Nemci zahtevali ofenzivo. OJem piše dunajska ,,Arbeiter Zeitung' z dne 29. iuni^a t. 1. sledeSe: Dne 14. aprila t. 1. ie priobčila vsenemška ..Ostueutsche Rundsohau" sledefte: ,,Po vseb ulacah .»0 slišijo vesti — razŠirMi.,0 jih samo zlobneži — da ltali:a ne bo več napadena. Tem zlobnim vestem izi odbijajo tla na siiajen na6in besecie cesarja Vilj.eraa: ..Na§a dolžnost je. da sovražnike napademo in jj »razimo hrezobzirno na vseh bOjišfiih." Tako se bo tudi zgodilo, zato nam jamči cesarjeva beseda." K (emu je takrat uaš list (BArbeiter Zeitung") iiripomnil: Poienitakem je dolžnost Avstrije, da za6ue ofenzivo proti Italiji, ker jo želi r.emški cesar ViIjem! Cudno naziranje! Toda ne glede na to bi se vendar naj pomislilo, koliko žrtev, bolosti bolmli in krvavih žrtev bi utegnila stati taka oienziva! Naj bi se vendar stavilo vprašanje, kakšen namen bi naj imela ta ofenziva in na,j bi se ooenila bojazen, katero zahteva taka olenziva, ki je Avstriji naložeiia kot dolžnost! Žene, ki bj v taki ofenzivi utegniio izgubiti svoje može in matere svoje sinove, naj ne pozabijo, katera stranka je zahtevala takih žrtev, namreč •n©mškoradikalna stranka! Seda] pa, ko smt izvedtli, ia j« v tej ofenzivi izgubilo sfofiscfe m«Ž svoje življenie ali gvoje zdravj»\ ptaavljemo Še enkr.at žen«, ki so izgubile v tej olenzivi arvoje može, svoje sinove, p« tudi oČetje, K so ia.aubili svoje sinove, in pozivliemo Se enkrat sicove, ki so izgubili svoje očete, da naj nikd"»ji«y«> zabijo, da. so ¦ahtevaJi te žrtve nemlki radilalci in so sokrivwi teh žitev. Osrskl miulstrski predsednJLk « pcraas *\ Plari. V ogrsEi državni zbornici je dne 28. juni]a uw znanil ogrski minlistr^ki proasednik dr. Wekerle natieflnjt: 0 naši zadnji ofenzivi, zia-u o i-fšem j-roJhanjn ob Piavi in Brentl ter o na5em umikanju so biie razirošene y svet taxj d-^.^f.oseAii« in neverjetn« ve•»¦;¦¦, da je moja žeia se iavno izja*t! s porolno oiJtri(csr5nostjo predl vso Javno-s ;C, fla se pomifi javno roi^nje in izve rošnicr* ter ;f«a se nohijeia vsb pretirnoB vestt. Smatr«i »em m, arolt loUucst 5-ali'evati l«ra'čL«vnili pojasn¦) nepoj.edu~> od armadnscra vcds!ra in ta pojasnila želim naznamti zbornici, Predvsem poTdarjam, da objaviiamo vojna poroCila s pouolno odkritosrčnostjo, ne tia bi jih olepSevali ali le- ;io pobarvali. Kot dokaz hočem samd povdarjati, da naša lastna poro8ila vsebujejo vselej resnična dejstva. da ne omejuiemo obiav sovražaih poro^il, da ml ?q celo sami nadzorujemo naše dognane izgube iiu i-odatke z objavljenimi sovražnimi poročili in le nai i odlagi tega hočem povedati resnico in ]o tako osvet« liti, da odgovarja jstini. Zbornici je znano, da sm*t> prodirali ob Piavi in ob Brenti, da se pa obvarujemo človeških žrtev, smo se umaknili ob Piavi in obcHržali. ob Brenti ii*Tcai zasedenih ookra.jin, kajti ako bi bili obdržali v svoji oblasti naše t <?sto,janke ob desnemi hregu Piave, bi nas bilo to stalo ogromiiih žrtev in; iz-jub. Italljanl rieli 12.000 mož. Vsled tega nažega umika je priSlo zavsem 12 tisoč Avstrijcev v italijansko vjetništvo. Naprana oivromiiira številkam, ki se tozadevno spravl]ajo sedaj v svet, bodi iz poročil italiianskega vrliovnega poveljnika maršala Dia.za pribito, da ;ie pri našem prodiranju in umikanju \:v\š\o zavsem 12.000 našib voi&kov v sovražne roke. Honvedski minister: Za časa cele ofenzive! Poslanec Zelinski: Koliko so iznašale pa \tr pube ? Naše izRiibe žalib>»g egromne. Ministrski predseinik dr. Wek©rle je •dgovoril nato: NaŠ« iagobe »o bile žalibog ogromn«. Htkžem . podati popolnoma odkrittsrčno izia^: Pred kratkim ie g#v«ril honvedni minister o 8000 vjetih. Takrat, kO ,» o tem g«voril,*a*no d«gn»li to število iz poročil iialijans^ega maršala Diaza do dne 22. .iunija. Na (jollagi poanejših poročil nnram to številtlo popravitt m naglašati, da je prišlo v italijansko vjetništvo 12 iiso5 mož. Te številk« se vspriSo tej ofenzivi in umt tanj*u ne m«nt imenovafi kot zelo velikanske, kajti ce vzamemo v poštev, koliko Italijanov smo ini vjeli v jegeni v 10. in 11. ofenzivi ob Soči in koliko vietnikov smo mi takrat izgubili, omenim, da smo rni izaubili v 10. olenzivi, v kateri so nas Italijani napadli, 30.000 do 35.000 vjetnikov, (tofiim. smo mi vjeli la samo 22,000 ftaliianov. Ce torej sedaj primerjam, da je bilo sedaj, ko smo prodirali mi, razmerje ravno narobe, smera imenovati te številke iz vojaškega staligča kot zelo pomirjevaliie. Veliko žalostnejša ]e pa izguba, katero smo imeli na padlih, ranjenih in bdnil" Velik del tega števila pa znašajo bolni. (Medklifl posfemaa Fenjesa: In glad?) Ministrski predsednik dr. Wekerle: Stevilk raOjtfum in Doiuih vpjakov je nemogoče strogo ločin , kec se stanje navadno določa na ta nacin, da s« vs&ame kot podlaga število čet, ki se vračajo doniov in katero št-evilo se primerja s številom ua Ironto oAgfsJaiiili čet. Ako se torej vzame to za irodlago, smo i meli žalibog ogromne in zelo obžalovaaja vrccine iz guba4 ki pa v primeri z 10. in 11. italijansko_oieuz: •¦(.¦ zdalfcka ne doseže,o izgub, katere smo imeli v 10. in li. iialijanski ofenzivi in v katerih so znašale nažo izfeHbe 80,000 do 100,000 mož Našo izRUbe približno 100.000 mož. V tej oienzivi pa znašajo i:aše izgube približno 100 oGO uiož. (Gibanje.) Prisiljen sem, da povem vse te oužalovanja vredne okolišcine. V tem številu-so za pop^ieni vsi j;adli, .ježko in labko ranjeni in boiiu voji-ki. (Gibanje in klici: Samo Madžari!) Navajair. ta štavilke le zaradi tega, da prav odkritosrčno o/jnacim položaj, zlasti zaradi tega, ker bodo naši sovražiiiki oznacili naše izgube brezdvomno *ot zelo yiretir*ane. Pripomnim le še, da se širijo vesti, češ, da so tudi tokrat bile v j.-retežni množi;;i prizaueto mati^rske fiete. Toda terau ni tako. Olenzive se p uiieleA.io 37 avstrijskih in 33 ngrskih pulkov tor&j 47% ogrskih in 53% avstrijskih polktv. PomaiUkanie niunlclie. Ministrski predsednik dr. Wekerle: Tudi je že razširjena vest, da je naše velike izgube povzroCilo pomanjkanje municije. Municije naša armada nikclar 3e ni imela toliko kakor ravno sedaj. Piava odnesla tri mostove. Resnica je, da je visoko narasla Piava porušila in odnesla gornji most in ostanki tega. mostu so jovzročili, da je povodenj odnesla &e tudi ostala dva mosta, vsled česar je zadelo dovažanje municije in živil na nftpremagljive težkoče. (Gibanje.) Ni P.a bilo iiobenega !,oman.|kan.ja municije. Sicer je res, da nisno mogli s;;raviti na fronto toliko munici]e in živil, ! olifcor bi je bile rabile naše čete, ki so se tam naliaiale. (Gibanje.) Vesti pa, aa so se tamkaj pripetili sluča^t, češ, tia so vojaid pomrli gladu. ne octeovarjajo resnici — kajti gladu ni umrl niti eden vojak, kar moram razločno povdarati. Umlk t roits. Uraaknili smo se z desnega brega Piave na levi breg po;iolnoma po na&rtu in samo nekaj malo naših čet, ki so imele nalog, da krijejo naše umikanje, ie prišlo v sovražno vjetništvo. Vobče je bilo izvršeai) uraikan.ie tako natanftuo po načrtu, da so Italijaui . . . (Hrupni medklioi: Ali smo morda mi me(S tem časom zgradili nove mostove?) Ministrski predsednik: Seveda, tudi na tem umiku smo zgradili nove mostove. Naše armadno vod>.lvo posebno naglaša odlično zadržanje našib gap«r;cv, ker jim gre zasluga, da se je naše umikanje , osrečilo, Na desnem bregu Piave smo pustili samo toliico čet, kolikor jih je bilo„neobhodno j-otrebno za kritje našega umikanja. Umevno, cia so torej te naše čeie priSle v italijanako vjetništvo. Povdar.;am, da f-e io vršilo naše umikaii.|e tako po načrtu in tako neopaženo, da 9» oelo Italijani tega niso mogli opazit in niso o tem ni6 vedeli, ampak so obstreljevaii z artilerijo in z inla,nteriio naskakovali na&e strelsko \trke Se tudi takrat, ko so že bili popolnoma izpraznieni. Pribito je, da smo prizadjali sovražniku ureceišnje izgub©.. Prevoz Ilaliintiov i Ouui«IU zabranjem. Zabranili smo \sled naše c!enziv,e, da Italijaui niso mogli poslati svojih iet na pomn* Angležem in Fraiieozom v Francijo, kar je vendar skupni smoter jjašega vojskovan:a. In ta namen smo dosegli z našo zadnjo ofenziv«x Cetudi so naSe izgube obžalov»nja vredne, a vendar se sme reči, da. ne more biti o kakera našem poiazu nobeiiega govora. kajti sovražn« izjiube so bile večje nego naSe. Ceprav nismo popolnoma dosegli svojega namena, venda* nimaijmo prav nobenega vzroka za malcKlušnost. Armada in država ste lahko Ijomirjenej da kakih nadailjnih v©lj.kih izgub n« bomo imeli in jih. tudi imeti ne moremo, kajti našs postoianke so zavarovane in 5ej.<rav nismo dosegli \>6polnega všpeha, vendar smemo mirno zaupaii naši armadi, naži bocto&nosti in iaidu te vojne." Iz tega govora ogrskega ministrskega predsed»ika naj si naši Žatatelji ustvarijo lastno sodbo o do,i'odkih ob Piavi.