke. »Iz Eskauponta.* »Ali je že dolgo, kar ste ga zapustili?* »Samo eno noč in v tej noči sem se po¬ staral za sto let.* „Kaj ste pa delali v tej noči, ali kaj se vam je pripetilo?* »Bil sem v sredini zemlje.* »V sredini zemlje? in kaj ste videli tam? 11 »Vragova skladišča, kjer peče hudoba duše radovednih žensk,* odgovoril je jezno Marko. »To je čarovnik,* vzkliknejo vse in se razidejo. Radovednost je v njih zbudila bojazen in hkrati jezo. »K čarovniku, k čarovniku!* vpijejo po vasi in vse leti skupaj. Z drugimi vred je prišel tudi predstojnik in je komaj rešil ubogega starca, da ga niso kamenjali. Peljal ga je v mesto k sodniku. IV. Marka so zaprli, da ga drugi dan zaslišijo. Zgodilo se je pa, da je stari sodnik umrl nagle smrti in tako je bila obravnava prestavljena za osem dni. Ko je prišel Skrivač pred sodnika, bil je vsled trpljenja in vsega, kar je prišlo čez njega, popolnoma potlačen. „Ali je res, da ste bili v skladišču vrago- vem?“ ga vpraša novi sodnik. »Res je,“ odvrne ta. »Kaj ste videli tam?* » Mnogo zakladov, ki so več vredni, kot zlato in dijamanti.* „In kaki zakladi so to?“ » Kamenje, ki gori in ki bo povzročilo, da bodo vozovi dirjali brez konjev, ladje plavale brez vetra in vesla, luči svetile brez olja.* „Le s pomočjo čarovnije je mogoče doseči kaj takega. Ta človek je čarovnik!* Te besede je sodnik izgovoril s takim za¬ ničevanjem, da ga Marko nehote pogleda in in opazil je, da je tega človeka videl v sanjah, z netopirjevimi perutmi in velikimi očmi. Po¬ gleda se srečata. Oči sodnikove se povečajo. Pri tem pogledu je čutil Skrivač, da je izgubljen. Sodnik je še nekaj govoril, pa Marko ni slišal drugega, kot besede: „Peljite tega človeka na morišče." In zopet so ga zaprli. Drugi dan so ga mislili sežgati na gromadi. 380 av. opravilo ob 7. uri. Strel in godba Sprejem in pozdrav gostov. Kosilo. Vknjiženje č. P n. 8° stov. Petje in igra. Ljudska veselica pri domači kapljici in pečenem janjcu. — Nadejamo se, da nas bodo tokrat tudi gostje iz Krškega, Brežic, Laškega in Celja posetili, a da tudi lanski iz Zagreba, Ljubljane itd. ne bodo izostali. Na ve¬ selo svidenje torej! — Če bi se v soboto, 5 /9. nebo „kislo“ držalo, to nič ne de, v nedeljo 6 /9 deževati ne sme! Odbor. (Umrla je) v Zagrebu soproga sevniškega nadučitelja, gosp. Josipa Mešičeka, — gospa Irma Mešiček. (Ogenj.) V Dragi, občina Trbovlje, nastal je j v dimniku hiše veleposestnika M h. Dernovšeka 26. t. m. okolu 8. ure zvečer ogenj. Da niso takoj prišli narodni gasilci in s pomočjo občinstva ogenj pogasili, gotovo bi se bil razširil na vsa poslopja v bližini Prvi so vzlic temu, da je pre¬ cej novincev med njimi, izvršili svojo nalogo iz¬ vrstno pod poveljstvom vrlega g. stotnika Ivana Meketa. Tudi gasdci iz kemične tovarne so bili kmalu na mestu! — Bog plati vsem! (Spodnja Polskava.) Že dlje časa si žele slovenski kmetje v Spodnji Polskavi narodnega kovača, da bi jim ne bilo treba podpirati sov¬ ražnika slovenskega kmetskega ljudstva, ki je tudi zadnjo nedeljo na shodu tako nespodobno kričal. Zato se opozarja, da bi pošten in dobro izvežban kovač, ki bi bil naroden Slovenec našel v Polskavi lepo priliko nastaniti se. Dotičnik bi smel pričakovati, da bi dobival delo tudi od obeh tamošnjih graščin, veleposestvo dr. Glanč- nika na Pragarskem in graščina Frajštajn, last nik dr. Majaron. (Iz Orehove vasi pri Mariboru.) V začetku lanskega leta bila je tukaj volitev občinskega odbora, katera je vzlic pritisku nemčurjev še za Slovence vendar ugodno izpadla. Od nasprotnikov bili so samo v III. razredu 4 odborniki, katerih so mi samo domača imena znana namreč: ho- tinski Cesar, Gril, Luka in Gluhak, sama prav¬ cata germanska kri, izvoljeni. Ravno ti izvoljenci pa z volitvijo niso bili zadovoljni ter vložijo ugovor, kateremu je gosposka ugodila in volitev razveljavila. To je bilo veselje, katero je takrat še „Marburgerca“ v svet trobila s pristavkom, da „kdor se nazadnje smeji, se najbolje smeji 1 *. Vršila se je potem nova volitev dne 22. apr. t. 1. Tukaj je bilo agitacije od nemškutarjev, da je kaj. Hotinski Cezar je kar zunaj poslušal glaso vanje in ko je razvide), da propade, jo je popihal, ne da bi svojim ljubljencem ali sebi glas oddal. Razglas o izidu volitve je nemškutarje tako pre senetil, da so kar potihoma brez hajlanja popi¬ hali, tudi Gril in Luka, katera sta bila v komi¬ siji, ne da bi bila podpisala volilni zapisnik. Iz voljeni so bili sami slovenski narodnjaki. Seveda zvite buče v svoji ogorčenosti tudi tokrat niso mirovali ter so zopet skovali tak »šnajdig« re . kurz, katerega jim je baje njih ljubljenec, gosp. tajnik okrajnega zastopa E tz, tako nakrampa^ da ga je seveda visoko namestništvo moralo — odbiti. „Nemila“ usoda je tedaj tako hotela, da se je dne 9. avgusta t. 1. izmed 12 vrlih narodnih mož izvolil enoglasno zopet g Franc Pišek za župana in svetovalcem: Franc Primec, Anton Lobnik in Janez Ž