Največje medvoško gradbišče
Nova tovarna filtrov
“Uresničuje se tisto, kar smo dve leti napovedovali,'’pravi generalni direktor Renato Krajnc.
Minljivost
Pred dnevom mrtvih srečam znanca. Tam iz spodnjega konca Gorenjske je doma. Ni še leto dni, ko mu je nenadoma postalo slabo in potem mu je korak zastal. Danes je že kar pri močeh in korak po poti si podpira s palico. Pa poklepetava in preden si rečeva nasvidenje, mi pravi: “Veš, ko bi se vsakdo izmed nas samo enkrat na mesec spomnil in pomislil, kako minljivi smo, bi bilo marsikaj tako enostavno in prijazno. ”
Verjamem. Priložnost za to smo imeli tudi pred dnevi ob obuditvi spominov. Žalne svečanosti so bile v občini v Pirničah, na Katarini, pri Domu krajanov v Sori, pri spomeniku na Senici in na pokopališču v Preski.
Filterauto Slovenija, nekdanji Donit Filter, je 6. septemba začel graditi novo tovarno v naselju Ladja, nasproti Papirnice Goričane, kjer je ta nekdaj imela deponijo lesa. Na 28.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču bo stala nova tovarna z 9500 kvadratnimi metri delovnih površin, kamor bodo preselili centralno medvoško podjetje, proizvodni enoti z Jesenic in Sore ter skladišče iz Kranja. Gradnja bo končana do jTO. aprila, potem sledi tehnični prevzem in dokončna naselitev, predvidoma do I. julija 2000. Vrednost celotne naložbe, od nakupa zemljišča, gradnje, nove opreme do selitve, ki bo najkasneje 1. junija prihodnje leto, je 1,9 milijarde tolarjev (19 milijonov mark). Ker se podjetje Filterauto Slovenija še vedno bori z rdečimi številkami, bo naložbo v celoti financiral francoski lastnik koncern
Filterauto oziroma multinacionalka Labi-nal. “Z novo tovarno bomo proizvodnjo še dodatno racionalizirali, saj so bile povezave med proizvodnimi enotami težavne in povezane s številnimi logističnimi stroški. Vendar to hkrati ne pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih. V tako veliko naložbo smo namreč šli z namenom, da uvajamo tudi nove programe, ki bodo dali možnost še dodatnega zaposlovanja,” načrtuje Krajnc. Podjetje bo še naprej poslovalo z blagovno znamko Donit Filter, saj je ta znana in priznana pri poslovnih partnerjih in kupcih. Poleg oljnih, zračnih in gorivnih filtrov so se letos začeli ukvarjati tudi s tehnologijo prečiščevanja zraka v kabini vozila.
Nadaljevanje na strani 5
mmm
BC LOKA, MEDVOŠKA 3, MEDVODE Tel: 612-935
VELIKA IZBIRA NOGAVIC IN SPODNJEGA PERILA
Delovni čas:
delavniki od 9. do 19. ure, sob. od 9. do 13. ure
Spomin Francu Rozmanu Stanetu
Pirniče - Zveza združenj borcev in udeleženci NOB Slovenije so z občinskim in krajevnim odborom v petek, 29. oktobra, pri spomeniku žrtvam v Pirničah pripravili proslavo ob 55-letnici smrti znamenitega partizanskega poveljnika Franca Rozmana - Staneta. Na proslavi so poleg Godbe Medvode nastopili tudi Lovski pevski zbor, učenci osnovne šole in člani dramske skupine. Vence so potem položili člani borčevske organizacije, slovenske vojske in župan občine Medvode k spomeniku v Pirničah in pri rojstni hiši Franca Rozmana Staneta.
Prvi odmev - tiskovna konferenca
Uprava in supan kazensko odgovorna?
Poročilo Računskega sodišča o opravljeni reviziji poslovanja Občine Medvode za obdobje 1995 - 1998 je postalo dokončno 18. septembra, ko je bila z njega odstranjena oznaka “uradna tajnost - zaupno'’. Prvi odmev na njegovo vsebino je bila tiskovna konferenca, ki jo je 4. oktobra sklical Janez Šušteršič.
samovoljno, skupaj z izvajalcem del, dvigal ceno posamezne naložbe. Predvsem obnova občinske stavbe je bila, po mnenju Jožeta Duhovnika, pralnica denarja, saj je bila naložba načrtovana le z 71 milijoni tolarjev, dejansko pa jih je bilo porabljenih 119. Računsko sodišče je nadalje ugotovilo, da so se nekatera investicijska dela oddajala brez javnega razpisa, da
Občinska stavba: sporna investicija?
Poročilo Računskega sodišča, je po mnenju Janeza Šušteršiča, enega izmed štirih sodelujočih na tiskovni konferenci, le vrh ledene gore. Glede ne ugotovitve Računskega sodišča so sklicatelji menili, da je vprašljiva “kredibilnost in kazenska odgovornost občinske uprave in župana Stanislava Žagarja”. Kot so poudarili, je zadeva presegla občinske meje, zato pričakujejo ukrepanje okrožnega tožilstva in oddelka za gospodarski kriminal pri upravi za notranje zadeve.
Računsko sodišče je preverilo izdatke le za nekatere naložbe, kot naprimer preureditev in oprema občinskega poslopja, dokončanje gradnje osnovne šole v Sori, fazno gradnjo kanalizacije Vaše - Goričane - Rakovnik - Sora in obnovo lokalne ceste Medvode - Vikrče. Pri vseh pregledanih naložbah je Računsko sodišče namreč ugotovilo, da je župan presegal svoje pristojnosti s tem, da je odobril izdatke v višini 131 milijonov tolarjev, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Zato je Janez Šušteršič izrazil prepričanje, da je poročilo Računskega sodišča le vrh ledene gore, in da se takšna praksa ponavlja tudi v letošnjem letu. Jože Duhovnik, ki je bil v prejšnjem mandatu predsednik odbora za razvoj, je menil, daje župan svetnike zavestno zavajal z nižjim vrednotenjem naložb. Takoj, ko so sprejeli sklep, naj bi namreč
so bila nekatera predplačila nezavarovana, in da so bile storjene nekatere nepravilnosti pri računovodskem izkazovanju.
Andrej Kogoj, ki je bil dve leti predsednik nadzornega odbora, je izrazil zadovoljstvo, da je Računsko sodišče potrdilo njihove sume o negospodarnem ravnanju s proračunskimi sredstvi. Hkrati je opozoril na dosedanje županovo ignoriranje Računskega sodišča, saj še vedno ni poskrbel za realizacijo sklepa o vračilu “ozimnice”, torej nezakonitega izplačala še iz časa županovanja v nekdanji občini Ljubljana Šiška. Na tiskovni konferenci jev bilo večkrat slišati, da je župan Stanislav Žagar povratnik pri nezakonitem ravnanju, saj je v poročilu namreč zapisano tudi, daje bilo v obdobju od leta 1995 - 1998 županu
nezakonito izplačano 5,4 milijona tolarjev, in da bi bila izplačila zaposlenih v občinski upravi lahko nižja za 1,9 milijona tolarjev. Nekdanji predsednik občinskega sveta Mitja Ljubeljšek je zanikal trditve, da točke o nagradi županu ni želel uvrstiti na dnevni red seje. Zatrdil je, da v štirih letih župan niti enkrat ni posredoval poročila o svojem delu, ki bi bilo podlaga za nagrado, temveč si je samovoljno izplačeval “najvišjo 50-odstotno stimulacijo”. Sklicatelji tiskovne konference so izrazili prepričanje, da bo poročilo Računskega sodišča obravnaval nadzorni odbor občine Medvode in občinski svet. Ker pa je po njihovem mnenju zadeva prerasla občinske meje, pričakujejo ustrezno ukrepanje okrožnega tožilstva in oddelka za gospodarski kriminal pri upravi za notranje zadeve.
Drugi odmev - okrogla miza na TV Medvode
Po novinarski konferenci še druga plat
Po precej kritično in ostro predstavljeni problematiki na novinarski konferenci v Zbiljah, je okrogla miza na TV Medvode izzvenela brez očitkov in kakršnihkoli neprijetnih vprašanj ter mnenj.
Televizija Medvode je po tiskovni konferenci potem sredi meseca oktobra organizirala okroglo mizo in odprla telefone za vprašanja županu in njegovi ekipi v studiu. Pričakovati je bilo najrazličnejša vprašanja, vendar ni bilo niti enega, ki bi županu in občinski upravi očital nepravilnosti, jih kritiziral zaradi javnosti predstavljenih napak na tiskovni konferenci, ki jo je v Zbiljah sklical občinski svetnik Janez Šušteršič.
Čeprav kritičnih pripomb in neprijetnih vprašanj torej po telefonu ni bilo, je župan z ekipo razlagal ugotovitve iz poročila in poudaril, da so ugotovitve Računskega sodišča točne in jim ne oporeka. Tako je problematika, ki sojo spremljali gledalci medvoške televizije, po novinarski konferenci in okrogli mizi, vzbujala nekakšno negotovost. Hude kršitve, omenjane na tiskovni konferenci po eni strani in razlaga župana s sodelavci po drugi, ki ni dajala vtisa o naravnost
kriminalnih početjih.	Novinarska konferenca, ki jo je sklical župan.
SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc), odgovorna urednica Leopoldina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk Media Art, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 6 je priloga 89. številke Gorenjskega glasa, 9. novembra 1999, tiskana je na okolju prijaznem papirju, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.
Tretji odmev - seja občinskega sveta
Kriva je blokada v dialogu
“Občina Medvode pri poslovanju ni dosledno upoštevala veljavnih predpisov, vendar zaradi tega ni prišlo do nenamenske porabe denarja davkoplačevalcev,”je menila večina in o tem poskušala prepričati tudi “drugače mislečo” opozicijo.
Uvrstitev poročila Računskega sodišča o reviziji poslovanja Občine Medvode na dnevni red prve jesenske oziroma osme seje občinskega sveta, sta zahtevali svetniški skupini SKD in SDS. Že na samem začetku je prišlo do dveh zapletov. Svetniki namreč poleg poročila Računskega sodišča niso prejeli tudi spremnega dopisa. Opozicija v občinskem svetu ga je zahtevala, zato ker je iz njega razvidno, da je poročilo Računskega sodišča postalo dokončno zato, ker župan in občinska uprava na predhodnega nista podala pripomb.
Gradnja ceste v Verjah se je podražita tudi zaradi spreminjan soglasij občanov
Zapletlo se je tudi pri poročilu nadzornega sveta, ki se je s to problematiko ukvarjal na svoji 3. seji. Predvsem svetnik Janez Šušteršič je podal dvom o njegovi verodostojnosti.
Predsedujoča Nevenka Plešec je razpravo začela z ugotovitvijo, da Računsko sodišče lahko da tri mnenja o poslovanju revidirane osebe; mnenje brez pridržka, mnenje s pridržkom, kot ga je dalo za občino Medvode, in negativno mnenje. Razpravo je zato vodila s stališča, da je Računsko sodišče sicer ugotovilo nepravilnosti v poslovanju občine, ki pa za posledico niso imele nenamenske porabe denarja davkoplačevalcev.
Razpravo je nadaljeval Sandi Bartol, ki je med drugim dejal, da se kvaliteta vodenja občine ne da meriti le z metri asfalta, temveč tudi po kvaliteti medsebojnih odnosov. Prav blokada v dialogu, je po njegovem mnenju kriva, da je Računsko sodišče lahko ugotovilo nedoslednosti v upoštevanju veljavnih predpisov pri poslovanju občine Medvode. To poročilo naj bi bilo po njegovem mnenju nauk, da se v prihodnje ravna po principih pravne države. “Pa če ima nekdo ta občinski svet rad ali ne,” je še dodal.
Vsi naslednji razpravljale! so se strinjali s trditvijo, da je bilo pomanjkanje dialoga krivo marsičemu, le da so se njihova mnenja razhajala pri ugotavljanju krivca. Da so temu krivi propadli županski kandidati in njihovi kolegi, se je med drugim izrazil svetnik Štefan Čebašek. Hkrati je županu Stanislavu Žagarju čestital za dosedanje dobro opravljeno delo in osebni praznik.
Vsi naslednji razpravljale! so se strinjali tudi z ugotovitvijo, da so bile v poslovanju občine Medvode v letih od 1995 do 1998 napravljene določene nepravilnosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo, in temu ne gre oporekati. Le da so nekateri zagovarjali stališče, da brez njih ne bi bilo toliko storjenega, kot je bilo. Drugi pa so zagovarjali stališče, da mora biti dobronamernost nadgrajena tudi z zakonitostjo, kot se je izrazil svetnik Bojan Kržišnik. Jože Duhovnik je bil celo mnenja, da bi se z doslednim upoštevanjem zakona o javnih naročilih dalo v primeru obnove občinske hiše prihraniti 30 miljonov tolarjev. Razprava je na koncu dobila potrditev tudi v konkretnem sklepu, ki pravi, da mora občinska uprava pri naslednjih večjih investicijah občinskemu svetu posredovati celotno dokumentacijo v skladu z veljavnim zakonom o izvajanju proračuna in zakona o javnih naročil.
Od desetih predlogov sklepov, ki so bili oblikovani na strani opozicije, jih je bilo zavrnjenih osem. Med njimi tudi tisti, da naj bi previsoka izplačila vrnili tudi ostali delavci občinske uprave, in da naj bi občina Medvode prekinila sodelovanje s sedanjim svetovalcem za investicije Dušanom Bre-kičem, ki je bil prej vodja oddelka za proračun in finance.
Četrti odmev - tiskovna konferenca župana in sodelavcev
Pomik Računskega sodišča je korektno
Zupan Stanislav Žagar sklical tiskovno konferenco z namenom: “Da se javnosti predstavi resnično stanje v naši občini, tudi potem, ko sta svoje rekla nadzorni odbor in občinski svet”.
Tiskovna konferenco, ki jo je sklical župan Stanislav Žagar, je bila skorajda že odmev na odmeve o poročilu Računskega sodišča.
Župan Stanislav Žagar je v uvodu razložil, da je tiskovno konferenco sklical zato, da novinarji končno zapišemo tudi tisto, česar menda doslej še nismo. “Mnenje računskega sodišča namreč ni negativno, niti ni mnenje s pridržkom, temveč je zapisana le ugotovitev, da Občina Medvode pri poslovanju ni dosledno upoštevala veljavnih predpisov. Zaradi tega niso bila oškodovana ali nenamensko porabljena proračunska sredstva in ni prišlo do materialnega kršenja in oškodovanja družbenega imetja, kar sta potrdila tudi nadzorni odbor in občinski svet,” je še dodal in poročilo Računskega sodišča označil za korektnega.
Tisti, ki so sklicali tiskovno konferenco 4. oktobra, so po njegovem mnenju govorili vse mogoče negativne presežnike, zato ker za njih v poročilu Računskega sodišča piše premalo.
Prav njihove izjave naj bi bile krive za naslove člankov v nekaterih medijih, kot naprimer: “Z denarjem delali kot svinje z mehom”, “Porazne ugotovitve Računskega sodišča, “Medveški župan tatič”.
Bivši vodja oddelka za proračun in finance in sedanji svetovalec za investicije Dušan Brekič je na tiskovni konferenci povedal, da je obnova občinske hiše stala 86 milijonov tolarjev ali 81 tisoč tolarjev za kvadratni meter in ne skoraj še enkrat več, kot je na seji sveta ugotavljal svetnik Jože Duhovnika. V končni znesek 120 milijonov tolarjev so namreč vključena tudi sredstva za odškodnino denacionalizacij-
skemu upravičencu, stroški opreme in ureditve okolice.
Slišali smo tudi razlago, zakaj so bila dodatna dela na posameznih investicijah oddana brez javnih razpisov. Po pravni razlagi Vanje Debeljak jim je to namreč dopuščala uredba, ki je veljala pred zakonom o javnih naročilih, in ki je natančno določala, kdaj se dodatna dela lahko oddajo istemu izvajalcu brez novega razpisa. Župan je to razlago dopolnil z dejstvom, da se ljudje, ko dajo soglasje za kakšno cesto, lahko tudi premislijo. Zato je bilo večkrat potrebno spreminjati projekte in opraviti vrsto dodatnih del.
Da se s takšnimi dodatnimi deli ne bi predolgo čakalo, so bila z aneksom oddana istemu izvajalcu. Svetnik Peter Mi-litarev, ki je na tiskovni konferenci sodeloval predvsem zaradi neresničnih podatkov zapisanih v enem izmed časopisov, je podal svoje prepričanje, daje občina Medvode na ta način celo privarčevala.
Z namenom, da zanika nekatere trditve zapisane v enem izmed časopisov, je na tiskovni konferenci sodeloval tudi svetnik Štefan Čebešek, ki je to priložnost izkoristil za popravek svoje izjave dane na seji sveta. Takrat je namreč izjavil, da so vsega krivi bivši županski kandidati in njihovi kolegi. Pri tem je menda mislil le na Jožeta Duhovnika in Mitja Ljubeljška.
Župan je javnost obvestil tudi o dveh kazenskih ovadbah: “Zaradi neresnični in žaljivih besed, izrečenih na tiskovni konferenci, dne 4. oktobra, sem odvetniku dal pooblastilo za vložitev kazenske tožbe proti Jožetu Duhovniku in proti Janezu Brezovcu, bivšemu sekretarju občinskega sveta, zaradi pisanja in vsebine pisma varuhu človekovih pravic.”
8. seja občinskega sveta
Nov krog pogajanj sa skupno dediščino
Svetniki dali zeleno luč županu za ločene dogovore z ljubljansko županjo o skupnem premoženju nekdanjih ljubljanskih občin.
Občina Medvode
Izvajanje krajevno-skupniškega programa
Za izvajanje krajevnoskupniškega programa je potrebno:
- na podlagi pobud krajanov, s sklepom sveta KS, vključiti investicijo v plan komunalnih dejavnosti za naslednje proračunsko obdobje
-	imenovati gradbeni odbor (zainteresirani krajani izberejo tričlansko
komisijo, ki vodi in zastopa zainteresirane krajane v celotnem postopku priprave in izvajanja investicije)
-	pridobiti soglasja lastnikov zemljišč (gradbeni odbor ob pomoči KS)
- pridobiti mapne kopije in zemljiškoknjižne izpiske (gradbeni odbor ali KS)
-	pripraviti vsaj minimalen projekt s projektantskim popisom del in ga uskladiti z Občino Medvode (gradbeni odbor,
KS ali Občina Medvode)
- zbrati 50 % potrebnih finančnih sredstev kot prispevek lastne udeležbe krajanov predlagani investiciji (gradbeni odbor ali KS)
-	vložiti vlogo za priglasitev del oziroma gradbeno dovoljenje (KS ali Občina
Medvode)
-	poiskati ponudbe vsaj treh možnih izvajalcev investicije, pri večjih investicijah (v skladu z zakonom o javnih naročilih) pa opraviti javni razpis
(gradbeni odbor, KS ali Občina Medvode)
-	izbrati najprimernejšega izvajalca investicije (Občina Medvode na podlagi
predloga gradbenega odbora in KS imenuje tričlansko komisijo za izbor izvajalca, ki jo sestavljajo po en predstavnik Občine Medvode, KS in gradbenega odbora)
-	skleniti pogodbo z izbranim izvajal-
cem (Občina Medvode)
-	skleniti pogodbo za izvajanje nadzo-
ra (Občina Medvode)
-	skleniti pogodbo o sofinanciranju investicije (KS - Občina Medvode)
-	po zaključku investicije pripraviti skupno poročilo (gradbeni odbor, KS in
Občina Medvode)
Ob vsaki odločitvi ali dogovoru v zvezi z investicijo naj gradbeni odbor ali KS poskrbi, da se dogovorjeno tudi zapiše in dokument vloži v spis, ki se za investicijo praviloma vodi in hrani na KS. Po zaključku investicije se vsa dokumentacija (načrti, zapisniki, soglasja...) zbere, smiselno uredi v obliki zbirnega spisu (mape) vseh dokumentov in shrani na sedežu KS. Občina Medvode o zadevi vodi svojo evidenco.
Vodja oddelka gospodarskih javnih služb Franci Jeraj, univ. dipl. inž gradb.
Na zahtevo svetniških skupin SKD in SDS je bila ne dnevni red prve jesenske seje uvrščena tudi obravnava poročila Računskega sodišča o reviziji poslovanju občine Medvode. Sama uvrstitev točke na dnevni red sicer ni bila oprašljiva, več časa pa so svetniki namenili vprašanju, kdaj to poročilo obravnavati. Svetniški skupini SKD in SDS sta menili, da mora občinski svet to poročilo obravnavati, še preden sprejema rebalans letošnjega proračuna. Po razpravi in petminutnem usklajevanju, so bili svetniki enotnega mnenja, da obe pomembni temi obravnavajo na nadaljevanju seje čez teden dni.
Svetniki so nato svoje delo nadaljevali precej usklajeno. Dali so svoje soglasje k statusnemu preoblikovanju Javnega podjetja komunala Kranj, v katerem ima občina Medvode 7-odstotni lastninski delež. Jože Pešak, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe Mestne občine Kranj jim je namreč dal jasno vedeti, da ima najpomembnejšo vlogo pri oblikovanju odloka tisti, ki ima v rokah največji delež, torej kranjska občina. Svetniki so zato iz bojazni, da bi osrednji medvoški vodovod ostal brez dosedanjega upravljalca, umaknili svoje zahteve po večji vlogi pri upravljanju podjetja.
Enotno so sprejeli tudi sklep o kritju izpada finančnih sredstev v Vrtcu Medvode, ki vsako leto nastanejo zavoljo predčasnega izpisa malošolarjev iz vrtca. Ravnateljica Mojca Sešek jih je hkrati seznanila, da že pripravljajo nov izračun cene programov po metodologiji, kot jo priporoča Ministrstvo za šolstvo in šport.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se vsa prostovoljna gasilska društva v občini Medvode v celoti oprostijo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Krajevne skupnosti in drugi porabnike proračunskih
sredstev bodo tega plačila oproščeni le delno; odvisno od tega, v kolikšni meri ustvarjajo tudi lastne prihodke. Župan naj bi občinski svet obvestil le, kolikšna bo višina oproščenih sredstev.
Daljša in za odtenek burnejša razprava se je razvila okrog vprašanja, kako priti do skupnega premoženja nekdanjih petih ljubljanskih občin. Svetniki so se namreč seznanili še z eno možnostjo, ki jo je ponudila ljubljanska županja Viktorija Potočnik. Obe občini naj bi se ločeno od stalih devetih naslednic dogovorili o delitvi premoženja. Njen predlog je, da MOL naši občini izplača razliko v premoženju v višini nekaj manj kot 173 milijonov tolarjev. Svetniki iz vrst SDS in SKD so dvomili o pravni veljavnosti takšnega dvogovora, saj je bil poleti sprožen postopek arbitraže. Ker je večina svetnikov podvomila o uspehu arbitraže, so raje dali zeleno luč županu Stanislavu Žagarju za ločeno dogovarjanje. Ta naj bi v nadaljevanju zagovarjal stališče, da mestna občina Ljubljana med devet primestnih občin razdeli 8 milijard razlike v premoženju, kar bi za našo občino pomenilo 350 milijonov tolarjev v štirih letih. Svetniki so na nadaljevanju 8. seje občinskega sveta, ki je potekala čez teden dni, brez večje razprave in po hitrem postopku sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Njegova glavna značilnost je, da so bili izredni dohodki in sredstva z nerealiziranih projektov, v višini 70 milijonov tolarjev, preusmerjeni predvsem v komunalno. Nekaj več besed so svetniki namenili le naložbi v obnovo kuhinje v OŠ Preska. Večina jih je, kljub ravno zaključeni vroči razpravi o poročilu Računskega sodišča, sprejela razlago, da je obnova, namesto v proračunu predvidenih 35 stala 51 milijonov tolarjev, zaradi izredno težkega posega in nepredvidenih dodatnih del.
Priprave na gradnjo v Medvodah
Medvode - Ta teden so se v občini Medvode začele priprave na začetek gradnje 70 stanovanjskih hiš in doma upokojencev v Svetuški gmajni. Poseku gozda bo sledila komunalna ureditev, gradnja pa naj bi se, kot smo izvedeli, začela pozno spomladi prihodnje leto.
Krajevna skupnost Seničica - Golo Brdo
Več kot vas s cerkvijo in dvema gostilnama
Na zboru krajanov pred letom dni je padla ideja o samostojnosti, svetniki prejšnjega sestava so to idejo uresničili z odlokom, krajani na volitvah pa so izvolili svoje predstavnike v svet nove krajevne skupnosti.
V petčlanski svet KS Seničica - Golo brdo so bili izvoljeni Martin Dobnikar, Vincenc Kopač, Miran Tehovnik, Aleš Zupančič in Miha Bukovšek. Na prvi konstitutivni seji sveta je bilo mesto predsednika zaupano 29-lctncmu Alešu Zupančiču. Krajani so torej upravljanje svoje krajevne skupnosti zaupali mladim, ki naj bi se spopadli predvsem s komunalnimi problemi.
Sedež v kontejnerju
Doslej je svet KS imenoval z odlokom predpisano volilno komisijo in nadzorni odbor, v statutu pa zapisal, da bo probleme, ^ ki so predvsem komunalnega značaja, reševal z “operativnimi” gradbenimi odbori.
Predsednik Aleš Zupančič je bil še v začetku oktobra prepričan, da bo najin pogovor lahko potekal hkrati z odprtjem urejenega “sedeža” nove krajevne skupnosti. Kontejner so opremili z lično streho, pisarniško opremo in uredili okolico. “Ker pa v njem še ni telefona in elektrike, smo z uradno otvoritvijo kontejnerja, na katerega smo ponosni, saj je naša prva skupna lastnina, še malo počakali,” pravi Zupančič, ki verjame, da se z skupnim delom in sodelovanjem da narediti marsikaj: “Zato že sedaj k sodelovanju vabimo vse, ki bi lahko na svoj način pomagali k ustvarjanju skupnos-
Anton Cvek ali “Silovšk Tončk”, kot ga poznajo domačini, je 20. oktobra dopolnil 90 tet in je po neuradnih podatkih najstarejši krajan. Domače hišno ime "Pri Silovc”, je njegov oče prinesel s seboj z. Belega, ko se je naselil v "Babnem dolu”. Ustno izročilo pravi, da so menda na velikem posestvu na koncu doline imeli samo hčerke, zato tudi takšno ime. "Tokih žena, kot je bila moja Kristina, danes ni več. Bormesova je bila, ” pravi Anton, ki je že 35 let vdovec. On je bil krojač, ona šivilja. Rodila sta se jima dva otroka; hčerka in sin. Hčerka, ki je ostala doma, pravi, da se ata "boljše drži kot ona ”. Nad zdravjem se Anton res ne pritožuje, le noge ga zadnje leto rade bolijo. Dve leti je hodil v službo, sicer pa je delal doma na kmetiji. Menda je le malokdo znal tako dobro posušiti klobase kot prav on. Več kot dvajset let je bil tudi ključar v cerkvi Sv. Trojice na Golem Brdu. "Dve svetovni vojni sem preživel in povem vam, da je strah hujši od lakote, ” strne spomine na minula leta.
ti.”
Kot je poudaril predsednik, si krajani za svojo lastnino štejejo tudi tri vaške vodovode, s katerimi želijo še naprej upravljati sami: “Vaški vodovodi so obnovljeni in dobro vzdrževani. Res je, da so, zaradi številnih priseljencev, potrebne tudi razširitve, vendar je za nas v tem trenutku problem le, kako vaške vodovode obdržati v lastnih rokah. Še posebej sedaj, ko smo dobili uradno pojasnilo, da menda ne moremo organizirati zadrug.”
Golo Brdo poseljeno
Golo Brdo že zdavnaj več ne pri stoji svo
jemu imenu, saj ga je nosilo predvsem zaradi, svoje značilne neposeljenosti. Število prebivalcev se veča, vse več je priseljencev, s tem pa naraščajo tudi potrebe po večji komunalni opremljenosti kraja.
“V začetku novembra bodo gradbeniki začeli graditi oporni zid in asfaltirali del ceste, ki je poleti terjala smrtno žrtev. Tovornjak, ki je zaradi neutrjene bankine zdrsnil po bregu in se zvalil na stanovan-Aleš Zupančič, predsednik J8*40 hišo. je pod sabo pokopal KS Seničica - Golo brdo. voznika. Res je, da tovornjakom s tako težkim tovorom tu ni dovol-vodovodnih jeno voziti, vendar je rešitev res samo v sanaciji in ne le v prepovedih. Krajani, organizirani v gradbeni odbor, so prispevali svojo polovico sredstev v višini dveh milijonov tolarjev. Prav toliko bo primaknila tudi občina, ki je v tem trenutku že poskrbela za obnovo mostu pri Bormesu. Ta je grozil, da se sesuje,” komunalne potrebe kraja niza Aleš Zupančič. Po načelu “tolar na tolar” bodo že prihodnje leto asfaltirali tudi cesto v “Babni dol”. Z asfaltno prevleko na 300 metrih makadamskega odseka želijo Cesto v hrib spremeniti v pravo krožno pot. V plan za prihodnje leto so zapisli tudi, da bi radi nadaljevali projekt javne razsvetljave na Seničici.
Sedež krajevne skupnosti
Filterauto se seli na Ladjo
Nova tovarna prijasnejša okolju
Filterauto Slovenija, nekdanji Donit Filter, je 6. septembra začel graditi novo tovarno na nekdanji deponiji lesa ob Papirnici Goričane. Po zagotovilu generalnega direktorja Renata Krajnca bo nova tovarna okolju bolj prijazna od sedanje v središču Medvod: “Delamo za prihodnjih 30 let, zato smo upoštevali najostrejše okoljevarstvene predpise, ki so presenetili celo naše francoske lastnike.”
Pred približno letom dni je Filterauto Slovenija kupil zemljišče za novo tovarno, v kateri bodo združili vse operacije, ki jih sedaj izvajajo na različnih lokacijah. V novo tovarno, ki se bo širila na 9500 kvadratnih metrih delovne površine, bodo poleg centralnega medvoškega podjetja preseli tudi proizvodnjo zračnih filtrov z Jesenic, proizvodnjo naročniških filtrov iz Sore ter skladišče iz Kranja.
Po zagotovilih direktorja bo nova tovarna urejena in okolju bolj prijazna od dosedanje v središču Medvod.
“Iz nove tovarne ne bo hrupa, ker vanjo ne bomo preselili kovinske predelave. Preselili ne bomo niti fosfatirnice in lakirnice, ki sta naši največji onesnaževalki. Prvi v Sloveniji bomo uporabljali posebno prečiščevalno napravo za zrak v velikosti 20-krat 30 metrov. Naložba v čist zrak bo podjetje stala 50 milijonov tolarjev, zato pa bo vse, kar bo šlo v zrak, prečiščeno,” pravi Krajnc in zagotavlja, da bodo na voljo za vsa morebitna vprašanja, ki jih bodo nanje naslovili predstavniki KS Senica, če jih bo zanimalo, kakšnega soseda bodo dobili.
Kraji in ljudje
Spomin na stare gradove
Goričanski dvorec
V naši občini je bilo nekoč kar nekaj gradov - dvorcev. Danes sta ohran jena dva, ki še lahko služita svojemo namenu. Grad v Goričanah in iMzarinijev grad v Valburgi pri Smledniku. V želji, da nekateri obudijo spomin nanju in drugi - morda prvič - preberejo nekatere podatke o njiju, bomo v nekaj naslednjih številkah Sotočja zapisali nekatere zanimivosti o preteklosti omenjenih grajskih objektov.
Goričanski dvorec je s svojim vrtom kulturni spomenik prve kategorije. Sam dvorec ima bogato zgodovino. Prvič se grad Goričane omenja pod imenom castrum Gortschach sredi trinajstega stoletja. Vendar pa se iz dokumenta - darilne listine prednikov, ki jo je potrdil oglejski patriarh Urlik vidi, da so volili stiškemu samostanu tudi zaselek ali pristavo Goričane. Od zgodnjih lastnikov gradu so ohranjena imena Sternbergov in Ortenburžanov, po katerih so ga podedovali leta 1420 celjski grofje. Iz njihovih rok pa je prešel v posest Habsburžanov, ki so ga ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 prepustili v uživanje ljubljanskim škofom.
Prva stavba je stala na hribu nad današnjim dvorcem. Leta 1511 je objekt močno prizadel potres in leta J613 je bil dokončno zanj usoden še požar. Škof Oton grof Puch-heim (1641 - 1664) je dal postaviti času primernejšo reprezentančno stavbo. Pravokotna zasnova z dvoriščnimi arkadami in okroglima stolpoma na vrtni strani je sledila renesančnim vzorom, medtem ko je bilo lice proti cesti zasnovano v že izrazitejšem baročnem stilu. Ob vhodu je stal velik stolp, na straneh pa seje glavna fasada nadaljevala v širši stanovanjski krili. V času, ko sta začeli nadomeščati obrambno vlogo gradov lepota in udobje so uredili so tudi okrasni vrt po francoskem vzoru s fazanerijo. Sredi
Dvorec Goričane že nekaj let obnavljajo. Vanj je bilo vloženo že veliko sredstev in pričakovanja so velika. V naslednjih nekaj letih se pričakuje, da ho zopet v takšni funkciji, kot je nekoč že bil.
stoletja je bil grad vseljiv, kapelo pa je postavil njegov naslednik in jo posvetil sv. Uršuli.
Sto let pozneje so grad močno povečali pod vodstvom takratnega škofa Ernesta Amadeusa Attemsa, ki je bil tudi organizator gradnje nove cerkve in gradu v Gornjem Gradu. V Goričanah je želel poudariti reprezentativni značaj svojega imetja. Ves sprednji del gradu je za eno nadstropje dvi-
gnil in s tem ni pridobil samo podobe modernega dvorca, temveč tudi veliko novega prostora. Slednje je terjal v 18. stoletju takratni radoživ način dvornega življenja. Sadove svojega dela je užival zelo kratek čas. Po njegovi smrti leta 1757 so se njegovi nasledniki pritoževali ne samo nad stroški dokončanja gradnje, temveč tudi nad stroški vzdrževanja. Novi škof seje pritožil celo pri cesarici. Gordijski vozel nad odvečnimi izdatki je presekal škof Anton Alojzij Wolf, ki je v letih 1830-31 dal podreti obe stranski grajski krili in znižati vzhodni trakt za eno nadstropje. Dela so vodili uradniki Deželne gradbene direkcije, izvajalec pa je bil stavbni mojster Krištof Cragnolini. Opremo in marmorne dele iz podrte zgradbe je škof prodal na dražbi, delno pa podaril okoliškim cerkvam. Rekonstrukcija gradu, ki je sledila podiranju je prizadela reprezentativni poudarek gradu in ga spremenila v bolj varčni objekt. To je prizadelo tudi veliki park, ki je z gredicami, drevjem in vodnjakom sodil med najlepše pri nas. Spomin na park je danes viden samo še kot obzidje in nasutje ob škarpi pod gradom.
Omeniti je potrebno še veliko gospodarsko poslopje ob cesti pred dvorcem, ki so ga v 19. stoletju na vhodni strani delno zazidali, sicer pa je navzven ohranilo značilnosti zrelega baroka.
Z odstranitvijo traktov in znižanjem dvorca v letih 1830 - 31 je šlo po zlu mnogo reprezentativnih prostorov. Kasnejši čas je uničil precej okrasja.
Med vojno in po takoj po njej je bilo marsikaj poškodovanega ali celo uničenega. Kasnejša obnova pa je le vrnila zgradbi nekaj nekdanje lepote in jo uvrstila med naše pomembne baročne spomenike.
/ Prihodnjič kratek opis notranjosti /
Skupnost Barka v Zbiljah
Drugače siveti s drugačnostjo
Začetki skupnosti Barka, segajajo v leto 1964, ko je univerzitetni profesor Jean Vanier v vasi blizu Pariza odprl prvo hišo, v kateri je začel živeti skupaj z dvema odraslima osebama z motnjo v duševnem razvoju. Danes je v svetu že več kot 130 skupnosti Barka. Ena tudi v Zbiljah.
“Vsak izmed nas kot posameznik in skupnost kot celota smo prehodili še en del poti, poti iskanja resnice o sebi, o drugemu, o naših darovih, o naših prizadetostih, resnice o in v naših medsebojnih odnosih. In vedno bolj se zavedamo, da smo in bomo vedno le na pol poti, da ne bomo nikoli “prispeli”, nikoli do kraja razumeli drug drugega, morda ne bomo mogli nikoli do kraja sprejeti in zares ljubiti ne sebe ne drugega...,” so pred letom dni zapisali v pismu, ki so ga naslovili na prijatelje in znance, potem ko so že skoraj dve leti živeli v novi hiši; šest oseb z motnjo v duševnem razvoju skupaj s spremljevalci.
|| “Sedaj te misli samo še bolj razumemo. Vedno bolj se namreč zavedamo, kaj pomeni živeti v skupnosti, ne glede na to, kako je skupnost sestavljena,” pravi moj sogovornik Matej Rovšek, odgovorni za delavnice v skupnosti Barka: “Spremljevalci ne le skrbimo za osebe z motnjo v duševnem razvoju, ampak živimo in delamo z njimi.”
V skupnosti ne skrivamo svoje želje, da bi kje v bližini dobili še eno hišo. Zavedajo se, da bi bil to sicer čudež, ampak Barka je tako ali tako zgrajena na “nemogočem”. Iz majhnih in velikih darov in zastonjskega dela prijateljev, sosedov in tistih, ki jih obiskujejo “kar tako”. Šele zadnje leto namreč dobivajo državna sredstva, vendar samo za kritje tekočih stroškov delovanja.
ci, češ da rad fotografira, telefonira in da ima cel kup prijateljev.
Slavko sicer ne govori, kljub vsemu pa veliko “pove”. Vedno jasneje izraža svoja občutja, ugodje in nezadovoljstvo, veselje in jezo. Menda le malo kdo zna uživati življenje tako kot on. Dobro kosilo ali celo kup posode, ki jo je treba pobrisati, ali koščki papirja, ki jih sestavlja v sliko in Slavko kar gode od ugodja. “Pravo odkritje za vse nas je, kako v zad- Blegoša," doda sama. Stisne ti roko v poz-njem času vzame pobudo kar v svoje roke,” drav, in če je slučajno mrzla, ti jo bo na vsak pravi Matej, ko mi poskuša razložiti razliko način poskušala ogreti. “To je njeno povabi-med “produkcijskimi delavnicami” in “oku- lo v prijateljstvo,” pravi Matej. Veliko jih pacijskimi delavnicami”, v katerih delajo sklene tako s sovaščani kot z vaškimi psi in vsi, tudi spremljevalci. “V okupacijski mačkami, ko vsak drugi dan hodi v vas po delavnici je bolj kot končni izdelek, mleko. Preproga, ki se plazi izpod Marjan-pomembna “pot” do njega. Čeprav to ne činih veliki statev, bo lepo darilo. Ali pa jo pomeni, da so končni izdelki kaj slabši od bo kdo celo kupil?
tistih, ki nastajo samostojno v produkcijskih “Imela bom tri otroke, dve punčki in fant-delavnicah.”	ka vmes. Kako vem? Čutim,” hiti pripove-
Od torka dalje v skupnosti živi tudi 47-letni dovati Alma, ki sicer ne živi v skupnosti, jo Milan iz Škofje Loke. Prej jih je le obiskoval pa mama vsako jutro iz Tržiča pripelje v in počasi spoznaval življenje pri njih. Milan je delavnice. S svojimi 23 leti, je čisto “običaj-poln življenjskega optimizma, zato upajo, da no” dekle z veliko, morda celo preveliko, bo skupnost sprejel za svoj novi dom.	mero zaupanja v srečno življenje.
Stane, Slavko in od torka naprej še Milan
Stane je poln energije in dobre volje, nikoli utrujen in vedno za hec. Izpod njegovih spretnih prstov prihajajo lične lesene gajbice in zanimivi svečniki iz vinske trte. Ima najdaljši staž bivanja v skupnosti Barka in je tako postal že pravi hišni “nadzornik”. “Skrbeti moram tudi za ribice v akvariju. Če grem za vikend domov ali pa k prijateljem, potem to skrb prepustim drugim. Včasih kar telefoniram in naročim, da naj dajo hrano ribam,” pravi, medtem ko se z zanimanjem ozira za fotoaparatom v mojih rokah in tako potrdi tisto, kar pravijo njegovi spremljeval-
Bernarda, Marjanca in čez dan tudi Alma
Izbirati in na koncu izbrati nove člane skupnosti Barka je eno od težjih opravil. Po prvem srečanju s skupnostjo, je sedaj 35-letna Bernarda preprosto in zelo odločno izjavila: “Na Barko bom šla.” Ne govori veliko, a sliši vse. Spremljevalce bega s kopico vprašanj in ugotovitev: “Zakaj so zvezde na nebu?, “Zakaj visi bohc na križu?, “Včasih rada brišem posodo, včasih pa raje sedim.” In takrat Bernarda sedi in menda je nič ne premakne. Pomivanje posode je sicer ritual, ki se ga ne izogne nihče. Kdor pri njih je, sodeluje pri tem opravilu, pa čeprav je kanadska ambasadorka.
Na vrašanje, kako dolgo je že v Barki, zna Bernarda odgovoriti: “Glih prav." Je prava popotnica, ki rada opazuje svet okrog sebe. Ravno sedaj je s spremljevalko Mario na obisku pri švicarski Barki.
Pred letom in pol je v skupnost iz Selške doline prišla zgovorna Marjanca. “Izpod
Maria, Marija, Matej in Manca
“Spremljevalci za življenje v skupnosti Barka ne potrebujejo kakšne posebne strokovne izobrazbe. Morajo pa čutiti posebno naklonjenost do skupnega življenja in oseb z duševno prizadetostjo. Da torej sprejemajo druge in drugačnost,” pravi Matej: “Seveda potrebujemo tudi strokovno pomoč od zunaj, zato sodelujemo s psihologom, psihiatrinjo in člani skupnosti Barka v tujini.”
Le po naključju se je zgodilo, da sta tako Maria Harčarufkova, ki si tukaj nabira izkušnje za slovaško Barko kot tudi Zagrebčanka Marija Gajšek, po poklicu defektologinj'- ,
Manca Šinko Kastelic, ki je odgovorna za skupnost Barka, je tista, ki je idejo drugačnega življenje z drugačnostjo pomagala prenesti k nam in jo z veliko truda in s pomočjo enakomislečih tudi realizirala.
“Trenutno zelo pogrešamo moškega spremljevalca v hiši. V Barki naj bi namreč živelo približno enako število hišnih spremljevalcev in oseb z duševno prizadetostjo ter približno enako število moških in žensk,” je kot povabilo izvenelo razmišljanje Mateja, ki je v Mancini odsotnosti sprejel vlogo mojega sogovornika. Kot po naključju, in teh je v Barki veliko, je ravno ta dan na služenje civilnega vojaškega roka prišel Jernej.
Kultura
Ob rob lutkovnega festivala
Nasvidenje leta
2000
Lutkovni pristan je bil letos že tretjič v Medvodah. V teh letih smo v organizaciji Cicigleja Medvode, OTH Pirniče, s strokovnim vodjem programa Petrom Militarevom in pod okriljem med voske občine uspeli realizirati 15 predstav. Lutkarji so v Medvode prihajali iz vseh strani. Gostili smo poleg slovenskih tudi lutkarje iz Slovaške, Bolgarije, Avstrije, Češke, Mehike, Belgije, Rusije in drugod. Vsako leto pa je bila zastopana naša domača skupina mladih ustvarjalcev iz Cicigleja, društva za bogatitev kulturnega življenja v Medvodah. Število gledališč, ki bi želela sodelovati pri osnovni ideji izmenjave predstav, iz leta v leto narašča, tako kot narašča tudi želja po večjem številu predstav.
Vsako leto je večje zanimanje otrok in tudi odraslih. Del organiziranega obiska predstav, je vključen v program kulturnih dni, uric umetnosti ali zgolj doživetje gledališča samega pa pripravijo v sodelovanju z mentoricami osnovnih šol in Vrtca Medvode. V medvoški ali pirniški dvorani, prostorih knjižnice, v avlah šol, atriju ali kapeli Gori-čanskega gradu je vedno polno prešernega smeha in široko razprtih otroških oči.
Značilna je tudi maskota festivala in sicer Ciciglejček, ki jo izdelajo vzojiteljice vrtca v Medvodah in jo podarijo vsaki gostujoči skupini, kar tudi to prispeva k dobremu počutju gostov in vabilo, da bi se ponovno vračali v Medvode kot ustvarjalci ali zasebno kot turisti.
Vse predstave ocenjuje posebna komisija učencev osnovnih šol v Medvodah. Ocenjujejo jih z zvezdicami in predstavi, ki jih dobi največ, na koncu festivala podelijo nagrado velikega Ciciglejčka. Letos je omenjeno priznanje dobilo Lutkovno gledališče iz Maribora za predstavo “Sonček, kje si?”, sledilo je slovaško gledališče Piki s predstavo “Pika Nogavička”, tretje mesto pa je zasedlo bolgarsko gledališče Jeni Pashov s “Pepelko”.
Cepljenje proti virusu
Zdravstveni dom Medvode tako kot vsako leto tudi letos organizira cepljenje občanov proti virusu gripe. Do sedaj so že cepili okoli 370 oseb. Glede na pretekle izkušnje so prejeli cepivo za cca 500 oseb. Osebe nad 60 let starosti prispevajo za cepivo minimalni znesek, ostali pa plačajo 1400 tolarjev. Otroci naj bi se cepili po poprejšnem dogovoru z zdravnikom. V primeru, da bi cepiva zmanjkalo, ga bodo ponovno nabavili.
Vsi, ki se želite cepiti, morate to storiti čim prej, ker gripa “ne čaka". V ZD so nam še povedali, da cepljenje ne povzroča stranskih učinkov na človekovo počutje.
Prvi kostanjev piknik
Prvi teden oktobra je že tradicionalno posvečen otroku. Vzgojiteljice vrtca Medvode so v pozdrav prazničnim dnem in na veselje otrok in staršev v vseh enotah pripravile pester in igriv program.
Vrstile so se likovne in glasbene delavnice, lutkovne predstave in izleti v naravo. Zaključno srečanje pa so pripravile na igrišču enote na Ostrovrharje-vi, kjer so svojim vatrovarnec in njihovim staršem pripravile prijeten “Kostanjev piknik”. Organizirale so delavnico “naravni materiali", kjer so nastajali imenitni in domiselni izdelki, na stojnicah pa so poleg ostalega ponudile tudi sadje. Prijetno popoldne pa so popestrili še s
Otroci in starši so z velikim zanimanjem sledili voditelja Stena Vilarju, ki je s svojim programom zadovoljil staro in mlado.
predstavo “Skrinjica želja”, ki jo je izvedel s pomočjo otrok Sten Vilar. Otroci in starši so bili nad prireditvijo navdušeni in se razšli v želji, da se prihodnje leto ponovno srečajo na kostanjevem pikniku.
MePZ še pridno vadi
Novoustanovljeni mešani pevski zbor pri ki bi bile pripravljene žrtvovati nekaj svo-KUD Medvode je na začetku oktobra začel j ega prostega časa in sodelovati v zboru, redno vaditi. Trenutno so vaje enkrat Zborovodja g. Franc Slabe želi, da bi tisti, tedensko, ob sredah ob pol osmih v prosto- ki še oklevajo, čimprej prišli na vaje in se rih medvoške občinske stavbe.	dejavno vključili v zbor že v začetku sezo-
V zbor so se vključili tudi mladi ženski ne. glasovi in dekleta obljubljajo, da bodo s Zato medvoški pevski zbor vabi vse, ki seboj pripeljale še kakšne mlade glasove in imate veselje do petja, da pridete in se jim tako se bo zbor še pomladil. Pričakujejo pridružite. Vse potrebne informacije lahko predvsem še tenoriste in pogumne ženske, dobite po telefonu 627-167.
Lavrač v Sori
Kulturno umetniško društvo Oton nastopili v Nemčiji in na Švedskem. Njiho-Župančič v Sori je minuli konec tedna žara- vo gostovanje so podprli občina Medvode, di izrednega zanimanja ponovno predstavilo Slovenska izseljenska matica in Društvo ljudsko igro iz sorškega okolja Lovrač. V Slovenija iz Olfstroma, za kar se jim zah-Domu krajanov v Sori so bile predstave v valjujejo. Pevci in folkloristi pa so pripravili petek, soboto in v nedeljo.	program tudi najboljšim slovenskim oračem
Sicer pa je sorško društvo letos julija v Zbiljah. In nenazadnje je potrebno omeni-uspešno sklenilo praznovanje 50-letnice ti, da se je pet članov gledališča Pod svo-društva in nadaljuje z delom. Tako je oktet hodnim soncem udeležilo poletne gleda-Lipa konec avgusta sodeloval na 19. sreča- liške šole v Izoli, ki jo je organiziral Sklad nju oktetov v Šentjerneju, člani mladinske Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne folklorne skupine in moški pevski zbor so dejavnosti.
Društva
Novinarski krožek OŠ Sora
Društvo tabornikov Rod dveh rek
Intervju * razgrajačem
Pripravila: Ajda Bračič
1.	Zakaj, misliš, da si največji razgrajač v razredu?
"Ker norim."
2.	Ali si ponosen na to, kar si?
"Da."
3.	Kaj je tvoj največji razgrajaš ki dosežek?
"Nagajanje in razbijanje."
4.	AH vedno, kadar se spreta s prijateljem, udariš?
“Ja."
5.	Kaj počneš, ko razgrajaš? "Norim, razbijam vse vrste stvari. ”
6.	Ali je v razredu preveč razgrajačev ali premah?
"Premah jih je. ”
7.	Povej, kakšen hi se tebi zdel svet brez razgrajačev?
"Zanič bi bil."
S. Ali je res, da imajo razgrajači radi buhteljne?
"Ja."
9.	Kaj bi svetoval tistim prvošolčkom, ki hi radi postali veliki razgrajači?
"Za začetek naj samo nagajajo. ”
10.	Kakšni so tvoji razgrajaški načrti za prihodnje?
“Ropanje, hranjenje s pizzo, streljanje in pretepanje."
Sola kliče na pomoč
Sem zelo nova šola in stojim v Sori. Toda učenci so do mene kar neprijazni. Tako me vse boli, ko tekajo po meni gor in dol. Po učilnicah se lovijo, skačejo... Želim si, da bi bdi otroci bolj pridni. Odločila sem se, da bo odslej drugače, saj sem že tako umazana. Poskrbela bom, da bodo bolj pazili name in bodo bolj pridni.
Tjaša Pajek
Sem šola Sora in vas kličem na pomoč. Zelo me boli, ker nekateri tako grdo delajo z mano.
Nekega dne, ko sem že spala, so me starejši fantje začeli uničevati. Zbudili so me. Zelo je smrdelo. Nisem mogla verjeti, ko sem videla, da kadijo. Začela sem vpiti na pomoč, a nihče me ni slišal. Nisem več mogla zadrževati joka.
To je bila strašna noč, ki je ne bom nikoli pozabila.
Jerneja Podviz
Ob tednu varnosti v cestnem prometu
Zasedal je otroški parlament
Ker letos ob Tednu otroka ni bila napovedana
nobena tema, so se učenci odločili, da bodo tudi letos razpravljali o prometni varnosti na poti v šolo.
Z zasedanja otroškega parlamenta, ki se je sestal v začetku oktobra bomo tokrat objavili povzetke vprašanj, odgovore pa v prihodnji številki.
Osnovna šola Pirniče: Ker je okolica šole nevarna zaradi prometa, predlagajo postavitev prometnih znakov o zmanjšanju hitrosti. Na relaciji Verje-Sp. Pirniče so zelo nevarne bankine in ni pločnikov za pešce. Nevarna sta prehoda pri Kovaču in Štefancu. V okolici šole se zbirajo vandali, ki strahujejo učence.
Osnovna šola Medvode: Pritožbe so bile čez avtobus Zbilje-Osnov-na šola Medvode, pot, hitrost, zamude ali pa pride prekmalu, ne prilagaja se šolskemu urniku. Nevarna je pot učencev v šolo in iz šole Senica, organizira naj se prevoz učencev iz Senice. Nevaren je prehod na klancu, nepregleden prehod pri Donovi cesti, predlagajo semafor pri starem zdravstvenem domu. Učenci se zahvaljujejo za Skate park.
Osnovna šola Preska, podružnična šola Sora: Omejcvalci hitrosti pred šolo so prenizki. Nepregledno je križišče pri Jezeršku v Sori. Potrebni so omejcvalci hitrosti pred prehodom za pešce iz smeri Ločnica. Kombi naj bi vozil učence do Drage. Omejcvalci hitrosti naj se v smeri Rakovnik - šola premaknejo za 20 metrov.
Osnovna šola Smlednik: Organizira naj se prevoz tudi za učence iz Hraš. Kadar se morajo voziti s kombijem, je velika gneča. Kdaj bo pločnik od križišča v Valburgi proti graščini?
Osnovna šola Preska: Na Kalanovi cesti naj se prehod bolje označi in namestijo naj se ležeče ovire. Potrebni so dodatni panoji za plakate. TV Medvode naj ima mesečno prometno oddajo in skrito kamero o prometu..
Osnovna šola Pirniče: Zakaj TV Medvode nima več oddaje za mladino Tekmovanje med kraji?
Učenci vseh šol pa so ugotavljali: V Medvodah je premalo zabave za mladino. Želijo si disco in kino. O dejavnostih v Medvodah so premalo obveščeni. Želijo si večkrat srečanj z županom.
Izobraževanje in življenje v naravi
Jubilej so proslavili sredi oktobra v dvorani DPD Svoboda in naslednji dan pred blagovnico v Medvodah.
Medvode - Društvo tabornikov Rod dveh rek v Medvodah je sredi oktobra na občnem zboru proslavilo tudi 15-letnico obstoja. Društvo, ki ima sto rednih in aktivnih članov, je še posebno poznano in priljubljeno med mladimi šolarji, saj je na šolah Preska in Medvode okrog 200 članov podmladka. Glavna naloga v programu društva je izobraževanje in življenje v naravi. Po občnem zboru so v soboto pripravili na parkirnem prostoru blagovnice v Medvodah taborniško dopoldne z različnimi aktivnostmi in prikazom taborniških veščin.
Na občnem zboru so ob jubileju podelili tudi priznanja Občini Medvode, Osnovni šoli Medvode in Preska, Metal-
Matej B. Kohav, starešina društva: “Ob Kolpi smo organizirali tabor... ”
V soboto, 16. oktobra, so pripravili taborniško dopoldne z delavnicami za otroke pred blagovnico r Medvodah.
ki trgovina, Colorju Medvode, gospodarju društva Damjanu Ažmanu in blagajničarki Mojci Firm in kuharju Mihi Krasniku. Oznake znanja Srebrni vozel pa sta dobila Gašper Smrekar in Peter Slapšak.
Prihodnje prireditve
Veselo martinovanje
Društvo upokojencev Medvode organizira v torek, 9. novembra, veselo martinovanje v vasi Drbetinci na Štajerskem. Z dvema avtobusoma bodo odpotovali in se na turistični kmetiji Pri kapeli spomnili ob veselih zvokih domače harmonike na Martina ter ocenili novo vinsko letino. S tem potovanjem bodo za letos zaključili z avtobusnimi izleti, ki sojih letos organizirali kar dvanajstkrat v različne kraje Slovenije in tudi v zamejstvo. Več o 50-letnem delovanju društva v prihodnji številki Sotočja.
Po Levstikovi poti
Medvoški planinci za si za novembrski pohod izbrali zanimivo pot imenovano Levstikova pot od Litije do Čateža. Pohod traja približno šest ur. Pot je označena in je ocenjena kot lahka. Primerna je za ljudi vseh starosti.
Srečanje v Sori
V Domu krajanov v Sori bo 11. novembra tradicionalno srečanje borcev in občanov v spomin na ofenzivo na območju Dolomitov v času NOV. Srečanje se bo začelo ob 16. uri.
Zanimivosti
Zlatoporočenca Ivanka in Franci Kopač
“Drug s drugim mora malo potrpet"
8. oktobra pred petdesetimi leti sta si Ivanka Sušnik in Franci Kopač z Zgornje Senice obljubila večno zvestobo. V soboto, 9. oktobra letos, sta v farni cerkvi v Retečah zaobljubo obnovila. Še prej soju vaščani ustavili na “šrangi”.
Čeprav je “šranga” cestna pregrada, postavljena z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, so ponosni sniški fantje “z napako”, vsi so namreč stari čez 60 in poročeni, zlatoporočenca presenetili z darilom; sliko domačega avtorja z domačim motivom. Tokratna zlata poroka pri Grabnarjevih, kot se reče po domače, je bila v tem stoletju tretja v vasi, že za prihodnje leto pa se obljubja nova.
To soboto so vsi šrangarji morali priznati, da zlatoporočenca Ivanka in Franci nadvse dobro izgledata za svoja leta. Francija je za to priložnost celo prenehala boleti noga, ki mu je sicer, tako kot zdravje nasploh, večkrat ponagajala. Oba sta rada obudila spomine na tisti lepi dan pred petdesetimi leti. Franci je šel k poroki v “zaflikanih” čevljih, Ivanka v rjavordeči obleki.
“Da sva se k poroki peljala z avtom, sva morala priskrbeti bencin, da je bilo za kosilo meso, sva morala podkupiti mesarja,” obujata spomine. Drugi znajo tudi povedati, da je moral Franci po poroki vrniti izposojen poročni prstan, in da ga zato vseh petdeset let sploh ni imel. Tega, ki ga je dobil pri skoraj osemdesetih za zlato poroko, bo menda odslej nosil.
“Če je v zakonu ljubezen, medsebojno razumevanje in če drug z drugim malo potrpita, pa gre,” je Ivankin odgovor na vprašanje, ali bi takrat pred petdesetimi leti dahnila svoj da, če bi vedela, kaj bo prinesel zakon. Franci je ob tem le kimal in priznal, da je doslej kar šlo. Potem sta se v spremstvu dveh sinov in njunih družin, ostalega sorodstva in prijateljev odpeljala proti farni cerkvi v Reteče, kjer sta obnovila zaobljubo dano pred petdesetimi leti.
Srečanje jubilantov
V soboto, 16. oktobra, je preška župnija - letos že četrtič - organizirala srečanje zakonskih jubilantov, ki preko leta praznujejo okroglo obletnico svoje poroke.
Organizatorji so povabili 79 parov. Najštevilnejši jubilanti so tisti, ki letos praznujejo 30-letnico zakona - teh je 17.
Šestdeset in petdeset let zakona praznuje po en par,
12 parov praznuje 40-letni-co, trinajst oz. štirinajst praznuje 25. oz. 20-letnico, manj pa je tistih, ki praznujejo deset in pet let zakona. Udeležilo se jih je 27 parov. Veliko se jih je opravičilo zaradi bolezni ali drugih vzrokov. Slovesnost so pripravili skupaj s sv. mašo in nagovorom častnega kanonika g. Zdravka Bahorja (donedavnega župnika preške župnije), ki jih je s svojo besedo spodbujal k vztrajnosti
Na fotografiji zakonci - jubilanti po končani slovesnosti v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski.
in spoštovanju v zakonu. Po maši sta s sedanjim župnikom Francem Klopčičem vsem jubilantom podelila spominsko podobo s posvetilom v spomin na slovesnost. Kasneje pa so v župnišču ob dobrotah nekaterih gospodinj pripravili družabno srečanje.
Pomoč na domu
Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in tako se povečuje tudi delež starejše populacije, ki ostaja na svojih domovih ter sčasoma postaja odvisna od tuje pomoči. Na Centru za socialno delo Ljubljana - Šiška že več let organiziramo pomoč na domu v okviru programa javnih del “Pomoč in nega na domu starejšim občanom in invalidnim osebam”. Naročnik dejavnosti je občina, ki prispeva sredstva za izvajanje storitev pomoči na domu. Pomoč na domuje namenjena starejšim občanom, mlajšim invalidnim osebam in osebam, ki so se znašle v stiski zaradi akutnega zdravstvenega stanja. Ta oblika pomoči je občasna ali traja nekaj ur na dan in lahko nadomesti individualno varstvo. S tem se omogoči, da ljudje čimdalj časa ostanejo v svojem okolju.
Socialna oskrba se začne na željo upravičenca ali svojcev, socialne službe bolnice, iz katere odpuščajo bolnika, patronažne službe, drugih zdravstvenih služb in obvestila sosedov oz. prijateljev. Na podlagi teh obvestil socialni delavec opravi obisk na domu in pripravi potek dela oz. seznani uporabnika s potrebnimi informacijami ter mu omogoči poiskati ustrezno rešitev. Zelo pomembno je sodelovanje med vsemi službami, ki se ukvarjajo s problematiko pomoči na domu; tako zdravstveno službo, domovi za ostarele, Rdečim križem, Karitas, različnimi podjetji, organizacijami in zavodi, ki se med drugim ukvarjajo z dostavo toplih obrokov na dom.
Od 1. avgusta 1999 je na območju občine Medvode poleg dosedanjih dveh izvajalcev javnih del začela izvajati pomoč na domu redno zaposlena laična negovalka. Negoval-ci/ke so deležni verificiranega izobraževalnega tečaja.
Storitve, ki jih nudijo izvajalci pomoči na domu, so razdeljene v tri sklope:
- Laična pomoč pri izvajanju osebne nege; kamor sodi umivanje in menjava plenic, posteljna kopel, pomoč pri kopanju, umiva-
nju glave, striženje nohtov in pomoč pri hranjenju;
-	Gospodinjska pomoč, kamor sodi nakup in priprava zajtrka, dostava enega obroka (kosila), pomivanje posode, vzdrževanje ter urejanje ožjega bolnikovega okolja in priprava kurjave
-	Vzdrževanje socialnih stikov, kamor sodi družabništvo, spremstvo na banko, pošto, dvigovanje receptov, napotnic, zdravil, plačevanje računov ipd.
Razmerje pri izvajanju storitev se vse bolj spreminja, od pretežno gospodinjske pomoči do danes vse večje potrebe po laični pomoči pri izvajanju osebne nege. Vse to je posledica krajšanja ležalne dobe v bolnišnicah in odpuščanja bolnikov na svoje domove, kjer velikokrat nimajo nikogar, ki bi jim pomagal. Nekaterim pri tem materialna stiska dodatno otežuje položaj, saj ne zmorejo dodatnega plačevanja zdravil, kaj šele dostave pripravljenega obroka hrane, storitve pomoči na domu, privatnega servisa ipd. Na razvoj navedenih oblik pomoči na domu je vplivalo tudi dejstvo, daje v domovih starejših občanov premlo prostih mest, kjer je pogosto čakalna doba 1 do 2 leti in pa okoliščine, da pri nas nek obstaja morebitna negovalna bolnišnica.
Ta oblika pomoči je zelo primerna tudi za mlajše uporabnike storitev pomoči na domu, ki jih domovi ne sprejemajo, saj se morajo držati zakonskih pravil. To so pogosto mlajši invalidi ali pa kronično bolni ljudje, večinoma brez svojcev in z nizkimi dohodki.
Projekt pomoči na domu v občini Medvode se vse bolj širi ter zajema več uporabnikov iz leta v leto, ki so se na omenjeno obliko pomoči navadili. Takšna oblika pomoči na domu pa po drugi strani pomeni tudi razbremenitev svojcev, ki skrbijo za bolne ali onemogle starše, brate... Obenem ta razbremenitev dviga kvaliteto življenja tako uporabnikom kot tudi njihovim svojcem.
Strokovna delavka llona Fujs
Novice izpod koša
Vzpon medmške košarke
Medvode so bile nekoč v Sloveniji priznane kot košarkarski kraj. Njihove ekipe so bile vedno med prvimi v slovenski ligi, vse dokler se ni košarka začela seliti v dvorane. V tistih krajih, ki so imeli posluh za napredek športa, so gradili dvorane in napredek košarke, je šel dalje, v Medvodah pa smo ostali brez ustrezne dvorane in tudi brez dobrih rezultatov.
Kljub vsemu pa seje košarka zaradi nekaterih zanesenjakov ohranila in v zadnjem času ponovno pridobiva na ugledu. Letošnjo sezono igrajo medvoške ekipe ponovno v Medvodah in sicer v telovadnici OŠ Preska, kajti doslej so igrali v dvoranah izven Medvod. Pridobili so si tudi novega sponzorja - Trgovsko podjetje T1NEX, d.o.o., iz Kranja.
Nagradno vprašanje
Za nagradno vprašanje bi nenazadnje lahko objavili tudi sliko z “gumijasto navlako” ob cesti v Verje, vendar bi bila naloga vendarle prelahka. Mar ne? Zato smo raje poiskali drugo, podobno. Ni bilo posebnih težav, da bi jo našli. Morda boste nekaj več težav imeli vi, saj pričakujemo, da nam boste sporočili, kje smo “ujeli” to smetišče. Odgovore pošljite na naslov Gorenjski glas p. p. 124, 4001 Kranj.
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Na sliki je:
Zdaj pa k rešitvam nagradnega vprašanja iz pete številke Sotočja. Pravilni odgovor je bil zid oziroma kamenje pri Gradu Goričane. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Urša Luštrik, Vaše 30, 1215 Medvode; Francka Zor, Goričane 7/A, 1215 medvode; Mimi Bračko, Verje 76, 1215 Medvode. Čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Nastopajo s štirimi ekipami in sicer: starejši pionirji, mladinci, kadeti in člani. V jesenskem delu so svoje tekmovanje zaključili starejši pionirji in dosegli 1. mesto v “B” SKL-zahod in to brez izgubljene tekme, kar je vsekakor velik uspeh.
Rezultati: KOPER MLADI
TINEX MEDVODE CERKNO TINEX MEDVODE VIPAVA
MEDVODE T1NEX
TINEX MEDVODE VIPAVA
TINEX MEDVODE KOPER MLADI TINEX MEDVODE CERKNO
59 : 53 : 72 : 95 : 42 : 85 :
78
42
76
63
52
67
A Ekipa kadetov nastopa v I. skupini II.SKL - zahod, kjer je trenutno uvrščena na L mesto.
Tuzli	ni vrt zlrt vz»H«»i irrmiKili n/tKnnn tnlz m zi
JEŽICA B	: TINEX MEDVODE	31 : 102
TINEX MEDVODE	: ILIRIJA	20 : 0
ČRNOMELJ	: TINEX MEDVODE	55 : 61
TINEX MEDVODE	: YURU PL. LAGUNA	106 : 50
ILIRIJA	: TINEX MEDVODE	60 : 72
Mladinska ekipa nastopa v 3. skupini II.SKL - zahod in je trenutno uvrščena na 5. mesto v razpredelnici.
LOKA KAVA	63	:	77
TINEX MEDVODE	56 : 37
SNEŽNIK	87	:	83
TINEX MEDVODE	52 : 39
Rezultati: TINEX MEDVODE RADOVLJICA T!NEX MEDVODE JESENICE
Člani nastopajo v II. SKL - zahod in so trenutno na odličnem 3. mestu. Njihove igre in zavzetost pri treningih kažejo, da imajo visoke cilje in tudi vse možnosti, da jih v naslednjih letih tudi dosežejo.
TINEX MEDVODE	108 : 64
JEŽICA	73 : 72
TINEX MEDVODE	68 : 88
PLAMA PUR	114:44
Rezultati: KOPER MLADI
TINEX MEDVODE CERKNICA T1NEX MEDVODE
f Pred kratkim so bili v področno - košarkarsko reprezentanco (letnik 1984 in mlajši) iz ekipe Tinex Medvode izbrani naslednji igralci: Matija Trampuš, Miha Švigelj, Jaka Rozman, Urban Kryštufek, Klemen Lavrič, Adnan Hamzič in Mladen Žarič. Tudi to povabilo je veliko priznanje ne samo omenjenim igralcem, temveč tudi trenerjem in vodstvu kluba.
Na kraju še kratek pregled tekem vseh treh selekcij v mesecu novembru, ki jih bodo
NK Zbilje jesemki prvak
V soboto, 23. oktobra, je bil na nogometnem igrišču NK Zbilje v Smledniku občinski nogometni derbi med kluboma Zbilje in Medvode. Zbiljčani so ga rešili v svojo korist - premagali so Medvodčane z rezultatom 2 : I. V soboto, 6. novembra, (jutri) jih čaka še zadnja tekma v jesenskem delu z ekipo Črnuč na igrišču v Smledniku ob 14.30 uri. Ne glede na rezultat zadnje tekme so Zbiljčani osvoji prvo mesto v jesenskem delu ljubljanske lige. V ligi tekmuje devet ekip.
bili
medvoške ekipe odigrale na igrišču telovadnice OŠ Preska.
Kadeti: 6. novembra ob 10.30
Tinex Medvode : Črnomelj Mladinci: 7. novembra ob 15.30
Tinex Medvode : Gorenja vas 21. novembra ob 15.30 Tinex Medvode : Radovljica Člani: 6. novembra ob 18.30
Tinex Medvode : Logatec 20. novembra ob 18.30 Tinex Medvode : Portorož
Sotočje
Zadnja stran
12. stran • November 1999
Ttidi letos je bilo tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom: Moja dežela - lepa in gostoljubna. Najboljšim bodo v Laškem 11. novembra podelili priznanja. Občina Medvode je zmagala v dveh kategorijah: med “hribovskimi kraji” Katarina, med “drugimi kraji” pa Sora. Čestitke tudi iz uredništva Sotočja!
Dela pri gradnji železniškega podvoza gredo h kraju. Betonsko Otroška prepevalnica z Janezom Bitencem sc je začela že v občini konstrukcijo naj bi še ta mesec pomaknili pod železniške tire. Ljubljana Šiška, tradicijo pa zdaj nadaljujejo tudi v Medvodah. S Tako bo z desnega brega Sore bližje v Medvode.	šolarji 2. razredov sc je srečal v domu v Medvodah 28. oktobra.
Oktober je mesec požarne varnosti. Gasilci so pripravili več preventivnih akcij in preverjanj znanj. Pred blagovnico v Medvodah pa je bila tudi razstava gasilskih vozil in opreme občinskih in še nekaterih društev.
Kako malo nam je mar, da odpadkov ne pustimo, kjerkoli se nam zazdi, smo bili minuli mesec priča v Verjah. Nenadoma so sc pojavile gume in nihče ni vedel, od kod so prišle in kdo jih je pripeljal...
Še vedno bomo veseli, če nam boste kar v tajništvo na občino poslali staro razglednico. Danes objavljamo dve. Na levi strani je pogled na objekte Papirnice in hrusilnicc na Verju in v Medvodah pred slabimi sto leti. Slika na desni pa je iz leta 1910, ko je tovarno na Verju prizadel velik požar.