Tečaj XVII. ospodarske, obertniške List 12. in r< Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za ćetert leta SO kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo S3, marca 1859 Skrivnosti pri sejanji in pridelovanji bele < rumene pese (Konec.) jana. To pa ni nikakor prav; zakaj, če plevél enkrat njivo preraste, se težko zopet do čistega opléve, ker se prerad med peso vrine, jo v rasti prehiti in kmali močno zamori. Zato se mora tako hitro pervie okopati, kakor hitro se pesa Sej peso, kar je moč zgodaj, spomladi na od plevéla razločiti more. Pri pervem okopovanji se ne njivo, kjer bo ostala; ne bodi prevec skop s smejo debele kepe zemlje kviško valiti, ampak zemlja kar se m enom pri setvi; sej po gost o. Po navadi sejejo je moč z matiko precej globoko zrahljati in na mestu pu- peso vsi nasi kmetje v gredice na svojih vertih in ko je stiti. Posebno pažljivo se mora zemlja okrog pese drobiti, že precej odrastla, jo presajajo mesca majnika ali pa rož- da se sadež ne rani, kar bi mu znalo jako škodovati. Predobro biti, večidel goste sadike se morajo ene dní po pervem okopovanji po- nika na njive. Včasih utegne presajanje pa je slab o; zakaj, ce nastane suho vreme, se more pre- ščipati ali poruvati, ali pa še le ob drugem okopovanji, da sajanje še čez Kres odložiti, in ker ob tem času že dosti- se omajane rastline zopet kviško vzdignejo in čversteje po- krat huda vrocina nastopa, se sadike le počasi ukoreninu- stanejo. Pri tem ruvanji in ščipanji se mora pa vedno na in cas prave rasti je pretekel ; vcasih pritisne pa tudi to gledati, da se vselej le najmočneja rastlina rasti pusti, jejo vrocina koj po přesaj en ji in zamoří sadike tako, da jamejo šibkeje pa poščipljejo in porujejo po versti hirati, da se jih veliko posuši Drugič se mora pesa okopati tako hitro, ko se je po Ce pa peso ko) na tako njivo sejes, kjer bo ostala, pervem okopovanji zopet plevél prikazovati jel. Druzega mladim rastlinam zimska in spomladanska vlažnost tem več okopovanja ne gré nikdar po pervem čez 14 dni tekne, ker se tako krepko ukoreninijo, da jim vrocina, ako ali 3 tedne odlašati, da se zvernjeni sadeži predolgo nagnjeni ne pusté, kar bi jim utegnilo v rasti in debelenji pozneje nastopi, veliko škodovati ne more. Kdaj je pravi čas peso sejati, se tudi tukaj, močno škodovati. kakor pri nobeni drugi setvi ne more na dan odločiti. Vsaka Ob drugem okopovanji se more kakor spervič zemlja okrog pese rahljati, pred vsem pa plevél reč se seje, kakor spomladansko vreme nanese, pred ali pokončati, da ne bo pese nikakor moril, ampak da bo pozneje. Jez jo sejem, če je le vreme ugodno, po navadi spešno rastla in se obnašala, da jo bo veselje viditi. Ce se čez nekoliko časa zopet med peso plevél prikaže, se mora tretjič okopati. Pri lepi pesi je to oko- o polovici malega travna; večidel se mi prav dobro obnese. Tu in tam jo kmetovavci sejejo tudi koj na njivo 5 kjer ima ostati ; al tukaj jo sopet napak opravijo, kerjo pre- povanje poslednje , ker svoje široko perje tako razpro-redko sejejo, ker se jim seme smili. V vsako jamico stirjuje, da vès prostor zraven sebe ž njim zagerne, in če veržejo po dve do tri žerna, kar je pa gotovo premalo ; zakaj se je- pesa enkrat tako zgostila, se ji ni ničesa več bati ; dosti zernja objejo červi, nektere zerna ne kalijo ali se ne bo je več ne plevél dušil ne suša morila. Rastla bo , in tako ostanejo prazni čversto. Da se dobro obrašena pesa tudi hude vročine ne pa na kako drugo vizo pohabé kraji, kteri se morajo z drugim semenom obsejati ali pa ze vstraši, smo se pretečene vroče leta popolnoma prepričali; z odrastlimi sadikami posaditi, ktere so pa več ali menj, senožeti, travnike in deteljša je vročina popalila in v dosti kakor sem ze gori omeníí, vremenskim negodam podver krajih do dobrega posmodila, pesa je pa pri vsem tem lepa zene. Jez dam v vsako luknjico po 6 do 8 zern. Kaka dva in zelena ostala. funta semena, ki ga več za posetev potrebujem, mi gotovo Od zdaj nima kmetovavec s peso rjic več opraviti pusti ne bosta toliko škode prizadjala, kakor bi mi je oplazi napraviti utegnili. Koliko semena se za setev potřebuje? Odgovor na to vprašanje se opéra na to, kako gosto ali redko se pesa seje. Jez jo sejem največkrat v verste, pusti jo rasti kakor sama hoće. Kadai se tako obraste in zgosti, da zemljo do dobrega pokrije, Hi ji obdelovanje vec škodovalo kakor koristilo, ker bi se ji dovelj perja polo milo i k bi peso v rasti močno zaderževalo Kaj je pa storiti, če huda suša prit ki so poldrugi čevelj saksebi, vsako po cevlji narazen, sem bil vedno te misli, da je okopovanje pese v Ker so pa v poslednjih časih skušnje natanko dokazale, da škodlj Jez suši ima pesa srednje debelosti najvec sladkorja v sebi, in da Gotovo jih je tudi veliko te misli; jez sem se pa je sladka ali cukrena pesa za kermo boljsa kakor navadna, vendar le že dostikrat sam prepričal, da je stala v hudi bo kmetovavec, ki se z obdelovanjem pése pečá. najbolj vročini okopana drugo jutro bolj frišna kakor neokopana. opravil, ce jo bo bolj gosto sadil, namreč v verste po 8 Pesa hoče dobro okopan biti se sploh govori, in to je do 9 pavcov saksebi. Na to vizo bo kakih 6 do 7 funtov res. V tem obstojé skrivnosti pri sejanji in obdelovanji pese semena na avstrijansk vagàn posetve potřeboval. Pri tem _ mora pa vselej vendar le gledati, da nekoliko semena prihrani, da bo ž njim, ako sèm ter tjè kako prazno leho zapazi, jo zopet obsejal. Gospodarske skušoje. Glej > (Kako stare in mlade'drevesa, ki so z mahom da ti ne bo plevél pese prerastel koj obrašene, varovati, da jih za več let mah ne bo od začetka, in derži jo V . kar se dá, čisto. Večji prerastelJ. Prav lahko seto zgodi tako-le: Najpoprej se del kmetovavcov misli, da se mora pesa takrat okopati, drevje, kar je najbolj moč, očedi mahu in vseh razpok, kadar je njiva že zelena, kakor da bi bila s špinačo obse- ktere se nahajajo na skorji; se vé da se to najbolj opravi v deževnem vremenu. Potem vzemi navadnega luga in z mehko kertačo umij čisto in čedno deblo in veje. Vidil da čez tri leta ne bo cemperca mahú več na drevji, 2. iz kapitalov in činžev tistih družbenikov, kteri so v tem času umerli, in boš 3. iz čin z e v od dnarjev, ktere so vložili ž i veći • ^ t Ur' V V#i 11 A, IV ti4 liv M V VV »il J/ VA m MM M 11 W ^ vv MB l^J A v v j ■ ^ W 9 • M~M VA II CJ V ▼ Vf \1 X« ** M » J W V 4 Am VVA V U V f 1 CJ I ft I MM M W V V dkorja pa bo gladka in lepa. Pri mladih drevescih je dosti, družbeniki pa niso vseh dolžnost do družtva spol če jih le enkrat tako očediš; pri starih pa je treba to več- ni li in tedaj pri razdelitvi sam kapital brez činža nazaj krat storiti, ker je njih skorja hrapava in se na starih drevésih ne dá vsa nesnaga v enem hipu odpraviti. dobijo. Kdor stopi v družtvo, plača ali koj takrat, kadar se (Koša ta rež dobra pomoć gospodarju, ako zapiše, enkrat za vselej, ali pa vsako leto v odločenih ob- rnu klaje za živino manjka). V ta namen se obseje rokih ali brištih. Plačila morajo vsigdar do 31. decembra dobro pognojena njiva s ko šato režjo (Staudenro tr cr en). vsacega leta opravljene biti. Bolj natanko je ta tarifa Mesca oktobra jo lahko ze pervikrat zajnes, mesca malega razlozena travna (aprila) pa drugič in toliko več je boš nažel ? ko v „Oglasniku"'. Kdor zeli od te koristne naprave kaj vec zvediti, naj se oberne do vodstva tega družtva, ktero se pod imenom rožnika, kakih 8 dní pred žetvijo navadne reži, bodeš pa „Nuova Società commerciale di Assicurazione" v Terstu ospod Edmunda Terpina, tergovca likor bolj si vso njivo pozimi z gnojnico pognojil ; mesca nažel dovelj košate reži z lepim zernjem znajde ali , pa do g (Gnoj čedalje vec vred en). Menda ne bo brez v Ljubljani, kteri je veliki opravnik omenjenega družtva za koristi, ako povemo, kako od leta do leta bolj po različnih krajnsko deželo in bo gotovo rad vsakemu na drobno po deželah gnoj cenijo Naj povemo v spričbo tega vsaj en vedal, kar kdo v ti zadevi zvediti želí. izgled: V kosarnah v Karlsruhe in Gottesaue na Nemškem so mogli do leta 1828 vsako leto 800 gold. Ijudem plačevati, da so jim gnoj iz sekretov vozili. Do leta 1843 so Za pirhe kaj se snižali ti stroški na 80 gold. Ker pa so čedalje bolj pozneje leta kme- spoznavali, kako potreben je gnoj, so ga tovavci radi za dnar iz kosarn kupovali, in poprejšni stroški so se preobernili v obilne dohodke, in sicer: v letu 1856 so skupili za gnoj iz kosarn omenjenih dveh mest 1790 gold., leta 1857 2700 gold, in leta 1858 3009 tedaj se kaže od leta 1843 do letos ali v 15 letih veliki razloček od 80 gld. stroškov na 3009 gld. dohodkov. «■Id giu., Kdor hoče komu za velikouočne pirhe kaj darovati, da se mu bo gotovo prikupil, naj mu kupi lepe bukve, ki so ravno zdaj na svetio prišle pod imenom Potovanje v sveto deželo. Bravcom „Novic" je bil ta potopiš, kakor nam je bilo od veliko veliko strani na znanje dano, tako všeč, da so komaj lista za listom pričakovali, v kterem so prečastiti terž. gospod prošt Mihael Verne svoje potovanje v obljubljeno deželo popisovali, ktero so predlanskem o Za domače potrebe kaj. veliki noci obiskali. Kdo bi, kakor so oni že dolgo želeli, tudi ne želel sam obiskati kraje, kjer se je Izveličar naš Če sivo ali višnjevo sukno z vinom okaplano rumeno rodil, kjer je živel in učil, in kjer je umerl, da je řešil ali rujavo postane, se taki madeži gotovo berž poskrijejo, človeštvo večne pogube? Al málokomu se more spolniti ta ako se z gnojnico, ki se v štali dobi peresom ali kertačo pomočijo. ali z namočenim v J. s. Tontina ali nova bratovšina 9 želja, da bi sam obhodil te imenitne kraje! Slavni gospod pisatelj, ki so Slovencom že spisali veliko lepih reči, so nam popisali tudi te kraje polni gorečega pobožnega duha tako mično in v tako gladkem domaćem jeziku, da ob enem, !*o so nam podali potopiš v „sveto deželo", kterega vsi drugi narodi že davnej in v obilnih iztisih imajo y in tudi slovensko slovstvo z izverstnim delom. kako fant ali dekle po dvajsetem letu lahko do smo ga dosihmal le mi Slovenci še pogrešali, so pomnožili premoženja pride. V Terstu se je predlanskim ustanovilo družtvo, kterega namen je tako korišten in hvale vreden, da ga tudi Ker bo pa 1 e m s k t fsakega bi in pa cer mikalo poznati jeru za k Božjega s:rob v J v „Novicah" razglasimo. Imenuje se „Nova bra t o v š i n a za preskerbljenje otrok" (Ausstattungs-Verein fiir Kinder oder Tontineiiversicherung). Namen tega družtva je vsakemu, kteri je va-nj 1 e m so dali napraviti tudi o b jeruzalemske mesta in cerkv Božjega cr roba ktera je Blaznikov risar na kamnu tako lično napravil, da bo vsak prebiral in ogledoval zaznamovane posamne kraje Jeruzalemskega mesta po s pol n jenem 20. letu določeno število m Bozj zapisan,; dnarjev odšteti, s kterimi si sleduji po svoje pomagati more. tudi p e s m groba e i n Pa še več. Pridj so temu potopisu t ki se v Jeruzalem pri za Tako na priliko jih more oberniti devica, ko se omozi, doto, mládenec, kteri se je učil pravoslovja ali zdrav ništva, more plačati z njimi doktorstvo, ali pa se odkupi od vojašine; kdor se hoče lotiti kakega obertnijstva ali kup- „ . _ čijstva, si more s temi dnarji za vse svoje dni pomagati itd. in «e najde le v tem potopisu vsakdanji procesii pojó in molijo, ktere je po željah preč. gospod prošta naš na vsako dobro stran delavni gosp. fajmošter Hicinger v duhu izvirnega (Jatinskesra) jezika ni bilo v „Novicah" slovenski jezik přestavil. Vsega tega kterega je po prijaznem do Družtvo je razdeljeno v deset razred o v ali klasov voljenji prec. gosp. pisatelja gosp. B laz nik v posebnih za otroke, kteri so rojeni v letih 1848 do 1857. Vsak razred je od drugega ločen. Leta 1858 se je začel nov veljajo 48 kr. bukvah natisniti dal. Lično vezane bukve z obrisoma itd alf 84 kr. novega dnarja. Kdor jih starega razred za otroke rojene 1858. dobiti zelí, naj se oberne do tiskarnice Blaznikove hitro f Na vprasanje, od kod se plača v to družtvo zapisanim ker stevilo posebej natisnjenih bukev je majhno. gori omenjeni dnar? Odgovorimo, da se ta dnar nabera iz trojnega zaloga, namreč: 1. iz dnarjev, ki so se kot obresti (činži) nabrali od kapitala, ki je za otroke pri družtvu naložen; boginji Celeji. 1 v Spisal Davorin Terstenjak. (Posvećeno visokoučenemu in velečastneraa p. n. gospodu opata in celjskemu mestnemu fajmostru Vodušek-u v znamenje male hva-*) Tontina se imenuje bratovšina, ktero je Lah Lorenc Tonti ležnosti za mnogokratno prijazno in gnstoljubno sprejetje v stari že pred 200 leti znajdel in ktera se je vpervic ustanovila na Francozkem leta 1653. Pri ti bratovšini stopi već deležnikov skupaj, kteri plaćajo izgovorjeni znesek v družbeno kaso, iz ktere se dohodke do smerti tako dolgo vživajo, dokler zadnji tistih ne umerje. ki je bil v bratovsino zapisan. slavni Celeji). Politika rimskih cesarjev si je prizadevala, vsako narodnost zatreti, ali jo konečno v bistvenih razločkih zbrusiti. Tako je večidel v iztoku in zapadu rimskega sveta zginila 91 stara prirojena narodna moć, ktera bi biia mogla il o t r a n j i t, Kurant, ime plužanja pri pustnih oraćih život narodov vkup deržati. Iz Valerija 2) in Suetonija 3J opominjajo na rimske ,,f y kter1 telja in p vidimo, da so Rimljani podjarmljene narode silili, se latinskega pa zc jezika poprijemati, in da so rimski namestniki in vse druge godb oblasti vse ukaze, povelja in odloke v latinském jeziku iz- savna postava dajali, celó niso hotli v drugem jeziku s podložniki govo- vinogradnega sadu 1 u y v jesen1 y ? zato SU kteri stvarja in ber šiji u y m p riti y kakor v latinském, in ce ga podložnik ni znal y je mogel tolmačnika iskati. Mnogo osebnih imen na štirskih rimskih kamnih TER-TINIVS in TERTIMA, in polatinćene VITEIVLVS opo-minja, kako ljuba in draga je bila starim Slovencom sladka Kakoršna je bila z deržavnim življenjem, takošna je tert bila tudi z nabožnim (religiosnim). Rimskim božanstvom Cei ej a je mogla biti d toraj t enake so šle pod latinskimi imeni; tako na priliko: Perun bela boginja, ker jo najdemo v družbi Ep Ep y pod Jovovim, Rad ogost, Sveto v it pod Herkulovim in so stari Rimljani ćastili kot varuško kónj in mul. - Posku— Martovim itd.; le kjer niso sporednikov in sporednic našli, šajmo po etimologićnih pravilih izsledovati pervotni pomen so pustili domaće imena. V7 staroslavní Celeji se je častilo več božanstev imena Ce lej kakor kamnitni spomeniki pricujejo 4 y Oblika Ce lej a utegne biti polatinčena, pa tudi slo Nahajamo spomenike venska slovnica pozna suffix ej a, na primer: kolej y or posvećene: Jovi optimo maximo, Marti, Herculi Victoriae, Genio Civitatis, Genio ribus, Eponae in Genio Amnigeno. y A vgus ti, i*«. y bita Wagen tudi ruski: kolej primeri še sta La roslovenski: berž ej a, syrtis ej a, vectis, lenžaj gallina, od len g leg y toraj aj die bruttende Al med temi rimskimi bozanstvi nahajamo tudi dve berž ej r 7 die schnellfliessende, die Stelle, wo das Wasser y slovenske, namreč: No rej o in Celejo. No rej a ima mesto v družbi rimskih božanstev v na pisu: Marti, Herculi, Victoriae, Noreiae schnell fliesst i y Ce lej a pa ima dva spomenika; pervi se glasi: CELEIAE b Slovenski obliki Cei ej a odgovarja sansk. Kalj Kalja pa po Boppu pornenja: sa nus, fa u » AVG. PAELIVS COS. PRO SE ET SVIS. V. S. L. M. y just eximius, in Bopp primerja z besedo kalja gerško xaXog 2 ktero tudi pri gerških pisateljih Drugi kamen na južni steni farne mestne cerkve sv. nahajam v pomenih: b y pu 1 ch m 1 Daniela pa ima napis : EPONAE ET CELEIAE SANCTA1. V Ze v „Novicah" in v „Mittheilunsen des hist. Vereins Nor ej i, in do- vus, prosper, eximius. boginji Bôthlingk in Roth 3 sta kalja přestavila v: wo hl boginja m se fiir Krain4i sem obširneje govoril o kazal, da je Nora — No rej a bila z ems ka ujema s severno-slovansko Nira, Niva, Nija. Kakor toraj N orej a ni apotheozovano mesto No rej a, ampak auf, gesund, geschickt, angenehm, erfreulich, in kaljana v: schon, lieblich, freuudlich, treff- lich erspriesslich. Jeli tudi v slovanščini imamo kakošno besedo y y ime g la vn ega božanstva, tako tudi ni Ce lej a apoteo- ktera se tako glasi in ktera kaj tacega pomeni? zovano mesto Celje, ampak ime lu č n e ga božanstva. Jaz poznam edino česko: kaly, bonus, pulcher y ka V7 slavném celjskem mestu je še več spomenikov sta lota, Giite, Trefflich keit y dobrota y lepota. 4 roslovenskega Radogosta bogočastja hranjenih ; tako nahajamo Ker jo še češčina pozna y ne more nobeden terditi y da bi je ne bila poznala tudi stara slovenščina. boga v podobsčini človečje glave z bi kovima ro govorna v steni pred starinskimi vratmi in na Ka 1 ej a toraj izvirno pomenja: bona, pulchra y Kinkovem dvorišču. bo Na častje staroslovenskega solncnega tudi možke podobščine, ktere v roki y dalje za n st va opominjajo deržijo kij (na južni steni Dereanovega skednja) možke podobščine, ktere imajo na plečah sokolove ali jastrobove peroti***), v roki pa al solnčni pehar amo ena, prospéra, salva Dea, die schône, liebliche, freundliche, treifliche, erspriessliche Gottin. Iz oblike Kala, Kal ej a je oblika Cela, Ce lej a, y celó naravna po prelazu glasnika k v c; primeri čepa ti in kopati, secare, scindere, kat in cet belj in cembelj itd. cautes kem ali pa korpič s sadjem napolnjen. Na častje solncnega stebru na božanstva opominja tudi moz ka podobscina dvornih vrat gospod Tapajnerjevega hrama, imenovanega Žabnjak blizo Celja. Podobščina je naslonjena na ters, na kterem je viditi listje in grojzdje; v roki derži orgljice in pa palčico. Noge so križema položene, in iz pete leve noge rastejo Današnje ime Celje je postalo iz debla cei, kakor topične imena : Morje, Brezje, Ločje, Polje, Retje, Rečje, ali pa je oblika adjektivna po pravilu, kakor iz baba, gos, medved adjektivne oblike: babji, e me d- C e 1 e, trije listki beršljuna. Je to slovenski bog Kurent, ni nič drugega, kakor modifikacia solncnega kteri bo- žanstva v mladoletji, pospešitelja poljodelstva zato Ko gosji, gosja, gosje, medvedji, medvedja, vedje. Toraj Celje, scilicet, mesto — boginje bonae, pulchrae, prosperae, salvae Deae; ali pa v kolek-tivnem pomenu: Celje, kraj kali, celi, locus bonitatis prosperitatis, felicitatis, amoenitatis, salutis, pulchritu-dinis itd. a I y Obsirniše o romanizaciji podjarmljenih narodov mores brati v izverstni knigi Dôllingerjevi „Heidenthum und Judenthnmu str. 33, 34. 2) Valer. Max. II, 2, 2." 3) Sueton. Claud. 16. Glej Deblo kal, cei pa se ima dobro razločiti od cei (cerkvenoslov. ijm, cjel) totus, ktero se ujema s sansk. akila ali pa po Miklosiču s sansk. sa-kala „was mit dem anderen Theile ist"; zato se tudi v izgovoru čuje: Muchar „Rdmisches Norikum« II, 6, 7. Gruter „Inscript." pag. Celje, ne pa Célje, Cielje.*) 56, 98. 386. *) Nekteri pisatelji bo krivo brali: Anigemo, kar nié ne pomenja. Pravo berilo je Amnigeno, dem Flussgebornen$ brez dvombe tići v njem slov. Vodnik, vodni mož itd. **) Severno6lovanski Radogost je narejen z bikovo glavo, ima r> Glej Mikl Glossar sanskrit ) J ungman „Slovník s. v. Bildung der Nomina" stran 28 2 Bo p p s. v. 3 U yy Sanskrit-Wôrterbuch" stran 178 * na persih bikovo glavo in napis: tyr tor, tur; dalje: Nekteri so mislili, da je C je Celje, al to ni res. Ce iz korenike, iz ktere oblika C Kilbog Kalbog, sansk. kala, bos, siovaski: kaj la, lovec, od cviliti, cvieliti, klagen, wehklagen, rusinski slovenski kolača, biku podobna krava, dalje: *Turbog, Stirbog, Bikis, Bikisl, adjektiv, oblika, kakor cerkvenoslov. Jakov'1. Bikisl stoji na bikovi podobsčini retran-skih starin bogocastnih, toraj bikisl taurina, scilicet imago. ***) Sokola in Jas tr ob a ima tudi severnoslov. Radogost za simbol. cvj eliti, „provodit v slezij" in Verzweifiung bnngen y (glej yy Slovo o polku Igor a Boltz povedal, da se v najstarših pismih C iiaerimoniae vadum 40). G. Ankershofen mi je furth veli: Qui po Slovenskem C C K lagen-uje se še govoriti Glasnik ty se po Koro tanskem izpahuje primeri: toj y oj tvoj oj itd 92 Da so v stari Cei ej i boginjo dobrote, sreće kalote, celote častili, pricuje rimski kamen z napisom: to Jovi optimo maximo et SALVTI CELEIAN. i 1 u t i Celeianorum Celi Celja nov C e l e j i Celja nov, kali celi boginji Celjanov, sa lu tari, faustae, bonae Deae Celeianorum. Al kakošna nebeska prikazen je oseb lj ena v boginji Celi Celeji? Jaz mislim j uter na zarja. Juterna zarja se v ba narodov veli p rij etna, Iju bez senstvu indogermanskih njiva, srečna, lepa boginja. Tako je gerska Eos boginja možkega veselja in Aurora, ljubi vse, kar je lepe mater zvezd,-) in tri zve z de v £a mozke ho ti, ona in dobrega; njo so imeli za gerb u ce lj s k ega mesta b i tudi C e 1 e j o. uteg n i le o p o m i n j a t i n a lučno bo Tudi Usa j boginja juterne zarje pri starih Indi h ? se veli mila, ljuba, lepa boginja, darovnica zakladov iu sreče inAcvina „die der Morgenróthe vorauseilenden Lichtstrahlen" darujeta bolnim zdravje, rešujeta ljudi iz nevarnosti, hodita v pomoč brodarom in darujeta zaklade.3) Tudi v nemškem basenstvu se veli juterna zarja zlata devica, ktera se prijazno s me ja, in znana je prislovica: „Morgenstund hat Gold im Mund", ktera je še boginja juterne le pozneje etičen pomen dobila. 4) Moje mnenje, da je Celeja bila zarje, še poterjuje tudi ta okoliščina, da v sanskritu kalja (tudi kalja) pomenja: diluculum, tempus Cei ej a Ma tu ta, kakor m a tu tin um, toraj Cela se je po Prelleru 5) rimska boginja „des Fruhlichtes, der Morgen rothea velela, ktero so spet Rimljani kot celote salutis, prosperitatis, pulchri- boginjo kalote tudinis, beatitudinis, bonitatis častili. „Matrem Matutam an-tiqui ob bonitatem appellabantu piše Paul.6) Tudi o juter ni zarji pri starih Slovanih pise French Slavi So-rabique fulgidam Aurorám sic interpretati sunt: quasi esset numen praestantissimum, quod mortalibus in dies bene vel l et, tenebras discuteret, diem largiretur a p t u m tempus operibus agendis itd. (Frencl de Diis Sorab. 15, 3). Ako še prijetno lego celjskega mesta, zdravo ko pel reke Savine v ozir jemljemo, je celó prikladno bilo v tej krasni 5 lepi ? dobri, prijetili sr ečn i celi okolici častje ? boginje Káleje kali C e I ej e. Yr severnoslov. basenstvu sicer nisem našel boginje 9 Milogost, Ljubogost, Cele, ali ime historicno C e 1 i g o s t Dobrogost, Radogost opominja na častje boginje Cele. Na solnčnih božanstev častje tudi opominjajo osebne imena na celjskih kamnih: Li co v i us L i k o v (Li- na ko v ci, Li kari, Likavci živijo še dan današnji Štirskem, Koroškem in Kranjskem) , dalje L e vc i m a r Leo, Leonis nomen haberis, od lève, leo, Lowe; sponini se še rjovečih levo v v Celji in pa bližnje vasi Levc, slovenskih imen na celj- L o w e n b e r g. Drugih Lemdorf skih kamnih, kakor Dubna, Bon jata, Ausko; primeri boginjo juterne zarje A uska pri starih Moravanih i itd. ne omenjam, ker sem jih že večkrat razkladal. V svojih bukvah hočem razlagati tudi mitične bližnje krajne imeua kakor Pol u le, v kterih stanuje kmet z imenom Ku rent, Teharje itd. Keltskega imena ni nobenega najti tukaj, čeravno je nemški slavni pesiiik Gabriel Seidl celó iz slo venske Voglajne, ker na keltskim imenom! vogle tece napravil reko z i M uch ar I. c. 2) Preller „Griechische Myth. u Rig:veda. Rosen 48, 1. 2. 49, 1. 92. 12. , 300. Man hardt v I Kinn, Hals und Wange seifet, Den Strich und Widerstrich vollfûhret, i Und meisterlich politisiret, Wâchst schon der zweite Bart! . - = 0 Na robe svet. V juterni deželi je brada lepota člověkova, pri nas pa kaj nepristojnega. — „Seelig, dessen Bart sui juris ist". Kranjski Figaro sicer ni imel vseh priprav, ktere brivci vedil je dobro terminologijo teh ni drugega imel imajo po velikih mestih, ali priprav. Govoril je o ji parfumu", čeravno V o- lažku, kakor bučno olje. Vendar je bil moj Figaro v svoji umetnosti dobro iz-urjen in ko je delo na mojem obrazu doveršil, se je přiklonil pošteno, kakor da bi kadaj že bil „grand officier de la cour". Ob sedmih je bil voz pripravljen. Naša družbica se je pomnožila z Miloslavovim gosp. bratom in njegovo ženo iz Ljubljane. Krenuli smo čez Rado lj co v Bled. Posebno se mi je dopadlo Naklovo polje. Precej rodovitno in prijazno je. Vasi so večje, kakor na Notranjskem in hiše premožnejših večidel zidane. Oklepi oken so iz zelenega kamna, kterega v ti okolici lomijo. Naklo je rojstni kraj slavnega ter-žaškega škofa g. Jerneja Legata. Tudi Stempiharja je rodila ta okolica, ktera še sedaj sluje zavolj močnih misie. Našel sem na nekem stermem klancu v podbrežki okolici tudi posebno obertnijo. Kjer se namreč voz v breg pelje, čaka za vsak voz trumica fantinov in deklet, kteri podkladajo kolesa. Za krajcarje se potem otročja trumica tepe, da bi se lahko od jokanja in vriskanja breg poravnal kterega se ne usmili cestna gosposka, da bi pot saj neko- i liko menj tezavno naredila. Aenea Sylvi je bil svoje dni ucnik in odgojitelj Bar bare, grofice celjske, ktera se je pozneje omožila s cesarjem Sigmundom. V Radoljci tudi stanuje naš slavni pesnik „Glasov do- morodnih". Pozdravili smo ga prav po bratinsko, ali ljubo nam ni bilo zvediti, da je z vsemi močmi objel Themido in zapustil modrico Erato. Dobro vem, da pri Slovencih clovek ne more „von der Gunst der Musen" živeti, vendar je tudi to res, kar Jean Paul pise: „Die poetischen Gaben gehoren dem Feiertage, nicht dem Werktage des Lebens an. Wenn sie auch durch ein Gewerbe, welches der Dichter daneben treibt, sich etwas beengt und behindert fúhleu sollten, so konnen sie dabei doch gedeihen." V Radoljci še živi tudi drug mož i kterega naj vsak domoljub obiše. Je to umetnik gosp Mur nik, izversten podobar. Mi smo občudovali povsod njegove krasne delà. Prav dobro je djalo našemu sercu, ko smo v njegovi de-lavnici bili in na mizi zagledali najnovejse bukve, ktere Takošne domače glave, ktere razlagajo podobarsko umetnost. z velikim trudom si morajo prilastovati ne samo umetnost, temveč tudi potrebne znanosti, so vse hvale in pomoci vredne. Zaslužuje si naš pridni rojak, da se priporočuje vsakemu, kteri išče podobarskih izdelkov. Poleg tega je dobro izurjen v pozlačenji in marmoriranji, kakor njegove izverstne delà v kranjski mestni cerkvi poterjujejo. Nekteri le zmirom vprašujejo, v kteri akademii se je ucil. in mislijo, da le „der Mann i vom Fach" zna edino kaj izverstnega napraviti. Veleumni Jean Paul drugači sodi pisaje: „Dem Dilet-tanten ist die Sache Zweck, dem Manne vom Fach, als solehem, bloss Mittel; nur der wird aber eine Sache mit ganzem Ernste betreiben, dem unmittelbar an ihr gelegen ist, und der sich aus Liebe zu ihr damit beschaftigt, sie con amore treibt. Von solehen und nicht von den Lohn dienern ist stets das Grôsste ausgegangen u Kakošna je glede umetnosti, takošna je tudi glede j znanost sploh. Kdor nima doktorskega klobuka, in kdor ni člen dunajské in berolinske akademije, ne čepi v rezidencii ali pa ne uči na visokih šolah, ta velja toliko, kolikor Lemberžan in Ribničan. Da spet na Radoljco nazaj pridem, še imam nekaj o prebivavcih Vam, dragi stric, pisati. Mestjani se nosijo po nemško-kranjsko-fraucozko in govorijo med seboj nemško-kranjsko. Da jim dobro gré sklepam iz nekterih dobro pitanih exemplarov. Kako z duševno „zmožnostjo" stoji, ne morem Vam « povedati. Da so tudi 5? politikarji, me je prepričal nek možak, kteri je prav pažljivo „Laibacharco" prebéral. Da se nekteri Radoljčani so prav „naturwiichsig", sem spoznal iz tega, da se mi ni eden za moj ponižni in pohlevni poklon zahvalil. Ta možak menda ni še čul besed Henrika IV., kralja francozkega: * Ko se čez Savo prepeljamo, že nas iz brega pozdravlja ali kakor N „landesfurstliche Stadt" Radoljca. Na nekdanjo junakost Radoljčanov opominjajo mestni grabni. Najlepše poslopje je grad Parole douce et main au bonnet Ne coûte rien, et bon est", ïmec pravi : Freundliches Wort und Hand am Hut Kostet nichts und ist dennoch gut. grofa Thurna. Ko smo Radoljco ogledali, smo se podali v Bled i od Zidali so ravno tudi visoke šole. Mislil sem, da Ra doljčani stavijo kakošno zvezdišče; ali ozke oknica so ka zale kodar drugo pot več. proti zemlji, ne pa proti nebu. Srečo dobro, dragi stric. Imejte v blagem spominu Vašega unučica Vicka. 94 Kratkočasno berílo. llorvatsko bobiianje. Iz „Zore Jadranske". vina za trud. Kada je svaki svoju pristojbu potrošio malo r> mu krv uzkipila, i, štono rieč, grlo se razdražilo, zate eiela ova družba otidje u mjestnu krčmu, da tamo nado puni ono što jošte manjka, pa onda tek ovi momci ponapiti Klopočeš ko Horvat na boben!" sem slišal nekdaj pojdu u crkvu po svoje zastave, propelo i bubanj, da sve doma moža večkrat grajati ženo, ktera je imela predol cr opet kući odnesu. Sada, da ti je vidjeti, čuo bi štropot i Se vé, da je potem še hujše razsajala, pa možu je lupu bubnja, kakove valjda jošte čuo nisi: čitavim putem arnotil. Zakaj pa jo je k domu se nemilice buba i lupa u bubanj. Ali put je do jezik. bilo dosti, da jo je le enmalo tako hudo razdražil s horvatskim bobnom, nisem vedil do kuće dalek, dan je vruć, naši križari hoće od žedje da poginu; šta dakle? Oni ni pet ni šest, već došavši do prve mesca maja lanskega leta. Ko smo imeli lani v Zagrebu nas je peljalo dijaški „festům ajale u y krčme naslone zastave na krov, propelo na ulična vrata poglavarstvo d uri hoda iz Zagreba proti licem prama putu, bubanj do njega a družba u kuću, pa zagorski strani do sv. Šimona, k tamošnemu gospod faj w » PU dok se može i nemoze. Dok se vesela momčad vinskom moštru. Po dokončani sveti maši smo se razsli na vse stiri kaplicom kriepi, dogodi se mnogo putah, da ili vjetar puhne, vctre. Da so nas dovoljno nahranili, preden so nas razpu- ili da dojde kruleć štetinasta koja životinja, pa provali ili razpelo ili barjak, što sve ostane ležat, dok se naši križari dignu i nesigurnih nogah dalje svoj put nastave, u sumrak stili je naravno; da pa dijaki, če jih več skupaj pride, tm JÊÊM mÊ siktero burko napravijo, je tudi vsakemu znano ? je imel kedaj kaj opraviti ž njimi onda s kakovim maršom i punom glavom u svoje župno Slušatelji višjih šol so se zabavljali po svoje, manjši mjesto i crkvu unidju, te tako dan i svoj posao dovrše. učenci pa so se igrali pred cerkvo lopte (Bali), vležem v družtvu nekterih tovaršev pod košato lip zeleno trato. Govorili smo o tem in onem ; Horvat je hvalil jer je to stara navada, koja je u Jaz se Neka nitko ne misli, da je to pretjerano, ili da se to samo to biva obično s malo kojom iznimkom. na kadšto dogadja; Zagorju već od davna cez mero <>J od, Slavonec mu je kljuboval ter je z mah preotela." vso silo Slavonce povzdigoval čez Horvate, kakor da bi Slavonci ne bili s Horvatom edinega pleme Madj se je oběma posmehoval, Slov poslušati pesmico : , oj ! Kr pa je moral poterpežlj Mislim, da ni te navade med slovenskim ljudstvom; ce bi pa vendar utegnila v kakošnem kotu biti, le v kraj ž njo î Vojaško bobnanje gotovo ne služi niti Bogu na slavo niti ljudstvu v korist! Horvatom pa se to nikakor ne sme moj t Svaki Horvat gospon tvoj oponašati, in nihče se jim ne bo rugal, kdor vé da je navada železná srajca. Težko se bo dalo bobnanje iz cerkev Ko tako ležimo in se smejamo prav iz duše, zašli- odpraviti, ker je že preveč ukoreninjeno in ker kmet misli šimo naenkrat vojaško bobnanje. Ko bi si zmislil, skočimo da nima polne vrednosti procesija brez bobnanja. y kviško ter se ogledujemo okoli, od kod da maširajo vojaki, • v Sedaj vem, zakaj je štajerski kmet ženo dražil s hor nic nismo mogli zapaziti. al pred cerkvo, pusti lopto in igro, Mladež pa, ki seje loptala vatskim bobnom, in mislim tako-le: Kdor ima hudo ženo, pa ajde v turn, llivali so naj ji kupi boben ; ako ji ne bo kaj po volji, naj klopoče se dečki eden drugega, da je bila še hujsa gnjeca med po bobnu, samo, da ji bo jezik miren. njimi kakor med Francozi in Angleži pred Sebastopoljem. y A. K. Cestnikov. Kmalo so nekteri v turnu in bobnanje preneha. Gremo tudi mi bliže gledat komedijo, in komaj pridemo do cer-kvenih vrat, smuk! skoči precej velik fant vén z bobnom v rokah, cela armada pa za njim in beži trikrat okoli cerkve! Ta obhod bi bil terpel gotovo še delj časa, ko bi ne bil pritekel mežnar, ki je vzel bobnarju boben in je raz-kropil celo družtvo. Milo so dijaki gledali za zvonikarjem, ki je ponosno stopal z bobnom na rami po stopnicah v turn; ko so pa vidili, da jim ne privoši bobna, so se šli sopet loptat, jaz pa sem zvedil od tovaršev, kaj pomeni boben pri cerkvi. mod rij yy Lej ? lej Kratkočasnice. saj bo vendar le res, kar tisti prokleti terdijo, kterim, če sem prav slišal. ezdarj pravijo, da sonce stojí U P se s uče in okoli momlja sam sebi neki pijanec, ko se včs gostivnice domu opotéka saj člověk res sonca verti" vertoglav iz komaj stoji; tako hitro se ta salabolska zemlja danes verti Neki prekanjen jud, ki je rad po grajšinah berači! pa ga cr » v grad nekega grofa niso pustili, naroča y • V grajsin Na Horvatskem, navlastito pa po Zagorji, je vojaško skemu vratarju, naj le gospodu grofu pove 5 da sam B o g o v bobnanje pri cerkvenih shodih in procesijah „conditio sine svak (Schwager) bi rad z njim govoril. Radoveden norca qua nonu. Stara navada, stara postava; seljak (kmet) bi poznati, ki s takimi besedami Bogajme prosi, dovoli grof, je ne opustil, ako bi mu kdo tudi glavo obelii. Kdor je bil naj jud le pride. Ko pride, ga vpraša: kaj da blodi? Jud kedaj na Bistrem ali pri kteri drugi romarski cerkvi na mirno odgovori: „Res je, milostljivi gospod, kar sem rekel, Horvatskem, je vidil in slišal kako je. Ako se kje obhaja čisto res; moj tast (Schwiegervater) je imel dve hčeri svetkovina, pridejo iz sosednih far tako zvani križarji, ki eno sem jez vzel pred tremi leti, eno pa nosijo seboj križ in zastave; pred njimi pa jo maha bobnar, cite, ali si po tem takem nisva lani Bog Re z Bogom svaka?" ki tolce in ropoče neprestano z vso silo po siromašnem Grof se smeja šegavemu judu in mu daruje novec. bobnu y da cloveku vse skozi ušesa leti. Pri cerkvi še le zacne pravo ropotanje, kadar se kakih petnajst sosednih Dopisi Iz Ormtiža na Štaj. 12. marca. Zeleznica je take bobnarjev slozi v kor, da se razlega njih lópanje dalječ čez hribe čez plan. V zagrebškem „katolickém listu" (št. 21. 1. 1858 ) graja neki dopisnik iz Zagorja bobnanje pri procesijah, in sve- gotoviti, kar pa se bo berž dognalo, ker so vsi, razun tuje, naj bi se odpravil boben iz cerkve. Naj podam tukaj podstavb, iz litega dodelana. da že šine polagajo; le mostovi se imajo še d y samo položiti in I^HiBpapilH zvezati ga treba y da tem potem pa bo že hlapon, kakor se pripoveduje, najpozneje do le odlomek omenjenega dopisa v izvirni besedi ; mislim ne bo nikoga nadlegoval jezik naših južnih bratov, manje, ker je razumljiv vsakemu Slovencu, ki je le neko- njičkom mir in pokoj dodelil; zakaj na vprašanje vozača s gusta svojo paro vlekel y in tako resnićno ubogim ko liko pogledal cez prag svoje koce. Med drugim pise dopisnik iz Zagorja tako-le: gosp pom železnih šin : kaj peljate Je dgovor 5» mir si peljam u Delavcov je še veliko tù iz razuih krajev iz » Po svršenoj službi božjoj dobiju križari od mjestnoga Českega, Dalmacije, Karlovca, Italije in Nemčije. Poslopj župnika uslied stare pogodbe ili samo običaja koju čašu na kolod še manjka. Nekega omoženega Karlovčana 95 sem prašal, koliko da služi na dan, in mi je rekel služi 45 kr. sreb čeni ! da Pa endar ste nekte tako slabo obi mu očitujem, ,,a gospon pleban v tega je vino kr nobenemu noče v goltu bivavcov. Da ta armada, naduševana za vojsko od vseh straní, že na vso moč hrepení po vojski in da je bo nami odkáže, zadnje celó nemogoče berzdati, da bi na vrat na nos ne sprožila kakošnega nepokoja, je lahko zapopasti. Zatega ostati Dravo so za 6 in še več sežnjev od brega zasuli poleg voljo je že iz Pariza došel sardinski vladi opomni y Ormuža. Prekoredna prijetna zima • • lim v J P» dobi naj železa preveč ne beli. Ker se sardinska vlada pri ustregla B ergo v že ima listje y mnogi so že februarj goricah kopati začeli. kup je prav dober; Viní po 50 tett> je še dosti prav dobre 60 in 70 zlatov pretočene v tudi duša y da ona ne bo vojske začela, ampak se le branila, ce jo avstrijanska vlada začne i in ker tudi fran ^a cozka vlada zagotovlja, da bode le sardinski arrnadi vina se dobi dovelj. Pokušai sem uni dan že pretočeno pomagala, ako jo avstrijanska napade, avstrijanska naravno po snegu spravlj m spr humsko vino armada pa tega sama po sebi storila ne bo y tedaj uteg sladko je kot samotok; dvomim, da bi se počasi pokvarilo, nejo Sardinci in Francozi devet let čakati, preden bojo Ob enim še priobčujem, kako zasajam rozge Večj zagrabili za meč. Ker pa po vojski hrepené, pravijo i d a del vinorejcov zasadi odrezane jih pustí do treljega leta i rozge v posebno gredo in bi se utegnila ta tako-le sprožiti: Kakosna prekucijna asti v tretjem jih pa presadijo stranka začne nalašč punt v Mo de ni ali Parmi; po v gole kraj ograde pet do tretj leta rastej zvezi od leta 1815 mora avstrijanska vlada tema de preden se morejo pogrubati in stalni tersi postati, ter tako želama v zadregi pomagati; avstrijanska armada jima hiti najmanj 2 leti zg ubij preden dobrega tersa in sadu pri- res na pomoc in lejte! v tem hipu bojo Sardinci čakajo. Jaz pa, ako je jesen prikladna, če ne, pa spo- zavpili, da je avstrijanska armada n a p a d 1 a Laško. Zoper mlad y dam rozge boljših t v reči ne vinograda avnost to natolcovanje se sicer zasaditi; nekteri že drugo leto iako močni zrastej y da jih vzdisruje te francozki časnik r Presse" y pa vendar morebiti ni popolnoma prazno La v Se vincar lahko v jeseni pogruba, in tako imam že tretje leto ene druge važne prigodbe moramo omeniti, namreč da se stálen, dober in rodoviten ters; se vé, da mora zemlja je 15. t. m. vradni francozki časnik „Moniteur" spet dobra, vincar priden. lastnik pa prav • V biti Jančar oglasil, Iz Ljublj V poslednjem zboru mestnega odboi pa vse drugač je govoril kakor 5. dan t. m. Tabart ni besedice zinil od miroljubja Napoleonovega ; vse nje- je bil dnarn njego CT* te ospod Maks Gajd dosedaj kontrolor pri mestni govo govorjenje je posebno nemški m deželam namenjeno y za mestnega du arnica rj a (kasirja) izvolj dosedanje mesto bo nastopil gosp. Vencelj Denk ktere hoće po to laž i ti y ces y da so se preveč prestrašile, da njim nic žalega noče Francoz, kteri jih le ljubi kot naj Tudi letos je mestni magistrat že poprej oddal po- bolji prijatelj. Ko jim je „Moniteur44 tako pokazal glad ko trebno število krut y po tem takem je tedaj tudi le ■ . ■ stran francozkega kožuha, tošnja tudi jim pa ob enem tudi kaže kos ekrutir za mesto srečno odpravlj Pa že m a to stran ter pravi: „Al gorje vam, ako zdražite na za prihodnjo rekrutiren vojske, bo rajtengo izročil armadi že nekoliko rekrutov ktera, ako ne bode vojsko pripravljenega leva!44 Da s takimi besedami yy Mo drugo leto, je magistrat dosihmal na mestno niteur" ravno dosti rožic ni posadil po Nemškem, razodevajo pa zlo sitne prikazni moi Čudne, omeniti, ktero zapazujemo že ze serditi glasi nemških časnikov. C. k. dnarstveno ministerstvo je dogovorno s c. k. več tednov na mestnih tergih pa tudi v špecarijskih šta- ministerstvoma notranjih zadev in kupčijstva, potem z vo cunah, kjer gré kupcija le bolj na drobno. In kakošna pri- jaško osrednjo pisarnico Njih Veličanstva in najvišje po kazen je to Da jkuj b e r n i h dvoj kterih je bilo še pred kratkem obilo med ljudstvom Kam licijske oblasti, prepovedalo i z voz njo, v vožnjo in pre-vožnjo, orožja vsake verste, střeliva, solitar ja. so prešle, ne vemo za gotovo; to pa je gotovo, da marsi- zvepla in ktera kuharca ter te ali štacuni ni y mogla kupiti, cesar s vinca čez mejo ob tujih italijanskih. deržavah, ob Švajci in ob morju je potřebovala, ker ji bank je to dostikrat huda nismo mogli menjati Ker trebne b Pisemske marke po 3 krajcarje ne bodo prihodnje življenji, če po- več čer ne, temuč zelene, marke za časnike pa bledo-anjka, se pač nadjamo, da naša si. vijolične namesti višnjeve. Dokler je omenjenih mark zadreg v navad kupčijska zbornica ne bo te zadrege jo bo naznanila pustila, ampak se kaj, se smejo rabiti za pisma in časnike. dotični višji oblasti, ako bi utegniie morebiti Angležki poslanec lord Cowley je živel na Dunaji sreberne dvoj še bolj ati, da si kakor koli v okom res kakor navadno bogati Angleži živijo V • pride tej zadregi, pa tudi tištim na pete stop ktei te d r a ž ej i gosti vnici yy Hotel Munsch" za se Plaçai je v naj-, za svojo ženo šestice • « je je cenijo kakor po 10 novih krajc., kakor jil Truplo knezinje VVindisch in otroke in za ostalo družino vsaki dan 400 gold. postava določila g r a t z o i umerla, Krajnskem bod ktera je pustni teden v Benetkah nagle pokop v ak v Boge ns perg rt i na iz domaćih íq ptujih dežel. Iz • V Dunaja. Še zmiraj se nič gotovega ne ve, ali 15. t. m. je tercii pri Mitterndorfu na zgornem v Štajarskem vozovlak, ki je vojake peljal, z drugim praznim, tako da je bilo več vojakov poškodovanih. Vodnika vozo-vlaka, kteri je bil s svojo nemarnostjo te nesreće kriv, so zaperli. Te dni so pripeljali na Dun aj 620 centov srebra iz Angležkega. < bo mir ali bo vojska; saj přetekli teden se ni nič z go- Iz Ogerskega. 11. t. m. je pogorelo c. kr. za lo- di lo, da bi jeziček na politični vagi bolj omahnil na eno žišče hrane za vojake v Debrečinu; škode je za ali drugo stran. Kakor pred, stojimo tedaj tudi še danes; 40 do 50 tavžent gold. y ce Iz Galicije. VRadzehovu v zločovskem okrožju HHÍ IHHHriai gio- ve nd a r nekako potihnil je vojskini hrup in šum ravno nobeden ne vé: zakaj? Pa kaj bomo vpraševali o je bila 6. t. m. strašna nevihta z bliskanjem, današnjih homatijah po tem „zakaj?44 ker še nobeden ne menjem in točo. Trešilo je v nek hlev, v kterem je vsa vé: zakaj ima vojska biti? Ker v svojem premišljevanji živina poginila. ne lovimo radi praznih besed, ampak se le deržimo tega, Iz Serbije. Raje vi ć prevzame ministerstvo notranjih kar se tù in tam go d i y nimamo tedaj danes nič druzega zadev. Serbi, ako je časnikom verjeti, niso nič kaj dovoljni povedati, kakor sledece reči. Sardinska vlada je sedaj z Mi loše vi m vladanjem in pravijo, daje za dvajset let tudi svojo reservo k armadi poklicala, in tako šteje v zaostal v vladanju, kakoršnega je treba današnje dni, in si vsem skupaj 150,000 vojakov za vojsko pripravljenih; stevilo ni sicer obilo samo po sebi, vendar je veliko y to ako želijo njegovega sina Mihael a za kneza. 12. t. m. je izrocil avstrijauski general-konzal v pomislimo, da sardinsko kraljestvo šteje le 5 milijonov pre- Belem gradu knezu Milošu, kteri je ta dan svoj rojstni 96 dan obhajal, pismo avstrijaiiekega % • prijazno pisano lz Rusije. Tudi ruska vlada je prepovedala cesarja, ktero je prav Njih deželah ne začele vojskovati. Sedaj pa izročé sv. Oče vse božji previdnosti in ukazali so očitne molitve za ohra- y iz Rusije in Poljskega v druge evropejske dežele kónj prodajati. njenje miru. Najnovejše novine iz Rima pa pišejo y da je bilo 11. t. Iz Nemškega. Iz Ber o li na. V deržavnem zboru vlada berž ko m. francozkemu poslanců v Rimu papeževo pismo poslano, v kterem sv. Oče tirjajo, naj francozka more odpravi svoje vojake iz Rimskega. iz Neapolitanskega. Kralju so mogli stegna je govoril minister unanjih zadev, baron Schleinitz, o sedanjih političnih zadevah 9. t. m. tako-le: „Pruski pre reza ti in bolezin še ni nič odjenjala; bojé se, da bi deržavni zbor je doslej samo pričakoval, kaj se bo zgo- snet ne pritisnil in življenje kraljevo v nevarnost prišlo. dilo čas ? zavoljo tega zasluži vladno zahvalo. Zdaj je pa přišel Zavoljo tega je zapovedal neapolitanski véliki škof in kar da govorimo. Skerb zavoljo vojske ne izvira iz po- dinal, naj se v cerkvah očitno moli za ohranjenje kralje globocega raz samnih, ojstro izrazenih zadev, ampak iz pora med posamnimi deržavami. Pruska vlada je zdajci vega življenja. Iz Francozkega. V nekem te dni izdanem spisu ki spoznala, kaj ji je storiti, namrec se potegovati, da obsto- se imenuje „L' Empereur et le prince Napoleon64 je brati, ječe pogodbe ostanejo in se mir ohrani. V tem prizadevanji da je podal minister notranjih zadev cesarju odgovore • •• « V . 1 1 . v 9 1 I v.. ^ A .... - - W _ _ . " . _ _ _ ima Prusija an gle z ko vlado za tovarsico, s ktero zivi v 86 okrajnih glavarjev na vprašanje, kako in kaj misli iskrenem prijatelstvu, in upanje, da bo to prizadevanje ljudstvo od vojske. Med temi so samo 3 glavarji, kteri sa uspesno , prihaja poslednje dni čedalje vecje. Pruska odgovorili, da je ljudstvo za vojsko, vsih druzih 83 je vlada se ravno tako zavéda, ktere dolznosti ima kot ev- zoper njo. Cesar se pač ni nadjal kaj tacega iz svoje ropska velika vlada, kakor tudi nikolj ne bo pozabila svo- dežele zvediti. jega domoljubnega namena. V7selej se bo z vso mocjo po Dobro podučeni možje pravijo, da je rekla ruska tegovala za národně zadeve, pravico, samostojnost in cast vlada v Parizu, da naj se obderžé pogodbe, ktere je Nemčije. V tej politiki se čuti vlada ojačeno, ker sta narod sklenila avstrijanska vlada z nekterimi italijanskimi derža- in narodni zbor složna, in krepko in mirno pričakuje pri- vami; tedaj ni pričakovati, da bi Rusi hodnih prigodb." - potegnili s Fran Od Avstrije minister v tem govoru cozom, ako iz tega vzroka na Laškem vojsko začne. ni besedice čerhnil. kralj Grof p a r i ž k i, najstareji unuk bivšega francozke Lud ovi ka Filipa, je imel namen, v prusko „Indep. belge" piše 18. t. m.: Avstrija dovoli, da se snide evropejsk kongres na podlagi pogodb ar leta 1815. Da se na piemontežki meji kake zabavlije mado stopiti, pa pruska vlada mu ni dala privoljenja za to. ne začnejo, za to je poskerbljeno u Zlo so se nadjali o kersevanju orojenega ki Gledé Moldave in Valahije piše omenjeni časnik, da so se Avstrija y da bo vlada političnim jetnikom pomilostenje naklonila; Prusija in Anglija v tem zedinile, da ima volitev pol pa to se ni in se menda ne bo zgodilo lz Badensk kovnika Kuza veljavna ostati, dasiravno je zoper parižki » Ministerstvu za vojastvo je 1 sklep od 19. avgusta 1858. Turška vlada se je tej osnovi milijon goldinarjev za armado privoljenih, da se za vojsko zoperstavila. pripravi N. Pr. Ztg.*4 piše iz Pariza: Yr Parizu govore. > v * 1 • 1 ,J 1 " 1 '• » 1 ^ * y Iz S va j ce. Napoleon je neki od S vaj ce zahteval, da so že več let princu Napoleonu princeznjo Kl o tildo mu pripustiti, da pojde 60,000 Francozov čez vališki-kanton snubili. Cesar Napoleon je obljubil Sardincu, da mu bo v 6 dneh na Piemontežko. Ako je ta govorica resnična potem z Bogom švajcarska neutralnost! y Iz Italije. Iz Pie mon ta. n StafFetta" pravi y da je po njenem mnenju doslej 6000 prostovoljcov v armado pomagal v vojski z Avstrijo. Malo pred poroko, in da bi se zakon ne razbil, je sklenil Napoleon še celó skrivno pogodbo s sardinskim kraljem, v kteri mu je obljubil po- moči y ne le, če bi se ga Avstrijani lotili, temuč tudi, kadar stopilo; „Gaz. del Popolo" pa pise, da jih je le 2300 moz. bi pripravno priložnost za vojsko našel. Po poroki in ko je Francozki časniki terdijo, da se je dosihmal ze cez 35,000 Napoleon vidil, da ima Evropa tudi še svojo voljo, je Lahov iz druzih dežel v Turin u snidilo, kteri priča- rekel sardinskému kralju, da gré njemu samemu razločiti kujejo vojske. Govori se močno, da se bo vlada iz Turi na ali je kaka pripravna priložnost za vojsko ali je ni. preselila v Gen ovo, kjer je več varnosti za-njo » Sliši se, da zberajo Francozi armado v okrajih Sardinski vladi dé, kakor je brati, kaj dobro si m ob Rajnu. patija in ponujanje mož v njeno službo, kteri Iz Angležkega. Angležka vlada je opominjala sardinsko zavoljo sprejemanja avstrijanskih be ji res dobro hocejo in ne porajta na to, kakošno je bilo gúnov v svojo armado in ji dobro zaterdila, naj ne raz •