28. novembra 1975 - leto XI. - št. 46 (305) - Cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Čestitamo ob dnevu republike
Informativni center Velenje
• V INDUSTRIJI ELEKTROMOTORJEV IN AGREGATOV »GORENJE - SEVER« V SUBOTICI_
Nova tovarna
V okviru slavja ob 25-letnici samoupravljanja so v Industriji elektromotorjev in agregatov ,,Gorenje-Sever" Subotica izročili svojemu namenu nove proizvodne prostore za tovarno elektromotorjev. Postavitev novih 14.000 m2 proizvodnih prostorov in nakup opreme sta. veljala okrog 200 milijonov dinarjev, subotiški industriji elektromotorjev „Go-renje-Sever" pa bo s tem omogočeno povečanje proizvodnje elektromotorjev za 30 %, agregatov pa za 50 %.
Nove prostore Industrije elektromotrjev in agregatov „Gorenje-Sever" Subotica je predal svojemu namenu predsednik izvršnega sveta skupščine socialistične avtonome pokrajine Vojvodine Nikola Kmezič.
SEJA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Izplačevanje od 1. januarja letos
V ponedeljek je bila seja občinske skupnosti socialnega varstva. Razpravljali so o rebalansu finančnega načrta socialnega skrbstva za letošnje leto. Strokovna služba se v tem letu prenese za vse stroške v izplačilo iz dohodkov, zbranih za socialno skrbstvo. Rebalans finančnega načrta so delegati soglasno potrdili. Potrdili so tudi sklep, da se maksimalne družbene pomoči v občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje izplačajo od 1. januarja letošnjega leta. Na drugi skupščini je namreč občinska skupnost socialnega skrbstva pristopila k akciji, da se osebam brez svojcev in brez drugih virov prispeva družbena pomoč v maksimalnem znesku 650 dinarjev. Sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva je potrdila tudi predlog delovnega programa in finačnega načrta za leto 1976 občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Dopolnili pa so tudi poslovnik skupnosti socialnega skrbstva in njenih organov.
Skupščina je potrdila ustanovitev in financiranje občinske skupnosti socialnega varstva Velenje. Socialno varstvo je po novi ustavni ureditvi skupek naporov in prizadevanj, da se občanom, ki so potrebni pomoči, zagotavlja ustrezno družbeno varstvo. Zaradi tako pomembne naloge povezuje delovne, programske in druge interese s socialnim skrbstvom, otroškim varstvom, zaposlovanjem, pokojninsko invalidskim zavarovanjem in stanovanjsko skupnostjo. Delegati so brez pripomb potrdili tudi srednjeročni program razvoja občinske skupnosti socialnega skrbstva. Skupščina se je strinjala, da se v Velenju ustanovi in registrira dom za varstvo odraslih. Za vršilca dolžnosti direktorja pa so se na razpis javili štirje kandidatu Izvršni odbor socialnega varstva in skrbstva pa sta na skupni seji izbrala kot najbolj 'ustrezno kandidatko Martino Jurjevec, kar je skupščina tudi potrdila. Potrdili pa so tudi novo članico izvršnega odbora Niro Novak.
DREVI V VELENJSKI KNJIŽNICI
PETKOV KULTURNI VEČER
Danes zvečer ob 19. uri bo v velenjski knjižnici petkov kulturni večer z otvoritvijo likovne razstave Jožeta Svetine i/. Zavodenj in Aleksandra Kovača iz Maribora. Pokroviteljstvo razstave je prevzel naš Informativni center v sklopu prireditev ob 10-obletnici izhajanja tednika Naš čas in ustanovitvi Radia Velenje.
Na drevišnjem petkovem kulturnem večeru bodo nastopili solisti mariborske opere tenorist Jernej Plahuta, sopranistka Veronika Mi-heličeva, barilonist Emil Baronik, čelist Unčo Gros in avtor razstavljenih varjenih plastik, basist Aleksander Kovač. Na klavirju bo soliste spremljala pianistka prof. Nena Hohnjec.
29. novembra 1943 se je zbralo v majhnem bosanskem mestecu Jajcu okrog sto petdeset odposlancev iz vseh krajev Jugoslavije. Tisto noč pred dvaintridesetimi leti je bila rojena nova Jugo-
slavija. Kljub temu, da so potekali takrat najhujši boji, so bili naši partizani prepričani, da do svobode ni več daleč. S skupnimi močmi jim je uspelo premagati sovražnika. Tudi danes mo-
ramo straniti vse sile, kajti le tako bomo uspeli uresničiti naloge, ki smo si jih zadali. Nova ustava je velika pridobitev našega delavca, saj mu omogoča neposredno odločanje na ' vseh področjih družbenega življenja. Boriti pa se moramo tudi za boljše odnose med narodi, težiti moramo za tem, da ljudje današnjega č8sa ne bi umirali zaradi lakote. Boriti se moramo tudi za mir v svetu, za pravičnejše odnose med narodi.
RADIO VELENJE ZNOVA ODDAJA
Zaradi vzdrževalnih in drugih del radijska postaja Velenje nekaj časa ni oddajala. Prejšnjo nedeljo pa smo spet pripra\3i radijski spored. Do konca leta bomo oddajah ob četrtkih ob 15,30 in nedeljah od 10. ure dalje. Naslednje leto pa bomo med tednom dodali še en programski dan. Radio Velenje oddaja na ultrakratko-valovni frekvenci 88,9 megahercov.
Pokazali visoko oralno- politično zavest
Mladi iz velenjske občine so ed dnevi imeli skupaj z enotni teritorialne obrambe dvo-levni pohod po delu poti 14. rizije. Njihov pohod je bil »nemben prispevek k obu-nju tradicij NOB, med drugim v ta namen obiskali Žlebni-domačijo v Šentvidu nad dnjami, kjer je padel borec indarne 14. divizije Karel ovnik Kajuh, ter spomenik .marici. Med pohodom so udi spoznavali teren ter se urili [orientaciji in opravili druge omebne naloge s področja judske obrambe.
■HHHBHHHHHbhbhi
Mladi so tesno sodelovali z odbori SLO v krajevnih skupnostih, saj so jim občani okoliških krajevnih skupnosti pomagali reševati zahtevne orientacijske naloge in naloge s področja spoznavanja okolja.
Med pohodom so mladi iz velenjske občine pokazali visoko moralno-politično zavest in kondicijsko pripravljenost v skladu z nalogami, ki jih čakajo v enotah teritorialne obrambe. Pohod je bil namreč zaključna faza v sprejemanju mladih v enote teritorialne obrambe.
POSTALI SO PIONIRJI
Vsako leto zadnje dni novembra je na osnovnih šolah še posebej slovesno, saj na proslavah sprejemajo prvošolčke med pionirje. V Velenju so letos najbolj pohiteli na osnovni šoli Anton Aškerc, kjer so preteklo soboto zavezali 127 cicibanom okrog vratu rutice, pritrdili ria prsi pionirske značke, seveda pa so pionuji višjih razredov podelili svojim mlajšim sovrstnikom tudi pionirske čepice.
Kulturnega programa in sprejema cicibanov med pionirje so se poleg staršev udeležili tudi predstavniki skupščine občine oziroma njenega izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij velenjske občine. Brez cicibanov so ostali tudi na osnovni šoli Gustav Šilih, kjer so se cicibani prav tako prejšnjo soboto zaobljubili, da bodo postali dobri pionirji naše samoupravne socialistične družbe. Danes pa bodo sprejeli učence prvih razredov med pionirje tudi na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo.
Kitajski ansambel končal turneje po naši državi. — Sedemnajst igralcev, pevcev in glasbenikov kitajskega ansambla „Liaonin" je s koncertom v Beogradu končalo svojo turnejo po Jugoslaviji. V okviru kulturno- umetniške izmenjave je imel kitajski ansambel devet koncertov v raznih krajih naše države. Med večtedensko turnejo so kitajski, gostje bili še v nekaterimi drugih državah. Povsod so se naučili enega, izmed plesov te države. Na odrih v naši državi so zaplesali Brankovo kolo, zaradi česar jih je publika še posebej nagradila z dolgim aplavzom.
ZAPRLI SEJEM POHIŠTVA:
V Beogradu so pred dnevi zapdi 13. mednarodni sejem pohištva in opreme, na katerem je sodelovalo 28S domačih razstavljalcev in 97 iz dvanajstih tujih držav. Ta sejemska prireditev, ki je bolj kot redko katera poleg svoje družbenoekonomske funkcije v povezovanju projektiranja, proizvodnje, trgovine in neposredne potrošnje, posebno zanimiva za širši krog ljudi. Se toliko bolj, ker bo oziroma je razstavljenje modele mogoče tudi kupiti.
Na sliki: razstavni prostor Rudarskega šolskega centra Velenje TOZD elektro kovinarski obrati
PRAKTIČNOST MED SLIKANJEM -
Nizozemski slikar Van Etinger živi v Amsterdamu, enem izmed najlepših in najbolj slikovitih mest v Evropi. S svojimi, kanali, cvetjem, pisanimi hišami, daje mesto umetnikom neizčrpen navdih. Zato sije Ban Etinger priskrbel kolo, ki mu omogoča večjo gibljivost, ohranjevanje kondicije pa še stati mu ni treba med slikanjem.
ZADNfE DNI PO SVETU...
• CARLOS ZAPRISEGEL
Po smrti španskega diktatorja generala Franscisca Franca, ki so ga pokopali v Dolini padlih, je vodstvo v Madridu prevzel novi španski kralj Juan Carlos.
Po zaprisegi je v kratkem, komaj petnajstminutnem govoru s precej zadržanimi besedami prvič predstavil javnosti svoj pogled na oblast — in ta pogled vsaj v prvem trenutku ni prinesel nič bistveno novega.
pravzaprav so mnenja o tem nastopnem govoru zelo deljena: medtem ko so nekateri pripravljeni v njem videti previdnega znanilca nove dobe, je ostal del javnosti preudarno zadržan, celo razočaran.
Juan Carlos se je izrekel za nadaljevanje frankizma z besedami, ki dopuščajo tudi domneve, da bo ta franki-zem doživel sedaj nekatere spremembe na bolje - toda če bo to res, bomo lahko šele videli.
Del opozicije se je odločno izrekel proti novemu španskemu kralju, del pa je bil zadržano zanj, pa je tudi glede opozicije mogoče torej
reči isto, kar velja za prve reakcije svetovnega javnega mnenja — namreč, da je razdeljeno in v tem trenutku neodločno.
Mnogi opazovalci menijo, da Juan Carlos praktično niti ni mogel (glede na okoliščine, v katerih je prevzel oblast) ravnati drugače, zakaj če bi se prehitro in preveč odločno izrekel za spremembe, bi ai utegnil pokvariti možnosti, da te spremembe pozneje tudi v resnici uveljavi. To je seveda samo ena izmed možnih razlag, katerih večina pa se strinja v naslednjem: da bo treba namreč na razvoj dogodkov še počakati in da v tem trenutku ni mogoče podati nobenih jasnejših napovedi španske bodočnosti.
Pri tem pa je seveda skoraj odveč poudariti, da si te spremembe želi velika večina Špancev in da so te spremembe nujne, če naj se Španija znova uvrsti kot enakopraven in enakovreden član v veliko družino narodov.
• LIBANONSKI CIK-CAK
In tudi Libanon nadaljuje svoj neustavljivi cik-cak
državljanske vojne za zdaj brez vidnega upanja, da bi se morija kaj kmalu ustavila. Boji v Bejrutu in nekaterih drugih mestih se nadaljujejo kljub temu, da so sprejeli že nič manj kot dvanajst uradno potijenilj sporazumov o premirju.
Prav tako za zdaj ni prineslo nič novega tudi posredovanje nekdanjega francoskega premiera Couve de Murvilla, ki je prišel v Bejrut, da bi pomagal spraviti nasprotnike. Libanon je bil nekoč namreč francoska kolonija in od tod zavzetost Francije za dogajanja na tem področju.
Medtem je odletel v Moskvo vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat in opazovalci so prepričani, da je tudi ta pot povezana s prizadevanji, da bi v Libanonu vendarle zavladal trajen mir.
Nevarnost ni samo v tem, da bi se povečalo število mrtvih (menijo, da je v dosedanjih bojih izgubilo samo letos življenje že več kot 4000 ljudi, ranjenih je trikrat toliko, materialna škoda pa znaša že več kot štiri milijarde dolarjev), marveč tudi v tem, da bi se lahko
vojna razširila tudi na druge dežele tega že tako dovolj občutljivega bližnjevzhod-nega področja.
• ANGOLA ŠE VEDNO V ZMEDI DRŽAVLJANSKE VOJNE
Prav tako nejasno je tudi v Angoli, kjer so se boji nadaljevali od prve minute proglasitve nove neodvisne države. To je v Luandi, glavnem mestu dežele, projpasil voditelj MPLA Agostino Neto.
Boji med MPLA in UNI-TA ter FNLA se nadaljujejo in čeprav so pripadniki Ago-' stina Neta uspeli zaustaviti ofenzivo svojih nasprotnikov ter ponekod preiti celo v nasproti napad, je položaj še vedno a2,
Medtem so že tudi čisto neizpodbitno skrajno negotov in resen.
Medtem so že tudi čisto neispodbitno dokazali, da sodelujejo na strani UNITA in FNLA beli najemniki iz Rodezije, oboroženi s tanki in težkim topništvom. Belim najemnikom se je pridružilo tudi nekaj sto oficirjev in vojakov nekdanje portugalske armade — o čemer so razpravljali tudi v Združenih narodih in ostro obsodili to vmešavanje v angolske notranje zadeve.
OBDAVČITVE - Po predlogu novega zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks naj bi se znesek neobdavčljivih skupnih prejemkov občanov v letošnjem letu povečal od 40.000 na 50.000 dinaijev. Višina olajšav za otroke naj bi bila večja za 4.000 dinarjev, oziroma naj bi se povečala od 16.000 na 20.000 dinaijev, za druge vzdrževane družinske člane pa od 13.000 na 16.000 dinaijev.
BOLNIŠNICA - V Šempetru pri Novi Gorici so izročili namenu prvi del sodobne bolnišnice, ki se Imenuje po dr. Francu Dergan-cu. Bolnišnica bo služila potrebam okoli 100 tisoč prebivalcev novogoriške zdravstvene regije. 80 odstotkov potrebnega denarja so prispevali delovni ljudje in občani tamkajšnjih občin. Stroški gradnje so doslej znašali 150 milijonov dinaijev.
BANKOVCI - S sklepom Narodne banke Jugoslavije bodo z 28. novembrom letos v obtoku bankovci po 1000 i in 20 dinaijev, ki so na podlagi ustreznega odloka tiskani na belem papiiju z vidno in nevidno zaščito (sintetična nit in fluorescenčna vlakna). Bankovec
RADIO VELENJE
•	UKV frekvenca 88,9 megahercov
•	oddaje: v četrtek ob 15,30,
v nedeljo ob 10. uri
po 1000 dinaijev je tiskan v golobje sivi barvi, njegove dimenzije pa so 163 x 48 milimetrov, bankovec po 20 dinaijev pa je tiskan v vijoličasti barvi, njegove dimenzije pa so 139 x 66 milimetrov.

.IN DOMOVINI
{v,
ZELENJAVA - Kmetijske organizacije bodo to zimo v svojih rastlinjakih pridelale približno 15.000 ton razne zelenjave. Največ bodo pridelale paradižnikov, kumar in paprik. Skupna proizvodnja zelenjave bo letošnjo zimo dvakrat večja kot lani. Ker je že odobren uvoz določenih količin paradižnika, je pričakovati, da bo pri nas do konca pomladi dovolj sveže zelenjave.
PRIMANJKLJAJ - Od
533 milijonov dinaijev primanjkljaja, kolikor ga bo letos imelo elektrogospodarstvo Slovenije, naj bi manjši del (35,6 milijona din oziroma 7 %) lahko pokrili s prispevkom na temelju posebnega zakona Ta zakon bi obvezoval vse tiste porabnike električne energije, ki niso zajeti s samoupravnim sporazumom, razen gospodinjstev, ki jim ne bi bilo treba plačevati prispevka za
pokrivanje primanjkljaja. Med približno 40.000 porabniki električne energije, na katere se zakon nanaša, so predvsem privatni obrtniki, društva, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter vse OZD s področja negospodarstva in drugi. TOZD s področja gospodarstva pa bi s samoupravnim sporazumom pokrile 497 milijonov dinaijev primanjkljaja.
ŽELEZNICE - Zveni skoraj neverjetno, toda res je, d8 so v zadnjem času železnice močno nasprotovale predlogom Zvezne gospodarske zbornice, da naj bi se podražile vozovnice v železniškem potniškem prometu za 111,8 oziroma za 78 odstotkov. Seveda, do tega nasprotovanja je prišlo zaradi tega, ker so železnice v strahu, da bi s tolikšno podražitvijo izgubile skoraj vse potnike.
Komentar IIMIiki
Konec novembra leta 1943 je bilo v Jajcu drugo zasedanje AvNOJ, prej pa so ileli svoje skupščine pokrajinski sveti Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Sandžaka in Črne gore. Od 208 izvoljenih delegatov vseh narodov in narodnosti je bilo navzočih 142; ti so prinesli pooblastila tudi za drugih 66 delegatov, ki so imeli pravico glasovanja.
Glavno poročilo o razvoju narodnoosvobodilnega boja narodov in narodnosti Jugoslavije v zvezi / mednarodnimi dogodki je imel Josip Broz Tito, sprejeto pa je bilo z največjimi ova-cijami in navdušeljem.
Bosenski delegat dr. Vo-
jislav Kecmenovič je nato predlagal AVNOJ tri pomembne sklepe, ki so bili enoglasno sprejeti.
Prvič: A VNOJ se konstituira v vrhovno zakonodajo
Tretjič: A VNOJ odvzema pravice pobegli vladi in prepoveduje prihod v državo kralju Petru do osvoboditve celotne države, ko bo ljudstvo odločilo o vprašanju kralja in monarhije.
Naslov maršal je A VNOJ
SPOROČILO
in izvršilno predstavništvo, katerega predsedstvo imenuje Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije z značajem začasne vlade.
Drugič: postavljeno je bilo federativno načelo ureditve noveJugoslavije.
po burnem odobravanju delegatov dodelil Titu.
To so bistvene značilnosti AVNOJ, ki je pomenil za Jugoslavijo najvažnejši dogodek v drugi svetovni vojni, ker je bil na njem pravzaprav položen temelj nove države.
V tem času so pokopali legendarnega Lolo Ribarja. Zadnji se je poslovil od Lole njegov oče. S krepkim glasom, ki mu je le kdaj pa kdaj zadrhtel, je govoril prisotnim borcem prve proletar-ske: ,JVobena sila ne zaustavi narodov te zemlje v njihovem boju za osvoboditev ..
Danes bi lahko dejali, da so bile te besede, čeprav porojene iz bolečine, preroške. Že čez dve leti so se popolnoma uresničile.
Naša svoboda vstopa v četrto desetletje. Polna je delovnih uspehov in zmag, a tudi spodrsljajev, ki pa jih bo toliko manj, kolikor dosledneje bomo izvrševali bogato vsebinsko sporočilo, ki ga je zarisal že A VNOJ na svojem drugem zasedanju.
MILAN MEDEN
REKLI SO TE DNI:
JOSIP BROZ.TITO:
—	Tisto, kar je sedaj za nas najpomembnejše, je enotnost — predvsem enotnost ZK, prav teko pa tudi Socialistične zveze, kar je izrednega pomena. Nikomur ne smemo dovoliti, da bi tribuno Socialistične zveze izkoriščal za propagiranje raznih tujih idej in ideologij. Tu so nam naredili dosti škode tudi liberalisti.
EVARD KARDELJ:
--i Kot delavski razred, kot zveza komunistov in kot socialistična družba moramo biti kritični do sebe oziroma svoje prakse. In to radikalno kritičnL To ni le pogoj za razvoj naše marksistične teorije, pač pa tudi pogoj za napredek naše družbene prakse.
DR. VLADIMIR BAKARIČ;
-	Tisto, kar je veliko pri Titu, je to, daje v vseh narodih Jugoslavije in še posebno v delavskem razredu vzbudil vse pozitivno ter to trdno začrtal v naš razvoj. Tako je sedaj za Titom vsa Jugoslavija — za Titom so naši trdni odnosi
IZREDEN POMEN ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA
Vsak četrti Jugoslovan
član
Po ustavi je Rdeči križ del organiziranih socialističnih sil azvija in pospešuje družbeno dejavnost humanitarnega, social-, vzgojnega značaja, sodeluje pri uveljavitvi socialističnega moupravnega sistema, delegatskih razmerij in humanih odnosov ed ljudmi Rdeči križ deluje za mir, za spoštovanje in razume-ije med ljudmi in narodi. Organizira in usposablja tudi ljudi za jemno pomoč v duhu socialističnega humanizma in solidarnosti, Jjučuje in v tem duhu vzgaja otroke in mladino, udeležuje pa se jH raznih oblik mednarodne pomoči, pomoči deželam v razvoju sodeluje pri izpolnjevanju obveznosti ženevskih konvencij in ugih državnih pogodb in zakonov, ki zadevajo humanitarno avo in zaščito človeka v ogroženih spopadih in boju za mir.
Vzgoja in izobraževanje v Ječem križu sta organizirana treh smereh. Izredno po-embno je izobraževanje šir-kroga občanov v znanju o pomoči. To omogoča dalje prve pomoči sebi in sočlo-ku v primeru vsakodnevnih »treb, ob elementarnih nesre-h in ob morebitni vojni. Prav ito bo občinski odbor Rde-sga križa še naprej organiziral set, dvajset in osemdeseturne čaje prve pomoči. Vso pozor->st bodo posvetili razširjanju čajev hišne nege bolnika in ijenca. Takšno znanje je po-ibno, da bi ljudje ob potrebi iko pomagali sebi, svoji dru-li, pa tudi bolnim in ranjenim morebitni vojni ali elemen-rni nesreči. Posebno pozor->si bodo posvetili tudi men-njem mladine Rdečega križa, inskim aktivistom in novim edsednikom in sekratarjem ečega križa.
Uspehi organizacije Rdečega iža se kažejo na vseh področ-njenega delovanja. Prebi-itvo je spoznalo pomen te ganizacije, zato ni čudno, da kar vsak četrti Jugoslovan an Rdečega križa. V to organizacijo je potrebno jučiti tudi čimveč mladih. V odnevni šoli bodo za njeno ovanje zelo ugodne mož-
nosti. V celodnevni šoli naj skrbi Rdeči križ za higieno prostorov, dvorišč in okolice, organizira pa naj tudi tečaje prve pomoči in tekmovanja, zdravstvena predavanja in skrbi za ostarele ter osamele.
V bodoče bo potrebno poglobiti sodelovanje občinskih organizacij Rdečega križa z drugimi organizacijami. Sodelovati pa želijo tudi s krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in strokovnimi službami, kjer so predvideni skupni programi in akcije.
# Sodelovanje z drugimi organizacijami
Organizacija Rdečega križa tesno sodeluje z vsemi organizacijami, s katerimi imajo v dejavnosti stične točke. Tako so tesno sodelovali z organom za narodno obrambo ter s strokovno službo za socialno varstvo pri skupščini občine Velenje. Občinski odbor Rdečega križa je tesno sodeloval tudi z delovnimi organizacijami in njihovimi samoupravnimi organi. Tudi sodelovanje s šolami je bilo zelo plodno, prav tako tudi z avto-moto društvom, delavsko
univerzo, občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva, zvezo borcev, zvezo komunistov Slovenije, zvezo mladine Slovenije ter zdravstveno službo. Tesno so sodelovali z bolnišnico Celje, Slovenj Gradec in Zavodom za transfuzijo krvi Ljubljana.
Vsekakor pa je občinski odbor Rdečega križa zelo dobro sodeloval tudi z republiškim odborom Rdečega križa Slovenije, ki mu je nudil tudi vso podporo in si prizadeval, da bi humanitarne naloge Rdečega križa bile čimbolje opravljene.
jO Komisije pri občinskem odboru Rdečega križa
Pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje imamo stalne komisije in občasne komisije. Stalne komisije so: za prvo pomoč in varstvo pred elementarnimi nesrečami, za zdravstveno vzgojo in socialno dejavnost, za prostovoljno krvodajalstvo, za mladino Rdečega križa in finančno gospodarsko komisijo. Občasne komisije pa so komisije za tekmovanje ekip prve pomoči, verifikacijske komisije za tekmovanje ekip prve pomoči, ocenjevalne komisije za tekmovanje ekip prve pomoči, občinsko razsodišče za tekmovanja in komisija za predloge za odlikovanja.
• Socialno humanitarna dejavnost
Komisija za socialno dejavnost pri občinskem odboru Rdečega križa skrbi za socialno dejavnost. Delo se odvija v glav-
nem v osnovnih organizacijah Rdečega križa. Glavna naloga Rdečega križa je, da poveže socialno delo v osnovnih organizacijah Rdečega križa s social-no-zdravstvenimi komisijami pri krajevni skupnosti in doseže enotno izvajanje socialnega dela na terenu. Sosedsko pomoč so organizirali v vseh krajevnih skupnostih za ostarele in osamele občane. Člani osnovnih organizacij Rdečega križa so te
ljudi obiskali, posebno ob novem letu, 8. marcu ali tednu Rdečega križa, jih obdarili ali pa jim kako drugače nudili pomoč. Seminarja za organizatorje in izvajalce sosedske pomoči, ki so ga organizirali, se je udeležilo kar 56 aktivistov.
Posebno pozornost posvečajo tudi osebam, ki prejemajo stalno družbeno pomoč, in invalidom. Vsem tem podeljujejo
občasno oblačila in obutev ah pa jim kako drugače pomagajo, vsako leto organizirajo nabiralno akcijo rabljenih oblačil in obutve, ki jih potem razdelijo najbolj potrebnim. Moramo reči, da se organizacija Rdečega križa z zavzetostjo vključuje v delo in pomoč pri reševanju problemov socialno ogroženih družin in da je socialno humanitarna dejavnost Rdečega križa močno razvita in prisotna.
IjUjlllllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllItlU
Delavci GP Orel v Paki
Delavci kolektiva hotela Orel iz Maribora in velenjskega gostinskega podjetja Paka že vrsto let med sabo	=
g}	sodelujejo in izmenjujejo razne strokovne izkušnje. Del tega sodelovanja so tudi njihovi medsebojni obiski.	=
=	Prejšnji petek je kolektiv GP Paka pripravil izredno pester program enodnevnega bivanja gostom iz	=
==	Maribora. Po sprejemu v recepciji hotela so si Mariborčani z velikim zanimanjem ogledali muzej velenjskih	EE
EE	premogovnikov, oddelek NOB, l oitovo zbirko afriških umetnosti in nuistodonta. Gostitelji so jih popeljali	H
=	tudi v velenjsko knjižnico na ogled razstave slikarskih del Lojzeta Perka, razkazali pa so jim tudi gostinski	=1
=	obrat - kavarno, slaščičarno in seveda sam hotel.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllffl^
Delavci temeljnih organizacij združenega dela
RUDARSKO -ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE
bodo letošnji dan republike proslavili s pomembno delovno zmago. V enajstih mesecih so dosegli tolikšno proizvodnjo kot v dvanajstih mesecih lani. To je njihov največji prispevek k obletnici rojstva naše republike
Ob koncu uspešno opravljenih nalog v proizvodnji premoga in električne energije z zadovoljstvom čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za
DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
• PRAZNIČNI POGOVORI * PRAZNIČNI POGOVORI • PRAZNIČNI • PRAZNIČNI POGOVORI * PRAZNIČNI POGOVORI • PRAZNIČNI • PRAZNIČNI POGC
ljubljanska banka
Ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestitamo!
Peter Ramšak
PODRUŽNICA VELENJE
»i
Zaupajte banki z najbolj široko razvejano mrežo poslovnih enot, banki, ki uživa v Jugoslaviji med prebivalstvom največje zaupanje, Uokazano z največjo zbrano vsoto hranilnih vlog Za vaše zaupanje se vam bomo oddolžili s hitrim, natančnim in zaupnim poslovanjem
Ivan Marhart
Ivan Sešel
Marija Štrigl
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
'*' ' i > Članom kolektiva, občanom velenjske občine in poslovnim partnerjem čestitamo ob dnevu republike 29. novembru I
Ida Špegel	Pavel Lampred
pridobila zelo veliko, vendar še ne smemo biti zadovoljni. Težiti moramo za tem, da bo ta razvoj potekal še naprej tako hitro. Današnje življenje je zelo lepo, mislim, da se nimamo kaj pritoževati, mladi v Velenju pa bi rabili prostore, kjer bi se lahko sestajali; tako pa tukaj nimaš kje preživeti prostega časa.
MARIJA MIRNIK: Življenja v Stari Jugoslaviji z današnjimi razmerami sploh ne moreš primerjati. Mnogo naših fantov in deklet je v vojni darovalo svoja življenja za svobodo. Sredi najhujših bojev, so se tako majhni narodi odločili, da ustanove novo domovino, domovino s socialistično ureditvijo. To je prav gotovo dogodek, ki se ga moramo^ spominjati, hkrati pa moramo obuditi spomin na vse, ki so prispevali k tako lepemu življenju. V našem mestu ne pogrešam ničesar, ob dnevu republike pa želim, da ne bi bilo vojne, da bi se te odpravile tudi drugod po svetu, želim pa si tudi, osebnega zdravja.
MARTINA AVBERŠEK:V povojnih letih smo pri nas naredili zelo veliko. Po pripovedovanju staršev vem, kako težka so bila vojna leta. Pri nas, stanujem na Paškem Kozjaku, so se odigrali zelo pomembni boji. Najbolj se bojim, da bi bila še kdaj vojna, zato moramo skrbe-
ti da ohranimo mir, bratstvo med narodi.
MILAN KOMERIČKI:
Naredili smo zelo veliko, z razvojem pa še ne smemo biti zadovoljni. Ta naj poteka z istim tempom naprej. Boriti se moramo, da ustanovimo še boljše pogoje za življenje, da naš življenjski standard še zraste, ali pa da ga vsaj obdržimo na tem nivoju. Danes nam pravzaprav nič ne manjka.
JANKO REPNIK:Tudi mladi smo z dogodki izpred 32 let dobro seznanjeni. Takrat so položili temelje novi Jugoslaviji. Ustanovitvi so hoteli boltši družbeni red, boljše pogoje za življenje, ki bodo temeljili na enakosti vseh ljudi. To so sklenili sredi najhujših bojev, takrat ko je sovražnik še povsod zmagoval, vendar so se zavedali, da svoboda pride, res smo dočakali svobodo, z igrivostjo in veseljem v srcu smo jo pričakali, vendar smo se takoj nato morali lotiti dela. Obnoviti je bilo treba opustošeno domovino. V prvih povojnih letih je bilo življenje še zelo težko, danes pa živimo zelo lepo. Vsak izmed nas si želi, da bi besede vojna ne poznali več.
NIKOLAJA RAMŠAK:V
Velenju živim osem let. Že v tem času je to mesto zelo veliko pridobilo, tako v Velenju ne pogrešam ničesar. Z uspehi
Nikolaja Ramšak
Roman Mlinar
Janko Repnik
Ivica Gavrič
Letos mineva 32 let, odkar so sredi najhujšega boja kovali temelje nove države, ki so jih 29. novembra sprejeli delegati na drugem zasedanju AVNOJ v prijaznem bosanskem mestecu Jajcu. V teh letih si je naša domovina zelo, opomogla. Zgradili smo nove tovarne, mesta, življenjski standard je zrasel. Tudi naše mesto je zrastlo po vojni. Prej o njem skoraj ni bilo sledu, zdaj pa smo lahko ponosni nanj. Zanimalo nas je, kaj mislijo o dnevu republike naši občani.
ANICA ROŠER: 29. novembra 1943 so položili v bosanskem mestu Jajcu temelje novi Jugoslaviji. To je bilo v času najhujših bojev pri nas. Vendar so bili borci prepričani, da bodo premagali sovražnika in se s tem rešili tudi starega družbenega sistema. Že takrat so se domenili, da bo imela nova Jugoslavija socialistično ureditev. V letih po svobodi smo jugoslovanski narodi mnogo naredili. Naš družbeni red je takšen, da je najbolj pravičen za vsakega delavca. Pri nas ni razlik. Ob dnevu republike si prav gotovo želi vsak izmed nas, da bi se osebni in družbeni standard še povišal, ali pa vsaj ostal takšen, kot je, da ne bi bilo vojne. Seveda pa želim tudi, da bi živeli prav vsi ljudje v tako pravičnih odnosih kot mi da bi ne bilo več lakote, ki je sramota za nas vse.
IDA ŠPEGEL: Mi mladi cenimo svobodo, ker so nam starejši pripovedovali o vojnih grozotah, zato ga prav gotovo ni med nami, ki ne bi želel, da se mir vedno ohrani. Rojstni dan naše domovine moramo lepo prosla-
viti, saj je to zelo pomembna prelomnica v zgodovini naših narodov. V teh letih lahko zabeležimo strahovit razvoj na vseh področjih. Tudi naše lepo mesto je zrastlo praktično iz nič, v teh letih. Tako imamo v Velenju zdaj skoro vse. Mladi pa zelo pograšamo mladinski klub. V novi hali, ki smo jo pred kratkih dogradili, pa bi lahko bilo tudi drsališče.
PAVEL LAMPRED: V povojnih letih smo Jugoslovani veliko pridobili. To znajo še posebno ceniti tisti, ki so se za našo svobodo, za boljšo družbeno ureditev borili. Cenimo pa jo tudi mi, saj poznamo razmere drugod po svetu. Mi živimo danes zelo lepo, ponekod pa ljudje še vedno umirajo od lakote. 29. november je zelo pomemben dan, saj so takrat položili temele novi Jugoslaviji. Partizani so se borili za svobodo, mi živimo sedaj lepo. Skrbeti moramo, da bomo to, kar smo v teh letih pridobili, tudi ohranili. V Velenju pa pogrešam prostore za mladino.
IVICA GAVRIČ: Jugoslavija je v teh dvaintridesetih letih
pa nikakor ne smemo biti zadovoljni. Boriti se moramo za boljše življenje. Naša naloga pa je tudi, da obdržimo bratske odnose med narodi in preprečimo umiranje ljudi drugod po svetu zaradi lakote.
PETER RAMŠAK: Včeraj sem bil na sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Moja sestrica je postala pionirka. Dobila je zelo lepo čepico in rdečo rutico. Čepica je prav takšna, kot so jih imeli partizani. Jaz bom pionir čez dve leti. Najbolj si želim lego kocke.
IVAN MARHART: V povojnih letih smo zelo veliko naredili. Mislim, da smo nadaljevali z nalogami, ki so si jih zadali že partizani in odposlanci, ki so v Jajcu leta 1943 ustanovili novo Jugoslavijo. Življenje je danes zelo lepo in lepše že skoraj ne more biti, le da bi bili še odnosi med ljudmi bolj iskreni.
JOŽE JAKOPIN:Živimo v mestu, ki je lahko ponos vsakega Velenjčana. Mi mladi pa tukaj pogrešamo zabave. Ob tem pomembnem prazniku najbolj želim, da ne bi bilo vojne, da bi se ljudje vsega sveta razumeli med seboj. Življenje pa je danes zelo lepo, saj imamo pravzaprav vse, kar si želimo.
ROMAN MLiN AR: Partizani so se borili za svobodo, želeli
so, da bi živeli v pravični di bi. Uspelo nam je, naša dru je takšna. Vsak ima enake | vice in dolžnosti. Tudi sicei naša domovina naredila i kovit razvoj. Zgradili smo m go vrtcev, šol. Najbolj se bo vojne.
IVAN SEŠEL: Rojen sem koncu prve svetovne voj Lahko vam povem, da taki nega življenja z današnjim sp ne morem primerjati. Med no je bilo zelo hudo, a i kljub naporom in majhne številu vzdržali in dobili, smo hoteli. Zabeležimo lal velikanski razvoj, toda kaj materialne dobrine, če pa zavest ljudi ni prav nič razi rekli bi lahko celo, da je i padla. Zakaj mora biti v lenju čuvaj? Če bi bili ljii moralni, ga prav gotovo n< bilo treba. Ljudje so brez vesti.
MARIJA ŠTRIGL: Med
no je bilo hudo, vendar ljenjske razmere pričajo, da je splačalo. Vendar nam nek lificiranim delavcem še veik ne gre preveč dobro. Najbolj si želim, da bi bil mir, da živeli vsaj tako kot sedaj.
Ob prazniku republike ljudje veliko povedali, vsak svoje, vsak izmed njih posebej poudaril, da le bilo vojne.
Marjana Mimik
Milan Komerički
Martina Avberšek
MLADI RECITATORJI
Obiskali smo recitacijski krožek na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju. Tu smo se pogovaijali s tremi najbolj aktivnimi člani in njihovo mentorico Marijo Hudomalj.
Ta krožek deluje aktivno že tri leta, mentorica pa dela na tem področju že devetindvajset let. Ob 8. oktobru letos so pripravili recital: Domovina naša je svobodna, za dan mrtvih: Se pomnite tovariši. Mentorica je dejala, da je najbolj srečna, kadar kak recital uspe in če ljudje razumejo, da je to težko delo, za katerega pa je največje plačilo ploskanje gledalcev. S temami, ki jih pripravijo za recitale, osveščajo ljudi z dogodki NOB. Tako se
tudi zavedajo, da so pridobitve v korist slehernemu. Mentorica Marija Hudomalj želi vzgojiti čimveč članov, ki bi širili lepo slovensko besedo. Člane krožka pa je pohvalila, saj pridno prihajajo na vaje, ki pa jih imajo pogosto tudi pred poukom, ker drugače ni časa.
ANDREJ SLEMENŠEK: Zelo rad recitiram, zato sem se tudi vključil v ta krožek. Recitiral pa sem tudi že v nižjih razredih. Najraje recitiram pesmi, ki jih je treba povedati
bolj glasno. V pesem se poskušam vživeti in jo povedati tako, kot bi čutil tisti, o katerem govori pesem. Najraje recitiram borbene pesmi:
MARKO JEVŠENAK: Pri krožku delujem tretje leto. Ker sem že v nižjih razredih recitiral na proslavah, me je tovarišica povabila, da obiskujem ta krožek. Seveda sem se takoj vključil, ker imam do recitiranja posebno veselje. Vsaka recitacija ovekoveči neki dogodek. Najbolj srečen sem, če proslavo obišče veliko ljudi. Rad imam čustvene pesmi.
JANA BOŽIČ: Tudi mene je za vključitev v ta krožek na-
vdušila učiteljica. Recitirala pa sem tudi že prej. Rada imam globoke, borbene in čustvene pesmi. Časa, ki ga tako porabim, mi ni nikoli žal, saj res ni izgubljen. Najbolj srečna sem, če recital uspe, da našo proslavo obišče čimveč ljudi in da nas nagradijo z aplavzom, ki je plačilo za naš trud.
Mladi recitatoiji na tej šoli so torej zelo aktivni. Njihova mentorica nam je te tri še posebej pohvalila, saj se v vsako pesem zelo poglobe, povedo jo s posebno čustveno prizadetostjo. Da pa so dobri recitatoiji, smo tudi iz pogovora takoj zasledili.
Marija Hudomalj
Andrej Slemenšek
Marko Javšenak
Jana Božič
Komunistična partija Jugoslavije
Revolucionarna organizacija jugoslovanskih komunistov je bila ustanovljena 1919 na kongresu v Beogradu kot socialistična! delavska stranka Jugoslavije.
Pod vplivom oktobrske revolucije v Rusiji se je ob koncu prve svetovne vojne krepilo levo krilo social-de-mokratičnih strank. Združilo je napredne sile in se odločilo ustanoviti delavsko stranko v novo nastali državi SHS in pristopilo k tretji internacionali — kominterni. Istega leta oktobra je bila ustanovljen SKOJ. KPJ je sodelovala na volitvah v ustavodajno skupščino 1920 in dobila devetinpedeset
Nerina Radovan
mandatov. S tem je postala tretja najmočnejša politična stranka Jugoslavije. Na vu-kovarskem kongresu so sodelovali tudi delegati iz Slovenije. Sprejetje bil program z dokončanim ciljem: diktaturo proletariata. Jugoslovanska buržoazija pa se je moči KPJ zbala. Z obznano je prepovedala njeno delovanje. Z zakonom o zaščiti države pa je postavila KPJ izven zakona. KPJ je nadaljevala boj v ilegali vse do 1941. leta.
Že 1928 je zaslediti močna gibanja Josipa Broza v Zagrebu. Med članstvom je
strahovito pustošila šestoja-nuarska diktatura - med drugim je bil ubit Duro Da-kovič. Šele ob pozivu komi-nterne je prišlo do osnovanja Ljudske fronte pod vodstvom KPJ. Začetki utrjene KPJ pa so pomenili prihod -Josipa Broza Tita na vodilno mesto KPJ 1937. Začel seje oster boj proti sovražnikom KPJ. To in pa nastanek samostojnih KP v Sloveniji in Hrvatski je omogočilo pravočasno strnitev KPJ pred napadom fašističnih sil na Jugoslavijo.
Stara Jugoslavija je bila zlomljena, kralj je z buržoa-zijo zbežal in prepustil jugoslovanske narode okupa-toijem. Vsa % ta nerešena vprašanja stare Jugoslavije so omogočila KPJ, da se je kot edina strnjena politična sila postavila na čelo proti oku-patoijem in za družbeno preobrazbo Jugoslavije. Tega boja ni samo uspešno končala z osvoboditvijo domovine, ampak ga je revolucionarno nadaljevala. KPJ je bila povezana z najširšimi delovnimi množicami. Ustvarila je vse pogoje za samostojno pot v socialistično družbeno ureditev.
Po drugi svetovni vojni je članstvo narastlo čez pol milijona. Na šestem kongresu se je preimenovala KPJ v ZKJ. Na devetem kongresu ZKJ 1969, so bili potrjeni vsi važni dokumenti o nadaljnji demokratizaciji SFRJ. Leta 1972 je ZKJ pod vodstvom Josipa Broza - Tita uspešno premagala krizo, v katero so jo potegnili nosilci protisocialistič-nih teženj.
Nerina Radovan 8. a
OŠ Antona Aškerca
50 let tiskane partijske besede
KP je bila ustanovljena 23. aprila 1919 z ustanovnim kongresom v Beogradu. Cez nekaj let je vlada začela preganjati komuniste, zato je bila KP primorana delati ilegalno. Komunisti so se zbirali v sindikatih in tako opravljali svoje delo. Vendar pa so bili v stalni nevarnosti pred aretacijo. Zapirali so jih le zato, ker so se borili za svoje pravice, za boljši družbeni red in enakopravnost med ljudmi.
KP je med svojim delovanjem izdajala tudi časopise, s katerimi je seznanjala ljudi o napredkih, pa tudi o praznih. 1925. leta je začelo izhajati prvo ilegalno glasilo KP „Komunist". Urednik tega tiska je bil Moša Pijade, vendar so izšle le tri številke, ker je bila tiskarna odkrita. V Ljubljani pa je začel izhajati „Rdeči prapor" glasilo socialistične delavske stranke. Vodilne misli tega tiska so bile, naj bi se vsi delavci iz vseh dežel združili in s skupnimi močmi pridobili svoje pravice. Tudi časopis „Delo" je bil med zelo pomembnimi Miško Kranjec pa je urejal „Ljudsko pravico", glasilo de-
lavcev in kmetov. V tem časopisu je bil klic le-tem, naj se že enkrat upro kapitalistom, se združijo z drugimi jugoslovanskimi narodi in začno živeti novo, lepše življenje. Pomembni časopisi so bili še ..Slovenska mladina, „Prvi majnik", ..Slovenski poročevalec" in še mnogi drugi.
Letos obhajamo velik jubilej, petdeseto obletnico, odkar je začel izhajati prvpartijski časopis. Mislim, da ima KP in njen tisk mnogo zaslug, da lahko mi živimo lepše življenje, kakor so ga takrat, pred petdesetimi leti.
IRENA POLJANŠEK, 8 c OŠ KD Kajuh Šoštanj
Ob tednu Komunista
Letos slavi glasilo zveze komunistov Jugoslavije „Komunist" svojo petdesedetnico izhajanja. Petdeset let je dolga doba, v kateri je ZK napravila veliko delo za današnjo svobodno socialistično domovino. KP je v teh letih dala dokaz neposrednega in nesebičnega sodelovanja in vsestranske povezanosti z vsemi delovnimi ljudmi Komunist je temelj današnjega dela in steber vseh organizacij pri graditvi našega socialističnega reda.
KP sega vse nazaj do leta 1925, ko so bili na ljubljanski univerzi marskistični krožki, iz katerih je izhajala mladinska komunistična organizacija SKOJ. Leta 1932 je vodstvo KP iz tujine, na čelu s Kardeljem in Kidričem, obnavljalo partijsko organizacijo. V tem času so izhajale revije Rdeči prapor in Književnost, v katerih so bila prevedena dela Engelsa, Marxa in Plehanova. Od 1933. leta dalje je KP organizirala tudi žene in dekleta, ki so bistveno pripomogle k napredku. Velika sprememba pri delu KP je nastala s povratkom Tita iz tujine, ki je pri nas organiziral pokrajinsko partijsko konferenco pri Ljubljani. Leta 1934 je začel izhajati prvi slovenski javni časopis Ljudska pravica, ki ga je urejal Miško Kranjec. Z vrnitvijo Edvarda Kardelja iz tujine je bila 18. aprila 1937 leta ustanovljena KP Slovenije, ki je
postavila enotne temelje partijskemu vodstvu in delovanju. Kmalu zatem je KP začela borbo proti hitlerizmu in 1941. leta že sledi mobilizacija prostovoljcev za obrambo domovine.
Partija je bila tista organizacija, katere orožje se je prvo sprožilo proti okupatorju. Bila je sestavni del našega vojaškega vrhovnega štaba, po zmagi pa je skupaj z delavstvom gradila mesta, vasi, tovarne in poslopja za uživanje miru. Sedaj v miru in svobodi KP sklicuje konference in seje, na katerih hoče in želi izboljšati naš življenjski standard in se uravnovesiti z vodilnimi svetovnimi državami
Tudi mladina, vse delavstvo ter ostali člani naše družbe želijo, da bi seji to uresničilo.
Ob tednu Komunista je v naši občini veliko proslav, prireditev, razstav in otvoritev, ki so tudi del humanega in nesebičnega dela naše komunistične organizacije. ANDREJ VOLK Osn. šola Bratov Letonje
DRAGI MLADI PRIJATELJI!
Komite občinske konference ZK Velenje je ob tednu Komunista nagradil nekaj spisov na to temo. Nekaj jih mi tudi objavljamo, nagrajencem pa tudi mi iz uredništva iskreno čestitamo, hkrati pa želimo, da tudi nam pošiljajo svoje spise, saj bomo tudi mi najboljše ob koncu leta nagradili.
Obiskali smo tudi recitacijski krožek na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju. Ta krožek zelo aktivno deluje, sodeluje na proslavah. Pišite nam in tudi vas bomo obiskali.
Lepo pozdravljeni

50 let izhajanja Komunista
Letos odhajamo petdesetletnico izhajana našega političnega gasila „Komunist". Čeprav je bilo delo večkrat prekinjeno, so se delavci in komunisti znašli in tiskali dalje.
Leta 1925 so ljudje prvič brali časopis Komunist. Izdan je bil v ilegalni tiskarni Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Njegovi uredniki in dopisniki so bili zavedni in pro-svetljeni socialisti in komunisti, ki so predvsem želeli delavcem pokazati pravo pot iz bede in izkoriščanja kapitalistov. "o jim je v celoti uspelo, kar se je pokazalo med NOB in socialistično revolucijo v času od leta 1941 do 1945.
Časopis Komunist je od leta 1934 do leta 1935 in v letu 1940 izhajal kot glasilo pokrajinskega komiteja za Srbijo. Kapitalisti in z njimi povezani kler so komuniste in organizatorje časopisa Komunist vstrajno preganjali. Zaradi te gonje proti socialistom, so morali prenehati z izdajo Komunista. V letu 1945 so z izdajanjem časopisa nadaljevali, vendar ne več ilegalno, temveč kot časopis osvobojenih jugoslovanskih narodov, z nalogo: čim hitrejšo obnovo porušene domovine in preobrazbo mlade socialistične družbe. V Beogradu, kjer je Komunist začel izhajati, so ga tiskali v latinici in cirilici. Po letu 1945, pa so ga pričeli tiskati tudi v slovenščini. V makedonščini pa so ga pričeli tiskati januaija 1950.
Od leta 1949 do 1953 so ta časopis imenovali Par-
tijska izgradnja. Šele po letu 1957 so časopis dokončno imenovali Komunist, maja istega leta pa so ga pričeli tedensko izdajati.
Sedaj izhaja kot glasilo Zveze komunistov Jugo-v slavije in ZK Slovenije. Časopis Komunist je vseskozi vzpodbujal k boju za enako-
Nives Kugonič
pravnost in novo družbeno ureditev - socializem. Komunist je tudi prinašal vesti iz Španije, v kateri so se bili boji. Tudi naši ljudje, Jugoslovani, so se bojevali proti krivicam delavcev v Španiji. Mnogo jih je ostalo v državi na jugozahodu Evrope, a le malo se jih je vrnilo.
NIVES KUGONIČ, 8.b.
BIBA ROECK, ŠOŠTANJ
Glasila komunistov
Letos poteka 50 let, odkar so pričeli komunisti izdajati svoja prva-glasila.
V začetku je bilo delo KP zelo težavno. Vsi člani so bili v stalni nevarnosti. Kamorkoli so šli, povsod so jih preganjali. Nemalokrat so jih zapirali in tudi obsojali na smrt, čeprav niso storili nič žalega. Vso to goije je bilo le zaradi tega, ker so gojili komunisti misli, ki pa oblastem niso odgovaijale. Gojili so misli o popolni nacionalizaciji, agrarni reformi, skratka, hoteli so izboljšati življenje delovnemu ljudstvu, dvigniti državno raven in njihova glavna misel je bila, da naj bo pravica za vsakogar. Članstvo KP se je vedno bolj večalo.
sodelovanju. Tudi med drugo svetovno vojno je bila KP tista, ki je vzpodbudila ljudi k uporu zoper sovražnika. Med vojno so komunisti izdajali manj glasil, vendar so izdajali zelo veliko lističev z raznimi vzpodbudami.
Po končani vojni pa so pričeli izdajati večje število glasil, ki je iz leta v leto rastlo. To so bila Komunist, Delo, Mladina itd. V njih opisujejo svoje opravljeno delo in naloge za prihodnost
Danes je KP že izvršila veliko vrsto svojih zadanih nalog in prišla tudi do svojega cilja. Čeprav je bila pot težka, jim je to vendarle uspelo. Danes lahko izdajajo časopise in v njih razlagajo vse o pravici, ki je končno le v večini zajela svet, o bratstvu in sodelovanju med narodi itd.
Mislim, da smo z delom in tiskom KP lahko zelo zadovoljni in upam, da bo njeno delo uspešno tudi nadalje.
ALENKA DREV, 8.c OS KD KAJUH ŠOŠTANJ
Alenka Drev
Prvič so komunisti začeli izdajati glasilo „Komunist 1. ju-nuarja 1925. leta. V njem so vzpodbujali ljudi, naj se zavzemajo za pravico in jih vabili k
NAŠ ROMAN
21. julija so poklicali v Smolni ves vojaški in politični vrh leningrajskega področja. Govorniki so drug za drugim zahtevali čimhitrejšo gradnjo utrdb. Med strokovnjaki za gradnjo utrdb se je razpaslo razpravljanje in. prepiranje namesto konkretnega dela. Sklenili so, da naprtijo odgovornost za skladno nadaljevanje obrambnih del sekretarju Kuznjecovu.
Naslednji pomembni sestanek je' bil sklican za 24. julij. Sestal seje partijski aktiv. Predsedoval je Kuznjecov.
Najprej je govoril Vorošilov. „Prva in osnovna naloga nas' vseh je, da ne pustimo sovražnika v mesto," je dejal. Zatem je govoril Ždanov.
,»Sovražnik tibče uničiti naše domove, zaseči naše tovarne, ukrasti naše dosežke, preplaviti naše ulice in trge s krvjo neštetih žrtev in zasužnjiti svobodne otroke naše domovine. Figo!" je grmel.
Na njegov poziv je ves leningrajski partijski aktiv vstal in v sobi, kjer je Lenin sprejel odločitev o začetku oktobrske revolucije, je zdaj zadonela svečana prisega, da „rajši umro, kakor prepuste Leninovo mesto sovražniku." Zatem so zapeli Internacionalo. Vsak član partije in vsak kandidat je
900 DNI
.sprejel dolžnost, da štiriindvajset ur nepretrgoma dežura v partijskem štabu. Sklenili so, da^odo partijci, komsomolci in delavski bataljoni branili mesto od bloka do bloka, od hiše do hiše.	v
V	vsem tem razburjenju in stiski pa nihče ni pomislil na zaloge hrane. Akcije so se^icer začele že 22. junija, vendar nihče ni nadziral rezerv. 19. julija so vsa večja sovjetska mesta prišla na-sistem racionalnih obrokov. Leningrajski obroki so bili enaki kakor v drugih mestih - 800 g. kruha na dan za delavce, 600 za uslužbence, 400 za oskrbovance in otroke. Mesečni obrok mesa za delavce je znašal 2200 gramov, za oskrbovance in otroke pa 600 gr. Podobni ob rok v so bili določeni za žitarice, maščobe in sladkor.
Jelena Skrjabina je zapisala v svoj dnevnik: „Doslej nič hudega. Da se živeti."
Na dan, ko je začelo veljati racioniranje, so se odprle blagovnice prav tako kakor vsak drug dan. V teh trgovinah — bilo jih je enainsedemdeset — je bilo moč kupiti karkoli in v vseh količinah — sladkor, maslo, meso, kaviar. Le da so bile cene zelo visoke. Kilogram sladkorja je stal sedemnajst rubljev. Ljudje so navalili, se ozirali po cenah in mrmraje odšli. Hrana v restavraciji ni bila racionirana in je teknila prav tako — dobro ali slabo - kakor poprej.
V	Ermitažu so garali dan in noč. Orbeli je nenehno skrbel za odvoz dragocenosti. Pakiranje umetnin je vse bolj oviral odpoklic galerijskih delavcev v vojaško službo ali h kopanju jarkov. 20. julija so z izrednimi napori odposlali drugo pošiljko. Napolnila je 23 tovornjakov. Bilo je 422 zabojev s 700.000 eksponati. Štirinajst članov kolektiva je pospremilo te zaklade v. neznano smer - danes vemo, da so jih odpeljair v Sverdlovsk. Tretji konvoj bo hkrati zadnji, se je tolažil Orbeli.
Na oglasni deski Ermitaža, kamor so nekoč lepili objave o umetnostnih predavanjih in arheoloških odkritjih, so se seda' p.ikazale drugačne novice: smrt Sergeja N. Anosova, arheologa, prva žrtev Ermitaža, kije padel v Rdeči armadi.
In na Orbelijevi pisalni mizi telegrami, ki jih je pošiljal partijski sekretar, Vojaški svet, mestni sovje.t:
„Za obrambna dela takoj mobilizirajte 75 ljudi, sposobnih za fizično delo. Vsi naj imajo s seboj lopate, krampe, motike, in železne drogove. Vsak naj si prinese hrane za pet dni, menažko, žlico in kozarec, garnituro spodnjega perila, topel pulover in nekaj denarja. Mobiliziranci rfaj bodo na mestu najkasneje v dveh tednih."
Dramski pisec Aleksander Štejn, čigar žena je delala pri Lenfrlmu, se je priključil baltiškemu ladjevju pri Kronštatu. Konec julija je dobil štiriindvajset dni dopusta, da obišče Leningrad. Evakuacija otrok je bila v polnem teku - eni s.o prihajali s področja Luga, druge so pošiljali proč. Nevsko nabrežje je bilo polno avtobusov in taksijev, otroci so jokali, starši srepo strmeli predse. Iz zvočnikov je odmevala vojaška koračnica. Mladinci so vlačili ogromne zavitke in potovalke. Na mostu Aniškova — sedaj brez slovitih Klodtovih konj, ki so jih odstranili zaradi bombardiranj - se je zataknil promet.
Izložbe na Nevskem prospektu so bile založene z vrečami peska, stekla so bila prelepljena s papirnatimi trakovi, iztrganimi iz starih časopisov. Povsod plakati: ,,Si se že vpisal med prostovoljce? " Na drugem plakatu kričeče modro morje, na njem bojna ladja, ki v bruha plamene iz vseh topov.
Reke avtobusov so se zlivale na železniške postaje, kjer se je gnetlo ljudi. Ženske so "enomer preštevale prtljago. Mnogo otrok je nosilo na hrbtih majhne nahrbtnike. Tam je bila fudi Štejnova žena s šestletno hčerko Tanjo - v zaledje, v zaledje, nekam tja za Ur^l... Samo za dva tedna, kakor so prepričevale matere otroke - in sebe.
Evakuacija Leningrada je bila v resnici popolna zmešnjava. Večidel je zadela otroke; sprva so jih pošiljali v bližnjo okolico, potem pa spet nazaj v mesto, nazadnje pa na Ural in v druga oddaljena področja. Za organizacijo teh preselitev je mestni sovjet postavil posebno službo. Ta je do 11. avgusta odpremila 467.648 oseb. Toda to številko je praktično izniči' pritok beguncev iz baltiških držav. 10. avgusta so sklenili poslati iz mesta nadaljnjih 400.000 žena in otrok. Že čez štiri dni se je ta številka povzpela na 700.000. Železnica ni zmogla požreti tolikšnih količin. Vrstili so se bombni napadi. 15. avgusta je 105 nemških bombnikov napadlo postajo v Hludovem, 18. avgusta pa so zadeli most na reki Volkov na progi Moskva-Leningrad in popolnoma prekinili promet.
Neki očividec poroča: „S katastrofalno zamudo smo skušali evakuirati ženske in otroke. Zbrali smo jih, jih naložili na tovornjake in jih peljali proti osem kilometrov oddaljenemu Ribackemu ali kamorkoli že.
Kriči, udarja s pestmi, se krohoče, takoj za tem pa se njegovo lice spet zresni, v njegovih očeh je skrb. Rad se šali in neprestano govori in govori. To je slap besed, ki jih ni mogoče ustaviti. Mohamed Ah je igralec in to je dokazal tudi na letošnjem mednarodnem sejmu knjig v Frankfurtu. Tudi tukaj je govoril in se hvalil, kot dela običajno pred svojimi tekmami v ringu in kadarkoli ga obletavajo novinarji in fotoreporterji. Tokrat je to še stopnjeval, kajti pojavil se je na drugem, novem ustvarjalnem področju. Ni se boril s pestmi, prišel je, da bi predstavil svojo prvo knjigo, da bi se predstavil kot boksar - pisatelj.
-	Moja knjiga ima naslov „Največji" zato, ker sem resnično največji, pripoveduje boksarski prvak. Prepričan sem, da bo imela knjiga velik uspeh v svetu.
Potem je obmolknil in s svojimi temnimi očmi opazoval, kako delujejo njegove besede.
-	Kako ste lahko tako prepričani v uspeh svoje knjige?
-	Aha! Mar dvomite v. moje besede? je zaklical takoj zatem. Delal se je jeznega in užaljenega in prvega poslušalca je rahlo s pestjo sunil v nos. Zatem je dodal:
-	Mojo knjigo bo čital ves svet in to predvsem zto, ker govorim o sebi. "
-	Nam lahko poveste nekaj o njeni vsebini?
-	Sem črnec in moje življenje je bilo in je tudi danes del življenja črncev, z vsemi problemi in vprašanji tega ljudstva. V knjigi govorim torej tudi o splošnih družbenih vprašanjih, ki zadevajo črnce, o odnosih med belimi in črnimi, pišem o morilski organizaciji belcev, ki pobija temnopolte, pojasnjujem, zakaj sem postal musliman, zakaj nisem hotel v ameriško armado in zakaj se nisem hotel boriti v Vietnamu. Skratka, v knjigi sem opisal svoje življenje.
-	Kako dolgo ste pisali svojo knjigo?
— Šest let. Moja knjiga je nastajala po dolgih razgovorih z mojim prijateljem Richardom
pestjo, se je v trenutku spremenil iz domišljavega in agresivnega človeka v triintridesetlet-nega mladeniča, ki ljubi poezijo. Njegovi stihi so preprosti, čisti, iskreni in v njih je osnovna tematika — resnica: „Glas resnice je tih, oči resnice prodirajo globoko ..."
— Najbolj sovražim politi-kanstvo - je nadaljeval. Kdaj bodo nehali ljudem pripovedovati laži? Svoboden človek sem
bii
- Plačajo mi, da bi gli moje neumnosti in ne ri stvari. Deset milijonov dol; mi dajejo vsako leto, da klovn. Ste zadovoljni z oi vorom?
Mohamed Ali je s svojo go v Frankfurtu vzbudil pozornosti. Knjiga je kot koš, ki nese zlata jajca, nonemška založba je za ske pravice 200.000 dolarjev, plačali 80.000, Francozi

Mohamed Ali na tiskovni konferenci v Frankfurtu ob izidu svoje prve knjige , .Največji'
Daremom, glavnim urednikom lis-ta Mohamed govori, kjer pišejo samo o meni. Richar mi je pomagal pri pisanju in v njej je tudi njegov podpis.
-	Boste še pisali?
—	Seveda! Zdaj pišem drugo knjigo, ki jo bom končal čez dobro leto. Tudi v tej knjigi govorim o sebi, toda tokrat o svoji življenjski filozofiji in o svoji poeziji...
Hočete slišati eno izmed mojih pesmi?
Začel je recitirati. Prvak sveta v boksu, človek z železno
in to bom tudi ostal, samo smrti moramo plačati svoj davek, če smo ostali dosledni do sebe.
—	Zakaj se predstavljate kot klovn, v resnici pa ste povsem normalen človek, ki ljubi resnico, poezijo, in ki rad piše?
Spet se dela jeznega in spet s pestjo udari svojega sogovornika po nosu.
-	Kako? Pravite, da sem klovn?
Potem se je začel smejati in v njegovih besedah je bila bolečina:
50.000 dolarjev. To so vt$i vsote celo za največje zaloi: sveta. Za avtorstvo pa se ptt' gujejo še drugi.
Vsi, ki so videli rokopis,IT ga je še v tisku, menijo, zanimiva, zanimivo pa je 1 avtorjevp_ime. Drugi menijo] je knjiga delo Richarcfcr Darei ki je znal ukrotiti Alijevo kl| tavost.
Pomemben del knjige je ( v tem, da v njej nastopa vel znanih ljudi, da vodi bralci sodobno ameriško družbo j njene aktualnosti, kar niso < niti priznani pisatelji.
— Mohamed Ali je žeji jem prvem delu pokazal izre umetniško zrelost, je dejala izmed številnih založnikov.tt/ bo šele z njegovimi naslednpi:
I
deli?
Tečaj za jadralno letenje
Aeroklub Velenje bo tudi letos organiziral tečaj za jadralno in motorno letenje ter za padalce.
■ Pričetek teoretičnega dela tečaja bo 15. decembra 1975 v Velenju, vpišete pa se lahko vsak dan od 18. do 19.30 ure, razen sobote in nedelje, v prostorih Aero-kluba na Foitovi 8.
Kandidati morajo letos dopolniti najmanj 16 let starosti, končano morajo imeti osemletko, zdravstveno morajo biti sposobni za letenje, kar bo ugotovila zdravniška komisija pred pričetkom praktičnega dela tečaja.
Po končanem šolanju bodo kandidati polagali izpit pred komisijo Zvezne uprave za civilno letalstvo in s tem dobili mednarodno veljavno dovoljenje jadralnega pilota. Posebno uspešnim jadralnim pilotom bo Aeroklub omogočil izpopolnjevanje na mo-
tornih letalih za športno in poklicno dovoljenje motornega pilota.
Tisti, ki še niso služili vojaškega roka, bodo imeli možnost služiti rok v šoli za rezervne oficirje - pilote JVL.
Postani član Aerokluba
Vodstvo tovarne v VVolfs-burgu, kjer izdelujejo znane volkswagne, je naročilo izdelavo posebnih lutk, ki jih uporabljajo pri insceniranih avtomobilskih nesrečah. V lutke so vgajeni precizni elektronski inštrumenti, ki beležijo vsak gib in reakcije človeka ob avtomobilski nesreči. Cilj te akcije je v tem, da bodo potrošnike prepričali, da njihovi avtomobili niso samo najbolj priljubljeni, temveč tudi najbolj varni
Zanimaifi opremo\
Smučarski klub Vebftj osnovne šole Anton A škatle lahko, da je sejem zelo us{4 s veliko bolj obiskan pa tai iz teri smučar je prišel dopei vrnil domov z dobro kupčp. na sejmu, ki je bil v neddpK) smučarskega kluba dajains dobil tudi napisana naA kupujemo smučarsko oprav?
• HARRIS0N E. SALISBURY
r
nmamam

mam^mmmaam
mmmmmmmmmm
KOMA8MDOSI BREZ BARETK
Stekel je v pristanišče in preveril, če je res kakšno letajo z oznakami rdečega križa poletelo iz pristanišča. Da, so mu potrdili, res je. Nemški stražarji na torpedih čolnih so ga videli, ko je poletelo.
Torej Mussolinija ni več na otoku! Pogledal je na uro in takoj potem na odprto morje. Flotilja minolovcev se je že bližala napad se bo začel čez nekaj minut.
Hitro so obvestili poveljnika skupine minolovcev, da je akcija preložena in jih usmerili drugam! To je uspelo dobesedno v zadnji minuti. Če bi malo zamudili, bi odred odkorakal proti prazni vili in vdrl v skrivališče, kjer ni bilo več tistega, ki bi ga morali osvoboditi.
Vrnili so se v Rim in nadaljevali s staro igro: Italijani so slepili svoje velike zaveznike, da so jim še vedno z vsem srcem vdani, ti pa so se delali, da jim verjamejo. V resnici sta obe strani vedeli, da je vse to le igra. Maršal Badoglio se je na skrivaj že dogovoril z zahodnimi zavezniki, ki so bili na Siciliji, in čakal je samo, da se njihove čete izkrcajo na celino, da se okdrito postavi na njihovo stran.
Nemci so te namere slutili in storili so vse, da preprečijo italijanske nakane. Nemške čete so bile razvrščene na strateških položajih okoli vseh večjih mest in ob obali. Čakali so samo, da Italijani odkrito pokažejo svoje karte ... potem bodo udarili.
V senci teh zapletenih političnih iger so Skorzeny in njegovi ljudje mrzlično iskali najmanjše sledi za izginulim Mussolinijem, toda vse je bilo zaman.
Niti približno ni bilo moč ugotoviti, kje se skrivajo stražarji s svojim dragocenim plenom; vsa poizvedovanja so bila zaman.
Potem pa so Nemci nekega dne nepričakovano prestregli telegram, namenjen italijanskemu notranjemu ministru.
VARNOSTNI UKREPI OKOLI GRAN SASSA ZAKLJU-ČENI-CUELI.
To je bilo sicer skromno poročilo, pa vendarle dovolj pomembno, da so lahko začeli poizvedovati. Nemški vohuni so namreč ugotovili, da je general Cueli tista osebnost, kije bila zadolžena za Mussolinijevo varnost. Torej so na pravi sledi!
Toda še vedno niso mogli niti slutiti, kje naj hi bil Mussolini. Gran Sasso je vrh, ki ga obkrožajo okoli 3000 metrov visoke gore kje naj bi v tej puščobi skrili tako dragocenega ujetnika in predvsem kam naj bi spravili vse vojake, potrebne za njegovo čuvanje in stražo?
Skorzeny je pregledoval stare italijanske predvojne zam-ljevide pa nikjer ni bilo zaselka ali planinske postojanke, v kateri bi našlo zavetje toliko ljudi. Toda nekdo, ki seje pred dvema letoma mudil v okolici Gran Sassa, seje spomnil, da so malo pred tem Italijani tam zgradili zimsko športno središče, imenovalo seje Hotel Campo Inperatore in je stalo na višini 2000 metrov. Poiskali so turistični prospekt in čeprav je na njem manjkalo mnogo podatkov, ki bi jih Skorzeny rad imel, je bilo vendarle tudi nekaj koristnih informacij.
Tako so med drugim s prospekta razbrali, da je moč do hotela le z žičnico - in kaj je lažje nadzorovati kot to?
Nemški agenti so kmalu dognali, daje vse področje okoli Gran Sassa skrbno zastraženo. Nihče ni vedel, kaj se pravzaprav dogaja na tem koncu, na vseh cestah so bile zapornice in Italijani so spuščali najpraj le redke izbrance, ki so imeli posebne propustnice. Skorzeny se je odločil, da bosta z Radiom poletela prek skrivnostnega področja.
8. septembra sta poletela z rimskega letališča v lahkem izvidniškem letalu, ki je bilo opremljeno z avtomatično kamero.
Toda kamera se je pokvarila ravno v trenutku, ko sta letela čez Gran Sasso in Skorzeny je moral snemati z navadno kamero pri čemer je na pol visel iz letala. Radi, ki
• IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
je čepel za njim, se je na ves glas krohotal dokler ni bilo Skorzenyju dovolj in je potisnil kolegu kamero v roke. Zamenjala sta vloge in sedaj je moral Radi moleti glavo ven v ledeno mrzli zrak, Skorzeny pa gaje držal ?adaj za noge in se prisrčno hahljal nad nenavadnim položajem snemalca.
Posnetki so bili zelo jasni in na njih je bilo moč videti masivno poslopje hotela, majhno trikotno zemjišče poleg njega in nekoliko višje zadnjo postajo žičnice. Posnetki so bih kar dobri - bilo je vredno užiti ves strah na povratku, ko so se morali skrivati v dolinicah pred zavezniškimi lovci, ki so.se ravno tedaj vračali z nekega bombnega napada v Nemčiji in so za trenutek zapustili svoje bombnike ter se zapodili za počasnim Nemcem.
Uspelo se jim je nekako izogniti nadležnih lovcev in se srečno vrniti na letališče, ki so ga ravno bombardirale leteče trdnjave! Pristali so sredi eksplozij dvatisočkilogramskih bomb in se pognali v najbližje letalsko zaklonišče.
Nekaj minut kasneje je radio sporočil, da je Italija kapitulirala in Rimljani niso skrivali-svojega navdušenja.
Zavezniki so se izkrcavali pri Salernu, negotovosti je bilo konec. Italijani in Nemci niso bili več navidezni prijatelji, marveč bolj ali manj odkriti sovražniki.
Postalo je jasno, da Mussolinija ne bo mogoče osvoboditi brez boja, toda hkrati je, kot je takoj vedro priponmil Radi, odpadla bojazen, da jih bo Himmler dal pozapreti, če bodo povzročili »diplomatski" škandal z morebitno neuspelo akcijo. Na vsak način pa so morali ukrepati hitro, kajti Mussolinija najbrž ne bodo neskončno dolgo držali v planinskem zaporu Gran Sassa.
Dva dni prej je Skorzeny poskusil z majhno zvijačo, da bi dobil nekaj podatkov o številu italijanskih čet, ki so stražile diktatorja.
Zaprosil je nekega nemškega zdravnika, da se je odpeljal na Gran Sasso in poskusil dobiti od poveljujočega častnika dovoljenje, da bi tamkaj uredili dom počitka za nemške vojake-rekonvalescente.
RADIO VELENJE
•	UKV frekvenca 88,9 megahercov
•	oddaje: v četrtek
ob 15,30, v nedeljo ofo 10. uri
Križanka
ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE
---
humor
Tudi zadnji Petkov kulturni večer je pritegnil v galerijo velenjske knjižnice veliko obiskovalcev, zlasti mladih. Člana amaterskega gledališča Karel Čretnik in Leon Čižmek sta predstavila komediji »Samomorilec" in »Intervju z mrličem". Z igro sta izredno" navdušila gledalce, za kar sta bila nagrajena z večkratnim aplavzom. Na sliki: Prizor iz komedije Branislava Nušiča »Intervju z mrličem".
* za staro rse večje
t tudi letos pripravil v avli jem rabljene opreme. Povemo laj je bil v primerjavi z lanskim bira je bila pestrejša. Marsika-ni smučarske opreme in se je Podobno kot lani so tudi letos d osme do dvanajste ure, člani vete, vsak obiskovalec pa je i, »Kaj moramo vedeti, ko
Čretnik — Čižmek
• IDILIČNA VRTNA UTICA IZ STARIH ČASOV
Idila malce zbledi, ko izvemo, da zmore čudno vozilo na naši sliki kar 160 km/h, če se utica seveda prej ne razleti. Vozilo, ki ga je zgradil neki Američan za zabavo, so prikazali na zadnjem avtomobilskem sejmu v New Yorku. Brez koles in motorja bi bila utica kar uporabna.
A*

BREZ BESED
NAVPIČNO: 1. strd, 2. predujem, nadav, 3. ruska vladarska rodbina, 4. pergamski kralj Atalos, 5. znak za kemično prvino titan, 6. interval med prvim in osmim tonom, 7. natrijeva spojina, 12. kilav človek, 13. hrvaški pesnik in prevajalec. Gustav. 14 tin srerlnie šnle 7
VODORAVNO: 1. najtežja atletska disciplina, 8. ljubezensko in spolno izživljanje, 9. najmočnejša šahovska figura, 10. Tomaž Terček, 11. udeleženec sinjske viteške igre, alke, 13. gora nad Kobaridom, 15. ime nekdanjega košarkarja Daneua,
16.	luka na severu otoka Flores v Malih Sundskih otokih v Indoneziji,
17.	industrijska rastlina, 18. črna poljska ptica, vrana, 20. Lado Lesk ovar, 21. vrsta žita, krma za konje, 24. naseljeni svet, 26. prvotno ime za prejšnji Stalingrad, sedanji Volgograd.
realnimi predmeti, 19. trgovski pomočnik, 22. italijanska naftna družba, 23. desni pritok Visle na Poljskem,-25. kratica za urednik.
lllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllM
12.000 oken »PURAL . Žprvem letu proizvodnje, najmanj 6.000 bivalnih prostorov % RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE - tOZD ELEKTR0K0VINARSKI OBRATI:
Enoten proces
vzgoje in proizvodnje
V skladu z novimi ustavnimi določili so tudi na Rudarskem šolskem centru Velenje ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Tako sedaj to delovno organizacijo sestavljajo tri TOZD: elektro kovinarski obrati, rudarski praktični pouk in temeljna organizacija združenega dela pedagoška dejavnost. Delavci skupnih služb pa so se organizirali v delovno skupnost skupnih služb. V današnjem zapisu vam želimo predstaviti temeljno organizacijo združenega dela elektro kovinarski obrati, ki zaposluje 670 delavcev.
Začetek elektro kovinarskih obratov sega v leto 1959, njihov hitri razvoj pa se je začel zlasti po letu 1966. To nam nazorno kaže rast celotnega dohodka, ki je pred devetimi leti znašal nekaj manj kot šest milijonov dinaijev, leta 1970 je bil skoraj petkrat večji (29 milijonov), lani 111, v prvih devetih mesecih letos pa je celotni dohodek dosegel 95 milijonov dinaijev.
Poglavitni namen TOZD elektrokovinarski obrati je nuditi učencem ob najso-
in duroplastov. Dejstvo, da število naročnikov iz vse države po teh proizvodih stalno raste je najboljši dokaz njihove visoke kakovosti. Prav tako ne bo odveč če zapišemo, da se orodjarna uvršča med vodilne v naši republiki
Naslednji program, ki se na leto količinsko in finančno širi za 40-50 odstotkov, zajema elektroinstalacije. Skupaj z vsemi večjimi gradbenimi podjetji opravljajo dela po vsej Sloveniji in tudi Jugoslaviji Med drugim so uspešno opravili dela v 600 stanovanjih in razstaviščnih halah v Beogradu, industrijski hali Muta ob Dravi, trgovskih prostorih velenjske Ere in skladisčih Intereurope v Ljubljani
ilMr.: ^		
W ^HH^^B ■ . Mlllllll lIllillM		
		
IMMHHfl i Tfflfl		
it. ,-jm^ ,:''		
Ijfca^l .. *HKr ' ajj		
		
		
Učenec pri praktičnem pouku
dobnejši tehnologiji čimbolj kvaliteten praktični pouk. Da bi ta 670-članski kolektiv lahko čimbolj dosledno uresničeval to osnovno funkcijo, so v letih 1971-1975 zgradili dve sodobni hali, v katerih imajo organiziran praktični pouk in proizvodnjo. Nova proizvodna objekta imata skupaj . 12.000 m2 čistih proizvodnih površin oz. prostorov, za praktični pouk.
Na Rudarskem šolskem centru Velenje se izobražuje v šolskem letu 1975/76 2.000 učencev, od tega približno 1.100 v elektrokovinarski stroki oz. v TOZD EKO. Precejšnji del dohodka, ki ga ustvarja, namenja kolektiv EKO za nemoteno potekanje praktičnega pouka.
Izgradnja novih prostorov je tej organizaciji omogočila razvoj proizvodnih programov, ki omogočajo praktično izobraževanje elektrokovinarskega kadra poklicnih, srednjih m visokih šol. Ti programi obsegajo:
- proizvodnjo orodij za obdelavo pločevine, termoplastov
Izredno velik razmah je doživel tudi program serijske proizvodnje, ki V danes razvija v štirih smereh: zajema proizvodnjo električnih instalacij za aparate bele tehnike, osebne in tovorne avtomobile ter druge električne stroje in naprave. Prav tako ta program vsebuje proizvodnjo plinskih armatur za plinske štedilnike, proizvodnjo pohištvenih tečajev, ter proizvodnjo stanovanjskih strešnih oken „Pural".
stekla je tudi že proizvodnja elektro naprav jakega in šibkega toka. Izdelki te proizvodnje so izključno namenjeni investicijski potrošnji (izvenserijski transformatorji, usmerniške naprave, razdelilci...) ter splošni potrošnji (svetlobni regulatorji, iskalci kratkega stika, električni pastirji idr.).
Kot lahko iz tega vidimo, gre za izredno heteregenost pro gramov, katero pogojuje potreba po praktičnem izobraževanju elektro in kovinarskih poklicev, prav tako pa tudi njihova eko-
nomska upravičenost in tržna aktualnost. V prid te trditve naj navedemo, da je TOZD EKO edini proizvajalec stanovanjskih strešnih oken Pural v državi.
Letošnji gospodarski ukrepi seveda tudi za to 670-člansko TOZD niso bili brez posledic. Zmanjšanje naročil po njihovih izdelkih pri kupcih je povzročilo neizkoriščenost njihovih proizvodnih zmogljivosti, kar je vplivalo na padec produktivnosti K temu je treba dodati še precejšnjo zamudo v izgradnji hale ter velik porast poslovnih stroškov. Vse to je med drugim vplivalo na to, da so morali v tej organizaciji opustiti nekatere programe in se preusmeriti ua druge. Eden izmed novih programov je tudi, kot smo že omenili, proizvodnja stanovanjskih strešnih oken. Seveda se je kolektiv TOZD EKO pravočasno zavedel porajajočih se težav, in že spomladi sprejel stabilizacijski program, ki so ga zatem še razširili ter ga seveda uskladili s stabilizacijskim programom celotne delovne organizacije.
Ze spomladi so delavci na zborih z veliko samoupravno in politično odgovornostjo sprejeli konkreten stabilizacijski program, ki je postal vsakodnevna obveznost vsakega delavca in vseh samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Konkreten stabilizacijski program so seveda sprejeli tudi na ravni celotne delovne organizacije. Tako se med drugim že od meseca maja delavci vseh treh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb vsak mesec odrekajo zaslužku ene sobote v korist stabilizacije.
Sicer pa so stabilizacijski program razdelili na dva dela: na dolgoročnega in kratkoročnega. V prvem želijo najti takšno obliko samoupravne in poslovne organiziranosti, ki jim bo zagotavljala najboljše vsestranske re- -zultate. Čimbolj prodreti z njihovimi proizvodnimi programi oziroma proizvodi na jugoslovanski proizvodni in poslovni prostor.
Prizadevali si bodo tudi da bodo z vlaganjem v tehnologijo ter z učinkovitim nagrajevanjem po delu še bolj dvignili storilnost
V kratkoročne stabilizacijske naloge sodijo stoodstotna uresničitev začrtanih nalog v danem mesecu, zmanjšanje vseh vrst stroškov kot tudi zmanjšanje zalog.
Da bi bili pri uresničevanju zastavljenih nalog kar najbolj uspešni, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije vsak mesec sproti preveijajo rezultate stabilizacijskih prizadevanj. Čeprav so nakatere naloge dolgoročne so poslovni rezultati vidni že sedaj.
Ob koncu lahko sklenemo, da se kolektiv TOZD EKO, zaveda, da bo samo s svojimi silami, zboljšanjem organizacijskih oblik in produktivnosti dela največ prispeval k dobremu gospo-darjeneju ozaroma lastni stabilizaciji Takšna usmeritev pa je prav gotovo pravilna.
Delovna organizacija Rudarski šolski center Velenje s TOZD elektrokovinarski obrati, rudarski praktični pouk in pedagoška dejavnost ter delovno skupnostjo skupnih služb čestita vsem delovnim ljudem in občanom za dan republike.
lIllIllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllHIlH
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
125-LETNICO OBSTOJA BO 650-ČLANSKA DELOVNA SKUPNOST TOVARNE USNJA SLOVENJ GRADEC PROSLAVILA Z ZBOROM DELOVNIH LJUDI
VISOK JUBILEJ
SLOVENJ GRADEC, 28. novembra - Dopoldne bo v novih prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu osrednja slovesnost v počastitev 125-letnice obstoja tovaijie, 30-letnice osvoboditve in*25-letnice samoupravljanja v Tovarni usnja - svečani zbor delovnih ljudi Na slovesnost so povabili tudi vse upokojence ter poslovne partneije slovenj-graške Tovarne usnja, prav tako pa tudi prestavnike javnega življenja Mislinjske doline in naše republike.
Čeprav segajo začetki slo-venjgraške Tovarne usnja v leto 1850, pa sta usnjarstvo oziroma predelava usnja doživela svoj največji razmah prav v zadnjih petindvajsetih letih, ko se je tovarna osa-
mosvojila in ko so jo prevzeli v upravljanje delavci. Ob proizvodnji usnja so v Slovenj Gradcu razvijali tudi predelavo in druge dejavnosti, kar vse jim je omogočilo občutno zvišanje obsega
in vrednosti proizvodnje, prav tako pa tudi vključevanje v mednarodno blagovno menjavo.
650-članska delovna skupnost Tovarne usnja Slovenj Gradec, ki je organizirana v dve temeljni organizaciji združenega dela, bo letos izdelala okrog 4.500 ton raznih izdelkov, ustvarila najmanj 200 milijonov dinaijev realizacije ter prodala na tuje za več kot 4 milijone dolaijev izdelkov.
Revolucionarne tradicije — celovito izročilo
Na razšiijeni seji občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenj Gradec, ki je bila zadnjo sredo, 12. oktobra, so med drugim pregledali tudi delo predsedstva in komisij v letošnjem letu.
Ugotovili so, da so bili osnovno vodilo za delo komisije za razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOB dokumenti VII. kongresa Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in 4. redne skupščine Zveze združenj borcev NOV Slovenije. V vseh akcijah in manifestacijah, ki jih je letos organizirala komisija, so sodelovale tudi druge komisije občinskega odbora ZZB NOV, Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec ter družbenopolitične organizacije občine in posameznih krajevnih skupnostih.
Letošnje manifestacije so posvetili 30-letnici zmage nad fašizmom in osvoboditve ter 30-letnici dela in izgradnje socialistične samoupravne Jugoslavije.
In kakšno je bilo delo komisije? Slovenjgraška komisija za razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOB je odkrila spominske plošče Krešu Karamanu na zgradbi Lekarne Slovenj Gradec, Avgustu Krajn-cu na Krivčevi domačiji na Brdah ter Albertu Času na Le-vovnikovi domačiji v Dovžah.
V letošnjem jubilejnem letu so bile obnovljene Pavčkove partizanske bolnišnice pod Malo Kopo.
Na Šolskem centru Slovenj Gradec je profesor Jože Potočnik skupaj s člani-zgodovinskega in marksističnega krožka uredil ZGODOVINSKI KOTIČEK. V tem kotičku so pripravili doslej že več razstav, med drugim ..Zaključni boji" v Sloveniji", „S Titom v boju, s Titom v svobodi", „Kaj veš o Bližnjem vzhodu", „30 let OZN - 30 let boja ža mir" itd.
Na osnovni šoli „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu so v navzočnosti delegacij vseh šol, ki so poimenovane po slovenjgra-škem narodnem heroju, uredili „VRUNCEV KOTIČEK". Šolarjem so tako na svojstven način predstavili življenje in revolucionarno delo tega velikega sina Mislinjske doline. Nadvse uspel je letošnji „Pohod po partizanskih poteh Mislinjske doline", med katerim sta izšli tudi dve številki glasila udeležencev pohoda „Glas svobode", ki je nov prispevek k razvijanju revolucionarnih tradicij.
.Na Šolskem centru Slovenj Gradec je bilo ustanovljeno šolsko športno društvo, ki so ga poimenovali po znanem športniku, padlem partizanu Jožetu Gregorčiču. Ob ustanovitvi društva so pripravili razstavo o rezultatih iz športnega življenja Jožeta Gregorčiča.
Komisija za razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOB pri Občinskem odboru ZZB NOV Slovenj Gradec je tudi predlagala prosvetnim delavcem iz Mislinjske doline, da bi se pobliže seznanili z razvojem partizanske sanitete na Zahodnem Pohorju. V okviru že tradicionalnega „Dneva prosvetnih delavcev Mislinjske dolina" je bil tudi obisk Pavčkovih partizanskih bolnišnic. .
Septembra in oktobra pa je komisija sodelovala tudi pri pripravi srečanja aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja "Osvobodilne fronte v Turiški vasi, pri pripravi proslave ob 30-letnici osvoboditve in 31-letnici bojev
Tomšičeve brigade v Razborju ter pri organizaciji protestnega zborovanja mladine m občanov Slovenj Gradca proti obsodbam v fašistični Španiji.
Pomembno delo pri razvijanju in negovanju revolucionarnih tradicij NOB v Mislinjski dolini' so opravili tudi v letu 1975 šole. Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec ter Radio Slovenj Gradec.
• Dokaz razvitosti humanizma
Na Občinskem odboru Rdečega križa v Slovenj Gradcu poudarjajo, da je prav prostovoljno krvodajalstvo področje dejavnosti Rdečega križa, kije nadvse uspešno, in to kljub veliki odgovornosti. Številni prostovoljni krvodajalci nedvomno izpričujejo visoko razvit humanizem in solidarnost občanov Mislinjske doline, pa tudi požrtvovalno delo množice aktivistov ter razumevanje delovnih organizacij. Doslej pa se še ni zgodilo, da v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ne bi mogli nemoteno opravljati svoje delo.
11-člansko komisijo za prostovoljno krvodajalstvo so sestavljali predstavniki osnovnih organizacij Rdečega križa ter delegati delovnih kolektivov. Komisija je na sejah pripravljala podrobne programe krvodajalskih akcij. Delovni ljudje in občani Mislinjske doline prostovoljno darujejo kri za potrebe bolnikov, ki so na zdravljenju v Splošni bolnišnici Slovenj Grar dec. Prostovoljne krvodajalske akcije so vsak četrtek, in to skozi 10 mesecev v letu. Vsak teden je na vrsti druga osnovna organizacija RK, prostovoljne krvodajalce iz delovnih kolektivov pa kličejo takrat, ko so večje potrebe po krvi oziroma manjka določena krvna grupa. Vsako leto pripravijo prostovoljno krvodajalsko akcijo tudi za učence slovenjgraškega Šolskega centra.
Največ prostovoljnih krvodajalcev o imeli v Mislinjski dolini
leta 1971, ko jih je kar 1.615 darovalo kri, leta 1972 jih je bilo 1.357, leta 1973 1.350, lani pa
I.436.
Za več kot 5-kratno prostovoljno oddajo krvi so v razdobju 1971-1974 podelili 835 priznanj, plaket oziroma značk, med njimi 62 za 20-kratno udeležbo v prostovoljnih krvodajalskih akcijah, 75 za več kot 25-kratno prostovoljno oddajo krvi ter 1 za več kot 50-kratno prostovoljno oddajo krvi Priznanja podelujejo na vsakoletnih krvodajalskih proslavah v OO RK.
• Odločitev 3. decembra
Prejšnjo sredo, 12. novembra, bi morali zaposleni v gradbenih delovnih organizacijah koroške regije (Gradbeno podjetje Dravograd, Gradbeno podjetje Slovenj Gradec in Gradbeno podjetje ..Stavbenik" Prevalje) na zborih delovnih ljudi odločati o združitvi koroške gradbene opera-tive. Zbore delovnih ljudi so opravili le v Gradbenem podjetju Dravograd (z izjemo Gramoznice), pri čemer se je velika večina zaposlenih odločila za združevanje.
V Gradbenem podjetju „Stav-benik" Prevalje m Gradbenem podjetju Slovenj Gradec pa so se
II,	oziroma 12. novembra odločili, da zborov delavcev 12. novembra ne bo in da bodo o povezovanju koroške gradbene operative ter o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela odločali 3. decembra. Na Prevaljah oziroma v Slovenj Gradcu so sprejeli tako odločitev tako rekoč v zadnjem hipu, tik pred zbori delavcev, potem, ko gradbena podjetja niso uspela uskladiti stališč o bodoči samoupravni organiziranosti gradbene operative v občinah koroške regije. Zapletlo se je okrog predloga Gradbenega podjetja Dravograd, ki je dodatno predlagalo ustanovitev še ene temeljne organizacije združenega dela - Transport in mehanizacija.
PO KOROŠKI
ŠTEVILNE PRIREDITVE ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER
V	letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve, so se v Dravski Mežiški in, Mislinjski dolini še posebej skrbno pripravili na proslavo rojstnega dne naše socialistične samoupravne skupnosti - 29. novembra. Prireditve pripravljajo na vseh šolah, v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, pa v družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
V	Dravogradu, kjer je bfl zadnjo sredo, 26. novembra, prvi zbor športnikov iz te občine Koroške regije, bo osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku republike 28. novembra. Priložnostni kulturni program pripravljajo učenci osnovne šole ..Neznani talci", na prireditvi pa bodo podelili priznanja družbenopolitičnim delavcem zadnjih 30 let.
V	Radljah ob Dravi bodo na dan pred praznikom republike pripravili sprejem za borce XI. SNOUB „Miloš Zidanšek -Pohorske", ob 30-letnici ustanovitve te partizanske enote.
Prireditve v počastitev 29. novembra bodo tudi v vseh večjih krajih občine Ravne na Koroškem — v Črni na Koroškem, Mežici, na Prevaljah in Ravnah na Koroškem. Na proslavi v Mežici bo govoril predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ravne na Koroškem Djuro Haramija.
Vrsto prireditev pripravljajo tudi v Mislinjski dolini V slavje se s proslavo 125-letnice obstoja vključuje delovna skupnost Tovarne usnja Slovenj Gradec. Osrednja slovesnost ob prazniku republike bo 28. novembra v novih prostorih Umetnostnega paviljona, na kateri bodo podelili tudi odlikovanja predsednika Tita. V Smartnem pri Slovenj Gradcu pa bo proslava na sam praznik republike, pripravljata pa jo krajevna konferenca SZDL in aktiv mladih zadružnikov.

Uspela planinska šola
planinstva na slovenskem, z delom gorske reševalne službe, gorsko favno in floro in vremenoslovjem. Poseben predmet je bil tudi gibanje v gorah, osnove plezanja, varovanje na skali in na ledu, seznanili pa so se tudi z raznimi oblikami orientacije. Poslušali so še predavanje za prvo pomoč v gorah in seveda tudi, kakšna je oprema planinca in njegova prehrana.
Ob koncu so morali mladi planinci opraviti iz vsakega predmeta v obliki testov, pismeni obliki ali v ustno izpit. Posamezni je lahko zbral največ 199 točk. Domov so se vrnili že kot dobri planinci, saj jih je kar več kot polovica dobilo za svoje znanje najmanj 120 točk.
Mladinski odsek planinskega društva Velenje je organiziral za učence osnovnih šol planinsko šolo, ki je potekala v dveh delih: 8. in 9. novembra so se učenci zbrali v Andrejevem domu na Slemenu, minulo soboto in nedeljo pa 29 mladincev na Paškem Kozjaku.. Mladim planincem so predavali člani društva - mentorji in vodniki Anka podlesnik, Magda Žist, Miro Žolnir, Marija Savor, Andrej Kuzman in Dušan Kukovec.
Planinska šola je potekala po programu planinske zveze Slovenije. Mladi so poslušali predavanja iz trinajstih predmetov. Seznanili so se z nevarnostmi, ki prežijo na vsakem koraku v gorah, z zgodovino in organizacijo
RADIO VELENJE
•	UKV frekvenca 88,9 megahercov
•	oddaje: v četrtek ob 1 30,
v nedeljo ob 10. uri
Zavarovalnica SAVA
Poslovna enota Celje
Najzaneslivejši
OB DNEVU REPUBLIKE
— 29. NOVEMBRU —
ČESTITAMO
PREBIVALCEM
VELENJSKE OBČINE,
DRUŽBENOPOLITIČNIM
ORGANIZACIJAM
TER TEMELJNIM ORGANIZACIJAM
ZDRUŽENEGA DELA!
ki zavaruje vas in vaše imetje, JE POLICA
ZAVAROVALNICE SAVA
Predmet poslovanja:
-	izdelovanje vseh vrst gumiranega (lepilnega) papirja
-	izdelovanje papirne konfekcije (Doris deodorantni vložki proti potenju)
-	izdelovanje vseh vrst plastičnih izdelkov (motorske čelade, avtomati za rolete)
-	tiskanje na material vseh vrst in izdelovanje lepilnih in samolepilnih materialov (plakate, nalepke, etikete, vizitke)
ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER ČESTITAMO ČLANOM KOLEKTIVA,
OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM !
DOM KULTURE VELENJE
TOZD TISKARNA
NUDIMO GRAFIČNE STORITVE V OFFSET TEHNIKI!
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE!
bLiJ^ral
INDUSTRIJA TERMOPLASTOV GRAFIKE LEPIL
Velenje, Celjska 9 a
Nova prodajalna Mladinske knjige
V trgovskem središču Velenja bodo v sredo, 3. decembra, ob 18. uri odprli novo prodajalno Mladinske knjige. Lokal je sodobno urejen, v njem bo tudi galerija za organizacijo prodajnih razstav. Na otvoritvi bo priložnostni spored, pel bo moški pevski zbor Kajuh.
Z namenom, da bi prišli do pravilnega izbora knjig in odnosov do potrošnikov, bodo v Mladinski knjigi imenovali svet in programski svet galerije, v katerem bodo predstavniki širše družbene skupnosti.
!bor velenjskih upokojencev
Kar 244 upokojencev se je red dnevi zbralo v Velenju na >or. Gasilska dvorana ni mogla jditi sedežev vsem navzočim, iko številne udeležbe ne bele-mo že nekaj let nazaj. Veseli bili, če bi bili tudi drugi >dobni zbori tako bogato obi-ani!
Upokojenci so poslušali počilo upravnega odbora društ-in se seznanili z uspehi ter oblemi svoje organizacije, ed drugim so sprejeli dopol-ena pravila in izvolili enaintri-iset delegatov za letni občni or društva, ki bo sredi de: mbra prihodnji mesec. Zbori >okojencev so bili tudi v dru-i krajih velenjske občine esju, Saleku, Skalah). Tudi na ih so obravnavali poročila ter rolili delegate. Tako bo društ-i zastopalo približno 80 dele-tov, celotna organizacija pa na 1255 članov. Umrljivost led upokojenci je velika, saj je mo letos umrlo nad 50 čla->v. Upokojenci so zelo aktivni mnogih organizacijah in društ-(i v občini, žal pa so mnogi >lni, zato njihov prispevek ni »poln čeprav je dobrodošel, ružbeno življenje članstva se Ivija v njihovem klubu in raz-
nih sekcijah, športu pa tudi drugih oblikah rekreacije. Prihodnje leto bodo izročili namenu nov moderen dom hotelskega tipa, v katerem bodo deležni polne uskrbe, vključno z zdravstveno.
Upokojenci so na zboru spre-
Boutique
Modna kreatorka Staša Go-renšek, mimogrede naj omenimo, da njene kreacije objavljamo tudi na straneh Našega časa, bo prve dni decembra v Celju na Zidanškovi cesti odprla „Boutique Staša". Salon bo modna kreatorka sama zalagala z ženskimi oblačili in modnimi dodatki
Prejšnji petek je Staša Goren-škova s konfekcijo „večer" v SLG Celje že pokazala svoje izdelke na priložnostni modni reviji. Te in druge modne novosti boste lahko kupili v novem „Boutique Staša" v Celju.
Ob 70-letnici šaleške podružnice SPD v Šoštanju in 25-letnici Planinskega društva Velenje je velenjsko planinsko društvo izdalo knjigo „Šaleška planinska pot." To je v bistvu vodnik po tej planinski poti, ki so jo velenjski planinci odprli oktobra lani. Poseben poudarek je v njej tudi na zgodovini NOV, saj je vzdolž severnega dela poti bila najhujše boje legendarna 14. divizija. Avtorica besedila je profesorica Danica Ževart, s perorisbami pa je vodnik opremil Marjan Vodišek.
Vodnik Šaleška planinska pot lahko dobite pri Planinskem društvu Velenje ali v Mladinski knjigi.
govorili tudi o deputatnih kar-	M
tah za rudniške upokojence. V	g
zvezi s tem so izrekli več kri-	s
tičnih pripomb, ker ta problem	g še do danes ni rešen.
S.Vr.	i
Izšel vodnik »Šaleška planinska pot«
K
otel
aka
GOSTINSKO PODJETJE
1
»PAKA« Velenje
VAS OBVEŠČA
da smo pričeli s prodajo rezervacij za SILVESTROVANJE 1975/76 v hotelu »PAKA«.
Rezervacije si lahko nabavile v recepciji hotela »PAKA« telefon (063) 581-220 preko celega dneva.
Vstopnina z rezervacijo sedežev,	silvester večerja in nato zjutraj kisla juha znaša:
•	v posebni sobi	250 dinarjev,
•	v aperitiv baru	250 dinarjev,
•	v jedilnici	300 dinarjev,
•	v nočnem baru	350 dinarjev.
Zabavala vas bosta ansambel »AVE« in TRIO »PIPI«
—	Kegljišče hotela bo poslovalo normalno od lO. ure dalje.
—	V restavraciji »Jezero« ne bo silvestrovanja, temveč bo veliko silvestrovanje v večnamenski hali.
VSTOPNINA SAMU <00 DINARJEV!
VSI VLJUDNO VABLJENI!
Delavski svet Rudarski šolski center Velenje, n.sub.odg. TOZD Pedagoška dejavnost na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev
razpisuje vodilno delovno mesto
PREDSTOJNIKA
poklicne elektro šole - jaki tok
Za zasedbo delovnega mestu ja -potrebna ustrezajoča izobrazba I. ;ili II. stopnje in 5 let vzgojno-izobraže-valne prakse.
Kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni. Stanovanje ni zagotovljeno.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Rudarski šolski center Velenje, kadrovsko-socialna služba.
Prijave se bodo zbirale 15 dni po razpisu. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa do -vključno 25. 12. 1975.
Zapodi tev
Mlajša upokojenka sprejme kakršnokoli delo. Naslov v uredništvu.
Stanovanje
Mlada zakonca brez otrok iščeta stanovanje ali sobo s kopalnico v Velenju ah bližnji okolici Naslov v uredništvu lista.
GIP »VEGRAD« Velenje
Odbor za delovna razmerja
TOZD osnovne šole Biba Ročk šoštanj
' objavlja
prosto delovno mesto
/
TAJNICE ŠOLE
zaposlitev za nedoločen čas
Osebni dohodki po SS. Nastop službe 1. 12. 1975. Pogoj: srednja izobrazba ustrezne smeri (obvezno obvladanje strojepisja). —
TOZD gradbena industrija
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA OBRATA TUF
Pogoj: višja šolska izobrazba rudarske smeri in najmanj 3 leta prakse.
Srednja šolska izobrazba rudarske smeri in najmanj 5 let prakse.
Opravljen strokovni izpit.
Prošnje sprejema kadrovska služba 15 dni po izidu razpisa.
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! O
NOVO! N0V01 NOVO!
i o z
o >
o
0
1
i o
o >
o
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:

MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
O <
O Z
o <
0
1 <
o
o <
o
z
o <
o
z o
IOAON iOAON iOAON IOAON iOAON i O AON iOAON IOAON i O AON
DELAVSKI SVET TOZD GOSTINSKA ENOTA TGO »GORENJE« VELENJE
razpis u j e prosto delovno mesto
vodja TOZD gostinska enota
Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan delavec. ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	je državljan SFh.I in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi .sporazumi in družbenimi dogovori
—	ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo
—	ima 5 let delovne dobe. od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v TOZD ali delovni organizaciji
—	je moralno in politično neoporečen
—	njegovo dosedanje delo mora jamčiti, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije.
Ob enakih pogojih iinajo prednost pri imenovanju kandidati iz delovne skupnosti organizacije TGO Gorenje Velenje.
Prijavo o dokazilih o strokovnosti, delovnih izkušnjah in potrdilo o nekaznovanju pošljite priporočeno po pošti na naslov:
»Gorenje« TGO Velenje — kadrovska operativa.
Nedokumentirane prijave na razpis	se ne bodo upoštevale.
Rok za vložitev prijav je 15 dni	od dneva objave razpisa.
Prijavljeni kandidati bodo v 8 dneh	po zaključku razpisnega postopka obveščeni rezultati	razpisa.
Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji
GALIP šoštanj
objavlja
na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto
VRATARJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da imajo najmanj eno leto delovnih .izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
2.	določeno jim je "poskusno delo za dobo enega meseca.
Osebni dohodek se določi po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi delovnega mesta na kadrovsko splošni sektor delovne organizacije.
Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku objavnega roka.
Delavski klub in restavracija TEŠ
vabita člane REK na veselo silvestrovanje
V klubu vas bo zabaval ansambel Vilija Petriča s pevko Majdo Renko, v Šoštanju pa ansambel Flereta.
Za 200,00 din vam bosta oba gostinska lokala nudila poleg kvalitetne glasbe tudi pristne domače koline. Člani REK si lahko silvestrovanje rezervirate od 1. do 10. 12., po tem datumu pa tudi ostali.
Imlcslnil«
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
SILVESTROVANJE V M0RAVSKIH TOPLICAH
Tridnevni pen/.ion, silvestrovanje s plesom in rezervacijo vas stane samo 600 dinarjev po osebi.
SILVESTROVANJE V RADENCIH
V	hotelu Radin 400 din.
V	hotelu Vikend 200 din.
V	hotelu Park 2(»din.
Tridnevni penzion, silvestrovanje s plosom. kopanje v pokritem bazenu, ogljikova kopel in savna.
SILVESTROVANJE V PORTOROŽU HOTELI PALAČE
cene od 250 do 425 dinarjev.
20. decembra vas vabimo na enodnevni izlet v TRST.
cena 150 dinarjev.
Prijave sprejemajo Izletnikove poslovalnice:
Celje, Žalec. Velenje, Mozirje.
ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljubljene mame.
Jožefe Zagradišnikove
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Grošlju za nudeno pomoč, pevcem za zapete žalostin-ke, govornikom ter č. duhovščini, za spremstvo.
Žalujoči: sinova Ludvik z družino in Ivan, hčerka Jožica z družino ter drugo sorodstvo
STRELJANJE
Dobri strelci s pištolo
V	Laškem je bilo II. repul ško pregledno tekmovanje sti cev — pištolašev. Sodelovale 5 ekip s 30 tekmovalci.
Tokrat so zmagali Celj 1460 pred Kranjem 1453, lenjem 1449 in Olimpijo (Lji Ijana) 1447 krogov.
Za ekipo Velenja so streljali: J Detlbah 366, Jure Mogilnicki 3 Hinko Bola 360, Franjo Zučko in Rajko Srdič 325 krogov.
V	počastitev dneva republiki bodo v soboto, 29. novembra Velenju pomerili med seboj najb< strelci s pištolami iz vseh slovenj kubov.
• V torek seja skupščine 0TKS Velenje
V	torek, 2. decembra, bo sejni dvorani skupščine občil Velenje 4. seja skupščine činske telesnokulturne skui nosti Velenje.
Med pomembnimi točka dnevnega reda bo vsekakor nač dela na področju telesne kultu za leto 1976 in srednjeroč razvoj telesne kulture za o dobje 1976-1980. Oba dok menta sta za nadaljni uspešne razvoj telesne kulture v naši i čini zelo pomembna, zato bo< morali delegati temu posvet vso pozornost in se zavzeti uresničevanje programa na pc ročju šolskih športnih drusti rekreacijskega športa in tekn valnega športa.
V	razpravi bo sporazum financiranju dejavnosti šolsk športnih društev na vseh šolah občini Predlog statuta občins telesnokulturne skupnosti V lenje in predlog samoupravne sporazuma o ustanovitvi skupn služb samoupravnih interesr skupnosti in krajevnih skupno občine Velenje.
Zamenjava vozniških dovoljenj
S pravilnikom o obrazcu v< škega dovoljenja, ki je objavlji Uradnem listu SFRJ, 13/1975, je med ostalim predi) tuii način zamenjave vozniških voljenj.
Vozniška dovoljenja, ki so izdana na obrazcu, predpisal« pravilnikom o vozniških dovol (Uradni Ust SFRJ, štev. 30/ 39/68) se bodo torej zamen novimi, pričenši s 1. januarjem in sicer ob podaljšanju veljavi kakor tudi ob vsakem drugei stoiku pristojnega organa v izdajo vozniškega dovoljenja (i mer izguba, okvara, sprememl datkov).
Vsa vozniška dovoljenja, ki s izdana na dosedanjem obraze morajo zamenjati do 31. decei 1980. Po tem datumu bodo niška dovoljenja zamenjana le, imetnik vozniškega dovoljenja kazal, da iz objektivnih vr~ (daljše bivanje v tujini idr.) ni zaprositi za zamenjavo do roka, predpisan z novim pravilnikom.
K vlogi za izdajo novega \ škega dovoljenja bo potrebno ložiti dve fotografiji formata 3 mm in staro vozniško dovol Vozniki, katerim je ob zdravnii pregledu bilo predpisano ol nošenje očal med vožnjo z nim vozilom, morajo biti grafirani z očali.
ua bi se omogočila nemotei hitrejša zamenjava vozniških voljenj, predlagamo vsem nikom vozniških dovoljenj, predhodno oskrbijo predpi: tografije.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZA1
SKUPŠČINE OBČINE VEL]
prvem delu tekmovanja 11 točk. Z uvrstitvijo v sredino lestvice, kar je več, kot smo pričakovali, smo dosegle uspeh, ki nas obvezuje, da še bolj marljivo vadimo, saj imamo vse možnosti, da ustvarimo po-
novno dobro ekipo.
Največja nagrada za naše prizadevanje pa je, da bomo lahko kot mlado perspektivna ekipa nastopale Slovenijo na turniiju „Bratstva in enotnosti", ki bo 29. novembra v Mostaiju.
PIREČNIK MARTIN URAR IN ZLATAR
Velenje, Prešernova 9
Čestitam ob prazniku republike
To in preteklo nedeljo so se končala tekmovanja v slovenski in vzhodni conski nogometni ligi, kjer tekmujejo tudi nogometaši iz Šmartnega oziroma velenjski Rudar, končano pa je tudi tekmovanje v moški ter ženski republiški rokometni ligi, kjer nastopajo Šoštanj in ženski rokometni ekipi Šmartnega ter Velenja.
Igralci in igralke bodo sedaj imeli nekaj časa počitek, potem pa so bodo spet začeli pripravljati na spomladanski del tekmovanja z željo, da bi ah obdržali sedanjo uvrstitev ali pa jo celo izboljšali. Poiskali smo trenerje nogometašev in rokometašic iz Šmartnega ob Paki, šoštanjskih rokometašev in velenjskega nogometnega moštva ter velenjske ženske ekipe. V kratkem pogovoru z njimi nas je zanimalo, kako so zadovoljni z dosedanjo igro, kdaj se bodo začeli pripravljati za nadaljevanje prvenstva, kakšne težave jih pestijo in kaj pričakujejo od spomladanskega dela prvenstva.
FERI BENCIK: SPOMLADI BO TEŽJE
S trenerjem šmarških nogometašev smo se pogovarjali že pretekli petek, dva dni pred srečanjem v Vevčah s tamkajšnjo Slavijo. ,,Z uvrstitvijo v jesenskem delu tekmovanja sem zadoovoljen ne glede na to, da nas v nedeljo kot domačin čaka neposredni tekmec za drugo mesto vevška Slavija", je najprej odgovoril trener Šmarčanov Feri Bencik. »Visoka uvrstitev je vsekakor plod velike požrtvovalnosti vseh igralcev, njihove discipline na treningih in tekmi ter dobrih odnosov
med njimi, na drugi strani pa tudi rezultat dobrega dela našega odbora. Pri našem delu oziroma načrtih vseskozi izhajamo iz tega, da ostanemo v ligi." Kljub temu, da ste trenutno drugi?
„To da smo trenutno tako visoko To, da smo trenutno tako. visoko na lestvici, je sad taktične igre našega moštva oziroma hitrega napada, ter zalaganje obrambe. Poostritev discipline ter vse večja odgovornost posameznih igralcev na svojih mestih sta morala vplivati na to, da je moštvo v zadnjih kolih takorejcoč dosegalo same zmage oziroma neodločene rezultate."
Kaj pričakujete od spomladanskega dela tekmovanja?
»Predvsem bodo morali igralci še okrepiti svojo moč in vzdržljivost, ker bo drugi del veliko težji od jesenskega. Spomlad je čas, ko se moštva borijo za izpad, zato bo tudi boj za točke še bolj zagrizen. Predvidevamo, da bi si z osvojitvijo deset točk v spomladanskem delu že zagotovili obstanek v ligi.
Da pa ne bi ta želja izvenela preskromno si bomo seveda prizadevali, da bi tudi v nadaljevanju tekmovanju dosegli čimboljšo uvrstitev na lestvici." Kaj bi želeli ob koncu še povedati?
»V imenu igralcev in v svojem imenu se zahvaljujem naši publiki za njihovo bodrenje in podporo ter si želim, da bi naši „vroči navijači tudi v prihodnje navijali resnično objektivno in realno, kajti tako nam lahko veliko prispevajo k še boljšemu uspehu."
Zadovoljni z doseženim
Preteklo nedeljo je utihnil živžav na igriščih slovenskih rokometnih ligašev in žoge so romale v garderobo, da si »oddahnejo" vsaj za kratek čas, kajti kmalu se bodo pričele priprave na drugi, odločilni del tekmovanja. V naši regiji smo letos poleg Rudarja iz Velenja dobili še drugega republiškega ligaša, potem ko se je ženska rokometna ekipa iz Šmartnega po osvojitvi prvega mesta v medobčinski ligi uvrstila v slovensko ligo. V zatišju po končanem jesenskem delu prvenstva smo v Šmartnem ob Paki poiskali trenerja ženske rokometne ekipe Toneta Križa in ga poprosili, da oceni nastop svojih varovank v prvi etapi tekmovanja.
»Vseakakor moram reči, da smo z dosežkom več kot zadovoljni. Naš prvi cilj je bil obstanek v ligi, toda ko smo po prvih nastopih videli, da druge ekipe niso tako kvalitetne, kot smo pričakovali, so nam malce porastli apetiti in, če danes naredimo obračun, smo dosegli dve točki manj, kot smo jih planirali. Nekatera srečanja bi namreč z malo več izkušenosti prav lahko dobili. Seveda pa ponavljam, da smo novinci in zato s petim mestom nadvse zadovoljni."
Kakšne pa so želje oziroma načrti igralk in vodstva v drugem delu tekmovalne sezone?
„Z rednimi pripravami bomo začeli že v decembru, delali pa bomo predvsem na pridobivanju moči. Ce bomo denarno dovolj močni, bi se radi udeležili zimske lige, drugače pa bomo čakali lepega vremena in odigrali nekaj prijateljskih tekem doma. Če nam bo vsaj malo naklonjena tudi sreča, lahko poskočimo na lestvici še kakšno mesto višje. Veliko pozornost bomo posvetili tudi delu v pionirski rokometni šoli, kajti kvalitetno delo s podmladkom je pogoj za uspehe prve ekipe. Radi pa bi končno uredili še nekatere tehnične težave, kajti trenutno imamo eno najslabših igrišč od vseh ekip v slovenski ligi. Najnujnejše pa je, da prelijemo igrišče v novo plastjo asfalta in pa da uredimo ograjo. Naš daljni cilj in skrita želja paje razsvetljava, ki bi nam omogočila, da bi tekme igrah že ob sobotah zvečer, izboljšali pa bi se tudi pogoji za vadbo, kajti mnogim igralkam bi večerni termin bolj ustrezal za trening zaradi številnih obveznosti, ki jih imajo v službi, šoli in doma."
J.KRAJNC
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) iS0-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci ^Mazovec - Časnk je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
— Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS r.e plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
RADIO VELENJE \ UKV frekvenca 88,9 megahercov
oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
Nogometaši Šmartnega ob Paki stojijo od leve proti desni: trener Bencik, Benetek, Omladič, F. Podgoršek, Prašnikar, Kompan, Podvratnik, Denžič, Urankar. Čepijo: Hanžekovič, Hribernik, Filipančič, Železnik, A. Podgoršek, Pokleka, Žalig in - Kolšek.
ŽIVKO STAKIČ:
Potrebna okrepitev
Nogometaši velenjskega Rudarja so se v prvih devetih kolih tako rekoč sprehodili po ligi. Osvojili so vseh osemnajst točk, njihova gol razlika je znašala 31:6. V predzadnjem kolu pa jih je zapustila sreča. Doma so gladko izgubili z Branikom, v zadnjem kolu pa so z Bakovci iztržili le točko. Kljub temu so osvojili jesenski naslov s točko prednosti pred mariboskim Branikom.
»Na začetku lanske sezone smo napravili triletni načrt, ki predvideva povrnitev v slovensko ligo," je najprej povedal trener Rudaija Zivko Stakič. Prvo leto je bilo namenjeno med drugim prilagajanju novemu načinu dela in uigravanju igralcev, naša letošnja želja pa je bila, da na vsaki tekmi doma ii na tujem prikažemo napadalno in lepo igro."
V tem ste prav gotovo uspeli, saj ste v prvenstvu dosegli devet zmag. Poleg tega je ekipa nadvse uspešna tudi v pokalnem tekmovanju, kjer ste vseh šestkrat zmagali.
»Resda smo vseskozi igrali ofenzivno, tudi v predzadnjem kolu proti Braniku, pa čeprav smo izgubili, vendar moram reči, da z igralskim kadrom še nisem zadovoljen. Glede na to, da nimamo enakovrednih izmen. Nedeljkovič je moral na primer več tekem igrati poškodovan, menim, da je nujno, da se klub okrepi s tremi do štirimi kvalitetnimi igralcu"
- Pričakujete, da boste tudi po končanem prvenstvu na vrhu?
»Branik in Nafta sta še naprej kandidata za prvaka. Na drugi strani pa naš imperativ ni izključno osvojitev prvega mesta. Tega od igralcev za vsako ceno ne moremo zahtevati. Seveda pa si bomo tudi spomladi prizadevali, da bi zbrali čimveč točk. V primeru, da obdržimo prvo mesto, pa zanj ne bodo zaslužni le
zopet dosegel zadetek in vodstvo za svojo ekipo. V drugem delu so igralci obeh ekip imeli nekaj idealnih priložnosti, vendar je le Slaviji uspelo izkoristiti eno izmed njih in izenačiti rezultat.
Šmartno: Filipančič, Železnik, Podvratnik, Hanžekovič, (Denžič), Kompan^ A. Podgoršek (Urankar), Zalig, Benetek, Hribernik, Prašnikar, Omladič.
Lestvica jesenskega dela slovenske lige:
Maribor	13	12 0	1 50:10	24
Šmartno	13	6 4	3 31:19	16
Slavija	13	7 2	4 23:29	16
Izola	13	6 3	4 23:17	15
Pohorje	13	5 3	5 11:12	13
Železničar	13	5 3	5 24:27	13
Primorje	13	4 4	5 19:16	12
Mura	13	4 4 5 21:22	12
Kladivar	13	5 1	7 18:22	11
Ilirija	13	4 3	6 16:25	11
Drava	13	3 5	5 14:24	11
Vozila	13	3 4	6 14:22	10
Rudar	13	4 1.	8 12:21	9
Slovan	13	1 7	5 17:27	9
ŠE NI ODLOČENO
»Letos nastopamo z isto ekipo kot smo lani, ko smo bili četrti. Okrepili smo se le z Jančičem iz Velenja, kar pa je bilo vsekakor premalo glede na druge ekipe, ki so že pred začetkom tekmovanja napovedale boj za vrh lestnice.
Čeprav smo tudi mi na začetku prvenstva po tihem upali na prvo mesto, moramo, biti z dru-|im mestoim v jesenskem delu
vendarle zadovoljni, glede na to, da so nas pestile poškodbe. Lani se je naše moštvo odlikovalo po kolektivni igri. Pričakovali smo, da bo to letos naše najmočnejše orožje. Glede na to, da smo zaradi zaposlenosti igralcev, morali imeti več individualnih treningov, je ekipa precej izgubila na kolektivnosti. Upoštevati pa je treba, da je naše moštvo izredno mlado. Naša velika želja je, da bi se uvrstili v višjo ligo v prihodnji tekmovalni sezoni. Vseeno pa menimo, da boj za prvo mesto še ni odločen, pa čeprav nam Seširuhaja za. šest točk. Ob dobrih zimskih pripravah, ki se bodo začele že v začetku decembra, prizadevnosti in discipliniranosti igralcev ter dobrem razporedu v spomladanskem delu tekmovanja, morda lahko še vedno upamo na najvišje mesto.
USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠMARTNEGA
Nogometaši Šmartnega so jesenski del tekmovanja v slovenski ligi zaključili tako uspešno, kot niso pričakovali niti največji optimisti. Pristali so pod-samim vrhom na 2. mestu, potem ko so se z zadnjega gostovanja vrnili s točko in tako že šesto tekmo zapored ostali ne-poraženi. V Vevčah so s tamkajšnjo Slavijo igrali neodločeno 2;2 (1:2). Tudi tokrat se je izkazal najboljši strelec lige Prašnikarki je že v 17. minuti povedel Šmarčane v vodstvo. Po enakovrednem nadaljevanju sta tik pred koncem prvega dela padla še dva zadetka. Najprej so domačini izenačili, potem ko je sodnik zaradi igranja z roko dosodil enajstmetrovko. Vratar Filipančič je sicer ubranil najstrožjo kazen, toda odbito žogo je igralcem Slavije vendarle uspelo spraviti v mrežo. V naslednji minuti pa je Prašnikar
igralci in trener. V precejšnji meri to zavisi tudi od uprave kluba. Zato mora biti odnos igralec - trener -uprava v prihodnje še boljši"
- Slišali smo, da se nekateri klubi druge in zvezne lige zanimajo za vas?
„Res je. Vendar želim ostati v Velenju in končati začeto delo. Vendar pa to, ali bom ostal ali ne, ni zavisi samo od mene."
Nada Zavolovšek - trener rokometašic Velenja
Po neuspešnem prvem delu tekmovanja v drugi zvezni ligi je večina ključnih igralk prenehala z igranjem, tako smo bili prisiljeni vključiti v ekipo mlade igralke brez osnovnega znanja tehnik. Neizkušene pionirke so prevzele novo težko breme. Kljub neuspehom so ostale skupaj ter s čvrsto voljo pridno trenirale.
Tako smo pričeli tekmovanje v novem okolju — slovenski ligi s povsem novo najmlajšo ekipo lige, zato tudi nismo upali na kaj več kot borbo za obstanek. S prizadevanjem vseh, posebej igralk, ki so s tekme v tekmo
FRANCI HRIBERNIK:
postajale vse boljše, in s prizadevnim treningom so dosegle v
■
• Z INŠPEKTORJI PO GOSTIŠČIH
• NAŠ ZNANEC
Uredili okolico vrtca
Mladinci Vegrada, Modnega salona, Lajš in Pesja so se 16. novembra odločili in s prostovoljnim delom uredili okolico vrtca v Pesju. Akcije se je udeležilo preko sto mladih. Po delirpa so organizirali še športno srečanje v odbojki. Najboljša je bila ekipa Vegrad I, sledile so ji ekipe Modnega salona, Vegrad II in ekipa Lajš.
RADIO VELENJE
• UKV frekvenca 88,9 megahercov
i oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
_____
Podobno kot spomladi smo bili tudi pred dnevi v akciji po velenjskih in šoštanjskih gostinskih lokalih. Vendar moramo že kar na začetku povedati, da se je tokratini obisk lokalov precej razlikoval od spomladanskega. Sedanja akcija ni bila namreč čisto naša, k4t prva, ampak so jo vodili inšpektorji, mi pa smo bili zgolj zapisovalci njihovih ugotovitev. Poleg tega inšpektorji niso preizkušali poštenosti natakarjev oziroma natakaric pri točenju pijač, ampak jih je zlasti zanimala higiena v točilnicah, kuhinjah in drugih pomožnih prostorih. Pa tudi drugačen čas smo izbrali kot ob naši prvi akciji, saj smo naše delo začeli v zgodnjih dopoldanskih urah, medtem ko je bila naša novinarska akcija spomladi večerna.
Najprej smo se odpravili v kvarjen pokrov na hladilni skri-
bife na velenjskem kopališču. Inšpektorji nekih bistvenih pripomb niso imeli, le tablice z odpiralnim časom nismo nikjer opazili. „Bom povedala šefu", je v zvezi s tem odgovorila natakarica za točilno mizo.
nji. Zvedeli smo, da so ga že nameravali zamenjati, vendar tovarna nima rezervnih delov"?
V inšpektorjevih zapiskih je bilo že precej zapisanega. Med drugim higiena nezadovoljiva, embalaža v točilnicah, sanitarije
šča. Na vprašanje, zakaj ga ne odstranijo, je kuharica povedala, da si tega ne more dovoliti. Potem bi bil joj, je še pristavila. Če bi za kuhinjo hoteli napisati higiena nazadovo-ljiva, ne bi dovolj povedali. Zato so inšpektorji besedo higiena nezadovoljiva verjetno trikrat podčrtali. Največ dela — pisanja pa so inšpektorji imeli v prostoru, ki služi za pripravo jedi. Ko smo vstopili vanj, smo se lahko prepričali, da gre za večnamenski prostor. V kotu sirkova meda, poleg nje polna posoda za smeti, med posodo so bila jajca, na mizi nepomita posoda, po naši presoji od prejš-
Kljub vsemu pa kuharico v restavraciji železniške postaje sprašujem: Kaj je bolje, poslušati jih od direktorja in gost odide od vas brez motenj v prebavnih organih ali obratno. Presodite!
Mimogrede na poti v Staro Velenje smo potrkali tudi na vrata mesnice ZKZ Mozirje na Tomšičevi. Pisanja ni bilo veliko, so pa inšpektorji izrekli mandatno kazen v višini 100 dinaijev.
-	Boste plačali?
-	Bom!... Kaj mi pa manjka!?
-	Kapa!
Bife pod gradom - stavek: s ; higieno je bilo vse v redu, le oprema v kuhinji je že delno dotrajana, hladilnik malce zrja-vel, miške, sanitarije neurejene — pisoar toči, inšpektorji se tudi niso mogli prepričati, če je imela kuharica resnično opravljen zdravniški pregled, ker je bila brez zdravstvene izkaznice. „Imam jo pri direktoiju v pisarni," je povedala, čeprav bi jo morala imeti pri sebi. Se pogled v točilnico — cenik ni preveč na vidnem mestu.
Vsak poKiic je po svoje zanimiv, v vsakem najde človek kaj lepega, posebno še, če je izbral poklic, ki mu ustreza. Pavletu Šiferju prav gotovo ne bo nikoli žal, da dela kot arhitekt.
Prostega časa Pavel praktično nima nikoli. Zmotila sem ga kar med delom in kljub temu, da je imel dela čez glavo, je bil pripravljen poklepetati z mano. Med pogovorom pa se je moral posvečati. tudi službi. Povedal mi je, daje pri takšnem delu zelo pomembno teamsko delo. Človek preživi največ časa v službi, zato je poudaril, kako pomembno je, da
Pavle Šifer
se_ s sodelavci razumejo. Tako pogosto preživljajo skupaj tudi proste urice.
Pavletu Siferju ni žal, da je izbral ravno poklic arhitekta, pogosto pa bi rad naredil več, kot je mogoče. V njegovem kolektivu načrtujejo razne objekte od industrijskih hal, stanovanj, izdelujejo pa tudi plakate in podobno. Naš sogovornik je dejal, da je njemu vse enako
pomembno, pa naj bo to plakat ali pa industrijska hala. Vsakega dela se je treba lotiti z veliko skrbjo in ga izdelati čim boljše. Vprašala sem ga tudi, kako se počuti kot arhitekt, ko stoji stavba, ki jo je on načrtal in se tako njegova ideja realizira. Dejal je, da je zadovoljen, ker se je nekaj naredilo, drugega zadovoljstva pa ob tem ne čuti.
Pavle Šifer je drugače Celjan. V Velenje je prišel takoj po končanem študiju na univerzi, ker ga je za to navdušil prijatelj. Zdaj je pravzaprav že pravi Velenj-čan, saj stanuje tu že osmo leto, velik del našega mesta pa je zrasel tudi iz njegovih zamisli.
Prevelike svobode tudi arhitekti nimajo, saj določeno vrsto gradnje narekuje čas, v katerem živimo. Ko objekt, ki ga projektirajo, dogradijo, Pavel Šifer pogosto spozna mnogo pomanjkljivosti. Dejal je: „Človek ne sme biti z nobeno stvarjo zadovoljen".
Ta pollic pa zahteva od človeka tudi družbeno raz-glednost in naš sogovornik bi rad bil z vsem na tekočem. Sodeluje pri raznih odborih. Tega časa mu ni nikoli žal. Tako je vsaj na tekočem z vsako stvarjo.
Nekaj prostega časa pa le najde. Je član Aerokluba Velenje. Pravi, da bi se vsak današnji človek moral ukvarjati tudi s športom. Pri klubu pa pomagajo tudi mlajšim članom, da se jim uresničijo želje. Naš arhitekt je torej vedno zaposlen, tako mu za družino, kot je dejal tudi sam, ostene le malo časa. Mudilo se mu je, da nadaljuje z. delom, zato sem se poslovila in mu zaželela še mnogo delovnih uspehov.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Voznik osebnega avtomo-bila CE 653-89 Alojz Fili-pančič je peljal 11. novembra po cesti iz Šoštanja proti Velenju. V Pesjem je vozil s prekratko varnostno razdaljo in zaradi tega trčil v osebni avtomobil CE 216-98, ki ga je pred njim vozil PETER DUGI. Škode je za okoli 800 dinarjev.
•	Prehitra -vožnja_
Voznik osebnega avtomobila VLADO VIDEMŠEK je peljal 12. novembra po Pre-žihovi cesti v Velenju. V križišče je pripeljal prehitro in zaprl pot vozilu, ki je peljalo po prednostni cesti. 4kode je za okoli 5000 dinarjev.
•	Podlegla poškodbam
Voznik osebnega avtomobila CE 769-07 MILAN SUŠEČ je peljal 13. novembra po Koroški cesti. Ko je pripeljal v križišče s Tomšičevo cesto, je z njegove leve prečkala cesto v bližini prehoda za pešce JOŽEFA ZAGRA-DISNIK. Voznik Sušeč kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Ker pa je zaviral, ga je na mokri cesti obrnilo
za 180 stopinj. Zagradišni-kova je med prevozom v zdravstveni dom zaradi notranjih krvavitev v prsnem košu podlegla poškodbam. Škode pa je za okoli 1500 dinarjev.
•	Izsiljeval prednost
Iz neprednostne ceste je pripeljal 16. novembra voznik osebnega avtomobila CE 748-66 RAJKO ERMENC na glavno cesto Velenje -Slovenj Gradec. Po tej cesti je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 401-72 ANDREJ DRČA. Prišlo je do trčenja. Škode pa je za okoli 20.500 dinarjev.
•	Trčenje v križišču
Voznik osebnega avtomobila Djordje Predič je 18. novembra vozil po Partizanski cesti. Pripeljal je v križišče s Celjsko cesto, tuje izsiljeval prednost vozniku tovornega avtomobila PETRU JEŽOVNIKU. Prišlo je do trčenja. Vozili sta zelo poškodovani, škode je za okoli 55.000 dinarjev. Voznik Predič si je zlomil nogo, dobil pretres možgan in udarnine na glavi.
Kuharica je morala opraviti" meso v posodo za smeti
Nato smo zavili v Šalek. Tam nismo ničesar opravili, ker je bila gostilna še zaprta. Obrnili smo in se zapeljali na jezero. Na vratih smo prebrali — ob torkih zaprto. Tako smo dva lokala na našem seznamu že črtali. Brez pripomb. Čigavih, žal ne moremo navesti, kar naša akcija v teh dveh lokalih ni uspela. Da ne bi zastonj trosili goriva smo se ustavili v bifeju Rudar, čeprav ni bil na našem seznamu. Ne glede na to, da ura še ni odbila deset dopoldne, bife ni zaslužil ocene: čistoča zadovoljiva. Naše oko se je najprej sprehodilo po mizah. Pepelniki so bili sicer prazni, vendar je bila njihova vsebina stresena pod mizami.
„Zjutraj smo počistili", je dejala v opravičilo natakarica, „vendar smo imeli v tem času že veliko obiska". Inšpektorjevo oko je opazilo tudi po-
brez mila in brisače pa tudi brez oznake, kozarci pomiti, vendar slabo obrisani, bife je tudi brez table z delovnim časom. „Še ni dolgo, ko so jo neki pijanci okradli. Podobno se je zgodilo s tablo, ki prepoveduje vstop psom v lokal", je pojasnila natakarica. „Veste pijanci" ... Vemo! Vinjenim gostom se ne sme točiti alkoholnih pijač.
Skozi staro vas smo se nato zapeljali v gostilno in restavracijo gostinskega podjetja Pod gradom pri železniški postaji. Tu pa smo se zadržali še veliko dlje kot v Rudarju. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti.
Točilnica brez cenika. Prva mandatna kazen. Nato smo se odpravili v kuhinjo. Druga mandatna kazen. Kuharici brez naglavnih rut, v kuhinji je med drugim visel skladiščnikov pla-
njega dne na mizi stara pečenka in inšpektoiji so izločili 20 dkg mesa, ker je že rahlo zaudarjalo, jn več kot kg golaža, ki je bil kot je povedala kuharica, star že tri dni. Čeprav je bil golaž doslej ena izmed mojih najljubših jedi, sem sklenil, da ga nočem več videti na krožniku pred sabo, še zlasti v gostilnah ne, kajti mlada kuharica je še povedala, da ga ne bi vrgla stran tudi v primeru, če bi bil star štiri dni.
In zakaj ne?
„Če staro hrano vržem proč, jih poslušam od direktorja, če pa tega ne storim, pridete vi (mislila je na inšpektorje), pa tudi ni prav.
„Dragi tovariš direktor, mene že ne bo več k vam, ker imam preveč rad svoje zdravje!"
Tako. Spisek lokalov, ki smo jih nameravali obiskati v Velenju, je bil izčrpan, ker čas, ki so ga inšpektorji določili za akcijo, še ni potekel, smo se zapeljali še v Šoštanj.
Najprej smo zapeljali pred gostilno Kmečki dvor in pogledali v kuhinjo. V hladilniku so inšpektorji odkrili več kot kg štiri dni stare mase za čevap-čiče. Kuharica jo je morala odnesti v posodo za smeti, ker je že nekoliko kislo zaudarjala. Njena pomočnica je ob našem vstopu prala solato v koritu, ki je namenjeno za pomivanje posode. Drugače pa so bili inšpektorji s higieno v kuhinji še kar zadovoljni, ne pa tudi s sanitarijami. Pa še eno pripombo so zapisali. V točilnici je sicer cenik, vendar nekatere cene niso usklajene z evidentiranim cenikom. Nato smo se oglasili še pri Urbancu. Natakarica je bila brez zdravniškega pregleda. Glede na to, da je na tem delovnem mestu šele nekaj dni — tako je pojasnil lastnik gostilne — so inšpektorji pogledali skozi prste in se zadovoljili samo s tem, da so napravili prijavo sodniku za prekrške, čeprav bi jo lahko odstranili z delovnega mesta. Ker mora biti vsake stvari enkrat konec, so tudi inšpektorji akcijo končali. Še prej so v Erini mesnici na Cankarjevi v Velenju vzeli vzorec mesnih izdelkov za sistematični nadzor. Tudi tukaj so za-tisnili eno oko, ko so v razseko-valnici opazili dve osebi, ki sicer nista zaposleni v mesnici na Cankarjevi. Pripomnili pa so, da bodo drugič ukrepali.
Inšpektoiji bodo tudi v bodoče opravljali preglede in jemali vzorce zaradi ugotavljanja higiene. Letos so vezli že 209 vzorcev, pri katerih je laboratorijska preiskava pokazala naslednje: 101 vzorec je bil brez pripomb, kar ni veljalo za 98 vzorcev. V zadnjem mesecu so izrekli že 20 mandatnih kazni. Sprva so sicer le opozarjali, ker pa to pri nekaterih posameznikih ni zaleglo, so bili prisiljeni ukrepati.
V akciji so sodelovali veterinarski inšpektor Ivo Naglič, tržna inšpektorica Marjeta Mež-nar in sanitarna inšpektorica Marija Brglez. V svojo beležko pa je zapisoval Stane Vovk.