402
Ulčinj.
Redkokedaj se je toliko govorilo in pisalo o kakem majhnem, do sedaj še skoro nepoznanem kotu, kakor je Ulčinj, ki bi bil kmalu povod dal velikemu bojnemu plamenu, ako bi na pogled vendar ne bila pamet srečala Turke, da so še le pred nekimi dnevi Črnogorcem izročili Ulčinj , po ukazu zedinjenih evropskih vlad od 3. avgusta t. 1.
Naj tedaj našim čast. bralcem na kratko popišemo ta kraj.
Ulčinj ležf ob jadranskem morji na arbanskem obrežji 20 kilometrov pod Barom (Antivari) ob obrežji Mu žure in Golence. Po pravici so mu uže nekdaj dali ime „gnjezda na skali" — tako majhno je. Trdnjave so uže skoro vse razpadle, in da bi bile tudi v dobrem stanu, bi ne koristile mnogo , ker višini Mužura in Goleoca popolno nadvladate Ulčinj. Med podrtinami trdnjave leži staro mesto, katero šteje blizo 100 na pol podrtih kolib, med katerimi se vlačijo grde, krive in strme poti. Nekoliko bolje je predmestje, katero se razširjuje tik morskega obrežja. Tudi je onih 600 hiš, katere šteje, nekoliko v boljem stanu. V predmestji je tudi „bazaru (sejmišče).
Pristanišče za ladije, zavoljo katerega ima mestice še nekaj vrednosti, je zavarovano proti nevihtam, a tako majhno in plitvo je , da nekoliko veče ladije uže težko v njem pristajajo.
Ulčinj šteje 3500 prebivalcev , večinoma Arbancev turške vere , ki se živijo z ribarstvom in prevažanjem blaga v različna pristanišča jadranskega morja.
Ulčinj so osnovali nekdaj Kolhi iz Colchinija; prišel je potem pod rimsko gospodstvo in po deljenji cesarstva k vzhodni polovici. Do 11. stoletja ostal j e lastnica Bizantincev, pozneje bil je včasih Srbom, včasih O grom, včasih Benečanom v lasti.   Od zad-
njih priborili so si ga Turki L 1571. Pozneje so Benečani večkrat poskušali pridobiti si zopet Ulčinj, ker je bil morskim roparjem v zavetje. A to se jim ni nikdar posrečilo. Še le junaški Črnogorci so si ga osvojili pod vojvodo Plamenacem 17. januarija 1. 1878. A morali so^ga po sklepu Berolinske ^konference vrniti Turkom. Se le sedaj so ga dobili Črnogorci nazaj v svojo last. — Sokolom Črnogorskim ga odsihmal Turek ne bode več z lepa vzel.                                       J. B.
403